ISSN 0351-6407 Foto: JZ pred DDV JANEZ VOTEK MLEKO A 3 ' sarno ne^en©^^ Potrošnik d. d., Ulica arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota Američan rešuje slovensko-hrvaške odnose str. S BREZPLAČNI OGLASI MURSKA SOBOTA (069) 27 020 Je luknjo v Selu izvrtala Nafta? K četrtek in petek bo ^zmerno do fe^žno oblačne a povečini suho. Nimajo kulturnega ali gasilskega doma in ne društev str. 4 iz POTROŠNIKA v mesecu MAJU ali nižjih ..................— -— ^Ponujajo v svojih ZAMRZOVALNE Urs^lnah v mestu SKRINJE, 2101, Gorenje, a. a Sobota in \ samo poneverjetnih/ ^žoliu Pridobili na račun Romov I •Kako so v ministrstvu za okolje in | prostor ugotovili, da je v tišinski l občini demografsko ogroženo le I iKako drugo od 12 naselij, vedo samo ] i onk Da bo nesmisel še večji, so npr. i kankovce uvrstili med demografsko j o.?Mene, sosednjo Vančo vas, kjer l precej Romov, pa ne!?« se je na 1 seii tišinskega občinskega sveta I spraševal župan Alojz Flegar. Premiera Drnovšek in Orban na Hodošu položila temeljni kamen Zgodovinski trenutek za I obe državi str. J Zaradi objavljenih informacij v medijih, da je štiri metre globoko vrtino v Selu na Goričkem pred desetletji izvrtala Nafta Lendava, so se v sektorju Raziskave in pridobivanje nafte in plina lotili preverjanja obsežne dokumentacije o raziskovalnih aktivnostih na območju Sela z bližnjo okolico. O tem so že tudi obvestili pristojne službe na lendavski upravni enoti, o ugotovitvah pa bodo izdali tudi posebno obvestilo. S službe za stike z javnostmi 1 tudi sporočajo, da uprava družbe I ob tem ponovno opozaija na oko-I li 230 raznovrstnih opuščenih I rudarskih objektov ter na nuj-I nost njihove sanacije, ker iz opu-■ ščenih vrtin lahko začnejokihaja-■ ti škodljivi in strupeni plini, zato H bi država morala čim prej zago-® toviti vir sredstev za preprečitev zg ekoloških nesreč. Po predlogu & nadzornega sveta Nafte je za to jim potrebno sprejeti poseben zakon po vzoru zapiranja rudnikov. MHI B O svobodi ■UjM Nekako s svetovnim dnevom tiska je so-vpadla izdaja nove inačice zakona o me-dijih, zakona, o katerem naj bi imeli novi-. narji možnost nekaj povedati, vendar tega ^Zk°rist'Rje pojasnila vladna predstavnica. Kakorkoli zakona, ki je pred nami, kaže, da oblast poskuša Hep’ karji ni »spelo v času tranzicije, namreč zagotovi- | e Rednega vpliva na medije s pomočjo lastninjenja. Re-trp^ predlog zakona, omejujejo svobodo tiska, in ir^o Za^' virov informacij in objavi popravka. To sicer ni ^ljpepa vPopravljeni obliki vprašljivo. Na tem mestu ni (tj 2a°ktOra Za podrobnejšo osvetlitev nekaterih spornih do-jefn l atere nekateri že pravijo, da so napisani bolj po sr-*ih Epskem zgledu. Če je oblast po skoraj desetih azprien°V‘la’da prek lastništva, ki je v skorajda vseh medijih ^'ev, sed >nore imeti posrednega vpliva na obnašanje me-leSa zap^Pae mora storiti z regulativo. Če sem nedolgo od ^gov ’dases politično pluralizacijo ni več bati direktnih Pak da taPosredne politike v uredniško politiko medijev, am-VitHo, daPre,iPosredno prek pritiskov kapitalskih centrov, je za k n°vim zakonom ti pritiski dobivajo legitimno podo-n■Oy>itlClr^jev)neC, & ne Pri nas, pa je v svetu umrlo bistveno več h kaPitai0 razkrivanja mafijskih povezav med oblastjo ,UdiPri^^[v vojnah. Ali pomeni posledično novi zakon ^mno osnovo za »sekanje glav«? , V* doma VEČ KOT 20 % C£MEJ Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. okoli nas Skalna scena AKTI IA L NO DOMA, urednik Janez Votek/ cena 210 SIT 1999, leto LI, st. io, z INTERVJU AKTUALNO OKOLI NAS __________6. maj 1999, Iz New Yorka Brezplačne storitve Tretji človek v Piranskem zalivu Ali Miloševič spet zmaguje? Jasen politični dobiček Američan rešuje slovensko-hrvaške odnose osredniška misija temnopoltega ameriškega politika in aktivista Jesseja Jacksona v Beogradu, ki se je na prvi pogled končala z uspehom, je Jacksonovemu prijatelju, predsedniku ZDA Billu Clintonu, nakopala več preglavic kot koristi. Medtem ko je Jackson resda uspel izposlovati izpustitev treh ameriških vojakov in si zasluži vso pohvalo družin izpuščenih vojakov, pa je jasno, da tega uspeha ne bi bilo, če jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič ne bi v tem videl jasnega političnega dobička. Dobrim poznavalcem dogajanj na Balkanu v zadnjem desetletju je popolnoma jasno, da Miloševič ni popustil zaradi prepričevalnih sposobnosti Jesseja Jacksona, ampak ker je zavohal neodločnost v ameriškem kongresu, predvsem med predsedniku Clintonu nasprotnimi republikanci. Slednji z glasovanjem o takih in drugačnih resolucijah, ki enkrat pokažejo podporo za ustavitev srbskega divjanja na Kosovu’, drugič spet zavračajo vsako ameriško vpletanje, pošiljajo vse bolj zmedene signale in ustvarjajo rodovitna tla za Miloševičeve manipulacije. Miloševič je tri Američane izpustil, ker je na Kosovu skoraj že dosegel svoj cilj, to je pregon Albancev, deloma pa tudi, ker bombni napadi zveze NATO počasi dosegajo svoj cilj. Največja nevarnost v procesu, ki ga je sprožila izpustitev ameriških vojakov, je, da bosta NATO in njegov najmočnejši del ZDA pozabila na vzrok sedanje krize, na sto tisoče pregnanih Albancev, požganih hiš, pobitih in posiljenih, na ljudi, katerim so bili odvzeti vsi dokumenti, s katerimi bi lahko po vojni dokazovali, da res izvirajo s Kosova. Naravnost grozljivo bi bilo človeku, ki je iz ozadja vodil najhujše zločine proti človeštvu na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne, dati kredibilnost in mu dovoliti, da ponovno postavlja pogoje umiritve krize, ki jo je sam izzval. Vse več je znamenj, da se bo nekaj takega morda res zgodilo, kljub obtožbam o etničnem čiščenju, pokolih, hitlerjan-ski politiki in še čem. Clinton in drugi zahodni voditelji so najprej govorili o silah zveze NATO, ki bi do zob oborožene varovale vrnitev Albancev na Kosovo in zagotavljale varnost. Mehčanje zahodnih politikov Senator John Mccain, ki glasno zagovarja totalno vojno proti Srbiji, če bo to potrebno, je Miloševičeve ponudbe označil za smešne in sramotne, njegovo ženo Miro Markovič pa za navad- no lažnivko, ko je ta na ameriški televiziji CBS zatijevala, da na Kosovu nikogar ne preganjajo, svojega moža pa opisovala malone kot angela, ki mu je najbolj sveta stvar na svetu enakost med narodnostmi v ZR Jugoslaviji. Pozornemu očesu ne more uiti, kako se besednjak zahodnih politikov počasi mehča. Iz vztrajanja pri silah zveze NATO se je začelo govoriti o mednarodnih silah na čelu z zvezo NATO, v katerih bodo lahko tudi Rusi. Zdaj se govori že o silah z mandatom OZN, v katerih bodo države članice NATA. Kot vse kaže, se srbsko in zahodno stališče počasi zbližujeta, Albancev pa tako ali tako nihče nič ne vpraša. Nanje se bodo spomnili, ko bo treba razorožiti Osvobodilno vojsko Kosova (OVK). Slobodanov spomen i k Slobodanu Miloševiču bodo Srbi postavili spomenik kot branilcu Kosova. Ostaja le upanje, da do takega razpleta dogodkov ne bo prišlo in da lepe besede o novem svetu, v katerem bodo zločinci res morali trepetati za svojo usodo in v katerem morija ne bo ostala nekaznovana, ne bodo tako hitro pozabljene. Prvi pogoj za mir na Balkanu, ki ga Američani hočejo spremeniti v stabilno območje, je pravična kazen za Miloševiča in njegove zveste služabnike. ROBI POREDOŠ ■ aposled lahko rečemo, pravijo v Zagrebu, da se v hrvaško-slovenskih odnosih vendarle počasi, a trdno premika na bolje. V torek se je v Washingtonu v urejanje odprtih vprašanj med sosedama prvič vključila tretja stran, nekdanji ameriški obrambni minister Wiliam Perry, ki je na nedavni večerji s slovenskim premierom dr. Janezom Drnovškom (na predvečer washingtonske proslave 50-letni-ce Nata) svoje posredniške storitve ponudil - brezplačno. Z njegovo svetovalsko vlogo se strinja tudi uradni Zagreb, ki je natančno pred enim letom zadnjič gostil nekdanjega ministra Perryja kot osebnega prijatelja hrvaškega obrambnega ministra Gojka Šu-ška na njegovem pogrebu na zagrebškem Mirogoju. »Gospod Perry je bil in ostal iskreni prijatelj Hrvaške,« je ob tej priložnosti izjavil hrvaški predsednik Tudman. Prijetno presenečenje Pred washingtonskimi pogovori nas je lahko prijetno presenetila sestava slovenske pogajalske delegacije. Sopredsedniku mešane diplomatske komisije za meje Petru Tošu sta se pridružila izvrstna strokovnjaka za mednarodno pravo dr. Mirjam Škrk in dr. Borut Bohte. Na začetku pogajalskega procesa med mladima državama je bila prav na naši strani pri definiranju kopenske in morske meje največja pomanjkljivost v mešani diplomatski komisiji za meje. Sestavljena je bila namreč bolj po strankarski kot strokovni plati, medtem ko je bil hrvaški del komisije tako rekoč nabit z nestrankarskimi izvedenci za mednarodno pravo, geodezijo, geografijo, zgodovino in upravno pravo. Hrvaški urad za meje vseskozi vodi nekdanji državni reprezentant v vaterpolu, doktor mednarodnega pomorskega prava, akademik Hrvoje Kačič, ki nikoli ni bil član kakšne stranke. Zato nas je po svoje presenetilo, da sta se mu na washingtonskem sestanku s Perryjem priključila veleposlanik v zunanjem ministrstvu Hrvaške Neven Madey in načelnica oddelka za meje v tem ministrstvu Ljerka Adalberg. Svetovalec Perrv Res je, da Perry ne bo nastopal kot razsodnik v hrvaško-slovenskem obmejnem sporu, ki ga pooseblja ime Piranskega zaliva, temveč le kot svetovalec, pred katerim sta v torek naša in hrvaška stran položili svoje karte oziroma argumente, kako naj bi potekala državna meja na morju - po sredini Piranskega zaliva, Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od nrcmafa nrnim/ndnt/ Elektronska oošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Foto: REUTERS kot zahtevajo Hrvati, ali pa naj bi sporni zaliv v celoti pripadel nam in tako rešil naš dostop do odprtega morja, brez katerega si je težko zamisliti pomorsko gospodarstvo oziroma si predstavljati, da je naša država tudi pomorska. Čeprav Perryjevo posredovanje in svetovanje ne zavezuje nobene strani, bo po njegovi misiji težko braniti nasprotno mnenje, zlasti pred ameriško administracijo, EU in Svetom Evrope, ki tako rekoč imajo v rokah vse vzvode napredovanja naše države in Hrvaške v evro-atlanske integracije. Neverjetnih 95-odstotokov Ker se je v minulih dneh pojavilo v javnosti ime upokojenega ameriškega sodnika in odvetnika Daniela Weinsteina kot posrednika v hrvaško-slovenskem energetskem sporu v zvezi s statusom in obveznostmi do jedrske elektrarne Krško, postaja očitno, da iskanje tretjega človeka kot posrednika v sosedskih sporih ni zraslo le na slovenskem in hrvaškem zelniku. Sodnik Weinstein se namreč ponaša z bogatimi izkušnjami v mednarodnih premoženjskih sporih, predvsem pa z uspehi, ki dosegajo neverjetnih 95 odstotkov. V zvezi s kosovsko krizo in njenim razpletom so za Zahod danes pomembnejši urejeni hrvaško-slovenski odnosi, kot so bili pred 24. marcem, ko so Natovi bombniki začeli mrcvariti ZR Jugoslavijo in tako pisati novo poglavje v zgodovini mednarodnih odnosov. A to je že druga tema, ki pa se posredno (in tudi neposred- no) navezuje na hrvaško-sloven-ske odnose že zategadelj, ker smo eni in drugi bližji ali nekoliko oddaljeni sosedje ZR Jugoslavije, ki smo prvi na lastni koži občutili norost Miloševičevega režima. Zdaj bo treba dokazati, ^jj da smo kljub vse”1“ malni in v vseh P^jp^ jemljivi za Zah°d' janju vseh odprt’ .^s so se pojavila zraZ j ne države SFRJ- PETERp0 A Nespregledano --------------------------------------- 01.07 Ide druga runda Aviona iznad Murske Sob° ma Madjarskoj. 01.05 Kraljevo borbe u vazduhu ima jih mnogo- ^^5» 01.02 Avioni iznad Murske Sobote. Lete prema . Budite dobro. , 1 Takole nekdo iz Murske Sobote vsako noč spot0^ ajop^f./ se dogaja z Natovimi letali, ko letijo čez nebo na (h1 ’ no. Z internetom je vojna dobila povsem nove dWe /WWW.jpdesign.net/nato/index2.html) ' ■ 6. mai 1999 AKTUALNO DOMA Premiera Drnovšek in Orban na Hodošu položila temeljni kamen [Komen tar Zgodovinski trenutek Za obe državi mejni stični točki na Hodošu so v petek položili temeljni S|o en Za 9radnjo železnice, ki bo neposredno povezala ded n? ° 'n Madžarsko; se bodo končno uresničile sanje ■ VIpetek 7(1 1'1 stični’t ’ .apr^a’ ie bila na Posebej pripravljenem prizorišču na M slove P^odnjih železnic pri Hodošu na Goričkem ki lepos n začetku gradnje 44-kilometrske železniške proge, ^odnoevrt)6 r° ^ovczala ne le Slovenijo in Madžarsko, ampak tudi stilni, baltski C/rzave’ Predvsem luki Trst in Koper z vzhodnoevrop-bo zgraie 'H'1 ln dru^’ml bolj oddaljenimi državami na vzhodu. Pro-Mcjj Slov •• ° . ca Prihodnjega leta in bo tako ena največjih in-pr.. lje’ k'se bo končala v naslednjem tisočletju. sta se C r' Viktor Orban ted- Gori^ na Hod°-barski n,6”1'Prvi govornik, Povedal, da i'er dr- Orban, je da,)i lahko Je e redkim dano, ^rah 0D V Jakih mirnih raz-^obodV'ali SVoje del°-Očetov? sanje že|eznišv0 ln dedov in zgradi-^ini^ “Idrijo -S K°PerV Sloveniji ?Ml]PfZniSko Pr°g° gra-J.S°zadn^ *’na Madžarskem projekt se je pripravljal dolga desetletja in vesel sem, da ga bomo sedaj uspeli realizirati. Slovenija in Madžarska sta edini evropski državi, ki še nimata medsebojne neposredne železniške povezave. Železnica prinaša veliko koristi, približuje pristanišče Koper Madžarski in drugim državam in bo sklenila peti panevropski koridor. Gradnja bo prinesla veliko dodatne gospodarske aktivnosti in nova delovna mesta na obeh straneh meje, to pa je pomembno predvsem za pokrajine na tem obmejnem območju. Resnično upam in prepričan sem, da bo ta železniška povezava zgrajena v predvidenem roku in da se bomo po njej peljali prvič proti koncu leta 2000.« Prav zaradi kosovske in jugoslovanske krize je dobro poudarjati takšne povezave in takšna skupna vlaganja, saj to gradnjo lahko postavijo kot zgled vsem drugim državam, je še povedal dr. Drnovšek. •»Madžari bodo lahko po železnici prišli na morje v Koper; po drugi Stranj pa drži, da je tam, kjer ni prometa, revščina, kjer se gradijo ceste in železnice bo prej ali slej blaginja, zato so ljudje, ki živijo tukaj, presrečni, kajti zanje se odpirajo nove možnosti,« je še povedal madžarski premier dr. Orban. BERNARDA B. PEČEK FOTOGRAFIJA: NATAŠA JUHNOV ■ MHI Na prireditev, na katero človek običajno pride v bolj pražnji opravi, je prišel v pošvendranih in ob robu ročno pošitih čevljih. Zato so vsi, ki so ga videli v teh čevljih, zavzdihnili - to je čisti produkt krutega tržnega fundamentalizma, ki je zastrupil naš lepi svet ' na sončni strani Alp. Z zategnjeno kavato za vratom je sicer poskušal popraviti vtis, ampak čevlji, ti so izdajali, da družinski proračun nima ravno presežka. Prireditev je minila in ljudje so zapuščali kraj dogodka. Sedali so v svoje avtomobile. In glej ■ pošvendrani čevlji so stopili na pedale novega avtomobila, ob katerem so mnogi kar zazijali. Bleščal se je, da je jemal vid, lastnik pošvendranih čevlje pa se je vidno zadovoljen ozrl po »facah«, ki so občudovale novo vozilo, po reklamah sodeč zadnji krik avtomobilske mode. Ob tem prizoru so dobili oslovska ušesa vsi, ki so sočustvovali s človekom, ki hodi po svetu s pošitimi čevlji in ki so bentili nad današnjim krutim svetom. ?>dili°^ »^dovir, 2’ eta' Za oboje Skld°godekin ve->da>.iePoudanl Or-tk Se b°Sra(viV tem desedetju, Juditi naJ moral° ve' ieSvo^ Dr. Orban d°8aja nekai % Slove ^adzarske in V>b0li^Ue. Gradnja je tum n V.endar P°me-^^■S'del°ind^ovna ^e‘n cestePo-kh^de, liim' idl’ znancepa ^■^^držav^V ,e °r°žje in °d naših meia Dn^loven^ 'Udl’ima t0 so - pon ° s°delovanje ^zuS°Seclnjih ezi nepovezu- \i^ovsJ,b^ ^^^.InSlo- \ j ^osta^ p Borjem in d ^Po. Mirno ^da^arSk0vz^ m temeljne' ^i^^opcna Vsv°jem ča J° in Ma' \fda ^džar ^Pjšine: Zavama. ra Nepričakovan zaplet z ižakovskim mlinom Za pošvendrane čevlje kriv DW Od jeze goreča ušesa prevaranih so se vendarle ohladila, ko je glava opravila analizo protislovja. Imeti nekaj, kar vzbuja zavist pri sosedu, je človeška slabost, kateri marljivo služijo trgovci. In če . sejo da podpihniti še s strahom višjih cen zaradi DVV-ja, potem sinergija nese zlata jajca. Strah in negotovost, ki se med ljudmi širi zaradi uvedbe DVV-ja, sta pravo gojišče, na katerem dobro uspevajo reklame trgovcev. Kupite zdaj, da uidete višjim cenam! Avtomobilskim trgovcem kosa zato zadnje mesece dobro reže, brez ovinkov pa kličejo k pravočasnemu in ugodnemu nakupu tudi prodajalci novih stanovanj v centrih. Svoj lonček pa pristavljajo tudi računalničarji, ki v resnih rubrikah dnevnih časopisov najavljajo štirinajstodstotno podražitev računalnikov, in še drugi. Logika trgovcev - zajemi sedaj, ko je prilika! Država pa - saj vendar sama večkrat igra na karto nepoučenosti ljudstva, da ga potem lažje vodi za nos, zakaj naj bi ji bilo potem sedaj mar za davkoplačevalce, da bi jih s popolno in pravočasno informacijo odvrnila od trgovskih zavajanj in zvijač. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi! Kdo se je zarotil proti plavajočemu mlinu na reki Muri - O nujnosti večjega državnega deleža svetnike prepričala Mlinarič in Sraka - V Ižakovcih niso za ustanovitev javnega zavoda V beltinski občini si že dlje časa prizadevajo za gradnjo avtentičnega plavajočega mlina na reki Muri pri Ižakovcih in s tem vsaj delno za ohranitev stoletne tradicije mlinarstva. Zato so z ve- liko mero entuziazma v preteklem letu že zgradili dva nosilna čoka, konstrukcijo mlina z mlinarsko hišo ter mlinsko kolo, letos pa je bila dokončana streha ter vgrajeno stavbno pohištvo, in sicer okna in vrata. Tako je zunanja podoba mlina že blizu dokončni. Investitor te obsežne naložbe je beltinska občina, pogodbeni partnerji pa so poleg občine še Krajevna skupndst Ižakovci, Turistično društvo Biijraši in Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci. Dejstvo je, da se je vodstvo KS Ižakovci že pred časom z beltinsko občinsko upravo dogovorilo, da bi za dokončno ureditev znamenitega lesenega mlina na reki Muri prispevala dodaten denar. Doslej so iz občinske blagajne in prispevkov prebivalcev Ižakovec vložili 11 milijonov tolarjev. Ker je beltinska občina po najnovejšem razrezu KS Ižakovci že nakazala 1,9 milijona SIT, bi potrebovali le še 3,1 milijona tolarjev, ker bi skupni znesek znašal 5 milijonov tolarjev. In to bi bilo zaenkrat dovolj za dokončanje najnujnejših del, pri čemer je všteta tudi celotna ure- ditev turističnega Otoka ljubezni VESTNIK 4 NA X INTERNETU v Ižakovcih. Zato je bilo upravičeno pričakovati, da so vse zadeve dogovorjene in da bodo svetniki beltinske občine, ki so pokazali veliko razumevanja za ohranitev prvega pravega plavajočega mlina v Sloveniji, zgolj s formalnim dvigom rok potrdili načrtovano naložbo. Toda, glej ga zlomka! To se namreč ni zgodilo. Poglavitne zasluge za drugačno stališče imata predsednik in podpredsednik odbora za izvedbo projekta Tine Mlinarič in Stanislav Sraka; slednji je odgovoren za trženje. Oba sta namreč svetnike uspela prepričati, da sta občina in krajevna skupnost do- -slej prispevali dovolj denarja in da je zdaj na vrsti država. Da bo ironija še večja, je to njuna naloga, vendar sta bila doslej neuspešna. Jasno pa je, da bi kljub denarju iz državne blagajne še kako krvavo potrebovali omenjenih 5 milijonov tolarjev iz občin- skega mošnjička. Tako je prišlo do nepričakovanega obrata. Kaj je v ozadju, verjetno ni težko ugotoviti, saj skušata gospoda Mlinarič in Sraka speljati vso zadevo na svoj mlin. Prvi je pred meseci postal predsednik Društva za kulturo in ohranitev ljudskega izročila za katerega zahteva, da bi postalo četrti pogodbeni partner pri gradnji ižakovskega mlina. Medtem pa se drugi, kije direktor Razvojne agencije.Sinergija, zavzema za ustanovitev javnega zavoda, ki bi nadziral delovanje mlina. Takemu razmišljanju pa očitno nasprotujejo v Ižakovcih, saj menijo, da bi v tem primeru šlo zgolj za nepotrebno dodatno zaposlovanje, ki bi podražilo celotno naložbo. Zato predlagajo, da se natančno ugotovi lastništvo mlina in koncesijo za njegovo upravljanje podelijo tistemu, ki bo za to imel resničen interes. MILAN JERŠEI LOKALNA SCENA_______________6. maj 1999, V Segovcih nimajo kulturnega ali gasilskega doma in ne društev Msgr. Lojze Kozar (1910 ■ 1999) V četrtek zgodaj zjutraj, 29. aprila, samo nekaj uric za tem, ko se je v sredo zvečer vrnil z voščenja prijatelju dr. Vilku Novaku, ki je tega dne, torej 28. aprila, praznoval 90- letnico rojstva, je umrl zaslužni duhovnik lavantinske škofije in slovenski pisatelj, a tudi Prvi pri apaških gasilcih in pomemben pri folklori Predniki Dušana Rakarja so se priselili s Primorske in Dolenjske nic in članov. Sodeluje a eden ali dva glasbenika. J mentorica je prizadevna pesnik, dramatik, urednik, prevajalec in pevovodja, predvsem pa vse časti in spoštovanja vreden človek - monsignor Lojze Kozar. Pokojni Lojze Kozar je bil rojen 11. novembra 1910 v Martinju na Goričkem. V otroških letih, ki jih je preživel v rojstni vasi in njeni prelepi okolici, sta zanj skrbeli predvsem teta in babica, saj mu je mama komaj triletnemu umrla. Štirinajstleten fantič je začel obiskovati gimnazijo v Soboti, končal pa jo je na Ptuju. Bogoslovje je študiral v Mariboru in ga končal 1936. leta. Kaplanoval je v Trbovljah, Hrastniku, Brežicah in nazadnje v domačem Turnišču, med okupacijo je moral za nekaj časa oditi opravljat svoje poslanstvo duhovnika in kateheta na Madžarsko, po drugi svetovni vojni pa je dolga leta župnikoval v Odrancih. Tudi zadnja leta je preživljal v odranski župniji, zdaj kot upokojeni župnik, v miru (skupaj s sedanjim župnikom Lojzetom Kozarjem ml., svojim nečakom), a čisto do konca življenja zelo ustvarjalno. Dobro in pravično v ljudeh, lepo v naravi, še več, v stvarstvu, v umetnosti, globoka doživetja v zgodnji mladosti (materina smrt, prva svetovna vojna, slutnja onstranosti, slutnja duha idr.) so bile tiste »bistvene korenine« Kozarjevega življenja (kot sam pravi v eni od črtic v zbirki Kamen in srce, MD1986), ki so mu dajale smisel in moč, pa tudi tiste, iz katerih se je oplajalo njegovo literarno ustvarjanje. Sla po tem je bila prisotna že v mladem Kozarju, a se začetni, dijaški literarni poskusi niso ohranili. Ohranjeni so študentski v Kleklovih Novinah in v Kalendarju Srca Jezušovega. Sicer pa je za Kozarja značilno, daje umetniško prozo (kasneje še pesmi in dramske slike) začel pisati sorazmerno pozno, šele v 2. pol. 50. let, ko krajša besedila zasledimo v Mohorjevem koledarju, medtem ko je pnj daljši tekst, kije izšel v samostojni knjigi, objavil šele v 1. pol. 60: let. To je bila povest Takšen prag (1962), njej pa potem v daljših ali krajših presledkih sledijo še povesti Pajkova mreža (1968), Materina ruta (1971, 1973), Vezi in zanke (1979) ter Topla babičina dlan (1986), že omenjena knjiga Kamen in srce ter romana Licenciat Janez (1975) in Premakljivi svečnik (1985, isto leto še ponatis) ter zadnja obširnejša samostojna knjiga Neuničljivo upanje (1990), ki govori o njegovih prizadevanjih za. zgraditev nove odranske cerkve, o nje težavni in nesrečni gradnji, prestani župnikovi kazni, končuje pa jo s spominskim spisom o Stanetu Kregarju. Dogajanje večine zgodb je postavil v Porabje in v skrajno severni del Prekmurja, v okolje torej, iz katerega je izšel. Vprimerjavi s proznimi spisi so pesmi, ki jih je pisal le občasno, v veliki manjšini, kar velja tudi za dramske tekste. Kozar pa je poleg beletristike tudi avtor poljudnih in strokovnih člankov ter razprav z različnih področij s področja pastoralne dejavnosti, kateheze, verskega življenja... Skoraj od začetka je sodeloval v uredniškem odboru Stopinj, ves čas izhajanja je sodeloval pri glasilu Poti k Bogu. Prevajal je iz madžarščine, nemščine in hrvaščine. Iz madžarskega jezika je največ prevajal pesmi dr. Avgusta Pavla, katerega pesniško zbirko Tako pojem psalme v naročju slepe doline (1999) je izdal v samozaložbi in je izšla samo nekaj dni pred njegovo nenadno smrtjo. V svojem sorazmerno dolgem in ustvarjalnem življenju je imel velike in majhne radosti: Boga in vero, lepo pisano in govoijeno besedo, slikanje in glasbo, knjige, ure in čebele... Vpetek smo ga - pridno čebelo na verskem, književnem in znanstvenem področju - na odranski božji njivi položili k večnemu počitku. Naj v svoji prekmurski zemlji, ki jo je tako zelo ljubil, uživa mir v upanju na vstajenje! JOŽE VUGRINEC ■ S egovci so obcestna vas, ležeča pred Apačami. Tukaj živi okoli tristo prebi- valcev in v vasi ni društev ali dru- štvenih domov, a so prebivalci kljub temu zelo delavni na področju kulture in gasilstva, in sicer v bližnjih Apačah. Eden zelo dejavnih društvenih delavcev je 36-letni Dušan Rakar iz Segovec. Okoli pet let je predsednik Gasilskega društva Apače. Društvo zajema vasi Apače, Sego-vce in Črnce in šteje 115 članov. Od tega je okoli trideset žensk in precej mladih. Lani je kupilo društvo sodobno avtpcisterno, ki je na razpolago za potrebe cele Apaške doline. Društvo je dobro opremljeno. Na srečo zadnja tri leta niso imeli pomembnejših požarov. K temu veliko pripomore preventivna dejavnost. Predvsem v mesecu požarne varnosti obiskujejo gasilci podjetja in večja gospodarstva in jim svetujejo, kako je potrebno poskrbeti za požarno varnost. V Apaški dolini imajo gasilska društva še v Lutvercih, Žepovcih, Žibercih in v Podgorju. Spomin na dan upora 0 srednja prireditev ob dnevu upora proti okupatorju v mestni občini je bila v grajski dvorani v Murski Soboti. Skupno so jo organizirali mestna občina ter območni odbor in mestna organizacija zveze borcev. Na prireditvi so bili poleg udeležencev narodnoosvobodilne bor- be, internirancev in izgnancev tudi občani, ki se bodo z jutrišnjim dnem manj boleče spominjali, če se bodo zavedali, kako kruta, a poučna je bila preteklost. Slavnostni govornik je bil podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer, kulturni program pa je pripravilo Društvo upokojencev Murska Sobota. Mj B Prvomajsko slavje v Pomurju b 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku so se tudi v Pomurju zvrstile številne slovesnosti, ki so jih organizirali svobodni sindikati. Povsod so bile osrednje slovesnosti na predvečer praznika, to je 30. aprila, tradicionalni budnici v Murski Soboti in Ljutomeru pa 1. maja ob 6. uri. O Prvomajska prireditev v Murski Soboti seje začela ob 18.30 na Trgu zmage, ko je zaigrala soboška godba na pihala. Pol ure kasneje je zbranim spregovoril sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Janez Kovač, nato pa je sledil priložnostni kulturni program, v katerem so nastopili dijaki gimnazije iz Murske Sobote in folkloristi iz Gaberja. Slovesnost se je nadaljevala s postavljanjem mlaja delavcev Komunale, svoje pa sta prispevala tudi Gozdno gospodarstvo in Elek- tro. Slavje se je nadaljevalo s kresovanjem v mestnem parku pri gradu, za katerega so poskrbeli Romi, za družabni del prireditve pa je poskrbelo Brodarsko društvo Krog. Istočasno so podobno prireditev pripravili tudi pred radgonskim gradom. Slavnostni govornik je bil sekretar 00 ZSSS Pavle Vrhovnik. V kulturnem programu so nastopili radgonska pihalna godba in tamburaši Kulturnega društva Peter Danjko iz Črešnjevec. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Pik As, v zabavnem delu pa so se predstavile tudi karaoke. Zbiranje občanov ljutomerske občine na osrednji slovesnosti na Gezovih grabah na Cvenu pa se je začelo že ob 18. uri. O pomenu prvomajskega praznovanja je spregovoril sekretar 00 ZSSS Marko Milič, nakar je sledilo kresovanje. Edino v Lendavi letos niso pripravili posebne slovesnosti ob delavskem prazniku. Kresovanja pa so se zvrstila v številnih krajih Pomurja, med drugim prvič tudi v Občini Čren-šovcir saj so v obeh krajevnih skupnostih Bistrica in Črenšovci slavje končali s postavljanjem mlaja in priložnostnim kulturnim programom. M. JERŠEI Dušan Rakar iz Segovec je razpet med gasilstvom, folkloro... Občasno prirejajo medsebojna strokovna srečanja ali pripravijo kulturne prireditve. In naš tokratni sogovornik Dušan Rekar je tudi vnet folklorist, povezovalec programov na kulturnih prireditvah in še kaj. Že v osnovni šoli je delal v reci-tacijskem, foklornem in drams- kem krožku. Zdaj je najbolj delaven v folklorni skupini Vrisk Apače, je plesalec in njen tajnik. Dušan je vnet plesalec že skoraj dvajset let. Skupina goji stare plese in običaje s Štajerske, Prekmurja in Bele krajine. Imajo povprečno od šest do devet plesnih parov oziroma okoli dvajset čla- na pomembnih tovrs 11 čanjih v domovini ince j Slovencem, ki živijo n snem delu v Nemčiji- Marljiv društveni de a šan Rakar iz Segove<' let napoveduje ozko® prire^ programe na različ®11 \ tvah v Apačah. Dejaven ,|i( okviru Zveze kulturninokjicl)je Gornja Radgona. P° P pff ekonomski tehnik in j šičereji Podgrad- J izhaja iz Primorske m ke. Njegov oče BenoK v Belem Kamnu na ^ji Lani pokojna ma®aGat;fjiifl privekala na svet Dolenjskem. Leta obema po osem let-starši priselila v ApaS Tu sta obiskovala °sn jf1 se poročila in k®6 manjšem posestvu. In življenje v Šego*' W sožitju. Ljudje seubad J tovanjem, obrtjo, de0 nih podjetjih. In “ ter mnogi drugi preZ J lepih uric med amaterskimi igrale • je življenje v Apaea prijetno in varno. FRANČEK ST a Vzgoja, ustvarjanje I Vrtec na Kapeli ni sam po sebi nič drugačen kot nešteto drugih po Sloveniji Vzgojiteljice Sabina Kolbl, Tilčka Matjašič, Greta Drvarič in vodja enote Cvetka Marinič so zadovoljne s prostorskimi razmerami, saj so leta 1993 dobili nove prostore (v sklopu OŠ). Število otrok je vsako leto drugačno, vendar ni bistvenih odstopanj. Letos jih obiskuje vrtec 38. Vzgojno-izobraževalno delo poteka ob dokaj tesnem sodelovanju s starši in zunanjimi delavci. Skupaj so tako izpeljali več zanimivih projektov, kot na primer Družina in praznovanje, Od zrna do kruha, Promet ... Pri projektu Družina in praznovanje so otroci z očeti pekli pecivo svojim mamicam. To je bilo zanje prvovrstno presenečenje ih zanimivost. Starši in otroci tudi berejo skupaj. Lani je dala pobudo za to dejavnost mentorica bralne značke Živana Safran. V vrtcu so jo z veseljem sprejeli. zanimanje ja bo podelit J kulturnim Pr® tud>, večkrat organljjj roma ogleder ki posebej za Ji ko leto Pa ®re Vse stroške P° a / čeprav:;^ kar imajo- <• jč/ da moral« » rišče. v gvoj „ Naj konc^jsl^ pelskem vrte a J ba mlada d rezovati. d^j/lN 1999 LOKALNA SCENA 5 v prenovljeni dvorani doma kraja-nov v Veliki Polani je bilo srečanje odraslih folklornih skupin. Sodelovali so plesni pari iz Velike Polane, Hotize, Črenšovec, Bistrice, Žižkov, Turnišča in Gaberja. 80 plesalcev je (odplesalo 40 različnih plesov. Kot Mje pa so nastopili mladi plesalci kuda Sandžak iz Ljubljane, ki ne-Sujejo plese svojih prednikov iz Bo-SM in Hercegovine, Črne gore in Novega. (J. Ž.) Dokončani projekti moravskotopliške občine Manjkajoči denar iz sredstev tekočega leta Nas v ki jp hiiA pevskih zbo- ^ornjaRad0™7 Z območla s’etiJUrii vRadgona> Radenci in W Pom^r1'S0: Mešani Pe‘ 2e"ski okt adna Pesem iz Apač, vhMe^ 'JurJevške ljudske pe- 2b°rDlJJurijobščav- Pevskizb.rr"Ja Radgona, Mešani Mešani nevo,V ob Ščavnici, ^ciin MešJ Zb°r Radenske Ra-^nik ApaCe PpVski zbor Gregor C f'1” in hi, ' Pesmi so z®zvene-enotni d 8og'asno in vsi so si Potrebno srečanje nuj-^terstJ ohranjanje ljudske ® Petja rn e tracije zborovske-- ■ 'Bojan M.) Rj 7 Največja investicija: čistilna naprava v Lukačevcih V letu 1998 so bili v občini Moravske Toplice dokončani nekateri pomembni projekti, kot so: kanalizacija in čistilna naprava v Ivancih, vrtec s kulturno dvorano v Filovcih, obnova kulturnega doma v Prosenjakovcih, posodobitev in razširitev zdravstvenega doma v Martjancih, učna pot Selo, čiščenje divjih odlagališč odpadkov, krajevne ceste v Vučji Gomili, Selu, Prosenjakovcih, Ratkovcih, Krncih, Ivano-vcih in Lukačevcih, preplastitev ceste v Moravskih Toplicah ter veliko manjših in večjih vzdrževalnih del na različnih komunalnih objektih. Mp (in občini) je okrog štiristo ®sP°dinjstev. Po podatkih občin-« "Piave jih no ni priključe- "»kanalizacijsko omrežje. No-t?naia Priključitev je 250.000 je v primerjavi z drugi-dokaj sprejemljivo. Na ^"redbe o taksi za obre-voda in sklepa o višji (2.800 SIT) pa so Mas ■'rati "e lasine cene za speve^^nal^čino. Skupni pri" . Zllaša odslej 90 tolarjev za V’ "Mer (40 SIT voda, 50 ste i?na'"e'na) in velja tudi za ti-cijj?11'80 Priključeni na kanaliza-IMT°Tnrežie. V ceno vodarine je ta,Mijučena tudi ekološka S1(JG) cest v Vučji Gomili bo stala dva milijona tristo tisoč, ulica Na bregu pet milijonov sto tisoč, cesta Krnci štiri milijone 723 tisoč, pločniki v Martjancih malo manj kot devet milijonov, realne terjatve, prenesene iz leta 1998, pa obsegajo sredstva po razpisu za vinske in turistične ceste v višini enega milijona ter za označevanje vinskih cest (milijon sedemsto tisoč tolarjev). Ob upoštevanju predvidenih realnih prilivov ter z upoštevanjem ostalih prenesenih obveznosti in terjatev bo zmanjkalo za pokritje vseh obveznosti po že sklenjenih pogodbah 24 milijonov 738 tisoč tolarjev, za rešitev problema pa bo nujno angažiranje tudi dela sredstev tekočega leta. TOMO KOLEŠ ■ V gradnji je kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo v Tešano-vcih in izvedena so vsa potrebna tehnična dela za začetek gradnje največje komunalne investicije v občini - čistilne naprave Lukače-vci za potrebe Moravskih Toplic in zdravilišča, Noršinec, Mlajti-nec in Lukačevec. Prav tako je pripravljen projekt za čistilno napravo v Bogojini, pred zaključkom pa so dela na posodobitvi pločnikov in ceste Na bregu v Moravskih Toplicah. Vrednost investicijskih del iz tega naslova je 374 milijonov 328 tisoč tolarjev ali 54 % vsega proračuna preteklega leta, s čimer se Občina Moravske Toplice uvršča v vrh seznama slovenskih občin. Če pogledamo samo ceste, je stanje po pogodbah, ki predstavljajo prenos obveznosti iz leta 1998 zaradi nedokončanih del, naslednje: posodobitev krajevnih ^Rdečega križa ^oč humanosti Pet stiliziranih teles predstavlja pet svetovnih celin, na katerih deluje RK, dvignjene roke, ki držijo simbol RK, pa človečnost, upanje in optimističen pogled v prihajajoče tisočletje. U^^ečp c,onal'iadruš-^“^anhn ^a’ števna s'banja pa ^^"Evron- Uman‘tarno M S,0Vensk'Sal 8eneralni RK %i Jlh Potrl danes ta' > Pr Vnštitucii bno Preriti ^Rd^^tova?0 'Pehaniz- Že’ ■^tOh dnu tudi slo- »r MCARja Skrivalnic ni Zgledno občinsko glasilo e dni so v vsako gospodinjstvo v petrovski občini prispele Novine, občinsko glasilo, ki ne preseneča le po všečni zunanji plati, temveč tudi po vsebini. Uredniški odbor z županom na čelu se namreč predobro zaveda, da prav tiskani mediji glede na svojo naravo »arhivirajo« podobe življenja občine ali posameznih dogodkov, ki bi sicer potonili v pozabo, zato tudi skrbi za kontinuirano izdajo glasila. Petrovske Novine so dvojnega značaja: informativnega in repor-tažno-poročevalskega. Prvi del prinaša natis občinskih dokumentov, tudi lanskega zaključnega računa, v katerem so nadrobno razčlenjeni prihodki in odhodki skupaj z indeksacijo. Skrivalnic torej ni! Naj samo navedem, daje znašal presežek lanskih prihodkov nad odhodki kar 11,6 mio sit.- V glasilu se bralec lahko prav tako seznani z občinskim statutom ter poslovnikom, z analizo doseženega volilnega rezultata stranke SKD, »za širše bralstvo« pa je morda zanimivejši dragi del, v katerem je mogoče najti lanski utrip petrovske občine. Tako se predstavijo krvodajalci, gasilci, uspešno TD Vrtanek, KUD Goričko iz Petro-vec, moški kvartet Martinje, osnovna šola, vrtec in seveda šport, brez katerega bi bil marsikateri nedeljski popoldan hudo razvlečen. Naj še omenim, da petrovska občina premore rekorderja - mo-nociklista Jožeta Vorbša, ki se prav te dni pripravlja, da bo zajahal kar 32 metrov visok mono-cikel, torej se bo znova vpisal v slavno Guinnessovo knjigo rekordov. Glasilo še popestrijo pesniške refleksije Milana Gašpaija pa tudi za razvedrilo je poskrbljeno. In za konec: mnogi župani razmišljajo o svojem občinskem glasilu in brez pretiravanja lahko zatrdim, da je petrovsko pravi vzorec. MV!.. venski RK preveril svoje kapacitete in sposobnosti in se zavzel za ustanovitev nacionalnega odbora v Sloveniji za spremljanje aktivnosti pri skrbi za uresničevanje temeljnih načel konvencij in mednarodnega humanitarnega prava. V skrbi za begunce in socialno ogrožene Rdeči križ Slovenije pa se bo moral, pa ne le v tem tednu, zopet preizkušati v skrbi za begunce, ki zaradi vojne prihajajo v Slovenijo, pomoč pa bo v prihodnje vse bolj namenjal tudi našim državljanom, ki živijo v socialni stiski. Večina za, potem preložitev Bi si res »mikali« lase? S povišanjem ekonomske cene vrtca so se približali drugim občinam - »Neprijetna vprašanja v zvezi z inventurno komisijo lede na precej obsežen dnevni red zadnje seje turniškega občinskega sveta, katere se je udeležil tudi državni poslanec Ciril Pucko, so se nekateri svetniki pred začetkom zbali, da bodo morali sedeti dolgo v noč, če naj bi prišli do konca. Kljub vsemu večina ni podprla predloga svetnika J. Hanca, da bi umaknili obravnavo in sprejemanje odloka o zaključnem računu za leto 1998 (ker ga še ni obravnaval nadzorni odbor), ampak so dnevni red razširili še za eno točko (prostorsko planiranje). Rečeno pa je bilo, da bodo delali okrog 4 ure, potem pa se bodo razšli, ne glede na to, kako daleč bodo prišli. In tako so tudi storili. Najprej so sprejeli sklep o novi višini ekonomske cene za vrtec v Turnišču, ki bo poslej znašala 48.488,00 tolarjev v oddelku od 1-3 let oz. 41.375,00 tolarjev (v obeh primerih preračunano na 10 mesecev) v oddelku od 3-7 let. S tem so se nekako približali izračunom, kakršni že veljajo v večini drugih okoliških občinah in tudi v Sloveniji. Doslej so namreč zaostajali, zato so morali toliko več sredstev zagotavljati v občinskem proračunu. Ker se večina staršev uvršča v nižje plačilne razrede (delež od 20 do 30 odstotkov od ekonomske cene), to pomeni - po naših izračunih -, da bodo morali prispevati mesečno (brez določenih odtegljavev) od 9.697 do 16.546 oz. od 8.275 do 12.412 tolarjev. Nekateri starši, če prejemajo varstveni dodatek, so plačila oproščeni, redki pa se zaradi višjih plač uvrščajo v višje plačilne razrede. Preden so začeli z obravnavo zaključnega računa, je svetnik J. Matjašec postavil tri »neprijetna« vprašanja v zvezi z inventurno komisijo, ki še ni začela delovati, zato so sprejemanje odloka o ZR vseeno preložili do naslednjega zasedanja. Dokaj podrobno in polemično pa so obravnavali program za ohranjevanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v občini Turnišče. Svetnik J. Bence je menil, da s podobnimi programi že 5 let poskušajo spodbujati kmetijsko dejavnost, rezultatov pa ni, ker sredstva preveč drobijo za različne namene. Zato naj bi raje izdatneje finančno podprli posamezne kmetovalce. Ob tem predlogu so se svetniki nekako razdelili na dva tabora. Eden izmed največjih kmetovalcev v Turnišču Ladislav Seči je sicer menil, da bi bilo to lepo, vendar bi zaradi tega prišlo do zamer in sovraštva, če si že ne bi »pomikali las«. Zato je župan predlagal, da bodo o programu dokončno odločali na prihodnji seji, kar velja tudi za predlog o sofinanciranju športa v občini Turnišče in osnutek občinskega pro- računa za letos. JOŽE GRAJ ■ Gornja Radgona Gradnja Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni je stala 93.300.000 tolarjev. Po zadnjih podatkih župnijskega urada je še za 15.000.000 tolarjev neporavnanih računov. Sicer pa si zelo zavzet župnik Andrej Zrim prizadeva, da bi še letos povsem uredili dvorano v omenjenem domu in uredili okolico doma, pred katerim bo stal doprsni kip akademika dr. Antona Trstenjaka. (F. KI.) V leto Rdečega križa in Rdečega polmeseca Svetovni dan RK in teden RK Slovenije pa bo letos prešel po imenovanju na Mednarodnem odboru Rdečega križa in Mednarodni federaciji RK in polmesca v leto Rdečega križa in Rdečega polmeseca -leto vstopa v novo tisočletje. V tem obdobju, ki bo trajalo do 8. maja, leta dva tisoč, bodo potekale akcije, prireditve in aktivnosti za utrjevanje temeljnih načel in humanitarnih vrednot tega gibanja, ki bodo priložnost za soočenje z vlogo in mestom, ki mu pripada v družbi. MH ■ Od 86 dijakov in dijakinj 4. letnikov ljutomerske gimnazije se jih je 42 odločilo, da bodo opravljali maturo (tudi) iz angleškega jezika. 18 od njih se namerava preizkusiti na višjem nivoju, torej bodo reševali težje naloge, zaradi tega pa bodo lahko osvojili več točk. Mentorici angleščine Mojca Rizman Nedeljko in Suzana Ramšak sta pretekli teden (od 19. do 23. aprila) izvedli dodatne priprave na maturo za višji nivo (brez obveznosti in dodatnega plačila). Večina dijakov in dijakinj je ponujeno možnost za pridobivanje znanja in utrjevanje snovi, ki jih čaka na letošnji maturi, z veseljem izkoristila. Ustni izpit iz angleščine bodo opravljali 11. junija. (Foto: J. G.) 6 FINANCE / GOSPODARSTVO e. maj 1999. IM* Borza Zatišje na domačem borznem trgu a našem trgu vrednostnih papirjev se minuli teden zaradi praznikov ni dogajalo nič pretresljivega, trgovanje je celo zamrlo, delniški indeks je padel, indeks privatizacijskih skladov pa z zamudo porasel. Svetovni kapitalski trgi so v,znamenju 1.1,0114 točk indeksa Dow Jones, ki gaje dosegel v ponedeljek. Temu so vzrok višji dobički ameriških podjetij, ki najbolj vplivajo na delniški indeks Dow, poleg njega se je dobro odrezal še indeks S&P 500, kjer se je podražila kar večina delnic. Večje povpraševanje po ameriških delnicah, povečini ameriško, je bilo podkrepljeno še z nizko marčevsko inflacijo, kljub hitri gospodarski rasti ter ob nizki rasti plač, ki so se povišale v prvih treh mesecih za 0,8%. Medtem pa so bili evropski in japonski trgi v negativnih številkah, v Evropi zaradi slabših trimesečnih rezultatov kemično-farmacevtskih firm (nemški Hoechts), vzroki so krize v Rusiji in zniževanje cen na azijskem trgu, na Japonskem pa je najbolj negativno vplivala še objava 4,8-odstotne stopnje marčevske nezaposlenosti. Vrednosti indeksov v torek znašajo: Dow 10.918, FT-SE 6.533, Dax 5.377 in japonski Nikkei 16.701 točk. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je v znamenju skromnega trgovanja, v petih dneh je bilo skupaj 3,7 milijarde tolarjev prometa. SBI je izgubil 8 točk, indeks pa seje obnašal stabilno, seveda ob skromnem prometu. Še vedno primanjkuje prostih likvidnostnih sredstev, ki pa se vendarle počasi sproščajo, to se vidi z zniževanjem medbančnih obresti z 10 na 7,3 % in s povečano prisotnostjo bank na trgu kapitala (v petek). V kotaciji A so na tedenskem nivoju največ izgubile delnice Krke, Leka, Petrola in Radenske, zadnji dve sta ugodni za nakupe. Največ prometa je potekalo z delnico Merkatorja, s katero je Publikum realiziral nekaj svežnjev. Ta delnica je poleg delnic Droge in Kolinske tudi na tedenskem nivoju največ pridobila. Na prostem trgu je pritegnila pozornost delnica Upimo Group, ki je v enem dnevu porasla v treh poslih za 100 %, zanimivo je bilo pri delnicah Kmetijskega kombinata Ptuj in Svile, ki sta pridobili, izgubile pa so delnice Veletrgovine Potrošnik in Loke. Na trgu privatizacijskih skladov je indeks PIX pri doslej najnižji vrednosti 965 točk, to pomeni, da delnice nekaterih skladov še niso bile tako poceni. Toda ob objavi izgub in dobičkov PID-ov in DZU-jev so nekatere delnice krepko zanihale. Delnice z dobički so poskočile za nekaj odstotkov z najnižjih vrednosti, delnica Triglav steber 1 za 5,8 % (bruto dividenda 35 SIT), delnica Infond Zlat za 3 % (ffruto dividenda 16 SIT), Pomurska investicijska družba za 6,7 %, delnice z dobički so še delnice Nanosa in Soče (Avip) in Pida Zvon 1. Delnica Kompasa 4 je začela kotirati prejšnji teden, njeno premoženje pa je sestavljeno pretežno iz neizkoriščenih certifikatov (90,3%), preostali del pa so netržne delnice, knjigovodska vrednost delnice brez certifikatov znaša 195 tolarjev, na trgu pa se z njo trguje pri vrednosti 174 tolarjev. Zaradi nižje aprilske inflacije (0.4%) so nakupni boni ob vpisu blagajniškega zapisa pri BS praktično neuporabni, zato so se krepko pocenili. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 27. 4. do 4. 5.1999 Eurotrade Print v Pomurskem tisku Donos nad obrestmi Za posodobitev opreme najmanj štirideset milijonov ajemnik proizvodnih in upravnih prostorov ter opreme Pomurskega tiska v stečaju Eurotrade Print je napovedoval ponovni zagon proizvodnje že sredi marca, pa se je potem ta zavlekel kar za dober mesec. »Predvsem zaradi dovoljenj in birokratskih zahtev. Zavleklo se je z registracijo novega podjetja in s pridobitvijo obratnih dovoljenj, ki so bila potrebna za oživitev proizvodnje,« je povedal direktor Euretrada Print Bojan Žu- ponovno delalo šestdeset delavcev ah polovica prej zaposlenih. »Etiketno-propagandni program bomo v glavnem prodajali na domačem tržišču, medtem ko bo knjižni program namenjen za zahodni trg. Za slednji program Vlaganj za štirideset milijonov Če bi ne imeli namena nakupa, tudi v najem podjetja ne bi šli, je na vprašanje, ali ima Eurotrade Print namen kupiti premoženje stečajnega dolžnika, odgovoril sogovornik. V najemni pogodbi že ima zapisano predkupno pravico. In kdaj naj bi se to zgodilo? Mi VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 27. 4. 99 4. 5. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.011,57 13.289,45 2,14 Dolenjska banka - imenske 20.488,00 20.718,36 1,12 Droga Portorož 32.090,24 33.213,54 3,50 Emona Obala Koper 2.023,69 2.051,69 1,38 Etol Celje 21.000,00 21.082,54 0,39 Interevropa Koper 2.187,26 2.203,65 0,75 Istrabenz Koper 3.001,50 3.034,58 1,10 Kolinska Ljubljana 1.900,00 1.999,00 5,21 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 27.753,60 27.032,64 -2,60 Lek, razred A 37.516,58 37.017,20 -1,33 Luka Koper 3.196,87 3.214,56 0,55 Merkator, poslovni center 8.208,90 8.446,58 2,90 Petrol Ljubljana 26.929,30 26.270,48 -2,45 Probanka Maribor 27.410,00 27.410,30 0,00 Radenska 2.275,80 2.239,87 -1,58 SKB-banka 2.400,00 2.401,54 0,06 Zdravilišče Moravske Toplice 1.403,80 1.400,00 -0,27 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 615,20 615,20 0,00 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,00 113,00 0,00 Republika Slovenija, 2. izdaja 105,50 102,80 -2,56 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 12.684,25 13.018,98 2,64 Color Medvode 5.430,20 5.537,54 1,98 Fructal Ajdovščina 2.208,74 2.200,00 -0,40 Gorenje Velenje 1.919,20 1.904,59 -0,76 Helios Domžale 33.439,21 33.449,50 0,03 Kerna Puconci 2.450,00 2.450,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.401,00 3.101,54 -8.81 Veletrgovina Potrošnik 2.200,00 2.027,45 -7,84 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) 161,20 222,00 37,72 del nakupnega bona NB10 (v sit) 860,00 300,00 -65,12 del nakupnega bona NB11 (v sit) 5.500,00 5.500,00 0,00 investicijske družbe Infond zlat PID 320,74 330,54 3,06 Merkata 405,68 403,78 -0,47 Nacionalno finančna družba 1 582,59 601,21 3,20 Triglav steber 1 653,12 691,30 5,85 Pomurska investicijska družba 1 547,45 584,60 6,79 PID Zvon 1 458,98 451,24 -1,69 Slovenski borzni indeks SBI 1.785,72 1.777,29 -0,47 Borzni indeks obveznic BIO 107,83 106,72 -1,03 Indeks delnic PID-ovPIX 978,62 993,35 1,51 nič. Zaradi tega so v nekaterih primerih morali odkloniti že najeta dela, saj ne bj mogli izpolniti dogovorjenih rokov. Ostanejo pri etiketah in knjigah Eurotrade Print bo v Pomurskem tisku skušal zadržati dva proizvodna programa, in sicer tisk etiket, blanket in propagandnega materiala (er tiskanje knjig. »Ta programa bi bila tudi v prihodnje nosilca proizvodnje,« je povedal sogovornik. Za tiskanje etiket in reklamnega materiala je najemnik ponovno pridobil vse kupce, ki jih je Pomurski tisk že imel. Tako sedaj to delo opravlja sedemindvajset zaposlenih, medtem ko tiskanje knjig zahteva daljše priprave, zato bodo ta program zagnali čez mesec in pol. Delo pri tem bi dobilo okoli petindvajset delavcev, tako da bi jeseni v Pomurskem tisku se intenzivno dogovarjamo s starimi in novimi kupci. Ugotavljamo, daje knjižni program cenovno bolj zanimiv, saj se na zahodu dosegajo ugodnejše cene kot doma,« je izjavil direktor B. Žunič. Pričakovati je, da bo stečaj Pomurskega tiska zapleten in zato dolgotrajen, zato tudi prodaje oziroma nakupa ne bo že jutri. Vendar to najemnika ne moti, da ne bi vlagal v proizvodnjo (to se bo, Kapital za registracijo družbe Eurotrade Print ■ o. o., je zagotovil Eurotra de, d. o. o., Ljubljana, W v celoti v zasebni lasti (Jožeta Štivana), Bojan Žunič pa je izjavil, das svojim kapitalom zae* še ni navzoč. po besedah stečajnega Milana Korena, šteloobP premoženja stečajnega 01. Začeli bodo sposol*^ stema za informiranj6111 . Ijevali z vlaganjem v sM sploh obstoječo opreM j »Računamo, da b0®.^rj v proizvodni proces vloz! do 40 milijonov tolarjev,u minimum,« je zagotovi s nik. Za donos višji od obresti . : , reseb^ In kaj v primeru, spremenili na primer P u slovanja ali da proizvo W prinesla pričakovanega f Katera je tista mejna sa, da bo Eurotrade Prl podjetju? ja> »želetosbipro^j! la biti pozitivna. M , proizvodnja v prvi prinašati pretiranih do® J na primer na drugih P gospodarstva, vendaITe]1j)f dnja zanimiva, če ti v 0 tal ustvari več dobič a. šajo obresti v banki a1 je,« je odgovoril direkto da Print Bojan Žunič- । MH-^J Ilirija Lendava Delavci Ilirije so dobili pred prvomajskimi prazniki v podpis dopolnilo k pogodbi o zaposlitvi, ki ga je večina zaposlenih v lendavskem obratu zaradi strahu pred izgubo zaposlitve ter zaradi desetih minut, kolikor so jim dali časa za premislek, tudi podpisala. Toda dopolnilo k pogodbi o zaposlitvi za večino pomeni tudi nižjo plačo. Aneks k pogodbi prinaša spremembe pri izhodiščni plači, saj so zaposlene zaradi spremenjene metodologije pri nagrajevanju razvrščali znotraj tarifnih razredov v nižje plačilne razrede. Po petnajstem maju pa naj bi bili znani še kriteriji za delitev stimulativnega dela k plači. Sprememba je seveda v okvirih določil kolektivne pogodbe za dejavnost, vendar je ne bi bilo mogoče iz- peljati, če delavci v to ne bi'privolili. Direktor Ilirije Matija Maučec je v svojem dopisu zaposlenim v lendavskem obratu zapisal, daje bil s spremembami seznanjen tudi sindikat družbe, vendar sindikalni zaupnik v Lendavi predhodno o tem ni vedel ničesar. In ker se delavci lendavskega obrata Ilirije niso pritoževali že takrat, ko jih je bilo pred novim letom štirideset, ki so delali po pogodbi, gladko odslovljenih, take . bilo pričakovati (kar je del tudi direktor), da1 toževali ob tokratnem nJU plač. Sicer pa je spremembe! , todologiji nagrajevanja ib tenje sistema nagrajevati^ tor družbe pred časom doval, saj, kot je sam i^ delavci v Lendavi °d onih v Ljubljani-majsko presenečenje, Pripravil, predvsem Pa hiranja podpisov od zaP. ni dejanje, ki bi mu pl°s f/m A Zak meta kmet de ... vedba zakona o DDV-ju prinaša tudi nov način obdavčenja prometa v kmetijski dejavnosti. Ta bo, tako kot je praksa v mno- -— gih državah, deležen posebnih postopkov obdavčitve. Splošni način obdavčenja, ki velja za zavezance v drugih gospodarskih dejavnostih, zahteva preobsežno davčno administracijo in bi po nepotrebnem zapletal gospodarjenje na kmetiji. Zakon o DDV-ju uvaja tri kategorije kmetov glede na način, na katerega bodo obračunavali in plačevali davek na dodano vrednost. V prvo skupino sodijo kmetje, ki bodo redni davčni zavezanci, tako da bodo obračunavali in plačevali davek enako kot vsi drugi zavezanci za DDV. V drugo skupino sodijo kmetje, ki sicer ne bodo redni davčni zavezanci, pridobili pa si bodo pravico do pavšalnega nadomestila za plačane vstopne davke. To pomeni, da bodo ob vseh nakupih plačevali davke po predpisanih davčnih stopnjah, pri prodaji pridelkov ali svojih storitev davčnim zavezancem pa bodo dodali na skupno prodajno vrednost 4 odstotke pavšalnega nadomestila in ga zaračunali kupcu, ki ga bo moral plačati. V tretjo skupino sodijo kmetje, ki ne bodo davčni zavezanci, prav tako pa si ne bodo pridobili dovoljenja za uve- [javljanje pavšalnega nadomestila. Zavezanci pa lahko postanejo tudi kmetje z nižjim katastrskim . dohodkom, ki se za to odločijo in vložijo ustrezno prijavo pri pristojnem davčnem uradu. Tako obvezni kot prostovoljni kmetijski zavezanci so zakonsko izenačeni z vsemi drugimi zavezanci. Voditi morajo predpisane evidence in obračune. Svojo davčno obveznost bodo ugotavljali na podlagi razlike med vsemi izstopnimi in vstopnimi davki, obračunanimi v določenem obdobju. Prav tako bodo lahko uveljavljali pravico do vračila davka, če bodo njihovi vstopni davki višji od izstopnih. Kmetje, ki razmišljajo o morebitni prostovoljni vključitvi v režim rednih zavezancev, morajo pred odločitvijo dobro premisliti o tem, kakšno bo njihovo gospodarjenje v prihodnje. Na podlagi preteklega poslovanja in ob upoštevanju morebitnih načrtov je potrebno ugotoviti, kakšno bo razmerje med vstopnimi in izstopnimi davki. Za odločitev o vstopu v režim rednih zavezancev pa ni nekih splošnih receptov, temveč je potrebna podrob-•nejša presoja konkretnih razmer. Pavšalno nadomestilo Kmetje, ki ne bodo postali redni davčni zavezanci, si bodo lahko pod določenimi pogoji pridobili pravico do delnega povračila davka, ki so ga plačali ob svojih nabavah. Zakon namreč uvaja možnost zaračunavanja pavšalnega nadomestila v višini 4 odstotkov od vrednosti prodanih pridelkov ali storitev. Kmetje bodo pavšalno nadomestilo lahko zaračunavali le zavezancem za DDV, ti pa ga bodo lahko prišteli med svoje vstopne davke. Pavšalno nadomestilo bodo smeli zaračunavati le za dobavo pridelkov ali storitev, ki bodo rezultat dejavnosti kmečkega gospodinjstva. Pravilnik o izvajanju zakona o DDV podrobneje določa, za __ / it 1 katere skupine pridelki tevje mogoče uveljavi 'jr nadomestilo. Prav ločene tudi površine P0^, n'^ skupin kmetijs^f k'jih mora imeti / obdelavi, da lahko uve,J mP!' d°mestilo za posam^ n° Pridelkov. Za pridobitev pr^,^' ijavljanja pavšalnega jutf11 la morajo kmetje pd1^1' davčnemu uradu rezno vlogo. Na po^.MiP davčni urad izdal v°ljenje, s pomoči0 lahko zaračunaval Posamezno dovoljeI,Je ipf n° 12 mesecev, PotfLocW'L trebno podaljšati- °bP^ delkov davčnemu tlI(li . moral kmet P^10^ b^j / Pijo dovoljenja,/ šele na tej podlag1 P / odstotke dodatka0 / Pridelkov. KuP^^, / namreč lahko ^i^^t domestilo kot ^°P^ / če bo imel kopij0 0 y / Podlagi ka tere je P‘‘ j 1 nadomestilo. , / 1999 GOSPODARSTVO Dvajset let Livove tovarne pri Svetem Juriju na Goričkem Kriza jih ni zlomila ^ovečujejo izvoz 21. aprila letos je poteklo pO let od časa, ko so v Ro-I gašovcih na Goričkem od-M nove proizvodne prostore po-Ruskega Llva. Začetki sodelo-'anjaz Vivom segajo v leto 1977, so m soboškem centru poklic-"iii šol začeli delati za to tovar-novembra 1911 pa so bili v h® programu že redno zaposleni hitje delavci. S preselitvijo v proizvodne prostore pri Sve-h® Juriju pri Rogašovcih je ob-zaposloval 56 delavcev, ^na pa so načrtovali, da bi v te® obratu delovala orodjarna za *ebe celotnega Liva. So pa že kmalu ugotovili, da za tovr-* Proizvodnjo ni dovolj ustrez-kadra, zato so se preusmeri-izdelavo mešalnikov za beton 'Mramn—- mičkov> V tovarni Stroji je zdaj zaposlenih 75. delavcev, ki v povprečju zaslužijo od 70 do 90 tisoč tolarjev čiste plače, urejeno pa imajo tudi prehrano med delom. žavami, vendar se je navkljub vsemu obdržala pri življenju. V tistih najboljših časih ob koncu 80. let je zaposlovala okoli 130 Celotni Livje lansko poslovno leto sklenil z izgubo, z rdečimi številkami pa so poslovanje sklenili tudi v družbi Stroji. Vzroke za to je potrebno iskati v slabši .prodaji gotovih izdelkov, likvidnostne težave pa jim povzročajo prevelike zaloge surovin in tudi gotovih izdelkov, saj je zlasti pri izdelavi strojev za avtomatizacijo stiskalnic čas za izdelavo nekoliko daljši. 'X°G^°'e treba nenehno P080?^'*3^’" nov tip Kls"ak,zat0 bodo zače" Tihotni delež v skupni <^a beton. Mešalniki imajo 60-odstotm Q ni'njihove tovarne. tovarne, ki je bila Ht^^letja zgrajena s J 1 s° jih slovenska po-zdruzevat'za inve-.a manj razvitih območ-?Qgov0rS° p°Sebej spomnili, iz Vlakci* ^htorjem Gezo Pa 'a^° razberemo, Su sknVarna V kletnem ob-obtA Iaz'^ne organiza- 1 e’srečevala s te- mo. Za naložbo v vse to so namenili lani več sredstev kot prej v desetih letih skupaj, saj so zadnjo večjo investicijo opravili v letu 1989. Letos načrtujejo izdelavo novega tipa mešalnika s plastično omarico in novim stikalom ter večjim motorjem, v izdelavo oro- * dja zanj pa so že vložili blizu 25 milijonov tolarjev, uredili pa bodo tudi novo lakirnico, ki bo po predračunih stala blizu 60 milijonov tolarjev. K slednji sojih vodile predvsem tehnološke in ekološke potrebe, z njo pa se bodo izboljšale tudi delovne razmere zaposlenih. LUDVIK KOVAČ FOTO: JURE ZAUNEKER delavcev, kriza pa se je začela z izgubo jugoslovanskega tržišča, kamor so prodajali velik del svojih izdelkov. Ob mešalnikih in transportnih vozičkih so v začetku osemdesetih let izdelovali še pnevmatske stiskalnice in stroje za kovičenje, pozneje pa so začeli izdelovati še naprave za avtomatizacijo stiskalnic. Z razpadom Jugoslavije so iz- W6Vv6liko froji 'zctelajo letno 14 tisoč manjših in 500 velikih mešalnikov za beton, So^^duje'1 8°’ 250 'n 300 litrov delajo predvsem za zidarske mojstre. V vodstvu ls°č to|arjev°’ da so plače v okviru kolektivne pogodbe in dosegajo višino od 70 do neto, delavcem zagotavljajo regres za letni dopust, v okviru tovarne pa je poskrbljeno tudi za malice. nad Je- ki „ Drzavni C^ka>>za- \ vb‘ se zd ,a °snovi ^nQVpfašaiie°avtorju ga . e nlego- ^dDzs Mnenje Sp • ----------------------’----------- ^Je znašel Beltrans v finančni verigi?« !>0nl Izvajali bodo dela Mozarta, Haydna, Telemanna, Bacha, Chopina, Gershvvina, Charpentiera, Loeiletta, Rheinberg^ prana. Organizator koncerta je soboški Lions klub, k1 ^11 piček koncerta namenil za opremo novih prostorov Dru slabovidnih v Murski Soboti. Še o MS-Centru Odločba o odstranitvi Republiški inšpektorat za okolje in prostor pojasnjuje tirinajst dni je minilo, odkar so soboški mestni svetniki izglasovali javno razgrnitev odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico, kar naj bi bil prvi korak v postopku legalizacije »novih pridobitev« v Slavičevem MS-cen- tru. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni, že pred slabim mesecem, ko smo šele začeli pisati o primeru Slavič, pa je urbanistični inšpektor pregledal trgovski center v Murski Soboti. V današnji številki časopisa dodajamo k članku Gre za klasično črno gradnjo, ki smo ga objavili 22. aprila, še pojasnilo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor. Pod pojasnilo je podpisan glavni republiški inšpektor Vekoslav Rajh, piše pa takole: »Ob prispevku v Vestniku 22. aprila 1999 o prenovi obstoječega objekta v trgovski center v Murski Soboti želimo pojasniti, daje urbanistični inšpektor 12. aprila 1999 opravil pregled trgovskega objekta. Pri tem je ugotovil, da sta bila izdana uporabno dovoljenje za trgovski center, in sicer trgovino z živili in tehpičnim blagom ter štiri manjše lokale, ter odločba o dovolitvi priglašenih del za tekoča vzdrževalna dela tanijo na delu objekta. Pa ni pridobil dovoljenja^ ureditev proizvodnih pr^j trgovski center, uredite^ Ploščadi in garaže vjt^J objekta ter nadstrešnic ni fasadi. Ji Tako je izvajal grad^ štalacijska dela (nove^ Predelne stene, urediti j Ploščadi z nadstrešnico^ it soljenj. Zato je urbani^ špekcija 14. aprila 1^^ torju izdala odločbo o01J tvi izvedenih del, M / Pridobil lokacijskega “ nja.« Afera Goldeja Obsojena zakonca Pr^ Sodišče ju je spoznalo kriva za poslovno goljufijo ar nekajkrat smo že poročali o zadevi Goldeja oziroma zakoncih Anici in Janezu Prelogu iz Radenec, ki sta se zagovarjala na sodišču zaradi očitanih jima dejanj poslovne goljufije. Spomnimo naj, da sta najemala od občanov posojila, za katera sta obljubljala visoke obresti (in jih tudi izplačevala), nato pa sta dena'r plasirala naprej, seveda pa sta za to zaračunavala obresti in provizijo. »Finančni inženiring« je izgubil tla pod nogami, ko je bilo treba vračati glavnico, denarja ni bilo in tako dolgujeta najmanj 19 posojilodajalcem 56.000.000 tolarjev. Koliko denarja pa dolgujejo njima tisti, ki so najeli pri firmi Goldeja posojilo, pa ne vesta. Tedaj, ko so ju začeli preganjati upniki, sta se selila iz kraja v kraj, tudi skrivala sta se, pa se je do- kumentacija iz?u ' nal / nega sodišča je za kriva in ju 0 . ima 4k J kazen: Anica je ^Janf?W sec dni zapora, st’ leta. Pripor, v ha‘ J 15. novembra^1 L se šteje kot odsl s [p / gova,kistas*^ sta prek svojih gOdi dala pritožbo na Zabeleženo Zmaga sindikakatov? »Pred natanko letom dni sem dejal, da Svobodni sindikati Slovenije nasprotujemo takšni pokojninski reformi, ki bi zahtevala, da delavci delajo do 65. leta starosti, da bi dobili pravico do polne pokojnine. Rekel sem, da odločno nasprotujemo izenačevanju pogojev pri upokojevanju žensk z moškimi, ko se je nameravalo določiti pogoj za pridobitev polne pokojnine pri 65. letu starpsti. Za svobodne sindikate je bil glavni kriterij za pridobitev pravice do polne pokojnine delovna doba: za polno delovno dobo polna pokojnina. To je bila naša zahteva, ki je bila pomemben pogoj za reformo. Danes lahko ugotovim, da smo s pomočjo demonstracij, javnih protestov in pogajanj dosegli zastavljene cilje. Dosegli smo, da se v zakonu prizna načelo, da dobi tisti, ki doseže polno delovno dobo, polno pokojnino ob minimalnem pogoju, to je starosti 58 let. To je pomembna zmaga Svobodnih sindikatov Slovenije. Preprečili smo, da se pokojninski sistem s pomočjo drugega stebra privatizira in s tem občutno zmanjša solidarnost med ljudmi. Dosegli smo večjo postopnost pri uvajanju sprememb v pokojninskem zakonu, kar bo zlasti zaščitilo delavke. Dosegli smo, da se Slovenija uvršča v krog tistih razvitih držav, kjer se reforme pokojninske- ga sistema 1 tt soglasju s dvomno velik To je na ^s° */ čer prvomajsh^e^^ niku v Ljubb^ sjii^ Zveze svobodn ^olic nije mag. Dusa zato vas va J ^eJii * y I 6 mai 1999 (IZ)BRANO Ombudsmanova okrogla miza v Ljutomeru Svojevrsten cinizem države Vlada in parlament sistematično kršita pravice - Zaradi kršenja odlokov ni še nihče odstopil - Bodo pristojni hrUi.-i 0'Homerskem domu kulture je bila v torek zvečer okrogla miza z varuhom človekovih pravic Ivanom Bizjakom. Ob tej prilo-s . .hostije predstavil svoje delo in probleme, s katerimi se v)i C“'e’ter se dotaknil še nekaterih vprašanj, povezanih z uvelja-pa i? a “ Varovanjem človekovih pravic. V nadaljevanju okrogle mize e “Hovarjal na vprašanja udeležencev. wjg^anlvan Bizjak je 0 staniu n predstav" poročilo Mdržavn y8’U gaje izročil Ha človTU zboru- Urad va-^1.3 445 h pravic je lani °dstotkov ?°bud’ kar je za 16 ttPajzOst “kotletal997. Sk-«rad v,tankl iz minulih let je 3-98o Zari? 1998 obravnaval bil° K Za 4>9 od $05 končanih, to H Pre^S? ka več kot leto členih po6, daje (deln°) iz n odstotka zadev. eA da ie pP°Sanieznih regijkaž-^tisn? r?ez'.°8 pobu-s'Ovensk । Preb'valcev na repu J °vemja z 2,04. Sik? opoz°ril, daje sla-anje človekovih pra-Vlan delovanja ^^itaceVn Parlament pra' ombnd. Slstematično, saj r^°S'°kratSmanova opozorila v P°st°Pke v Urnn° d°lg°traj-Vm Henin s?dstvu- Po njego-" “"“konodajaše usklajena z mednarodnimi akti. »Zato novi zakoni prinašajo nove probleme. Dolgotrajni sodni postopki na večini slovenskih sodišč dokazujejo, da niso uspeli zmanjšati kupčka nerešenih zadev, pri čemer ni videti luči na koncu predora. Prav tako se velikokrat kršijo odloki, zaradi česar še nihče ni odstopil.« Sicer pa so v omenjenem poročilu za minulo leto navedena tudi druga problematična področja, npr. dostopnost do informacij javnega značaja in vzpostavljanje učinkovitih pritožbenih možnosti. Med zakoni, nujnimi za boljše varovanje človekovih pravic, je Ivan Bizjak naštel zakone o delovnih razmerjih, o obveščevalno-varnostni dejavno- sti in o skladu za poravnavo vojne odškodnine. Po njegovem mnenju bi morala zakonodaja sistematično urediti varstvo pravic in zdravljenje oseb z duševnimi motnjami proti njihovi volji, status tujcev, izvrševanje sankcij itd. Kot smo slišali, ombudsman nima velikih možnosti za ukrepanje, daje pa predloge in mnenja, ki naj bi jih vsi odgovorni dejavniki upoštevali. »Prepričan sem, da gre za vrsto rešljivih problemov, vendar ni dovolj zavzetosti, da bi se to zares storilo. Da se zakon krši pri rokih za določene upravne postopke, to očitno nikogar preveč ne skrbi; ne uradnika, ki to neposredno izvršuje,” ne ministra, ki je za to odgovoren. Tako na pritožbe državljanov odgovarjajo namesto v dveh mesecih celo v dveh letih, kar je svojevrsten cinizem države. Mislim, da bi bile potrebne nekatere organizacijske in kadrovske spremembe. Če se namreč ne spoštuje pravni red, lahko govorimo o spodkopavanju temeljev države, saj gre drugače za pravni nered in nezaupanje ljudi v državne organe. Nekaj drobnih premikov je, vendar so ti zelo počasni!« MILAN JERŠEi Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v sredo obiskal še Mursko Soboto. V prostorih mestne občine je sprejel vse tiste, ki so se z njim želeli pogovoriti o problemih. Gre predvsem za primere kršenja človekovih pravic ter nepravilnosti državnih in občinskih organov v odnosu do posameznika. ■ PodpornicenaHodošu eslo se je 1500 bratov po veri 9®neralni sekretar Svetovne luteranske zveze | J lcanski cerkvi na Slovenskem deluje Evangeličanska °Hanizacija (EHO) - Podpornica, ki ima sedež v 9 Ho, evanp°|.Oti v Slovenski ulici 17, njen predsednik pa je g. , slovenski u ‘"b evangeličanski duhovnik L sdu£ani Popravljajo let- \ - Podpornice, ki je \ V dragem, kraju. Leto- \ Hn, 'Po Vlsti> je bil v evan—- Vhr'- >2*^ u^veni iz V%n >gmanh ^enih 'Sjv?’°d katerih ^,delujejo % v hekrn, . "h je seve-'■rf.^aj^Podšoto-Služba J*di kar v Ljubljani. Namen shoda EHO - Podpornice pa seveda ni le druženje bratov po veri, ampak tudi, da bi zbrali kaj denarja za socialno poslanstvo evangeličanske Cerkve. Ta pa seveda ni namenjena le evangeličanom, ampak tudi drugim, ki so v stiski. Na shodu oziroma srečanju so zbrali okrog 600.000 tolarjev, ki jih bodo porabili za človekoljubno dejavnost, zlasti pa za pomoč beguncem, ki spet polnijo begunski center v Vidoncih. Gre seveda za pribežnike s Kosovega. Novost letošnjega srečanja EHO - Podpornice je bila prodajna razstava različnih ročnih, del žena iz več evangeličanskih cerkvenih občin. Izkupiček od prodaje jn denarja, ki so ga zbrale žene z območja moravskoto-pliške gmajne (le-te niso razstavljale), je znašal 130.000 tolarjev. Ta denar so namenili kot svoj prispevek za gradnjo gi-nekološko-porodnega oddelka soboške bolnišnice. Anketa Kakšnega pomena je priključitev Prekmurja Prekmurcev nas je malo, a smo dobro razporejeni O trebno spomhiti. Prekmurci smo lahko ponosni, da je predsednik države Prekmurec, prav tako pre-d s e d n i k Društva književnikov, imamo vrsto znanstvenikov, vrsto zdravnikov, na fakultetah, ki'imajo svoje korenine v Pre- kmurju ... Danes je v Ljubljani povsem druga generacija'Prekmurcev, kot je bila takrat po vojni.« Janez Jakob, član društva Društva Prekmur- tv N t?retar s Sc« So*S v Ku'turni ^‘Hje tlriU Ne-džarske stOje ter Š. S., FOTO: N. J. I bletnica priključitve Prekmurja matičnemu narodu je prav gotovo dogodek, ki bo marsikaterega Prekmurca spomnil in morda celo seznanil s tem, kaj se je dogajalo v zgodovini njegovih prednikov. Zaradi dogodkov, ki so se zvrstili, smo priključitev kar nekako pozabili ali jo porinili v ozadje. S tem pa se je seveda pozabilo, kako velik pomen ima za Prekmurce in Prekmurje. Kakšno stališče imajo o priključitvi Prekmurja k Sloveniji in kako bi morali Slovenci in Prekmurci zaznamovati ta dogodek ter kaj menijo o vlogi Prekmurcev v slovenskem prostoru, smo povprašali Prekmurce, ki ne živijo v Prekmurju. Milan Kučan, predsednik države: »Dogodek oziroma dogajanje je za Slovenijo izjemnega pomena. Lahko bi ga primerjali s pomenom, ki ga ima, pa čeprav v zgodovinskem kontekstu dru-gačnega, priključitev oziroma vr- nitev Primorja v okvir slovenske matične domovine. Ko se je priključitev dogajala, je bil to čas, od katerega je bilo odvisno, ali so Prekmurci in Prekmurje prepoznani kot del slovenskega naroda. Zato je to vseslovenski dogodek in potrebuje vseslovensko praznovanje. Kje praznovati, ali je to sploh vprašanje? Mislim, da je praznovanje treba prenesti tja, kjer je to simbolno največjega pomena za Slovenijo, ne gledano z vidika malih lokalističnih interesov znotraj samega Prekmurja. Ker Murska Sobota figurira kot identifikacijski prostor za urbanizirano Prekmurje, se mi zdi, da bi bilo nenavadno, če ne bi bilo to praznovanje tu. Vloga Prekmurcev v Sloveniji je zelo pomembna, samo poglejte -imamo največ slikarjev na število prebivalcev, Evgena Carja...« Anton Benkovič, katoliški duhovnik: »Priključitev Prekmurja k Sloveniji je prav gotovo zgodovinski dogodek. Morda se danes preveč zanašamo na to, da se je ta dogodek zgodil in morda v prihodnosti česa takega ne bo več. Zato moramo svoje slovenstvo in svojo pokrajino tudi čuvati. Mnogo znakov, in naj ne zveni to preveč črnogledo, na primer revizija triano-na, je takih, da nam lahko še kaj vzamejo. Obletnico bi morali proslaviti kar se da mogočno prav zaradi tega, ker to v nas zbuja večjo zavest pripadnosti matičnemu narodu in Sloveniji. Prav gotovo se narodnostna vprašanja ne poudarjajo več toliko, kot so se pred 80 leti in več, kljub temu pa je zavest pripadnosti potrebno gojiti že od rojstva. O Prekmurcih pa samo to: nekoč mi je nekdo povedal, da nas je Prekmurcev malo, a smo dobro porazdeljeni.« Milan Berden, predsednik Društva Prekmurcev v Ljubljani: »Predavanje o priključitvi Prekmurja k Sloveniji smo nameravali organizirati nekoliko pozneje. Vendar ko ugotavljamo, kako se v Prekmurju za to pomembno obletnico počasi »spravljajo zraven«, smo začeli opozarjati, da ne bi zmanjkalo časa. Prepričan sem, da mora biti ob tem dogodku vseslovenska proslava, in to vsekakor v Prekmurju. To je bil zelo pomemben dogodek in ustrezno se ga je po- cev Ljubljana: »Priključitev Prekmurja je bil velik dogodek. Tudi tukaj so ljudje gojili slovenski jezik in kulturne dobrine, kar so samo povezali z matični narodom. Posebno Prekmurci smo veliko pridobili, pridobila pa je tudi Slovenija. Ta se je obogatila, če že z drugim ne, s prekmurskim narečjem in z dobrimi ljudmi. Morda bi že lahko vedeli, kakšna bo državna proslava, na Primorskem je bilo to zelo slovesno. Ne vem, ali smo Prekmurci krivi za to, mislim, da bi država morala narediti več za to. Naši poslanci bi morali bolj stisniti pesti in odločneje zahtevati, da se državnost pokaže tudi glede Prekmurja.« Bela Sever, urednik Enciklopedije Slovenije pri MK: »Potrebno je spregovoriti o razmerah ob združitvi Prekmurja. Komunikacijske povezave so bile v vseh pogledih slabe. Evangeličansko Go- ričko je zapadlo v duhovno osamitev, židovstvo ni priznavalo slovenstva, sem je prihajal le katoliški tisk. Prekmurci v slovenskem kulturnem prostoru niso mogli vnovčiti prekmurskega knjižnega jezika. Izobraževanje v maternem jeziku je bila sprva največja pridobitev združitve, sicer bi ostali Prekmurci na ravni porabskih Slovencev ali tretje generacije argentinskih Slovencev, ki uporabljajo okoli 600 slovenskih besed. Prekmurci so najmobilnejši del slovenske populacije, hitro lahko izgubijo svojo identiteto, ki jo obujajo le ob obiskih na domačiji ali v stiku z rojaki. Ob stiku z matico so bili Prekmurci v glavnem kmetje, zemlja jim je pomenila bogastvo in sredstvo za preživetje. Sprva so našli delo na družbenih posestvih z večjo možnostjo izobraževanja kot zidarji in tesarji, natakarji in kuharji... Prekmurska dekleta so se v začetku zaposlovala kot služkinje, v petdesetih letih kot tovarniške delavke, šele kasneje kot učiteljice in medicinske sestre. Res je, da so se le redki Prekmurci prerinili med vodilne gospodarstvenike in politike, veliko pa je vrhunskih znanstvenikov na vseh področjih.« A. NANA RITUPER RODEŽ FOTO: JURE ZAUNEKER ■ 1O INTERVJU »Zaradi prepotentnosti smo naprej šli ,rikverc‘!« Klub mladih je bil fenomenalen prostor v c lani skupine Psycho-Path so mi večkrat poudarili, da jih zelo moti, ko jih mediji označijo s pridev- niki »soboška« ali pa »lendavska« skupina, ker fantje in dekle prihajajo tako iz Murske Sobote in Lendave kakor tudi iz Černelavec. Zato o sebi govorijo kot o »prekmurski« skupini, še najraje pa so samo Psycho-Path. Razen v tujini. Tam s ponosom povedo, da so »slovenska« skupina, vprašanje pa je, ali smo doma dovolj ponosni na našo doslej najuspešnejšo rockovsko skupino. Razlogov za ponos pa je več kot dovolj: najrock skupina in album leta 1997 po izboru Radia Študent, MARŠ-a, televizijske oddaje Studio City in Pompa, priznanje in plaketa občine Lendava in Murska Sobota za dosežke v kulturi, glasba za Playboye-vo televizijsko serijo v Ameriki, tretja nagrada na natečaju »Ainvaves: The Free Radio Promotion Contest« v Kanadi, pre-dskupina na koncertu Faith No More in koncerti, koncerti, koncer- ti... V dobršnem delu Evrope pa tudi doma. Pogo-vorjali smo se s tremi člani skupine: bratoma Matejem (bobni) in Jernejem (kitara) Šavlom ter vokalistko Meli Fabčič. Sedaj ste že prespali vaš soboški koncert, pred katerim niste skrivali negotovosti, ker niste vedeli, kaj naj pričakujete. Kakšni so vtisi? Jernej: »Welcome to Sobota.« (Smeh.) Meli: »Vsak ima drugačen vtis.« Matej: »Glede na število obiskovalcev in prodanih vstopnic je bilo čisto zadovoljivo. Obisk je bil nadpovprečno zadovoljiv, koncert z naše strani pa ne najbolj. Iskanje točnih vzrokov je bolje pustiti ob strani, ker je to brezsmiselno. Ni se nam zdelo, da smo pokazali kaj več, da smo naredili kakšen presežek.« Jernej: »Samokritika.« Meli: »S tem, da so v devetdesetih odstotkih za to bili krivi tehnični razlogi.« Jernej: »Meni pa se zdi največji problem soboških in okoliških koncertov, da so ljudje ne po svoji krivdi - no, malce tudi po lastni krivdi - glasbeno neizobraženi. Ne mislim samo na našo glasbo, ampak na splošno. Televizija in par časopisov, to je vse.« Matej: »S tem, da - kot je dejala Meli -je tehnična plat koncerta bistvena. Če ta ne deluje tekoče, npr. da se ne slišiš dobro ali pa se ti kot meni zibljejo in skačejo bobni, potem izgubljaš koncentracijo in voljo. Ne uživaš več v igranju in to se pozna.« Jernej: »Nismo do te mere pozerji, da bi nam šlo slabo, jaz pa bi se delal, da uživam.« (Smeh.) Kdo je bil potemtakem odgovoren za tehnično izvedbo koncerta? Jernej: »Ne, sedaj ni poanta v iskanju krivca.« Meli: »V resnici je krivda v prostoru. rpc np vpm n1i nh . w deal« priti naprej od Radgone. jhvrtel* skupin se je v zadnjih štiri e pilo teh krogih: najdalj, kamor s°p Pomurje poje ali pa klub Ormožu, potem pa konec, smeli iti dalje.« Pa kaj jih potem ustavi? zato^1 Jernej: »Ne vem. Lenuhi s samo prižgeš internet in strani, kjer je prav vsakatele ^iit Ika od vseh, ki so se v Sloven orai,|f varjali s koncerti. Tem ljude [eSli' žiti«. Drugega ni. Meni se zdi. )yy pine ne vedo znajti. Kdo bo P 1/, boto nekoga poslušat »na lePe se p) Matej: »Je pa še ena stvar. lotijo stvari zaradi tega, ker1,n stopanje in izpostavljanje 5 ,0/ bodo zelo hitro obupali- k° n6bW ■, kako težka pot je do tega, o / zares izpostavljeni. Mi smo / | vedno pozorni na to, tvarjamo, stalno nas je v zveni skladba, pa še uživali s / podobnih stvareh. Mismo s® ^0^. zi glasbo, ampak že na zače . nJštr li, da brez majhne sposobno ^((j manedžmenta ne bo naše dejavnosti ne bi mogl'P .. Meli: »S tem da smo m'/J čo. Dolgo smo sami dela 1 j/, ment, finance, vse. To J«’ |ipt p P . Meli: »Jaz misl^ ^ Sloveniji pre10^?/ sej^pp^V ploščo »Jiu Jitsu«. pf* / začeli so nas jemat' ^j(d ; in publike v Ljubljano « M enkrat je bilo vse dr j/ ^0^ MILA'-naj 1999 KULTURA (S o c >0 o s Promocija v Elvisu Nova zgoščenka skupine Ten High Triintrideset ^2a!!-najprite8' kakoj^ ’ / zatrMejo, menj e v Oljenju v zna-forZ//1^' 0 druS>h sito »h;Sam‘ uravnavamo relathn0 daje >>Vse ^,’cel° smrt«. pri^vilki(OkkOliŽe’prav nnyeže>>razPolo-^ltie >>z,0>niti« fi-^jip/.^onitosti. Ta ^,ikuitJ'Odnos do v^h ^n0^‘nMbnop0u-^kn/erature' Zk^ni tudk knltUra(čenn°VinarstV0 ni ^^jet/^^do-^sn^P^ledvkul- . '2virn„ lterarnem, ZPriP^niZtVarJanju p, raz,l^lh ZZdobZtkT>>obis' Z la / desetletia. ka/^sti literarne ko/^njižeZ^Sobo-Iiai‘/b°VenciPObvadjo-k()-Zd-Pa tudi'l S/Venci v ‘n SZ mUrski ^Z/d,scanski ^ZPažeZk/prav,ji-"rJ?* . O« "tl, Z"« II,. kdkj ^l°venec Po- Po promociji zgoščenke »Benti Koula« so člani skupine Ten High odigrali kar cel koncert, ki je bil tudi neke vrste praznik, saj je postal basist Tomi le dan prej očka. Foto: TK Videospot se že snema okal »Elvis American Bar« v soboški obrtni coni je bil s svojim ameriškim dekorjem ustrezna podlaga za predstavitev nove zgoščenke skupine Ten High. Gre za tako imenovani maxi singl, na katerem so posnete štiri skladbe. Lahko bi rekli, da glasbeniki skupine Ten High ne komplicirajo, ker enostavno »prašijo« rock’n’roll - enostaven in učinkovit. Vendar ... Vendar sta dve skladbi napisani in se izvajata v prekmurščini - ena od njiju je »Čik pauza«, duhovita skladba o odvajanju od kajenja, druga pa je naslovna pesem zgoščenke »Benti Koula« - in že zdaj gre mnogim na smeh ob misli, kako se bodo kritiki in recenzenti mučili z izgovorjavo in razumevanjem te skladbe. Drugi dve pesn^i sta v angleškem jeziku - največji potencial- ni hit je »Wrong«, CD pa končuje pesem »Start Today«. Zgoščenka je bila posneta letos marca v mariborskem studiu vu: Veščica 25d, 9000 Murska Sobota ali prek interneta na: www.abak.net/tenhigh. TOMO KOLES ■ Mega, tonska mojstra sta bila Dani Bauman in Mišo Vučkovič. Vse štiri skladbe so napisali člani skupine: vokalist in kitarist Anton Lang - Tuna, kitarist Matej Temlin, basist in back vokalist Tomislav Zrinski in bobnar Boštjan Bertalanič - Berta. Čeprav igra skupina Ten High že vrsto let po različnih prireditvah - večini so verjetno znani z igranjem ameriških rock »klasik«, kot so »Inside« skupine Stil-tskin in »Are You Gonna Go My Way« Lennyja Kravitza - in maturantskih plesih, pa se do kompletne lastne zgoščenke zaradi velikih finančnih stroškov še niso dokopali, čeprav želja in načrti ostajajo. Dejstvo pa je, da skupina Ten High že snema glasbeni videospot za slovensko tržišče. Vse druge informacije lahko ljubitelji njihove glasbe dobijo na našlo- Pregledna razstava V soboški galeriji razstavlja svoje »črne slike« akad, slikar Sandi Červek; seveda ne gre v pravem pomenu za črne slike, temveč za odtise svetlega in temnega, za sence in prisence, za »možnost gibanja«, kakor je zapisal v katalogu kustos Robert Inhof. »Slike so namreč postavljene vertikalno, tako da svetloba, ki jo črnina platen lovi na svojo kaligrafsko izbrazdano površino, skozi vsa štiri plaltna tvori meandre, ki učinkujejo vedno drugače, kar je po eni strani odvisno od intenzivnosti same svetlobe, po drugi strani pa od samega osišča gledalca. Pri tem je še posebej zanimivo, če se gledalec premika, kajti slike tako vzbudijo iluzijo gibanja samih platen«. Dovolj zgovorno, kajne? RUžičt Kulturnica ALERIJA MURSKA SOBOTA pripravlja ob 20. obletnici smrti prekmurskega akademskega slikarja LADISLAVA DANČA (1932-1979) memorialno razstavo njegovih del, ki bo jeseni leta 1999 v prostorih soboške galerije. Vljudno prosimo lastnike njegovih del (slik, grafik, risb, ilustracij...), da nas o tem obvestijo in s tem omogočijo kar se da popoln prikaz in evidentiranje del žal prezgodaj preminulega slikarja druge generacije šolanih likovnih umetnikov naše regije - Prekmurja. Informacije in obvestila nam, prosimo, sporočite na naslov: Galerija Murska Sobota, Kocljeva 7, 9000 Murska Sobota, telefon: + 386 (069) 21 008, faks: + 386 (069) 22 143 Naši zbori na Naši pesmi aradi prostorske stiske, žal, nisem mogel objaviti tega sporočilca, a kot sami vemo, dobra stvar, dober rezultat nikoli ne zastara, zato tudi zdajle ni prepozno; tisto povabilo, da bi na naše uredništvo prihajale strokovne ocene zborovskih revij, pa še velja, kajne? Na minulem 16. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru, ki se ga je udeležilo kar 33 zborov, so odlična mesta zasedli tudi pomurski pevski zbori, in sicer: Komorni pevski zbor Gloria Velika Polana je dosegel 71,2 točk in s tem bronasto plaketo mesta Maribor, Komorni zbor Orfej Ljutomer je zbral 74,2 točk in s tem bronasto plaketo mesta Maribor, medtem ko je Mešani pevski zbor Štefan Kovač iz M. Sobote zbral 69,4 točke in si s tem zaslužil prizanje za udeležbo na tekmovanju. Vsem trem zborom seveda čestitamo, prva dva pa bomo obširneje predstavili v eni od naslednjih številk Vestnika. MV ■ | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo~| Panonski Portreti II3871OZA4 u 77 l ITTRTRO^ Zadnje dejanje Flegeričeve literarne poti je cikel elegij Krčevinske potočnice, ki so jih uredniki objavljali pod naslovom Iz Krčevinskih potočnic, in sicer 26 v Slovanskem svetu v letih 1892- 1898 ter 3 v Domovini v letu 1894. (Krčevina je zaselek in območje pri Pavlovcih v Slovenskih goricah, v današnji KS Miklavž, potočnica pa je drugo ime za spominčico, majhno modrocvetočo enoletno rastlino trajnico.) V pesmih, ki v povprečju obsegajo 10 do 11 ele-gijskih distihov, je Flegerič staro antično formo tran-spozicioniral tako, da je združil značilnosti starogrške in rimske doovidovske elegije kot raznovsebinske pesmi v elegijskih distihih ter rimske poovidovske elegije kot žalostinke. Z verzološkega stališča je zanimivo, kako je adaptiral antični heksameter in pentameter: metrično shemo pentametra je ob občasnih Ionizacijah in atonizacijah dokaj natančno ureničeval, heksameter pa je v tretji stopici skrajšal za en zlog oz. je prvo stalno heksametrsko pavzo (t.i. pentemimerezo) štel kot nepoudarjen zlog. Sicer pa je v teh elegijah upesnil nekatere v njegovi poeziji že znane teme, predvsem domovinsko-nactvnalno, kot relativno novi razsežnosti njegovega pesnjenja pa sta v elegije vključeni refleksija in družbena kritičnost. V njegovih refleksivnih elegijah so izpostavljene predvsem ideja nemožnosti uresničitve idealov, ideja zgolj hipnosti in minljivosti lepega in dobrega, ideja vesoljnega antagonizma, ki je v vsem, celo razsvetljenska ideja pridnega in marljivega posameznika. Tiste njegove družbenokritične elegije, v katerih opozarja na negativne pojave med Slovenci, pa kakor da so elegije »za današnjo rabo«. V njih Flegerič npr. kaže na pregovorne negativne lastnosti Slovencev (npr. SS 1895/48: »/.../Zmerom nam up ste sladak in vedno ste nada nam zlata, / Da bo iz vaših sinov nekdaj inačišen rod, / Da klečeplazcev ne bo, zavidnikov ne in lizunov, / Tudi plašljivcev ne, ne ovaduhov med njim /.../«} ali pa graja praznost, puhoglavost, samopašnost in protiskupnostno ravnanje voditeljev ljudstva (npr. SS 1893/16: »Mnogo besed, a zakaj? Čemu besedičite vedno?/Kajpretre-sujete stvar, ki o njej pojma vam ni? /.../ Kako lehko vam iz ust teko ostrozbadne besede! / One so jasen dokaz, kako je plitev vaš um, / S čini se hvalite, hvale nikake pa samo z jeziki, / Čin vam pokaži moža; jezik sam malo velja/.../, SS 1895/39:»/.../ Ojsamopašnost, oj hči prokleta peklenskega gada, / Mnogo, premnogo si ti ugonobila ljudij. /.../ Kje je, ah, sram in kje je, ah, vest v tej blaženi lepi deželi, / Kakoršnih malo ima popačeni svet? / Sram je z vestjo vred zavit v ‘bundo’ debelo, kosmato. /Kaj bo ubogi prostak, če mu voditelj je slab?/ BOŽIDAR FLEGERIČ .../«'). Jasno pa zna pokazati tudi na strankarsko in sploh vsakršno sprtost Slovencev: Kaj se pri vas vse godi, predragi mi, kranjski Slovenci? Pika prepira vas ost, muči nesloge vas strup. Kdo neki poslal med vas pogubno je strelo razpora, Ki je napredku na kvar, ki je omiki udar? /.../ Stranki med vami sta dve, ko močna nasprotna viharja, Kavsati, ravsati se, nimati nikdar miru. /.../ Kakor po noči ves svet nam tmina pokriva strašanska, Neugodnosti izvor, grozo in strah dihajoč, Tako okroža vas vse razcepljence gadna sramota /.../ Kako imate korist iz vednih prepirov in svaje? Od razumništva zasmeh, od poštenjaštva prezir. Tožen je položaj naš. Kako bi ga človek premenil?/.../ Čuvaj usmiljeni Bog nam domovino razpora! Kjer je razpor in prepir, ondi ni sreče doma. . (SS 1896/5) Kot že nekatere pesmi, nastale v 80. letih, tudi marsikatera iz Krčevinskih elegij kaže, da Flegerič ni samo pesnik, ki je povečal tok prešernizma v slovenski poeziji 2. polovice 19. stol., ampak je v njegovem pesništvu ob romantičnih izhodiščih mogoče razbrati duhovne in literarne premike k realizmu ter odzive na družbeno dogajanje pri Slovencih v tistem času. V tem smislu njegova življenjska pot ni toliko pot slo-venskogoriškega desetega brata, romantičnega posebneža in izločenca, ampak bolj pot sodobnega boema. Daleč od urbanih evropskih središč, umetniških četrti ipd. je izbral pot svojeglavih sinov, zaresnih in prividnih slikarjev, večnih študentov, pisateljev, ki so to bili in ki so se to samo delali, plesalk in plesačic, pot onih, »katerih glavno delo je, da ne delajo nič« (Murger); med slovenskogoriškimi vinogradi je izbral revno življenje boema, tisto življenje, ki so ga v njegovih letih živeli številni francoski ustvarjalci in mu je v povsem drugem okolju dal ime Henri Murger v romanu Prizori iz boemskega življenja (1851) in ga ovekovečil Puccini v operi La boheme (1896). Na ta način je mogel socialno revščino povzdigniti v vrednoto in si sredi domače skupnosti, v katri je našel »prostor blagega mira«, svoj Parnas pa tudi prijatelje in podpornike v duhovni in materialni stiski, pridobil status, ki ga je dvigal nad sitnosti vsakdanjega življenja. Ta bogata revščina (številni rojaki so jo zavračali, ker so jim njene duhovne razsežnosti bile nedosegljive, redkejši sojo skušali vsaj razumeti) mu je omogočala ne le z vsakdanjimi opravili neobremenjeno potovanje po slovenskogoriških kolnikih, ampak tudi sprehod po romantično-realističnih predsobah besedne umetnosti. AKCIJE 6. maj 1999, &E VESTNIK NA OBISKU Apače, 6. maja 1999 9.00 -15.00 10.00 12.00 12.00 -18.00 12.00 - ribiško tekmovanje za VESTNIKOV pokal v gramoznicah v Sp. Konjišču - javna redakcija VESTNIKA v sejni sobi KS - urednik vas posluša v terenski urednikovi pisarni KS Apače - priprava časopisa MALI APAŠKI VESTNIK - OŠ Apače - okrogle mize: Zakaj je pitna voda tako dolgo problem v Apaški dolini - z odgovornimi pri vodnem zajetju v Segovcih, Prihodnost mizarstva in možnost predelave lesnih odpadkov - v delavnici M. Šebjaniča, Nekoč je bilo kmetijsko posestvo, danes pa... - v gradu v Črncih 14.00 - razstava VESTNIK V PODOBI - OS Apače 15.00 17.00 18.00 - srečanje županov Gornjega Grada in Gornje Radgone - tekmovanje VESTNIKOVE in APAŠKE ekipe v poznavanju Steierjevega vina - v kulturnem programu pred gasilskim domom sodelujejo godbeniki, pevci in folkloristi - sklepna prireditev - predstavitev MALEGA APAŠKEGA VESTNIKA, podelitev VESTNIKOVEGA POKALA najboljšim ribičem, razglasitev najboljših pri POZNAVANJU VINA v gasilskem domu ^E KRAJANI APAČ IN VSI DRUGI, VABLJENI NA VSE DOGODKE ČETRTKOVEGA VAŠEGA IN VESTNIKOVEGA DNEVA! SE m sedanjosti red več kot dvajsetimi leti je izšel v Vestniku zapis o Kmetu - izumitelju, v katerem je bil predstavljen gospodar Vakaj iz Lešan vApaški občini ob svojem izumu in sicer s transporterjem za silažno koruzo in seno. Gopodar Vakaj je v članku, ki ga zaradi dolžine ne bomo ponatisnili, omenil, da so začeli z gradnjo govejega hleva že 72. leta, da je upošteval pri gradnji “nasvete in risbe strokovnih služb” in da so mu bili v veliko pomoč TOZD Kmetijske kooperacije iz G. Radgone. Gospodar Vakaj je še dodal, da se je včasih tudi kaj zataknilo s strokovnimi službami, ki da prepočasi posredujejo, sicer pa je z radgonsko zadrugo in enoto v Apačah zadovoljen in ji tudi lahko, da se podobni mojstri še najdejo na naših sodobnih kmetijah. Dandanes, kot pač prebiramo ali okušamo na lastni koži, ni kmetijstvu postlano z rožicami, evropski standardi zahtevajo svoje, mnoge kmetije so že opremljene z računalniki, dobre “stare izume ali izboljšave" pa ponavadi načenja zob časa v kakih zapuščenih ropotarnicah ali v “šupah”. In tudi ta članek je dokaz, da je že zadnji čas, da se zganejo pristojni okoli odprtja pomurskega kmetijskega muzeja. Vakajev transporter bi brez dvoma sodil vanj. zaupa. Sicer pa je bil, kot tu radi pravimo, gospodar Vakaj “ezermajster” (mojster za vse); vsega, česar se je lotil, je seveda izpeljal. Seveda ta njegov elevator, ki je “odlično obratoval”, kot je potrdil tudi pisec članka dpi. ing. agr. Andrej Černe, ni bil njegov edini izum; mojster se je lotil še izdelave mnogih manjših orodij in samo želimo si Naslov lastnika: Po domače: b) obnovljeno hišo Prijavljam: a) naj... kmetijo Prijavnica •BRAMAC* c) ograjo, plot Če imate ali poznate kmetijo, ki je urejena, primerno grajena, na kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo, obnovljeno staro kmetijo ali hišo, ki je ograjena z lepo ograjo, jo prijavite na 9. VESTNIKOVO ocenjevanje v akciji NAJ... kmetija 99. Prijave zbiramo do 17. maja 1999. Prijavnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota. pomurska banka Pomurska banka d.d„ Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota Če vas je premagala želja po rahli zasanjanosti in sprostitvi o doživljanju utripa narave kljub »hollywoodsko« odišavljenemu ozračju v Podgradu in ste se odločili, da zapustite s tovornja preobremenjeno magistralno cesto Murska Sobota-Maribor,5' se odločili pravilno. Napotili ste se na pot skozi eno najlepsihP krajin v severovzhodni Sloveniji med zasanjanimi griči Slov skih goric in vedno skrivnostno reko Muro ter dvema histori ma pričama davne preteklosti, gornjeradgonskim grado111 znamenitem grajskem hribu ter cmureškim gradom na zano^ o je Apaška dolina, pokrajina rodovitnega Apaškega polja, vmes pa še reka Plitvica, enajstmlinski kanal, mrtvi rokavi Mure, logi in gozdovi s prenekaterimi ilirskimi gomilami kot pričevalkami že davne človekove navzočnosti v tem nimivih historičnih dogajanj v tej pokrajini skozi stoletja, zaradi pogostih menjavanj gospodarjev tukajšnjih posestev je dolina dokaj bogata z zgodovinskimi pomniki, ki pričajo o življenju te pokrajine nekoč in vse do današnjih dni. Najpomembnejši kulturno-zgo-dovinski spomeniki so nedvomno: graščina Freudenau v Črncih, poleg Dornave (oz. še pred njo) edinstven primerek baročno-renesanč-ne arhitekture in parkovne urejenosti na Slovenskem, katerega temelj je bil strelski dvorec iz 12. stoletja, katoliška cerkev (v Apačah je tudi evangeličanska cerkev iz leta 1931) Marijinega vnebovzetja z lepim baročnim oltarjem in gotskim kamenitim Marijinim kipom iz leta 1470 ter edinstveno gotsko rozeto, izdelano iz enega samega kosa kamna, kužna znamenja in kapele pretežno iz 17. in 18.. stoletja. Nekaj je tudi takšnih zgodovinskih spomenikov, ki obstojajo samo še v zapisih, sicer pa jih že zdavnaj ni več zaslediti. Eden takšnih je tudi srednjeveški dvorec Narringerhof ob reki Muri. Veliko je bilo pozidanih vil in poletnih lovskih dvorcev za občasne potrebe tedanje plemiške.gospode. Nekateri so še dane? vidni in celo v"drugačni funkciji ter tudi; delno.prenovljeni, npr. apaška zdravstvena ambulanta in apaški vrtec. V letu 1804 se je v Apačah začelo organizirano osnovno šolstvo, ki je svoj razcvet doživelo prvič 1835. z zgraditvijo šolske stavbe državne deške šole in drugič 1879., ko so redovnice - šolske sestre reda brezmadežnih - v novo pozidani šolski stavbi s samostanom ustanovile že poleg ob- predelu Slovenije. Če je vaša odločitev trdna, da to dolino prepotujete, potem vas že kar nekaj kilometrov od Podgrada ne more ustaviti cesta tipa »samajama«, ki vas pripelje v središče doline APAČE. Sam vstop v prikupno vas je zelo impozanten. Že od daleč gledate v zvonik apaš-ke cerkve Marijinega vnebovzetja, medtem ko vas desno ob cesti kar nekaj časa spremlja ostanek nekdanjega enajstmlinskega kanala. Nato sledi pogled po glavni prometni in ravni osi skozi Apače mimo na obeh straneh ceste razvrščenih starejših stanovanjskih stavb, večinoma z gospodarskimi poslopji, do samega središča, kjer se na kupu gnetejo cerkev, staro župnišče, ena od nekdanjih treh starih šolskih stavb, gostilne in trgovine, nekoliko naprej pošta s sedežem krajevne skupnosti, banka in kulturni dom ter zopet gostinski lokal s trgovino, levo ob cesti, nekoliko v ozadju, pa stojita šola in gasilski dom. Naprej ob cesti so levo in desno razvrščene stanovanjske zgradbe, nekaj-starejših, veliko pa novih. Apače so gručasto naselje panonskega tipa, razvrščeno predvsem v smeri vzhod-zahod ter parcelni razporejenosti v smeri sever-jug. Ime kraja je starega izvora, saj izhaja še iz časa, ko so tod gospodarili opatje iz šentpavelskega samostana na Koroškem. Znano je namreč, da je štajerski vojvoda Bernhard Spanheimski 15. marca 1124 to celotno posest podaril šentpavelskemu samostanu.na Koroškem. No, kot zanimivost, tudi na Koroškem, sredi Labotske doline, je kraj Apače, podobno tudi na Dravskem polju. Zaradi za- stoječe državne deške šo e no dekliško šolo. T3®°a' stajala vse do leta 19 ’ pa je rabila šolskemu namer Apače so sedež kraje^J nosti Apače in hkrati sre lotne Apaške doline in. dišče šolskega okoliša ( Sama vas šteje 539 pre' 147 gospodinjstvih, m6' celotna krajevna skupn okrog 2700 prebivalcev v spodinjstvih. Kraj jes sV L co skozi celotno Prete življal mnoge naravne in f' socialne spremembe ta turi prebivalstva kot v g°5P proizvodnem pogledu-obdobje po drugi svetovn prineslo velike demogra membe, ki so odločno kasnejši gospodarski1 .j? razvoj celotne pokrajm' W mer je pomembno vlog neposredna bližina s°s 0/ strije. Iz izrazite kmeti5 ranosti v petdesetih in 5 / letih se v apaškemo / demdesetih in osem ® / pojavi močna industrij5 / nost, ki omogoča moča darski razcvet in obetaVtuX nost. Politične in s tem / ne spremembe so AP / prinesle določeno s5 tudi nazadovanje, kar s / predvsem v Pr°Pa podjetij, razgradnji^/ | izvodnje in velikem o ./ poslenosti. Predvsem P iznajdljivost tukajsnjm ) žina Avstrije so pnP°a X mu, da celotna situacij Veliko optimizma za P / pokrajine in tudi kraj /. menijo nova zasebna P proizvodne naravnan storitvene dejavnos i, dosegajo nekatera za / tate. Njim bi nedvo nekaj več državne P j/ obliki določenih f,n bud za oblikovanj® mov, ki bodo ornog® , zaposlenih ljudi. ^p^P Tudi osnovna letos praznuje 19 . j, pX n.0ašolSM«»jX svoj delež k cel vgePJ Apaške doline, cePaW^ ko kot osnovna 5 bori z neugodno tuacijo. . Kot polnoPraXp dobra podlaga, ma vse družine, ki vaškega slavja, mesi - $ kruh ... Vabljeni tudi daj ■ čaka za nakup koholnih pijač m zap u«) dcev...Šeto:na^ * 10 do 15 ljudi m imaj že pred slavjem. Ena izmed stareJS'La Sit Biserjan je 88-letna Pe * ko, ki stanuje vstaV ’ 1872. leta rodil dr. Aa šec, vodilni klerikalni' Štajerskem v času dnik Jugoslovanskega । prvo vojno in član Jugoslaviji. Umrl Je na rojsti hiši pa Je . f0(n plošča. Pepika, k>s sDt grafirali ob pl°scl’ ^jav^ pripovedovala, da je ših letih šivilja, in 0 2^ razna ženska oblaga- j(( je v Jamni, poročila p Biserjane in vzela za grafa Ivana Sinka- J živela v zakonu le' ^sl možje in tašča, nakar je os kmetiji, kajti zakoni: p dano, da bi imela s fC(jt Potem je prišel1Z" družine iz MedžnnufJ‘ li Pepiki devetletni de kije pasel krave. P ,-všolo Hodil pa je seveda tu po sedmih letih’ mu je Pepika kupila la in tudi biciklm, -eX ni čudil le on, ampa do drug. K Pepikise L 1 preselila soseda, 1 ^4 tvarila družino in leP g mejo. •„ kot^a Podob življenja- k J zaznali pri Muhi®® kovih, je v Biserja11 cat. Njihova vasi. Morda paJeP ser. po kolere in «' Biserjane. Kakor ^opaJ{ se lesketa, izstopa- bro. Š.S' Odprli in blagoslovi so V Dolgi vasi so zgradili vaški dom, ki meri kar 5 a|jiZ metrov, stal pa je 56.000.000 tolarjev. Denar s^d^^ najpomembnejših virov: prispevka Občin® r' narjem, ki ga dobiva KS kot odškodnino za odl®9 dkov, dobršem pa je tudi delež, ki so ga zb.rave|iKa samoprispevkom. Največji prostor v domu J® menska dvorana z odrom. V njej bodo, če bo gostoi $ tudi gostije, saj je dovolj prostora za stotini ’ «1, roki« pa je tudi sodobna rostfraj kuhinja. Tik? ^d'^ bili že dve gostiji. V domu pa imajo svoje pros nogometaši, člani kulturnega društva itd. v o^° Predsednica sveta KS Dolga vas Edita Varg® 0 j(5 m trak. Dom je blagoslovil dolgoletni ienu«-- ^5 Bernad. Na otvoritveni slovesnosti je bil tu . ^la program, ki so ga izvedli domačini in gosti®1 ga. - Foto: Š. Sobočan • 6. maj 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Manje s slikarjem Tiborjem Frančičem iz Črenšovec Podobe na svili in steklu na kratko•na kratk Lendavske Gorice Pod lendavskim gradom bodo postavili kletarski muzej na prostem. Na omenjeno mesto bodo prenesli tudi nekaj ostankov od osmih vinogradniških hišic iz Novega Tomaža in tako vsaj nekaj rešili pred do- ^Ur dnevno gledate televizijo? - Tibor je sploh ne gleda Tibor se je, potem ko se je poslovil od politike, P vsem posvetil likovni vzgoji učencev od četrtega do osme-unietnost • 3 na črenš°vski osnovni šoli. Ti so še kar dojemljivi za ’ saJ pridno pošiljajo svoje izdelke na natečaje in razstave. Zanimive so tudi Tiborjeve slike na steklo, pa poslikava keramike in abstraktni liki, naslikani na svilo. Pri slednjem gre zlasti za poslikavo uporabnih predmetov, kot so razni šali, rute, kravate ... Pa restavratorstvo oziroma ob- sebno všeč izseljencem in zdomcem, zato jih kar pogosto naročajo. Spominjajo jih na rojstno vas, domačijo, rojstno krajino ... tih°žitia vel V atDlh upodabl->a stih nw’ pa tudi kraji n-Take slike so po- V29°je Tibor Frančič ne gleda televizije, ampak čas »po šoli« izrablja za slikarstvo, branje, st'kov z novimi ljudmi. Po njegovem zgledu gre tudi družina. - Foto: Š. S. nova starih slik, na primer cerkvenih fresk? Tudi tega je vešč. Spreten pa je tudi v kiparstvu, ko pa je izdelal kar nekaj manjših predmetov. S tem pa likovne izrazne oblike umetnika še niso izčrpane, kajti »doma« je tudi v grafičnem oblikovanju. Zanj sije pred leti celo nabavil računalniško opremo in vzel dovoljenje za dopolnilno dejavnost. Polno je (bil) zaposlen zlasti pred novim letom, ko je sezona koledarjev, čestitk itd. Priznal pa je, da to ni pravi biznis, pa tudi ne veliko ustvarjalno delo. Tako zdaj spet sega veliko več po čopiču, oblikuje glino itd. Nekako samoumevno pa je tudi, da je kot domačin naredil grb in celostno (grafično) podobo Občine Črenšovci. To bo tudi z veseljem storil za katero od drugih občin. Tibor Frančič ni suženj televizije, saj je sploh ne gleda, ampak tisti čas, ki ga drugi porabimo za. posedanje ali celo ležanje pred malim ekranom, slika, bere ... Skratka: prosti čas koristneje izrablja. Pa ne le doma, ampak tudi za druženje z vedno novimi in novimi ljudmi. Zgled, ki ga kaže posnemati. Š. SOBOČAN I končnim propadom. Lastniki namreč niso bili pripravljeni, da bi jih obnavljali in vzdrževali, pač pa si želijo postaviti nadomestne (zidane) kleti. Glede na to, da je Občina Lendava dobila iz programa Raphael 125.000 ekujev, vinski muzej na prostem zagotovo bo. (J. Ž.) Beltinci Člani beltinskega upokojenskega društva so na sestanku pregledali svoje delo v preteklem letu in se domenili, kaj bodo delali v tem letu. Še naprej se bodo z veseljem zapeljali na razne izlete, nadaljevali pa bodo tudi s športom in rekreacijo. Izvoli pa so tudi predsednika: to delo so zaupali Jožetu Bojnecu iz Lipe. V beltinskem društvu upokojencev so člani iz Beltinec, Lipe, Gančan, Dokležovja, Lipovec, Ižakovec in Bratonec. Od 602 članov jih je v blagajno vzajemne denarne pomoči vključenih 313. (J. Ž.) Gornja Radgona V nekdanji Elradovi hali, kjer so svojčas izdelovali antene, ureja soboški Potrošnik diskontno trgovino, ki bo obsegala 600 kvadratnih metrov prodajnih in 100 kvadratnih metrov.skladiščnih površin. Prodajali bodo živila, tehnično blago in galanterijo. Naložba znaša 65.000.000 tolarjev. Otvoritev bo ta mesec. (L. Kr.) Ljutomer Na območju Upravne enote Ljutomer je zaposlenih 6.147 delavcev, povrh pa je samozaposlenih 1.351 ljudi. To pa seveda ne pomeni, da je toliko zasebnih podjetnikov, kajti od omenjenega števila je treba odšteti 926 ljudi, ki so samozaposleni v kmetijstvu. Še vedno pa je na območju ljutomerske UE veliko nezaposlenih: delo išče 1.651 ljudi. Ga bo dobilo? (F. KI.) Vogričevci V nedeljo so bili letni pregledi v PGD Vogričevci, Cezanjevci, Brano-slavci in Mekotnjak -Desnjak. Prvo mesto je pripadlo PGD Branosla-vci, drugi pa so bili gasilci iz Cezanjevec. Pionirji pa so bili na tekmovanju v Radomerju. V telovadnici OŠ Cezanjevci pa je bilo območno srečanje folklornih skupin, ki so se ga udeležili folkloristi z Razkrižja, iz Križevec pri Ljutomeru, Babinec in Cezanjevec. Prireditev sije ogledalo veliko ljudi, pozneje pa je bilo družabno srečanje s pogostitvijo nastopajočih. (J. Ma.) fenje in kramljanje s starostniki (2) orenine so med nami svojega vnučka Marjančka. Sicer pa ima vsega skupaj osem vnukov in prav toliko pravnukov. Zelo rada pa ima tudi brata Kon- sprehod po Juršovki, v svoj rojstni kraj, ki ga ima nadvse rad, pa se zapelje z avtom. MARIJA FEKONJA je za- --------------------------------------------------------- i DU Ljutomer je kar 18 ljudi, ki so stari 90 ali celo še več let fea|j v Ia delu ter preživljanju jeseni življenja šesterice smo dr9gih v rej^ številki, danes pa preberimo, kako se drži šest , K°renin. ELJe stara 91 ^kistaV.^311 ^edeU’ dala življenje 13 tudi, da je v mladih letih pogosto nastopala v raznih igrah, pela in tudi igranja na inštrumente se je naučila. Zelo dobro igra tudi na tamburico. FRANC FIŠER, ki stanuje v Ljutomeru, seje rodil pred 90 Donavi vse tja do Osijeka in Novega Sada. No, tudi poročil se je, a mu je žena, ki je rodila dva sina, umrla 1970. leta. Franc je čil in zdrav, zato dela na vrtu, sam si gospodinji... Nikoli ni kadil, ni pretirano pil. Z ničemer ni pretiraval. Morda pa je ravno to recept za dolgo življenje? MARIJA TIVADAR iz Branoslavec je stara 93 let. Rodila se je na Spodnjem Kamenščaku. Mladost je preživljala na želariji. Dvajset let je bila stara, ko se je vilo hiše. Pogosto jo obišče sin Ciril in kaj postori okrog hiše. Ker sama ne more več po nakupih, ji kaj prinesejo negovalke centra za socialno delo, zanjo pa tudi skrbi vnukinja. Tudi kaka vaščanka Branoslavec tu in tam pride na obisk. Za dolgo življenje se zahvaljuje Mariji in Bogu. MARIJA PIHLAR se je rodila 1909. leta na Srednji Bistrici. rada, ki živi v daljni Kanadi. Z njim si pogosto dopisuje, vedno znova pa se veseli njegovega obiska v domačem kraju. MIRKO ANTOLIČ je 90-let-ni Ljutomerčan. Rodil se je v Gornjih Ključarovcih, osnovno šolo pa je obiskoval pri Svetem nje, so žai st ^^oi^^iljo aVn^Š01i se 2^°,biIa je ši’ A j sivala - . leta svoje S>di J °mače po- 961 le??® služ' !vi i5vLjSe Poselil’ k° Se Je sil tVredov- A k er°ak p P°tem fcj' 'Ra^ilaje leti staršema, ki sta imela gostilno pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Ko je bil Franc star štiri leta, je oče zapustil mater in štiri otroke. Bilo je težko, pa vendarle je naš jubilant prišel do poklica: gostilniškega pomočnika. Pozneje seje preusmeril in končal triletno vinarsko šolo v Mariboru. Zaposlil seje v kmetijstvu, predvsem pa v vinogradništvu v Železnih Dverih, pozneje pa pri ljutomerski kmetijski zadrugi. Ni pa mogel tudi brez svoje velike ljubezni: splavarjenja. Večkrat je pomagal bratu, kije bil trgovec z lesom, splavariti les po Dravi in podala na pot s trebuhom za kruhom v Srbijo, kjer je bila gospodinjska pomočnica. Pred drugo svetovno vojno se je vrnila domov in se poročila ter rodila štiri otroke. Potem je podedovala zemljišče, zaraščeno z grmovjem; z možem sta ga izkrčila in si dala postaviti hišico. V tej živi še zdaj, ko je že dvajset let vdova. Stavba je v slabem stanju, vendar je tudi penzija slaba, da bi ostalo kaj denarja še za popra- Leta 1932 je odšla v Francijo, od koder se je vrnila pet let pozneje, nakar se je poročila v Ce-zanjevce. Krepko je poprijela na kmetiji, kajti mož je bil zaposlen na železnici. Žal je 1976. leta umrl. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, tudi hčerka Marija, ki se je vrnila nazaj domov in lepo skrbi za mater. Dobro je, da se 90-letnica še kar dobro drži in še lahko prinese v kuhinjo drva, kaj skuha, opere in pospravi po hiši pa tudi zunaj nje. Tam, na prostem, Marija rada posedi, seveda, ko je lepo vreme, in pocarta Tomažu. Izučil se je za trgovca in nekaj časa delal v tem poklicu pa tudi v gostinstvu, saj je bil nekaj časa tudi upravnik gostišča Prlek v Ljutomeru. Poročil se je 1946. leta z Amalijo, ki pa mu žal ni mogla roditi lastnih otrok, zato sta posvojila tujo deklico. Žena mu je umrla pred štirimi leti, posvojenka pa prebiva v Mariboru, zato Mirko stanuje sam v svojem stanovanju v bloku v Ljutomeru. To pa ne pomeni, da bi bil vedno sam, saj ga pogosto obiskuje posvojenka, večkrat pa gre na obisk v Maribor. Razmišlja, da bi se tja preselil, da bi bili pogosteje v stikih. Na obisk včasih pridejo predstavniki borčevske organizacije. Je član zelene bratovščine oziroma lovske družine pri Tomažu. Za zdravo telo skrbi tudi tako, da gre na gledala luč sveta pred 92 leti na Murščaku pri Svetem Juriju. Kmalu potem, ko je končala os- novno šolo, ji je umrla mati in k hiši je prišla čez čas mačeha.' Tedaj je Marija spakirala in nekaj časa je bila dekla pri Babičevih v Iljaševcih, potem se je odpeljala nekam v Srbijo in bila gospodinjska pomočnica. Vrnila seje domov in 1949. leta se poročila z Ivanom Fekonjo in oba sta delala v ljutomerski kmetijski zadrugi. Vdova je od 1976. leta in živi v Ljutomeru pri hčerki Tončki in zetu Maksu. Odlično se razumejo. Marija je še vedno dobra kuharica, ki rada pripravlja zlasti jedi po starih receptih. Srečna je, da se ji na stara leta dobro godi, saj. je nikoli ne pustita same doma, ampak gre ali se vedno pelje z njima. Ima pa osem vnukov in 11 pravnukov. Dejala je, da je vesela njihovih obiskov. Tedaj jim včasih tudi pripoveduje, kako je bilo nekoč. Tudi to, da je vedno rada delala, a v ničemer pretiravala, zato je zdaj zdrava, razposajena in zgovorna dva-indevetdesetletnica. FRANČIŠEK FERENCEKi 16 ŽIVLJENJE V DIJAŠKEM DOMU____________e. maj 1999, Naučiš se živeti med ljudmi in z njimi Marsikdo si nikakor ne more predstavljati, da bi po osmem razredu zapustil starše in odšel v širni svet, no, v dijaški Prostora v sobi je dovolj za vse. Od leve proti desni: Brigita, Lidija, Andreja, Andrej, Matjaž, Magda, Jernej, Tatjana in Klavdija. dom, ki je za marsikoga lahko širni svet, saj je to stran od staršev, stran od zaščitnikov, ki so skrbno pazili na vsak korak dideš stran in postaneš samostojen in odgovornejši. V murskosoboškem dijaškem domu je, lahko povemo, ena takih šol živ- ljenja, kjer stanuje 60 dijakov srednješolcev in 27 učencev iz osnovne šole IV. Večinoma so z desnega brega Mure, nekaj tudi z Goričkega. Pogovarjali smo se s srednješolci skoraj vseh šol o tem, kako so se vživeli v ta način življenja in kaj jim je prinesel. Pet dni - neskončno dolgih? Preden se preseliš v dom, ti misli preletavajo vprašanja: ali me bo nova okolica sprejela, kakšnega sostanovalca bom dobil, kako se bom počutil med njimi... Prvih nekaj dni ni lahko in vse kaže, da dekleta nekoliko težje preživijo tistih nekaj prvih dni kot fantje. Kako ste preživeli tiste prve dni in kako so vas sprejeli? Matjaž: »Veliko nas je prišlo iz iste generacije, bilo smo pestra družba, zato se mi ni bilo težko ločiti od doma. Prejšnji stanovalci so me takoj sprejeli, prijazni so bili.« Klavdija: »Jaz sem še v tretjem letniku, ko sem šla nazaj, vedno jokala, šele v četrtem sem se navadila. Če je otrok navezan na starše, potem ni lahko zapustiti svojega doma.« Andrej: »Meni ni bilo tako težko, saj je oče v Švici, mama pa je bila doma.« Tatjana: Meni je bilo zelo težko, saj sem imela domotožje, zato sem velikokrat klicala domov.« Magda: »Takoj sem se vživela, saj sem bila navajena samostojnosti. Že od malega me je mama pošiljala na morje.« Jernej: »Prva dva tedna je bil problem, potem pa se je dalo preživeti. Hitro se na- vadiš in potem komaj čakaš, da je nedelja, da lahko greš nazaj v dom, .žuriraf.« Andreja: Sem sem šla skupaj s kolegico, zato mi ni bilo hudega. Mislim, da bo hujše, ko bom šla od tod.« Brigita: »Ko sem prišla sem, nisem poznala nikogar. Ni me bilo strah in niti nisem razmišljala, kaj me čaka.« Domotožje nastopi ob sredah Sicer pa dandanes, ko je telefon že pri vsaki hiši, ni težko poklicati domov, da slišiš domač glas. V začetku so klici pogostejši, potem pa vedno redkejši. »Klicali smo se po telefonu, sčasoma pa se navadiš in življenje v domu postane vsakdanje. Pet dni smo tukaj, potem gremo domov. Koliko pa ti pri domotožju pomagajo prijatelji? Tatjana: »Pomagajo, vendar ko pride domotožje, si najbolj želiš domov.« Kdaj te zagrabi domotožje? Vsi skupaj: »Ob sredah, v sredini tedna. Ampak več ne, ko smo že dolgo tu. Hudo je tudi zvečer, ko je potrebno iti spat.« Ste imeli s sabo kakšne plišaste igrače, spomine od doma...? »Ja, igračke, slike in vse mogoče.« Za rožo plus ena točka Ogledali smo si njihova mala kraljestva -sobe. Dekleta in fantje so po sobah.in po nadstropjih ločeni. In ker je fantov manj, zvečer zaklenejo njihovo nadstropje. Pa ne, da bi se kaj dogajalo, ampak zaradi varnosti in miru. Nikoli se ne ve. Zato pa so lahko več skupaj podnevi. No, ravno tako kot v samostanu res ni. In možnosti so, da vzplamti tudi kakšna ljubezen, da o zaljubljenosti sploh ne govorimo. Koliko se vas lahko zbere v eni sobi? Včasih se zgodi, da smo bili notri kar vsi. Prostora je za vse. Sicer pa sta po sobah večinoma po dva, lahko si izbirajo, kdo bo s kom skupaj. Tudi kasneje se preseljujejo, ko se bolje ■spoznajo, ko se najdejo na osnovi skupnih interesov. »Dobro je tudi to, da si lahko sobe oblepimo in uredimo tako, kot želimo. Vsak četrtek hodi okrog komisija, ki pregleda, kako je soba urejena in pospravljena. Imamo točkovanje in gremo se, kateri zbere več. Potrudimo, se že zaradi tega, ker je ocenjevanje na oglasni deski in se ne spodobi, da bi imel malo točk. 14 točk je maksimalno, ocenjuje se, če so razmetane obleka, stvari, če je poln koš, se točke odbijejo, plus točke pa je roža.« Tudi fantje imajo rože, jih je pohvalila vzgojiteljica Irena Škarica in dodala, da med počitnicami prinesejo rože k njim in jih zaprosijo, da skrbijo zanje. Starši ali dom Kaj pravite, ali imajo prednost tisti, ki živijo s starši, ali vi, ki že postajate samostojni? Matjaž: »Tu živimo in smo vedno v družbi, hitreje se navadiš, da greš prej od doma. Živiš z ljudmi in se bolj naučiš živeti z njimi. Nisi več mamin sinček.« Magda: »V domu drugače sprejemaš življenje, kot ko se voziš. Več priložnosti imaš, da spoznaš dobre prijatelje. Bolj se navadiš samostojnega življenja. Ko prideš domov, starši včasih težko sprejmejo, daje otrok odrasel. Tu moraš sam odgovarjati za svoje napake. Bolj moraš biti odgovoren.« »Naučiš se samostojnosti.« »Bolj si sproščen. Tu imaš samb šolo in prijatelje.« »Doma ti rečejo, da moraš narediti to in to, tu pa je bolj tako, če ti kaj rečejo, to moraš narediti.« Kje je včasih težje vzdržati, dva dni doma ali pet dni tu? Zasmejali so se in v en glas priznali, da je včasih dva dni doma težje vzdržati. Tu je več zabave Ali ob koncu, potem kg se vrnete domov, ne pogrešate družbe iz doma, me je zanimalo? Tu se neprestano nekaj dogaja, vedno je poleg kakšen prijatelj ... Črni: »Meni je tu bolj všeč kot doma. Tu je več kolegov. Tu je več zabave.« »Ko smo že dolgo tu, pogosto pogrešamo drug drugega in komaj čakamo, da pridemo nazaj.« Vedno držimo skupaj Do desetih, pol enajstih so lahko pokonci. Ob pol desetih se razporedijo po sobah, ampak spanja se od njih ne more zahtevati. »Nočnega« bi morali vprašati, kdaj je popoln mir. Ampak tega ne bomo počenjali, kajti včasih človeku pač ni do spanja, noči pa so tako primerne za dolge in odkrite pogovore. Imate kakšne zabave? »Ja, samo potem so to tihe ,žurke’.« Kakšni pa so tihi ,žuri’? »Pogovori, kartamo se, vzamemo kitaro, kaj zapojemo ...« O čem pa se pogovarjate? »Obujamo spomine, .0 tem, kar se je zgodilo, kaj se dogaja. O vsem, ni kakšnih določenih tem.« Komu pa se zaupate, ko vam je hudo? »Najbolj kolegom. Pogovorimo58 in je boljše.« »Tu imaš prijatelje, sostano^ ce, če je res kriza, pa pokličeš domov.* gojitelji so taki, da te razumejo.« Pa kdaj kaj ušpičite? »Kaj večjega m bilo nikoli. Nekoč smo se spuščali po 9^ Iški cevi. Nismo pobegnili nikamor, samoto je bilo zanimivo, da smo malo ušli, po®?8 po strehi, smo slišali iz ozadja.« »Žogo • camo po hodnikih.« Pa če se kaj zgodi, ali ga vsi ščitite? * seveda, so povedali v en glas. Vsi skup potegnemo, če je kaj takega. dan, je najbolje, da smo krivi vsi. Ah, ni ne bi izdali, kdo je kriv. Držimo skupaj.' Ko moraš iti narazen Ko pridejo novi ob šolskem letu, ra® opozorite svoje prijatelje, katera piša® nepisana pravila je treba posebej upo51 ti? »Ubogaj starejšega. Mi, ki sm0*uZL časa, vemo, kaj je dobro delati in M zato jim svetujemo. Eni nočni so 1^ lahko prideš k njim, jih tikaš, sez^11 govarjaš... Z nekaterimi se lahko celo dobro pogovoriš, saj te znajo poslusa razumejo. Kaj pa misel, da boste e morali iti narazen? Magda: razmišljamo, saj niti nismo tako daleč zen. Ko pa se bomo srečali, se . spomnili, kaj vse smo tukaj počeli ' teljica: »Na koncu preteče kar veli Ampak lep je občutek, da se mno^P študirajo, in še starejši radi vračajo dat v dom, kako je. Ka/ bi naredili, če bi bili ravnatelji? j Verjetno si vsak kdaj pa I bi bil ravnatelj, da bi ime! v rokah s I platno in bi lahko odločal, kaj se t>o lo. Tukaj so nekateri odgovori, kaj 1 11 dili naši sogovorniki. I »Jaz bi naredila mladinsko soM < za nas, da bi bili skupaj. Sami bisiPj li, kjer bi lahko bili čisto sami zase in telji ne bi hodili vanjo.« bi naredil, da bi lahko imeli in fantje skupne sobe.« "Nič posebnega, saj nam bolljr, uredijo vse, kar predlagamo.« j "Naj ostane takšen, kot je, vs<’ dijaški dom bolj namenjen za »Telefon v vsako sobo, in da" I med sabo linije.« lita posuši solze Stemnilo se je že, ko sem dijaškega doma, v nekaterih začele prižigati lučke, drugi so j Pogovarjali ali se kako drugac^^t Potem se bodo razkropili P°s° l0^ krat bo marsikoga prevzelo i^1, kakšna solza bo spolzela v plišaS Ampak jutro jih bo posušilo. A. NANA RITUP^pOy 1.709.900 SIT Ob Dravi 3/a, Ruj, tel. 062 783-828 REBEL, d. o. o. Stanata Rozmana 3 9000 Murska Sobota tel.: (069) 35 950 4 ali 5 vratni Lanos (z bogato serijsko opremo) že od Nudimo vam devizni kredit in leasing na položnice. Za pridobitev potrebujete le osebno izkaznico! NOVO, NOVO, NOVO: Vrhunski servis za vozila znamk DAEW00 in SSANG VONG. Cenjeni kupci, obveščamo vas, da smo trgovini SKINY ter GLAVA IN PETA preselili na NOVO LOKACIJO. OTVORITEV bo v soboto (8. 5. 1999) ob 10.00. Pripravili smo vam prijetna presenečenja in lepe nagrade. odslej boste kupovali v novo opremljenih trgovinah: ODSLEJ V SLOVENSKI ULICI Glava Speta ODSLEJ V STANETA ROZMANA 3 V MURSKI SOBOTI Vabljeni! maj 1999 KRONIKA Zgodilo se je । fcncl: Nesreča peške 28- aprila ob 19.15 se je 68-letna M. P. peljala s kolesom v Krn-Zaradi vožnje preblizu roba vozišča je padla in se hudo poškodovala. Predzadnjo sredo, 28. aprila, ob 19.30 se je fant, ki še ni polno-eten’ torej mladoletnik, peljal po v Gornjih Petrovcih s kolesom z Rotorjem in zaradi neprimerne hitrosti - padel. Starši so ga Peljali v soboško bolnišnico. Zapeljal na bankino D'B- se je v ponedeljek peljal z motornim kolesom APN 6S po re-■onalni cesti Ključarovci- Križevci. Pot ga je vodila skozi Lukavce, *ler ie v desnem ovinku (zaradi vožnje preblizu roba vozišča) za-P6|al na bankino, nakar je padel in se hudo poškodoval. '^Dkovcj: Napad na poštni avto aPrilaob 11.35 je v gozdu na lokalni cesti za smer Frankovci Slo Maskiran neznanec napadel dostavno vozilo Pošte G tVeniie' Predenj je skočil s sekiro v rokah in vozniku zabičal, da Vl- Ker šofer ni ubogal, je napadalec udaril s sekiro po steklu ljc šoferju je uspelo odpeljati naprej in je poklical po-in n i' r' 'Skan'u roparja so sodelovali tudi letalska enota policije P voclniki službenih psov. Na sled so prišli 30-letnemu Z. rmoža. Zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo. Hiša je zgorela 2:maia’ ob 11.30 je izbruhnil požar v kuhinji stano-Lerid,e L. na Kapci. Požar so pogasili gasilci Kapce in Nafte namre^’ ^emu Pa ie škode za milijon tolarjev. Zgorela sta djl c °strešje hiše 6,5 krat 6,5 metra in oprema v kuhinji, sobi in u „ Oškodovancu, ki živi sam, bo treba nujno pomagati. Zginila je petka Vanj2SZ;®' na 27. april je neznanec odpeljal z dvorišča stano-rdeče h 'Se v^čici pri Razkrižju osebni avto Renaul 5 Campus a,V6’ registrska številka MS 55 45E. ŠS ■ Z okrožnega sodišča v Murski Soboti Pogojna kazen Pravni zagovornik napovedal pritožbo na višje sodišče v erjetno ni podjetja, kjer ne bi kdaj pa kdaj naredili česa takega, kot je bilo očitano nekdanji direktorici Beltinke Bel- tinci, toda le malokoga zaradi tega ovadijo ali mu celo sodijo. Vzrok pojasnjuje pregovor: Tam, kjer ni tožnika, ni sodnika. Državno tožilstvo je Nataši Hozjan, ki je bila direktorica v Bel-tinki 1993. leta, očitalo zlorabo položaja ali pravic po 244. členu kazenskega zakonika, zlorabo pooblastil po 392. členu kazenskega in ponareditev poslovnih listin po 240. členu kazenskega zakonika. Seznam očitanih ji dejanj je kem obdobju pa tri. pe dolg, zato povzemamo na kratko: v nekem obdobju so delavcem dali za nadurno delo bone v skupnem znesku tri milijone, saj jim ni bilo mogoče izplačati gotovine, ker je bil žiroračun blokiran. Od omenjenega zneska seveda niso obračunali in plačali davkov in prispevkov (kot bi jih morali, ko bi Ključarovci: Smrt pešca Ceste v Pomurju so terjale 11 žrtev! V nedeljo, 2. maja, ob 23.45 se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti I. reda v Ključarovcih. Voznik osebnega avta 29-letni Manfred V. iz Babinec je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v 53-letnega pešca Jožeta Š.. iz Babinec, ki je hodil po desnem smernem vozišču. Pešca je nalet avta odbil v vetrobransko steklo, nato pa v obcestni jarek, kjer je obležal. V trčenju je dobil tako hude telesne poškodbe, da je zaradi njih umrl na kraju nesreče. Pomurske ceste so doslej terjale 11 življenj; lani v ena- ssi W J m m » . - - - - le preprosta, ampak zahtevna glasba ________J_____________ n|ški organist je tudi posvetni glasbenik Stefan Do-Vars0letnUrn'SČaie bil Vneh r9anist v ce' C'.^Hko v?°V2ete v Tur-neŽ0 letje '9ral "al>OrhPrav9oto ISklh bogo' ^Moto Silo Mi nad^6^0 gaJe Sh^^Jo^6^1 »P0«1 iz ^ iqrXai^a|asb^ ot6insP °Solo'kjer takn' 'e^a Pa V5eJeko,1čalt?kso10- '^h^br/^tprid 9|eta-Qr9le’ °d 19Q?dry9' ma' SO 9' Uri in ®h obre-Pa ko '30)' ašiPoje^tudi °s(arejši Matej Pucko igra na orgle pri treh nedeljskih mašah in vodi dva cerkvena pevska zbora. V narodnozabavnem ansamblu Klas, ki seveda ne nastopa v cerkvah, pa igra na klaviature, harmoniko in na bas kitaro. Samo z glasbo pa se ne da preživeti, zato se je zaposlil v Planiki. cerkveni pevci, pri drugem obredu sodeluje mladinski cerkveni pevski zbor, pri pozni maši pa mešani cerkveni pevski zbor. Matej je tudi pevovodja, ki občasno vadi petje s starejšimi pevci, stalno pa bdi nad mladinskim in mešanim pevskim zborom. Mladinski je nastal 1989. leta, mešani pa leta 1994, ko so sicer pridno vadili, saj je tistega leta prvi program radia Ljubljana prenašal iz Turnišča velko meso. Turniški cerkveni pevci še zdaleč ne pojejo le običajnih cerkvenih ljudskih pesmi, ampak tudi zahtevnejše cerkvene zborovske pesmi. Seveda je temu primerna (bolj zahtevna) tudi orgelska glasba. Tej pa je mlad, šolan organist seveda kos. Dokaz je tudi to, da so ga izbrali za dekanijskega referenta za cerkveno glasbo in petje. Kaj pa turniške orgle? Izvirajo iz leta 1940. Po načrtih Ivana Pengova so jih izdelali (kot 37. opus) v priznani orglarski delavnici Franca Jenka v Šentvidu nad Ljubljano. Igralni del, v katerem sta dva igralnika, je pred orgelsko omaro. Orgle imajo 19 pojočih registrov. Koliko pa je piščali? Nihče drug, razen načrtovalec in graditelj orgel, jih ni pre-štel. Obstoji domneva, da jih je nekaj tisoč. Najbrž je res tako, drugače ne bi tako lepo pele. V novejšem času, zlasti po 1995. letu, so dali orgle temeljito očistiti in ponovno uglasiti. ŠTEFAN SOBOČAN ■ Gornja Radgona: Vlom v obratovalnico Iz zasebne obrtne delavnice v Gornji Radgoni je izginilo različno orodje, vredno milijon slovenskih tolarjev. Odnesel gaje nepridiprav, ki je v noči s 26. na 27. april zlomil ključavnico in tako prišel v obratovalnico. Murska Sobota: Vlom v avto V noči s 27. na 28. april so neznanci vlomili v osebni avto Renault 4, parkiran v Murski Soboti, in ukradli je avtoradio. Ukrasti pa so skušali avto Fiat, ki je bil v neposredni bližini, a jim motorja ni uspelo spraviti v pogon, zato so ga kar pustili na cesti in izginili v noč. Apače: Vlom v trgovino Neznanec, kije 28. aprila ponoči vlomil v prodajalno AGRORADGO-NE v Apačah, je ukradel več vrtnih motornih kosilnic in traktorskih priključkov in tako povzroči kar za 1.900.000 tolarjev škode. Rakičan: Tudi kolesa še kradejo V noči z 28. na 29. april je neznanec vlomil v leseno garažo v Rakičanu ter iz nje odpeljal tri kolesa, vredna 60.000 tolarjev. Ključarovci: Vlom v prodajalno 30. aprila ponoči je imela prodajalna v Ključarovcih nezaželenega obiskovalca-vlomilca, ki je odnesel tri pare športnih copat, vrednih 35.000 tolarjev. Z vlomom je naredil za 45.000 tolarjev škode. Sveti Jurij ob Ščavnici: Vlom v KZ Nekdo, ki je 30. aprila ponoči vlomil v prostore KZ, je ukradel 15.000 tolarjev. Za storilcem se- dali gotovino), zato očitek, daje bila država oškodovana za skoraj tri milijone. V obliki bonov so bila izplačana tudi darila delavcem (5.000 posamezniku). Direktorici Hozjanovi so tudi očitali, da je nekaj več kot dvajsetim delavcem dala izplačati na podlagi individualnih pogodb nekoliko višje osebne dohodke in je tako oškodovala (tedanje) družbene premoženje. Očitali soji tudi, daje univerzi, kjer se je izobraževala, dala nakazati 200.000 tolarjev, čeprav s podjetjem ni imela sklenjene pogodbe o izobraževanju. Preiskovalci so odkrili tudi nekaj fiktivnih obračunov potnih stroškov, vendar denarja ni nihče stlačil v žep, ampak so na ta način plačali igle za šivalne stroje. Reden uvoz bi namreč trajal predolgo. Same znane reči. Senat okrožnega sodišča v Murski Soboti je izrekel za posamezno očitano dejanje določeno kazen (šest, osem in tri mesece), potem pa združil v enotno kazen leto dni in tri mesece zapora, ki pa ne bo izvršena, če v dveh letih ne bo naredila kakega kaznivega dejanja. Torej pogojna obsodba. Obtoženkin odvetnik je na razglasitvi sodbe, ki ji Hozjanova ni prisostvovala, napovedal pritožbo na višje sodišče v Mariboru. šsi Trije mejaši: Vinko Kosi, Marija Murkovič in Ivan Zavratnik iz Ce-zanjevec so daljnega 1910. leta izpolnili zaobljubo in dali postaviti križ na tromeji svojih posestev, ker so se z božjo pomočjo rešili iz različnih nezgod. Priložnostna pesnica Alojzija Missia je tedaj zapisala v verzih: Trije sosedje so želje / iz Cezanjevec izpolnili, / zdaj lepi križ postavljen je / kot so ga obljubili. //Uslišani so od boga / v nezgodah večkrat bili, / zato z hvaležnega srca / so semkaj križ zročili. Križ, ki je postavljen tako, da Križani in Marija gledata dol proti farni cerkvi, so prvič obnovili 1960. leta Zavratnikovi. Ker pa ga je po skoraj štirih desetletjih spet načel zob časa, so se Zavratnikovi otroci (Franc, Jože in Marta) odločili, da ga spet olepšajo. Na novem križu, ki ga je obnovil župnik Alfonz Korbun, je Križani iz 1910. leta, kip Marije pa je nov. Na slovesnosti se je zbralo veliko vernikov. - F. Fe-rencek Svet Osnovne šole lil Murska Sobota razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 14.5.1999) na naslov: Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, 9000 Murska Sobota, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. MOTOR FlAMimUlS Kupite ga lahko za PRIPOROČAMO OLJA samo 1.350.000 SIT Mobil FLAMIN MS d. o. o. Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 SSI veda poizvedujejo. Prebrati * VEČER časnik s težo ŠPORT_________________________________6. maj 1999,1^ Prva državna nogometna liga Korotan : Potrošnik 2 : 0 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 900. Sodnik: Zirnstein (Portorož). Strelca: 1 : 0 Rutevski (45), 2 : 0 Jermaniš (88). Potrošnik: Kuzma, Zemljič, Ulen (Bukovec), Dema, Novak (Škafar), Fridl, Utroša, Antolin, Kendič Cener (Godina), Jurkovič. Živila Triglav : Mura 2 : 1 kranj - Igrišče v športnem parku, gledalcev 800. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: 0 : 1 Gutalj (27), 1 : 1 Feigel (36), 2 : 1 Feigel (76). Mura: Nemec, Žilavec (Fajdiga), Cifer, Gabor, Vogrinčič, Lukič, Dvoršak, D. Baranja, Ristič (Petrovič), Cipot (Benko), Gutalj. Druga državna nogometna liga Aluminij: Nafta 4 : 1 Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 350. Sodnik: Novak (Maribor). Strelci: 0 : 1 Šabjan (26), 1 : 1 Emeršič (27), 2 : 1 Kolar (56), 3 : 1 Emeršič (66), 4 : 1 Perkovič (89). Nafta: Magdič (Pečelin), Gerenčer, Hozjan, Novak, Gabor, Drvarič, Koša, Tratnik, Šabjan, Car, Baša. Tretja državna nogometna liga Goričanka Big Fun : Panonija 7 : 2 Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 100. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelci: 0 :1 Horvat (2), 1 : 1 Kovač (10), 1 : 2 Hozjan (45), 2 : 2 Kosednar (56), 3 : 2 Kolar (58), 4 : 2 Lapoša(71), 5 : 2 Buček (73), 6 : 2 Smodiš (78), 7 : 2 Benkič (89). Goričanka Big Fun: Nemec, Vogrinčič, Ficko (Gider), Benkič, Poredoš, Lapoša (Rajnar), Kosednar, Buček, Kolar (Ficko), Smodiš, Kovač. Panonija: Perša, T. Hozjan, Prendl, Imre (Žalik), D. Hozjan, I. Ščančar, Frletič, Horvat, S. Ščančar (Sakač), Biro (I. Hozjan), Dudaš. Lakoš : Čarda 2 : 0 Dolnji Lakoš - Igrišče Lakoša, gledalcev 150. Sodnik: Koren (Renko-vci). Strelca: 1 : 0 Lebar (61), 2 : 0 lebar (65). Lakoš: Kusek, Nedelko, Šabjan, Bažika, Žalik, Jakšič, Horvath, Kulčar, Lebar, Gavrič, Zver. Čarda: Gergorič, Čarni, Meničanin, Jakiin, Cifer, Cigut, Titan, F. Horvat (Balaško), Kerec (Hajdinjak), D. Horvat, Krapec. Bakovci: Reno Škafar 1 : 0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Tratnjek (MS), Strelec: 1 : 0 Ulen (72). Bakovci: Sočič, Holcman, Titan, Papič, Žekš, Gerendaj, Mesarič (Ma-tuš), Petrovič (Recek), Ulen (Horvat), Krančič, Verban. Reno Škafar: Kuzma, Topolnik (Jakob), Gjerek, D. Horvat, Ivančič, Tkalec, Koren, M. Horvat, Jerebic (Raus), Forjan, Miholič. Renkovci: Črenšovci O : O Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik : Vivod (Dolič). Renkovci: A. Lebar, Nežič, Kerman (Lacko), Živič, S. Bojnec, Tratnjek, R. Bojnec, A. Ritlop (D. Ritlop), Kocet, S. Lebar, Piberčnik. Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, Pucko, B. Horvat, Kolar, Kustec, Gjerkeš (Zelko), Plej, Vori, Da. Horvat (Graj). Beltrans : Polana 7 : 2 Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik: Plošnik (Radlje). Strelci: 0 : 1 Fekonja (18), 1 : 1 Cmrečnjak (22), 2 :1 B. Osterc (26), 3 : 1 Puhar (30), 4 : 1 Puhar (40), 5 : 1 Brunec (42 -11 m), 6 : 1 Brunec (44), 7 : 1 Brunec (54), 7 : 2 Cvetko (82). Beltrans: Balažič, Cmrečnjak, Modlic, Pučko (Z. Osterc), A. Osterc, Ka-vaš, Smodiš (Stajnko), Makovec, Puhar, B. Osterc (Kosi), Brunec. Polana: R. Žižek (Hari), Z. Hozjan, Horvat, J. Hozjan, Cvetko, B. Horvat (Kerčmar), K. Hozjan, Fekonja, Klujber (Pal), Laki, B. Hozjan. Odranci: Kobilje 1 : 2 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 150. Sodnik: Herceg (Šalovci). Strelci: 0 : 1 Gregorec (14), 1 : 1 Berendijaš (21), 1 : 2 Gregorec (45). Odranci: Merič, Kerčmar (Bogdan),.Golob, R. Berendijaš, S. Hozjan (Gyurkač), Marinič, Kavaš, S. Hozjan (Virag), B. Berendijaš, Vegič, Pozderec. Kobilje: Zver, S. Bukovec, Horvat, Gregorec (Ferencek), J. Bukovec, Kustec, Danš (Voroš), Trajbar, Gruškovnjak, Laci, Kocet. Kerna : Turnišče 1 : 1 Puconci - igrišče Kerne, gledalcev 200. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelca: 1 : 0 Kardoš (17), 1 : 1 Žižek (67). Kerna: Maučec, Kološa (Maček), E. Kutoš (Gergorec), Kosi, Kardoš, Kuhar, J. Kutoš (Rakar), Škedelj, Bočkorec, Baranja, Banfi. Turnišče: Dominko, Lutar, Kreslin, Houbar, Mujdrica, Pucko, Mertik (Zver), Vegič, Žižek (Černi), Škafar, Litrop. 1. SNL Factor: Slovan 1 : 1 Rezultati - 26. krog Šentjur: Železničar Korotan : Potrošnik 2 : O Elan : Tabor 5 : 2 Triglav Živila : Mura 2 : 1 Zagorje : Pohorje 1 Publikum : Maribor- O : 0 Šmartno : Rudar 2 Olimpija : Rudar 1 : 1 Dravograd 24 14 7 1 : 2 : O : 0 3 52:20 49 BS Tehnik : Gorica O : O Pohorje 24 14 5 Koper: Primorje 0: 1 Tabor 2413 5 5 47:29 47 6 44:29 44 Maribor 26 14 8 4 56:26 50 Šmartno 2412 7 5 39:24 43 Gorica 26 14 6 6 43:27 48 Aluminij 24118 5 41:28 41 Rudar 26 13 7 6 33.19 46 Železničar 2410 9 5 44:22 39 Mura 26 12 5 9 42:26 41 Zagorje 24115 8 40:34 38 Olimpija 26 11 6 9 46:34 39 Drava 24 8 8 8 34:32 32 Korotan 26 11 6 9 35:35 39 Šentjur 24 8 6 10 30:34 30 Primorje 2610 6 10 31:29 36 Nafla 24 8 6 10 28:34 30 Publikum 26 611 9 20:27 29 G. opekarne 24 8 6 10 33:40 30 Potrošnik 26 8 4 14 28:49 28 Elan 24 8 6 10 37:49 30 BS Tehnik 26 6 8 12 22:41 26 Jadran 24 7 4 13 24:37 25 Koper 26 6 6 14 24:47 24 Factor 24 4 9 11 21:36 21 Triglav 26 5 7 14 23:43 22 Slovan 24 4 5 15 23:48 17 2 gnj|_ Rudar 24 2 4 18 8:49 10 Rezultati - 24. krog SNL vzhod Aluminij: Nafta 4 : 1 Rezultati - 20. krog G. opekarne : Dravograd 2 : 2 Bakovci: Reno Škafar 1 : 0 Predstavljamo vam Manuela Rudolf prva strelka v Sloveniji Na nedavnem državnem članskem prvenstvu v streljanju z zračno puško, ki je bilo v Lendavi, je naslov državnega prvakinje osvojila 29-letna Manuela Rudolf iz Ljutomera, kar je prvi tovrstni naslov v Pomurju. S strelstvom se je začela ukvarjati leta 1980 pri SD Ljutomer. Leta 1984 je postala pionirska prvakinja Slovenije, leto kasneje pa se je že uvrstila na republiško prvenstvo z zlato puščico. Leta 1986 je pristopila k SD Olimpija iz Ljubljane in pod strokovnim vodstvom Lojzeta Mikoliča začela tekmovati poleg s serijsko tudi s standardno zračno puško. Pri Olim- piji je tekmovala do leta 1991. V tem času je bila večkratna mladinska in članska prvakinja Slovenije v streljanju z zračno in malokalibrsko puško. Na državnem prvenstvu z malokalibrsko puško leta 1987 v Splitu je bila tretja. Uveljavila pa se je tudi na drugih tekmovanjih doma in v tujini. Po dveletnem premoru (1991-1993) je eno leto tekmovala pri SV Knitelfeldu v'Avstriji, kjer se je začela ukvarjati tudi s samostrelom. Potem pa se je zopet vrnila v matično SD Ljutomer, ki se je leta 1994 uvrstila v prvo državno strelsko ligo in kjer uspešno tekmuje še danes, tudi po njeni zaslu- gi. Na državnem članskem prvenstvu v Piranu je leta 1995 zasedla peto mesto, leto kasneje je bila na državnem članskem prvenstvu v Ljubljani tretja. Tega leta je dosegla največji mednarodni uspeh s samostrelom za evropski pokal v Belgiji in Nemčiji. V Frankfurtu je s .388 krogi postavila državni rekord in zasedla peto mesto. Leta 1997 je prvič sodelovala na evropskem prvenstvu v Varšavi, na državnem članskem prvenstvu v Turnišču pa je zasedla peto mesto. Najboljši rezultat 595 krogov pa je dosegla na tekmovanju ob občinskem prazniku v Vidmu, kjer je zasedla prvo Lokostrelstvo V Radencih je bil tradicionalni mednarodni lokostrelski turnir Fita Star in Olimpic Rou-nd, ki sta ga pripravila Lokostrelski klub Kamnik in Radenska. Na tekmovanju je sodelovalo 72 tekmovalcev in tekmovalk iz Romunije, Hrvaške in Slovenije. Najbolje se je izkazal Matija Žlender iz Ankarana, ki je med mladinci dosegel novi absolutni rekord v olimpijskem loku (617). Fotografija: Nataša Juhnov Nogomet Karate V prijateljski nogometni tekmi sta se članski reprezentanci Slovenije in Finske v Ljubljani razšli z neodločenim izidom 1 :1. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi igralec Mure Marjan Dominko. Slovenska mladinska nogometna reprezentanca (do 21 let) pa je v prijateljski tekmi premagala mladinsko reprezentanco Finske z 2 : 1. V slovenski reprezentanci sta igrala Erniša (Potrošnik) in Ristič (Mura). V finalni pokalni tekmi na območju MNZ Murska Sobota je Beltrans v Veržeju premagal Tromejnik iz Kuzme s 5 : 0. Strelci za Beltrans: Brunec 3, Modlic in Sunčič. Nogometaši Beltransa so tako postali pokalni prvak. Na tradicionalnem prvomajskem nogometnem turnirju v Veržeju so zmagali domači nogometaši Beltransa, ki so v finalu premagali Polano s 3 : 2. Za tretje mesto pa je Goričanka Big Fun premagala Makoter s Cvena z 1 :0. (NŠ) Radenčani prvi v Zagrebu V Zagrebu je bil Festival karateja in top tekmovanje. Na prvem je sodelovalo 825, na drugem pa 402 tekmovalca iz desetih držav. Med njimi so bili tudi karateisti Ci-vitasa iz Murske Sobote in Rade-nec ter dosegli dobre uvrstitve. Najbolje so se odrezali ml. dečki Radenec (Zemljič, Močnik, Breznik), saj so zmagali v katah, med posamezniki pa je bil Marko Zemljič četrti. V borbah so bili ml. kadeti Radenec šesti, med posamezniki pa Denis Ficko osmi, Beno Žurman (oba Civitas) deveti, Vasja Trstenjak enajsti, Uroš Mavrič dvanajsti in Mirko Korošec (vsi Radenci) trinajsti. V ekipni konkurenci je ekipa kadetov Civitasa (Trstenjak, Ficko, Žurman, Mavrič) v borbah zasedla peto mesto, članice Civitasa (Ga- ber, Čučko, Valjak) pa so bile šeste. (D. S.) mesto v moški in ženski« ci. Odlična je bila tudi movalno sezono, sa)|e Kt državni strelski ligi na| movalka v moški in žen renči. ,,.^1” Prvo mesto je zas mednarodnem tekmovanj j žel ter zmagala. regijsko zlato pušcico. bila vesela letošnjeg3^^^; prvenstva, saj je z 493,7 osvojila naslov o vakinje. Tega nasl°var। F la, saj je na začetku se •,> la zračilo puško, ska e eZU|taki' segala pričakovani Zato je na državnem P pet nastopila s star0 ij^ ško, ki jo, kot kaže naj sji,i Osvojitev državnega velika spodbuda za na Sedaj se vneto priprav ni pokal, ki bo 22.« nu, saj si želi čim bojs prihodnje pa si zeli, šnimi tekmovanju Reprezentanca Medobčinske nogometne zveze Murska Sobotal Stojijo od leve: Glažar (selektor), Hošpel (Ljutoi Nogomet ___ Slovenija s Hrvaško v Turnišču V torek, 11. maja 1999, ob 17.00 bo v Turnišču tekma nogometnih reprezentanc Slovenije in Hrvaške (do 20 let) za pokal Mirop. Organizatorja tekma sta MNZ Lendava in NK Turnišče. Tekmovanje mladih nogometnih reprezentanc za pokal Mirop poteka že od leta 1994. Reprezentanca Slovenije je doslej dosegla največji uspeh leta 1997, ko je zasedla prvo mesto, lani pa je bila tretja. To je tretje srečanje mlade slovenske reprezentance v zadnjih treh letih v Pomurju. Leta 1997 je bilo srečanje med Slovenijo in avstrijsko Štajersko (3: 0) v Bakovcih, lani pa sta igrali v Črenšo-vcih Slovenija in Hrvaška (2 : 2). Slovenija je letos že odigrala tekmo z Italijo v Gorici in izgubila z 0 : 1, tako da je v Turnišču letošnje drugo srečanje. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva, saj je mlada reprezentanca Hrvaške letos sodelovala na svetovnem prvenstvu (do 20 let) v Nigeriji in se uvrstila v četrtfinale, kjer jo je izločila Brazilija. Reprezentanca Hrvaške pa je letos že tudi prepričljivo s 4 : 0 premagala reprezentanco avstrijske Štajerske. (FM) Beltrans : Polana 7 : 2 Lakoš : Čarda 2 : O Renkovci: Črenšovci O : O Dolina : Hotiza 0 : 5 Odranci: Kobilje Kerna: Turnišče Kerna Beltrans Črenšovci Bakovci Renkovci Goričanka Kobilje Čarda Turnišče Reno Škafar Odranci Polana Panonija Lakoš 2011 2011 2011 2011 2010 1 : 2 1 : 1 6 5 5 4 5 2010 2 2010 2 20 20 20 20 20 20 20 9 3 8 5 7 6 6 3 4 5 2 3 1 4 3 4 4 5 5 8- 8 8 7 7 11 11 15 15 42:20 42:22 33:23 48:24 28:18 35:26 30:24 30:30 29:34 24:27 25:33 17:42 19:51 15:43 39 38 38 37 35 32 32 30 29 27 21 17 9 7 Hotiza Bistrica Nedelica Čentiba As Lajter Olimpija Graničar Nafta vet. Petišovci Žitkovci Dolina Kapca (-3) 1616 0 1813 1712 1711 16 17 18 17 18 17 17 17 9 1 1 2 1 8 3 6 3 6 2 5 2 4 2 3 0 1 1 0 4 4 4 6 6 9 9 12 11 14 15 84:13 59:25 71:26 47:24 68:43 46:32 31.60 35:54 21:49 22:52 7:65 20:68 48 40 37 35 28 27 21 20 14 14 9 1 17 7 5 5 38:28 26 17 7 3 7 36:28 24 17 7 2 8 25:27 23 17 7 1 9 21.39 22 17 4 4 9 27:46 16 17 4 2 11 25:51 14 17 3 4 10 16:42 13 17 2 2 13 17:47 8 MNL Lendava 1. MNL MS Rezultati - 17. krog Rakičan : Serdica 4 : 5 Apače : Pušča 2 : 1 Lesopfast: Dokležovje 3 : 3 Ižakovci: Ljutomer 4 : 3 Tromejnik : Tišina 2 : 1 Ljutomer Serdica Prosenjakovci Ižakovci Hodoš Dokležovje Rakičan Pušča 2. MNL MS Rezultati - 13. krog Makoter: Lipa 2:0 Cankova : Gančani 4 : 2 Bogojina : Šalovci 4 : O Grad : Rotunda 5 : O Roma : Slatina Cankova Roma Lipa Grad Bogojina 13 13 13 13 13 4 : 1 9 8 7 7 7 1 3 3 1 1 3 2 3 5 5 31:24 43:20 36:18 44:23 28:22 28 27 24 22 22 Rezultati - 20. krog Hodoš: Prosenjakovci 1 : 3 Gančani 13 5 4 4 24:21 19 Kapca : Graničar 1 : 2 Lesoplast 1713 3 1 56:16 42 Slatina 13 6 1 6 26:24 19 Žitkovci : Bistrica 1 : 7 Tromejnik 1713 3 1 44:13 42 Makoter 13 4 2 7 19:21 14 Olimpija : Nedelica 5 : 4 Tišina 17 8 5 4 35:20 29 Šalovci 13 2 0 11 19:50 6 . a« 1 4 • K Annno 17 »4 S 9R-21 26 Rntnnda 13 2 0 11 23:70 6 na), Balažič (T'=' J snejakovci), S v jr Gabor (trener)i (LesopresO,^,^ zlič (Ljutomer),'JJ./ Nogo^ Brez jc’ -Va. zmagaj v VNedelici^X/ prijateljsko sreč tancama SX L Murska Sob°LgoV^/^ končalo brez^^^ reprezentanc0 je vodil selektor Režonja, Somi, Farkaš. zija, A. j-Jč her, Solano, ^pr^^il j tek in Kerek- Kii0^/ f Murska tor Kare' nik, Balažič, špe|, Malačič-kan, Kerčmar- J pnjak zentanci tre 50 y j InMDNT^^iv neodločenihJ. fv® ^11 zadetkov s° ™ Lendavo j za Mursko J 1999 ŠPORT K°niske dirke v Ljutomeru zmag gostiteljev, ena KD ključarovci Pred 19. mednarodnim maratonom treh src Z vrhunskimi tekači do novega rekorda? Ljutomerčani so bili letos drugič organizatorji kasaške dirke, ki je Liiatetja po vrsti. Pred okrog 1500 gledalci je v osmih dirkah nastopilo Tžkonjev. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki so zmagali kar v petih dirkahtpo ena zmaga pa je odšla v sosednjo novo občino Križevce pri Ljutomeru ter v Maribor in Lenart). svojem prvem letošnjem nasto-W je zablestel lanskoletni rekorder tiiletnikov Dali, majhno presene-čenje v dirki slovenske kasaške elite i« Pripravil Meri Lobell, ponovno pa is razočaral najkasač '98 Demos z Markom Slavičem. Najhitrejši čas tekmovanja je v dirki mednarodnega ’®eda postavil Benjamin C Lee 6,8) z Jankom Makoterjem. Vse so.potekale z avtoštartom na metrov dolgi stezi. Rezultati tekmovalcev KK Ljuto-^r in KD MS Ključarovci (Marko Wr)'. 1. dirka - 3- letniki: 2. 'Med (Puhar) 1:20,9,3. Fonda MS.Slavič) T.22,1; 2. dirka - 3- letniki: 1. Div MS (M. Slavič) ArabelafV. Žnidarič) '5l 8. dirka - 3- do 12- let-* Wkot (M. Šonaja) 1:19,5, Na fotografiji Dali (Jože Sagaj), zmagovalec 6. dirke. 2. Labamba (A. Špindler) 1:19,0,3. Mister Lobell (Ja. Sagaj) 1:19,3, 4. Lavinica M (Antolin) 1:19,5; 6. dirka - 3- do 12-letniki: 1. Dali (Jo.Sagaj) 1:17,3. 7. dirka - 3- do ^'^Oj.^^-IndosfM.SIa-etniki:1. Am.'dlrka ~ 3-do 12- Heric) 1:18,9, "a travi Lek k- ■ 1 s E .' 0 s- Mesarič ^MaVUK<60|’4: CXtem 'Darko p tVaš' R' Mesa- T,B Tlvadar, Sti- \ Čp°9ač p’ Paras' Fais, °r®doš, Obal, \.’poštrak k, U'č’ Kovačič, Sj^abo A"13’ Škričec-P^MFM) 5-maja v Pre- Rokoborba Kuhar in Horvat prva na Madžarskem V Marcali na Madžarskem je bil mednarodni rokoborski turnir v gr-ško-rimskem slogu za ml. in st. dečke ter deklice. Med 160 tekmovalci iz treh držav so Slovenijo zastopali Sobočani in Ljutomerčani (Mlekopromet) ter se lepo izkazali. Najuspešnejša sta bila Jure Kuhar Modelarstvo Dvojna zmaga.Boštjana Bagarija Aeroklub Murska Sobota je na letališču v Rakičanu pripravil tekmovanje modelarjev za Štrkov pokal, ki je štelo tudi za državno prvenstvo mladincev in članov. Najbolje se je odrezal član AK Murska Sobota Boštjan Bagari, Saj je v kategoriji F1A zmagal tako med člani kot mladinci. Pri mladincih je bil Ronnie Horvat drugi, pri članih pa peti. Dejan Gomboc je pri mladincih zasedel četrto mesto. Pri članih je bil Jože Titan sedmi, Sašo Sinic enajsti, Dejan Gomboc.trinajsti in Bojan Gjerek, vsi AK Murska Sobota, šti- vania bre čvrstih Tr°P°vci (l25kN e'Prvidan >toWaktr6tiPSedel drugo je bil s6(Lak ,retii' ki J0 ^Op°ša C P°tok ^bje n je bila četrta, v kategoriji Ma/b (130, 140, 150 ccm) je bila peta, v skupni uvrstitvi pa je bila druga najboljša jahačica na turnirju. Atletika - Na Lisci je bil 8. gorski tek na 8,5 km. Med okrog 220 tekači so sodelovali tudi nekateri pomurski tekači in tekačice ter dosegli solidne uvrstitve. V svoji skupini je bila Jožica Šiftar druga, absolutno pa četrta, Slavko Kumek je zasedel drugo, Branko Perme pa tretje mesto. Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Volkabru-cha v Avstriji so med okrog 700 judoisti sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Najboljši je bil Blaž Mlinarič (36 kg), saj je zasedel prvo mesto. Dominik Dominko (28 kg) je bil drugi, Robert Hajdu (36 kg) in Rene Žunič (50 kg) pa sta bila tretja. (F. H.) Namizni tenis - V Radljah je bil tretji mladinski selekcijski namiznoteniški turnir SVR. V petih skupinah je sodelovalo 40 igralcev, med njimi tudi 9 igralcev Moravskih Toplic Sobote. V prvi skupini je brez poraza zmagal Gorčan, Gider je bil dru-9i, Horvat pa tretji. V drugi skupini je Lazar zasedel drugo mesto, v tretji skupini pa je zmagal Roudi. (M. U.) Hokej na travi - V prvenstveni tekmi državne mladinske lige v hokeju na travi med žensko in moško 12-letniki (najboljši slovenski kasači): 1. Meri Lobell (Babič) 1:18,4; 8. dirka - uvoženi kasači: 1. Benjamin C Lee (J. Makoter) 1:16,6, 2. Fedele Poker (Loderer) (57 kg) iz Murske Sobote pri st. dečkih in Niko Horvat (35 kg) iz Ljutomera pri ml. dečkih, ki sta zasedla prvi mesti. Drugi so bili: Timi Potočnik (35 kg) iz Murske Sobote pri ml. dečkih, Mihaela Čirič (35 kg) pri st. deklicah in Sašo Mlinarič (oba Ljutomer) pri st. dečkih. Mitja rinajsti. Tekmovali so tudi za memorial A. Sinica v kategoriji F1 H. Od domačih tekmovalcev je bil najboljši Ronnie Horvat, ki je zasedel drugo mesto. Štefan Kološa je bil tretji, Rene Červek četrti, Denis Nemeš osmi, Luka Talian deveti, Atletika V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil otvoritveni atletski miting. Pod vodstvom trenerja Radoslava Jokanoviča se je tekmovanja udeležilo tudi 8 mladih atletov AK Pomurje iz Murske Sobote. Četrta mesta so zasedli: Lucija Cvetko (1500 m), Dejan Banfi (800 m), Martin Žalik (višina), Anja Cipot (višina) in Gregor Lenarčič (disk). .Šesti je bil Gregor Hiill (višina), sedma pa Gregor Marušič (800 m) in Nina Jakopec (daljina). (MŠ) mladinsko ekipo Triglava iz Preda-novec so zmagali mladinci s 4 : 0. Vodi Murska Sobota z 20 točkami pred Svobodo in Triglavom (ž.), po 14 točk, Lekom, 13, Triglavom, 11, Moravskimi Toplicami, 8, in Moravskimi Toplicami (ž.), brez točke. • Judo - V Slovenski Bistrici so bile tridnevne priprave slovenske kadetske reprezentance v judu. Med kandidati so bili tudi trije tekmovalci Judo kluba iz Lendave: Rene Žunič, Matej Časar in Aleš Nedelko. To je vsekakor lepo priznanje tako za klub, kjer uspešno načrtno delajo, kot za tekmovalce. (FBj Tenis - V Kopru je bilo odprto prvenstvo v tenisu za deklice do 12 let. Sodelovala je tudi Stefana Davi-dovski iz Moravskih Toplčic in zasedla drugo mesto. V finalu je izgubila z Ljubljančanko Meto Sevšek (1.: 6, 4 : 6). Tenis - Na odprtem prvenstvu Kopra v tenisu za dečke do 12 let je sodeloval tudi Zoran Golubovič (Winner Hotiza) in se uvrstil v finale, kjer je izgubil z leto starejšim Celjanom Zupancem. Mali nogomet - Na prvomajskem veteranskem turnirju v malem nogometu v avstrijskem Halbenrai-nu je sodelovala tudi ekipa Swinga iz Radenec in med štirimi ekipami zasedla tretje mesto. Najboljši vratar na turnirju je bil Radenčan Ja- 1:17,8, 3. Souiman (Oražen) 1:18,3, 4. Gerd November (Tramšek) 1:18,0. (NŠ) FOTOGRAFIJA: NATAŠA JUHNOV Sedmak (90 kg) iz Ljutomera je bil pri st. dečkih tretji. Na četrta mesta so se v svojih kategorijah uvrstili: Jan Sraka in David Vrbančič iz Murske Sobote ter Tadej Kavaš iz Ljutomera. Peta pa sta bila Jaka Banfi iz Murske Sobote in Rok Čirič iz Ljutomera. (RB) Boštjan Bagari deseti, Evgen Prelec enajsti in Andrej Cigut trinajsti. Po dveh tekmovanjih za državno prvenstvo v kategoriji F3J je član AK Murska Sobota Rajko Grčar na petem mestu, Franjo Muller pa na petnajstem. (FM) nez Klemenčič. (OB) Šah - V Prosenjakovcih je bil konectedenski šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 63 šahistov in šahistk. Zmagal je Supančič (Branik) z 8 točkami pred Alešem Lazarjem st. (Radenska-Pomgrad), 7,5, Tomi Gruškovnjak je bil četrti, Alojz Kos (oba Radenska-Pomgrad) pa je zbral 6,5 točke. Naslednji turnir bo 16. maja v Brezovcih. PRIJAVNICA ZA MEDNARODNI MARATON TREH SRC Priimek in ime: I I I I I I I I.LI I .1 I I I I I I I II I I I I I I 10 KM Spol ( obkroži): M Ž Proga ( obkroži): 21 KM 42 KM 21 KM - paraplegiki Leto rojstva: I I I Država: I________I_I__I__I I I I I | | I I I I I I I I I I Poštna številka, kraj: |___I_I__LJ_____I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Ulica: I I I II I I I I I N I I I I I I I II I I I I Klub, brusivo: I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I V prijavnici izpolnite vse rubrike s tiskanimi črkami. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Izpolni organizator । Letošnji 19. mednarodni maraton treh src, ki bo od 12. do 15. maja 1999 v Radencih, bo sodeč po že dospelih prijavah nekaterih znanih tekačev gotovo doslej najkvalitetnejši, pa tudi po spremljajočih prireditvah najpestrejši. Več o organizaciji in pričakovanjih ene izmed največjih in najmnožičnejših športno-rekreativnih prireditev v Sloveniji in v tem delu Evrope smo se pogovarjali s predsednikom organizacijskega odbora Martinom Srešem. - Mednarodni maraton treh src je pred durmi. Kako se pripravljate nanj? »Priprave so v polnem teku, saj gre za največjo tovrstno prireditev v Sloveniji, ki poteka na več kot 100 km različnih progah v Sloveniji in Avstriji, zato je bilo potrebno veliko postoriti za varno in nemoteno tekmovanje. Ta dan je namreč namenjen športu in rekreaciji, za varnost udeležencev pa je potrebna tudi zapora velikega dela prometnih cest. Zato prosimo za razumevanje vse tiste, ki se bodo 15. maja odpravili na pot, da si izberejo primerne obvozne poti. V organizaciji prireditve bo namreč aktiviranih več kot 700 ljudi, posebej so aktivni gasilci pri zapori proge.« - Organizatorji mednarodnega maratona vsako leto postrežete udeležencem z nekaterimi novostmi. Kaj ste pripravili tokrat? »Letos smo spremljajoče prireditve podaljšali za en dan. Od letos naprej uvajamo v okviru maratona razstavo slovenskih športnih karikaturistov ter predvajanje filmov o vrhunskih slovenskih športnikih. Tokrat bomo predvajali filme o Leonu Štuklju, Primožu Peterki in Mirku Lebarju. V petek, 14. maja, bo namesto klasične otvoritvene slovesnosti maratona večer slovenskega humorja. Na letošnjem mednarodnem maratonu treh src prvič uvajamo merjenje časa s čipi (Chamipon Chip), ki ga že uporavljajo na vseh večjih tekaških maratonih v Evropi in svetu. Vsak tekmovalec bo za čip, brez katerega ne bo mogel nastopiti, plačal najemnino 500 SIT in kavcijo v vrednosti čipa 4.500 SIT. Ob vračilu čipa tekmovalec dobi vrnjeno kavcijo, če pa ga ne vrne, postane čip njegova last in ga lahko uporablja na drugih tekmovanjih.« - Kakšno udeležbo pa pričakujete? »Po prispelih prijavah lahko zagotovo rečem, da bo letošnji mednarodni maraton treh src doslej najkvalitetnejši, kar je verjetno po- ; MTS AZS sladica povečanje nagradnega fonda. Naj omenim samo nekatere udeležence: Tessema Yadete (Etiopija), Julius Mtibani (Tanzanija), Valery Zolotkov in Aleksandr Kuf-tyrev (oba Rusija), Wojciech Wie-ckowski in Mariusz Kaminski (oba Poljska), Janos Szeman, Marton Lajtos in Janos Zabari (vsi Madžarska), Roman Kejžar in Mirko Vindiš (oba Slovenija). Med ženskami velja omeniti: Tamaro Kar-lioukovo (Rusija), Eniko Feher in Ido Kovacs (obe Madžarska), Heleno Javornik in Anico Živko (obe Slovenija). Zato lahko tudi pričakujemo nov rekord. Udeležba rekreativcev pa je odvisna od lepega vremena. Sicer pa pričakujemo okrog 6.000 aktivnih in prav toliko ostalih udeležencev.« - Kaj si torej želite od prireditve, kaj svetujete? »Letošnji mednarodni maraton treh src v Radencih bo spremljala tudi TV Slovenija, ki bo v dopoldanskem času direktno prenašala teka najmlajših, v popoldanskem času pa maratonski tek. Glede na zastavljeni cilj organizatorja, da bi mara-, ton treh src postal osrednja prireditev pomladi v Sloveniji, pričakujemo udeležbo iz vseh koncev Slovenije in tudi iz sosednjih držav. Program prireditve je namreč tako zastavljen, da lahko vsakdo najde nekaj zase, bodisi kot tekmovalec, pohodnik ali pa kot udeleženec drugih prireditev oz. druženj.« FERI MAUČEC Atletika V avstrijski Lipnici je bil otvoritveni atletski miting, na katerem so nastopili tudi nekateri tekmovalci in tekmovalke AK Pomurje iz Murske Sobote. Najbolje se je odrezala Sonja Roman, ki je v teku na 2.000 m z rezultatom 6:15,65 zasedla prvo mesto. Anita Krančič je bila med mladinkami v teku na 300 m peta, Tadej Šiftar med mladinci v teku na 300 m osmi, Monika Maček v teku na 100 m deveta, na 300 m pa enajsta. (G. G.) Pred prij. 20 MULARIJA 6. maj 1999 Varna povezava Domene Internetski naslov ali domena po svojem pomenu prekaša navaden ulični ali cestni naslov, saj je za vsa-kega uporabnika enkraten in po možnosti celo identičen imenu podjetja ali blagovne znamke. Z enostavnim odtipkanjem imena v okence brskalnika uporabniki medmrežja pridejo na domače strani, tam pa najdejo še preostale podatke. Zaradi vsega tega je varovanje domene ena od osnovnih skrbi podjetja, ki je na internetu, in pa seveda tudi tistih podjetij, ki še niso. Na strani, na kateri v medmrežju piše o pravnih vidikih interneta (http://www.netka.si), lahko preberemo, da se domene delijo na regionalne, ki imajo na desni strani pike kratico države (recimo »si.« za Slovenijo), kjer jo je uporabnik registriral, in globalne, pri katerih je namesto države označen tip dejavnosti. Trenutno so v veljavi oznake dejavnosti com, edu, gov, int, mil, net in org, pripravljajo pa se še: firm, shop, web, arts, rec, info in nom. Zaradi izjemnega pomena domene in njenega globalnega položaja v svetu je povpraševanje po njih veliko. Regionalne domene dodeljuje pooblaščena ustanova v vsaki državi (v Sloveniji ARNES), medtem ko so globalne domene izključno še v rokah ameriške ustanove InterNIC. Regionalne domene praviloma dajejo le uradno registriranim ustanovam, globalne domene pa se podeljujejo bolj liberalno. Praktično je odobrena vsaka domena, ki še ni v uporabi, pa čeprav bi se od že obstoječe razlikovala le v enem znaku. V praksi je priporočljivo, da podjetja poleg svoje regionalne domene registrirajo z istim imenom še vsaj varianto »com«, posebej pa še svoje glavne blagovne znamke v tipu »com«. Domena praviloma ni last uporabnika, pač pa jo ima ta le v uporabi. V določenih primerih jo lahko izgubi. Nekateri uporabniki se skušajo za tak primer zavarovati proti dodelitvi iste domene drugemu tako, da domeno registrirajo kot blagovno znamko za internetsko storitev. Praksa pa še ni potrdila učinkovitosti takega postopka. http://www.h2g2.com Štoparski vodnik po galaksiji pomeni kult tudi za uporabnike interneta. Od prve izdaje novele, ki jo je napisal Douglas Adams, je sicer minilo že dvajset let, toda knjiga še vedno žanje uspeh. Pred nedavnim so v medmrežju odprli tudi stran za vse štoparje po galaksiji, preden jo obiščete, knjigo obvezno preberite še enkrat. http://www.festival-cannes.org Mesto na Ažurni obali bo kmalu postalo prizorišče srečanja filmskih zvezd, režiserjev in drugih filmskih ustvarjalcev. Francozi so letos pripravili že 52. festival, na domači strani v medmrežju, ki je na voljo v francoščini in angleščini, pa lahko najdete vse, kar ste želeli vprašati o filmu, pa si niste upali. http://www.frontiernet.net/~sboerner/mozart Mozartovih kroglic ob obisku strani ne boste mogli okusiti, zato pa boste prebrali življenjepis salzburškega čudežnega otroka, preigrali njegove skladbe in našli povezave do drugih podatkov. Popravek V prejšnji številki (17) smo v tej rubriki objavili tudi fotografijo (avtorica upokojena učiteljica Marija Zver), na kateri so trije mladi likovni ustvarjalci iz Dokležovja, ki so se udeležili prireditve v Šoštanju, in to ne kot predstavniki (učenci) podružnične dokležovske šole, temveč v okviru Društva prijateljev mladine Dokležovje. Za napako se opravičujemo! Prebujenje Sonce zlato pozdravlja dan, nas prebudi iz sladkih sanj. Rosa sveža je rosila, majhen zvonček prebudila. Zdaj veselo gleda v svet, razprt njegov je beli cvet. Na toplem sončecu se greje, binglja semtertja, se smeje, polepša nam naravo in ožari vso planjavo. Ko vanj se pogled upira, v duši ni prezira. Kot simbol je mira, ki se čez travnik razprostira. TINKA VRHAR, 5. RAZ. OŠ [.CANKARJA LJUTOMER Človek, zakaj tako?! Velikokrat slišimo pregovor Čistoča je vir zdravja. Pri tem pa ne smemo misliti samo na na čistočo našega telesa in stanovanja, ampak na naravo, v kateri živimo. Je dovolj čista? Koliko vsakdo od nas skrbi za čisto okolje? Nekega dne me je vodila pot skozi bližnji gozd. Stopala sem po ozki poti med travniki. V daljavi sem zagledala nekaj belega. »Narcise!« sem se razveselila. Ne, bila je plastična vrečka z odpadki. Čez čas sem prišla do potoka. Struga je bila ozka, bregovi so bili obrasli z grmovjem. Ne mislite, da sem se razveselila. V njem skoraj ni bilo življenja. Na vrbi ob vodi je visela vreča umetnega gnojilar-na dnu potoka pa so ležale plastične steklenice, stari čevlji in še bi lahko naštevala. Če bi vprašala, kdo je to odvrgel, krivca seveda ne bi našla. V tem času, ko ima že skoraj vsaka hiša posodo za smeti, kaj takega ne bi smeli najti v naravi. Ko se bo človek zavedel, da narava ni smetišče, bo naša okolica čista, lepa in zdrava. Potem ne bo potrebno več organizirati očiščevalnih akcij. Čas, ki ga porabimo za pobiranje smeti, bomo lahko namenili uživanju v naravi. MARTINA KORPIČ, 6. C OŠ PUCONCI *** Če bi vsi tako razmišljali in se ravnali, potem bi bilo na svetu res enkratno. Horoskopi na internetu sicer ne napovedujejo, kdaj bo vaš računalnik utrpel napad virusov, vam pa sporočajo, kdaj praznujejo zvezdniki, kateri dan je bolje ljubiti in kateri dan bolje sovražiti, pošljete lahko svoje mnenje, horoskop v OBISKALI BEGUNCE S KOSOVA - Predstavniki območnega združenja Rdečega križa iz Murske Sobote so pred prvomajskimi prazniki obiskali zbirni center za begunce v Vidoncih, kjer se je te dni 48-im beguncem iz BiH pridružilo še 260 s Kosova. Za najmlajše so predstavniki Rdečega križa pripeljali bombone, sadje in kekse, ki so jih bili begunčki še posebej veseli. Rocprliln in foto: FILIP MATKO http://www.astrology.net medmrežju pa obratuje, tudi če so zvezde skrite za oblaki. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Prišla je puberteta Reči Pravijo, da ni meje, kdaj se začne in kdaj konča puberteta. Najpogosteje naj bi se začela pri trinajstih, to je v sedmem razredu osnovne šole. Ravno toliko je bila stara tudi moja sestra, ko se mi je njeno obnašanje zdelo zelo otročje. »Čakaj, tudi ti boš prišel v ta leta,« mi je pogosto govorila mama. Resnica je seveda hitro ujela v svoje mreže tudi mene. Tako je pri naši hiši poskrbljeno, da očetu, mami in sestri večkrat prekipi. Hvalu bogu, da starša še nekako vzdržita. Drugače pa je s sestro, ki je največkrat tarča mojih neumnosti. »Mama, jaz ga ne morem več poslušati. Pa saj jaz nisem bila tako bedasta. Naj me pusti pri miru, če ne, ga zadavim!« je največkrat slišati besede iz njenih ust. Ne morem verjeti, da vse leti name, kot da sem edini krivec. Najbolj pri vsem tem trpi mama, ki je med dvema ognjema. Ampak ona me razume in mi pomaga. Vsi vemo, da moramo malce potrpeti, tako doma kot v šoli, kjer se prav tako pozna, da nas daje puberteta. Po zraku letijo papirčki, vse nam je Knjigobube Obiskujem pravljični krožek na OŠ Sv. Jurij. Imenujemo se Knjigobube - po pravljici, ki nas je letos še posebej navdušila za branje. Vključili smo se tudi v projekt Knjigobube, ki ga vodi na naši šoli knjižničarka Aleksandra Čerpnjak. Spoznala sem že 14 zanimivih pravljic. V pobarvanko sem pisala, risala, lepila, gubala in slikala. Pri delu sta mi pomagali mama in teta, jaz pa sem jima pripovedovala kratke zgodbe. Rada imam pobarvano pravljico, saj v njej »nastopajo« tudi moje risbe. To je moja najlepša spominska Sanje in resničnost smešno, najbolj prepovedano pa je najzanimevejše. Prosim vas, bodite vsi skupaj bolj razumevajoči, saj ste bili vsi v najstniških letih, ko vas je premetavalo, da le kaj! Saj vidim, da delam napake in nemir, toda drugi so še bolj razgrajaški in nemirni. Ampak to bo minilo, ko bodo prišli novi mozolji in nova najstniška leta. Pa brez zamere, saj je prišla k meni na obisk teta Puberteta. MIHAEL PEČIČ, 7. C OŠ II M. SOBOTA Kako lahko je reči »Rad te imam«! To se le besede tri. A kako težko je biti sam. Vsak večer, ko prižgejo se luči, čisto vsak večer v mislih si mi ti. Resnica boli, to vemo vsi. Jaz pa ljubim te, jaz hočem te... dnevu odprtih vrat in jo poslali na natečaj v Ljubljano, kjer bo žrebanje. Držim pesti. KATJA ROGAN, 2. RAZ. OŠ SVETI JURIJ Bilo mu je žal Jure se je sprehajal po parku s fračo v roki. Prišel je do velikega drevesa, kjer stanujejo ptički. Pomislil je, da bi splezal do gnezda. In res je tako storil ter prevrnil gnezdo. Potem pa se mu je zataknila noga. Mama mu jo je doma povila. Zdaj se doma spominja, kaj je storil ptičkom. Bilo mu je žal. TINA POTOČNIK, 1. B, SIMULTANKA NA 0$^ Pred kratkim smo inv'ji šol dan odprtih v^a,‘h.Vj|(lll smo ga tudi člani s u krožka, v katerega le J 26 učencev. V šolo s našo bivšo ^enk0’vaneC1tf kandidatko Leo S odigrala z nami sim' šahovnice nas je se cev, pridružili pa s° ’ igd? štirje starši. Kraljev , potekala v napete Dolgo smo se b°r' pa smo le morali P potrebno še veliko lahko potem prema9 bro šahistko. J jasmina kaJ? Nekega večera sem bral knjigo. Zelo sem bil utrujen in hitro sem zaspal. Naenkrat sem zagledal pred sabo vse belo. Znašel sem se med zasneženimi vrhovi. Ko sem malo bolje pogledal, sem ugotovil, da sem tudi sam bel in lep kot kristalna snežinka. Bil sem sredi velike skupine. Rekli so nam sneg. Ni trajalo dolgo, ko sem si našel prijatelje. Nismo se dolgo igrali, ko je zapihal veter in nas odpihnil neznano kam. Čez nekaj časa sem ugotovil, da letim. Okoli mene so bili prijatelji. Padali smo in padali, ko sem naenkrat zagledal pod sabo nekaj zelenega in velikega. To je bila trava. Videti je bila zelo lepa. Toda veselja je bilo kmalu konec. V travi sem zagledal papir, konzerve, plastične mase in polno drugih odpadkov. Dejal sem si: »Ljudje delajo z naravo zelo ardo. To se iim bo maščevalo!« bemeienrf^ velikih hiš. V w tovornjake in m vse okrog sebet„Ko n°s' dilo. Ko me_ie čezčasznase1 i je navzdol, kJeč(1S^ veliko nep°tr® dilnike, P0®0^^/.? sem za9leda^0>^ sem me je stras^ zbudil in se ■ se^° pS^c] , posteljo. Torktudiv sanjal. kako ljudje Sprašujem dali in ugodiš W tudi sebe. u 0^' I i o 6. mai 1999 NA SCENI 8 15 V) i Nekoč bi rad >7 postal pro skate tokrat™?''8-0^ kot nam ie šlo p|0nikoli na.m res še ni vnet in »t enisPal6r iz černelavec, J6"skater, zeio dobro smogaohr?0 Freak Chick’ kjer "^iral^ da,stvari 'SSIJezenagle- takoj izločil L kh ZelL Sevedaie kakšne iz’ moraimefi’... h pac d°berskater jaela w m le"koliko tuje, izbiri. Takn; t^0 kaJ svetovati pri tiho'dane bi hi^?01'6, da smo bili bosti, Skata - 6knii'kakane neum-Wavi|a Pri nhi,e-inia namreč svoja s"iekrš!i. bacenJu.intehsene najbo|jših kar rabiš z ap’.puloverjev in vse, Zata šport ali kulturo- Kaj mu rečeš: »U, sinko, fajn, da si bil pri frizerju in si se postrigel.« No, nekaj takega, ampak posebna frizura, je prav tako del skaterske kulture in kako bi zgledalo, da bi na deski stal fant s polizano frizuro. Malo ču- 4 dno, ne? Tako so se v studiu Venus hitro poenotili, da mu naredijo skate-punkersko frizuro, Denis pa si je zaželel še debele barve črte. Po poskusnem barvanju smo ugotovili, da pridejo najbolj do izraza prav srebrno-modre. Ampak, da ne bo pomote, te so narejene z barvno peno, ki se s prvim pranjem spere. Žal. Saj je Denisova nova frizura prav dobro iz-gledala. Ime mi je Denis... In, da povemo, kdo sploh je ta naš Denis? Osmošolec, ki ima svoj hobi, ki ga ima rad in ki ga, kot marsikaterega najstnika, pestijo ljubezenske težave. V teh letih prav gotovo ni lahko, še posebno ne, če se zaljubiš. Takole je napisal simpatično pismo, ki ga kar objavljamo: Sem 14-letni skater, ki obiskuje osmi razred na I. osnovni šoli. Moj življenjski moto »trenutno« je, da bi bil za nekaj let pro skater in vsaj toliko znan, kot so nekateri skaterji po svetu. V življenju, čeprav ga ni še veliko za mano, »ljubim« in imam rad skatanje, dobre in poštene prijatelje, rad imam dobro, debelo kosilo, ska-terski stil oblačenja, najraje pijem 7-up, coca-colo, rad gledam skaterske filme, vendar meni kaj takega »še« ne uspe! Absolutno pa ne maram šminkerjev, tistih, ki rolajo in se imajo za skaterje, tečnih (bab) žensk, stoodstotno pa ne maram šole in učenja. En skaterski pozdrav! Doma na rolki Čeprav se mi navadni smrtniki počutimo na rolki precej okorno in bi ob kakšnih poskusih lahko kaj hitro pristali na riti ali pa v gipsarni, ti fantje, in med njimi je tudi Denis, odlično obvladajo desko. Priznam, da me je kar nekajkrat stisnilo pri srcu, ko sem gledala njihove skoke in trike, ampak so me potem vedno znova prepričali, da so stabilni in da ne padejo kar tako. In Denisu se je okoli 12. ure že mudilo naprej, saj je d bil dogovorjen s svojimi prijatelji, da ] gredo deskat v skate park v avstrij- < sko Radgono. Tja zahajajo s prijatelji ( precej pogosto, vsakokrat pa jih tja ] pelje eden od staršev in potem pri-: de po njih. Povedal je, da tam osta- i nejo kakšnih pet ur ali pa še več. Ut-: rujenost? Ah, če se nad nekom tako ; navdušiš in počeš to s takim ve- _ 'N lU Q O CC cc Ul Sl El seljem, utrujenosti sploh ne občutiš. .. । Naj zaključimo samo s tem, da bi 31 bilo prav, da bi podoben park naredili tudi kje v naši bližini, da ne bi bilo potrebno hoditi v Avstrijo, predvsem pa, da bi več stopnic in robnikov v našem mestu ostalo celih. n m CC Da bo bolj vž Prijavnice s fotografijo in smom pošljite na naš naši- :w ov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2.Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 Freak Chick skate shop Lendavska 13a tel: 069-32-090 M. S. 3 .Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4 .V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5 . Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaaul, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo:______ O BESEDILO IN FOTO: ANRR ccl Ana Leon, Gita in Dejan r o g o zaupno gl Helena Nada Spet bova tesno skupaj, skupaj bova sedela, se smejala, se pogovarjala in si kaj zaupala. Spet bova nerazdružljiva prijatelja, ki si bova prisegla, da si bova ved- Uroš! Gledam te in te zapeljujem. Ti pa nič. Kdaj boš opazil, da sem težave zares. Prav gotovo pa se sploh ne „ zavedajo, da te lahko kaj takega spravlja (| p | v neroden položaj. Poskusi se dogovoriti, da boš v primeru, če tvoj brat ne bo prenehal, zaklepala svojo sobo. nora nate? Š. Draga Helena! Le kaj bi bilo narobe s tabo? Prava ljubezen in želja, da bi svoj čas delila z nekom, ne pride z leti. Pride, ko srečaš pravo osebo. Morda še nisi srečala nekoga, ki bi te prevzel, v kogar bi se zaljubila in bi — Posebna skaterska obleka in čevlji. Denisa je Freak Cheak. Freak Chick JSni1 vMurski Soboti. se^aniszanim ^evinvseh’k' Ok %ustva'Je kovina, kjer iS\WnU0S^ain ^^PrežJ196*^1 Denis, ki goJ^ini 7at 1 na sv°j'deski ali °!ekarna pamet ki 80^° S? °bleke, % Prežive|a P°ban/al in oko- Z kritni aiid 1 domov pri-Zelenimi lasmi. no zaupala vse svoje skrivnosti. Jaz pati nikoli ne bom upal povedati, da sem zaljubljen vate. Še sanja se ti ne, da sem to jaz. Mami in atiju! Vidim vaju, kako vsako jutro zgodaj vstaneta, da opravita svoje delo. Neprestano delata, da lahko mi, vajini otroci, živimo v sreči in izobilju. Hvala vam in upam, da bosta to prebrala. Dada! Zakaj nam, povej, zakaj? Nekdo, ki še vedno upa. Matej! Tako nepričakovano si prišel v moje življenje in me očaral. Prevzel si me in potem odšel. Zakaj želiš, da moje srce krvavi? Damjana Srebrno-modre črte. Zakaj pa ne bi tak šel tudi v šolo. Brat stika po moji sobi! . Stara sem 15 let in imam težavo, zato vam tudi pišem. Moja težava pa je moj mlajši brat. Imava vsak svojo sobo, vendar on, ko mene ni doma, rad stika po mojih stvareh. Odpira moje omare in predale. Zadnjič je našel tampone in potem se je ves čas norčeval iz mene in o tem govori tudi drugim prijateljem. Ali pa me pred starši sprašuje, kaj imam to ali tisto. Moram povedati, da mi je potem zelo nerodno jrt ne vem, kaj naj mu odgovorim. Saj nimam nič takega, ampak samo moje osebne stvari in nočem, da kdo koplje po njih. Starši se samo smejijo iz tega, meni pa je zelo nerodno. Pomagajte mi! Draga Nada! Domnevam, da tvojega bratca hudo razganja, da ti počne take stvari. Ker tvojih prošenj nihče ne upošteva resno, boš morala nekoliko bolj vztrajati na zahtevi, da se brat naj ne vtika v tvoje osebne stvari. Tudi staršem odločno povej, da te to moti in prizadene ter da ti je nerodno, če nekdo razpravlja o tvojih osebnih rečeh. Da o tem, da je to neokusno, sloh ne govorimo. Verjetno boš sama bolj težko naredila red, lahko pa ga naredijo tvoji starši. Morda oni ne opazijo, da ti je nerod-, no zaradi tega ali pa ne vzamejo tvoje Ne morem se zaljubiti Ta rubrika je namenjena nekoliko mlajšim, jaz pa sem se vseeno odločila, da vam pišem. Imam težavo, ki bo morda zanimala tudi kakšnega mlajšega. Stara sem 24 let in se sploh ne morem zaljubiti. Včasih mi je kakšen všeč, ko pa se zbližava ali pa je možnost, da bi lahko nastalo kaj več, jaz raje pobegnem. Na nobenega se ne morem navezati. Zato toliko bolj gledam svoje prijateljice, ki so neprestano zaljubljene že od osnovne šole. Vedno imajo koga, ki jim je všeč ali z njim hodijo. Jaz pa sem hodila samo z enim, in to samo dva tedna. Ali je kaj narobe z mano? občutila, da brez njega ne moreš živeti. Ljudje smo različni - nekateri se-neprestano zaljubljajo, drugi pa malo manj. Ampak to ne pomeni, da ti ne veš ljubiti, prijateljice, ki so neprestano zaljubljene, pa znajo. Bistvo je v ljubezni in predanosti, ki jo boš znala izžarevati, ko boš srečala pravo ose-i bo. Zgodi se, da tisti, ki se na lahko ) I \ zaljubljajo, ne morejo vztrajati pri pravi in popolni ljubezni. Ampak, da boš srečala ljubezen svojega življenja, boš morala tudi sama kaj storiti. 22 6. maj 1999, po ugodni obrestni meri T+3,75% je Twingo vaš že za 445 SIT \na dan* ■S*.'.' 4» S ___ ..... z -r”^' ; w. M UGODEN KREDIT - VAM V PRID! Na vas že čaka Twingo Spring po ugodnih kreditnih pogojih - samo 445 tolarjev dnevno ali 13.363 tolarjev mesečno, po odlični obrestni meri T+3,75%. Še vedno pa je v igri Twingo Eurotax: TWINGO S P RING 1.379.558 tolarjev^ če boste menjali rabljeni avto za novi Twingo, ' boste prihranili 80.000 tolarjev - pa ste že na poti do novega Twinga! * Cena modela na dan 15. 4. 1999 je informativna, 50% pologa, kredit na 60 mesecev. Mesečni in dnevni obrok sta izračunana na osnovi korekcijskega faktorja, ki se spreminja vsak mesec. AGROSERVIS d.d., Kroška c. 58, Murska Sobota, tel.. 069/21 630 AVTOSERVIS KOLETNIK s.p., Pod vrhom 5, Maribor, tel.: 062/22 78 15 AVTOSERVIS ŠKAFAR, Bratonci 145, Beltinci, tel.: 069/42 12 83 Industrijska 7, Lendava, tel.: 069/77 556 FPL AVTOCENTER PUŠNIK d.o.o, Žolgarjeva ul. 2, Slov. Bistrica, tel.: 062/81 47 55 Spodnje Preloge 42, Slovenske Konjice, tel.: 063/75 61 72 JERUZALEM ORMOŽ, Kmetijstvo d.o.o., Obrat Storitve, Hardek 44c, Ormož, tel.. 062/70 11 06 Kolodvorska 23, Ljutomer, tel.. 069/84 220 ŠTAJERSKI AVTODOM d.d., Tržaška 38, Maribor, tel.: 062/31 76 83 PE Kreigherjeva 19A, tel.: 062/72 66 38 RENA0? AVTO<< ŽIVLJEt!^ VESTNIKOV VLAK '99 12. junij - VESTNIKOV VLAK '99 ^SL^maj 1999 DOBRO JE VEDETI 23 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti zdravilo je priložnost, najtežje odgovornost Bijasti lisičjak (Lycopo-dium clavatum L.). Ra’ l stilna je razširjena po W zmernem in hladnem pa-Nemčiji je zaščitena. Nabirajo jo v naravi, posebno v Modnoevropskih deželah in te Kitajskem. Uporabni del: Zel, ki vsebuje °krog 0,2 odstotka več kot sto po Mski zgradbi zelo različnih alka-bidov, najpomembnejši je likopo-bhiNavzoča je tudi majhna količi-"^onoidov, fenolnih kislin in tri-^rpenov. Pravni položaj: Slovenska Rvilska zakonodaja, ki po zdravi-zahtevnosti loči tri skupine zdra-rastlin, ga razvršča v srednjo 5 uP'no Z, ki ima enak pravni po- mlečna kislina pa draži kožo. Odmerek za odrasle: V ljudskem zdravilstvu se krop prelije čez zvrhano žličko (1.5 g) droge in po 5-10 minutah precedi. Skodelica se popije dva- do trikrat na dan. d.d. MURSKA SOBOTA Arnikacet krema OVEN ložaj kot registrirana zdravila, ki se ne predpisujejo na recept. Tudi v Nemčiji nima splošnega dovoljenja za prodajo v lekarnah brez predhodnega registracijskega postopka. Zeliščna raba: Uporablja se le v ljudski medicini pri boleznih ledvic in mehurja, kot diuretik namreč žene na vodo. Na zahodu v fitome-dicini lisičjakovih zdravil ni na voljo. Svetlorumen prašek iz drobnih, lahkih in spolzkih trosov se je včasih uporabljal zunanje pri suhem vnetju kože, ker jo hladi, naredi gladko ter blaži mehanične dražljaje in srbenje, delno pa tudi vpije izločke, ki zaradi velike površine hitro izhlapijo, a ima tudi slabo lastnost, saj trosi pod vplivom vlage in znoja nabreknejo in razpadejo, postanejo ugodno gojišče za mikrobe, nastala Mkinajuha R ^lenjavni zvitek s sirom * krača s paradižnikom Krompirjevi svaljki solata s korenjem ^Neladna rulada Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana (dagnje), 5 cl olivnega olja, 20 g moke, 1 otS 5 9 česna’poper’S0’’ Sn jih na olivnem olju ’Mn školjke skuhamo, vzamemo iz P ’ recejeno vodo, Pomokamo in zalijemo z vinom poprom. kuhale školjke. Začinimo s česnom^ so o m p p CSeseWian peteršilj. Kuhamo 5 minut, po potrebi rezerviramo. sirom .a 2oO 80,sira,8koso«"7^ tap6 7 15 9 masla. 10 g moke, 5 g ces orešček, sol „,-,nn100 9 moke’200 -9 "ladkorv i ’mar9arina in mOka Za PekaC’ ' rumeniake s sladkorjem, da dobro oko. j in 7 ptemešameSek''ano "monino lupino, sneg beljakov1 I K>5 in razmažemo na prst debelo po namaščenem Peoemo 15 minut pri temperatur. 180^ Prtič m s Prtiče kpre^r'jemo s čistim prtom in obrnem . q I 5^?kto Paraaženired'Koseohladi, rulado razvijemo, o I Otiem v praL° z marmelado - ponovno zvijemo in po । u ter narežemo poševne kose. Orfa: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš na koncu vse preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni vreden tvojih čustev. On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, karti bo prineslo dokajšen dvig tvojega poslovnega ugleda. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega še premalo poznaš. BIK DVOJČKA RAK Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj, saj takšni princi obstajajo pač samo v pravljicah. Še vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, je pa njegova ljubezen zato toliko bolj iskrena in resnična. On: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi sigurnejšo finančno prihodnost. Seveda pa bodo za to potrebna določena odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje. Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo v izdatni meri prispevala tvoja trma. Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupaj vase in svoje sposobnosti. On: Prišel je pravi čas, da poskusiš zgladiti nesporazum, ki ti je prinesel obilo nevščečnosti. V začetku se bosta s prijateljico v mišljenju sicer razhajala, vendar pa bo konec tisti, ki bo odločal o nadaljnji usodi. Bodite pozorni na stranske učinke, po daljši rabi pa lahko računate na kronično strupenost! Novejša dognanja: Ne ve se, zaradi česa droga deluje. Večino alkaloidov so izolirali z namenom, da bi razložili botanično razvrstitev rastlin v družini lisičjakovcev. Pri farmakološkem preizkušanju so bili alkaloidi precej strupeni, izzvali so bruhanje in močno odvajanje. Pri gledalcih nekateri povzročijo maternične krče in spodbudijo ritmično krčenje v tankem črevesu. Mnogi dražijo sluznice in najbrž skupaj s flavonoidi prispevajo k diuretične-mu učinku droge. Pri žuželkah li-sičjakovi izvlečki zmanjšajo vsebnost sladkorja v krvi oziroma limfi. Stranski učinki in strupenost: Lahko se pojavijo slabost, bruhanje in driska. Posebno še pri daljši rabi pa lahko vsebovani alkaloidi uresničijo svoje strupene lastnosti. Prepovedi in opozorila: Zaradi učinka na maternico ni primeren za nosečnice in doječe matere, zaradi možne kronične strupenosti pa tudi sicer zdravilne koristi ne odtehtajo zastrupitvenega tveganja. Lekarniško mnenje: Kijasti li-sičjak spada med malo raziskane in malo rabljene zdravilne rastline, dr. Pavle Bohinc ga na primer v knjigi “Slovenske zdravilne rastline” sploh ne omenja. Je le teoretično zanimiv zaradi vsebnosti raznovrstnih biološko dejavnih alkaloidov, praktično pa ga prekaša več varnejših naravnih zdravil, ki ženejo na vodo, dosegljivih tudi pri nas. J. ŠPRINGER, mag. farm. ■ Kotiček za starše Ali doječi materi lahko primanjkuje mleka? eliko mater zatrjuje, da niso dojile ali so kmalu prenehale dojiti zato, ker niso imele (dovolj) mleka. Ali je mogoče, da nima (dovolj) mleka mati, ki si resnično želi dojiti in je storila vse, kar se da storiti, da bi bilo dojenje uspešno? Ali pa je morda pomanjkanje oz. odsotnost mleka le posledica njene nezadostne želje po dojenju ali pomanjkljivega znanja ali vpliv drugih? Proizvajanje mleka in dojenje je fiziološki proces, pri katerem igra veliko vlogo psiha. Tako velja, da lahko pride do zmanjšane proizvodnje mleka ali pa celo presahne, če mati doživi velik psihični šok (smrt v družini, prometna nesreča, ločitev...), tudi poporodna depresija vpliva na uspeh dojenja. Po fiziološki plati so skoraj vse matere sposobne dojiti, z redkimi izjemami, katerih mlečne žleze ne delujejo normalno, kar se pokaže že v nosečnosti, kajti njihove prsi se ne spremenijo po obliki in velikosti, ali pa pri tistih ženskah, kateri mlečni vodi so bili presekani zaradi diagnostične ali lepotne kirurgije.' Mislim, da si večina mater želi dojiti, pa nimajo dovolj podpore, so premalo informirane in ob prvih težavah posežejo po steklenički. Ker so njihove prsi manj stimulirane, je proizvodnja mleka manjša; več in večkrat ko se otrok doji, več*in pogostejši dražljaji sprožijo izločanje hormonov in več mleka nastaja - zakon ponudbe in povpraševanja. Večje je povpraševanje s strani dojenčka (pogostejše dojenje), večja je ponudba s strani matere (več mleka). Velja seveda tudi obratno. Za dobro zalogo mleka je torej že od samega začetka pomembno pogosto dojenje. Dojenčka je treba dojiti pogosto in dovolj dolgo, da uspešno spodbujamo proizvodnjo mleka ter preprečimo zastajanje mleka in zatrdelost dojk. Zaželeno je, da se prvi mesec izogibate uporabi steklenic ter dudk, saj je sesanje po steklenici precej drugačno od dojenja. Pri dojenju njegov jeziček prekriva spodnjo dlesen, z njim objame dojko in potegne bradavico daleč v usta. Z ritmičnim pritiskanjem čeljusti na bradavični kolobar povzroči, da se iz mlečnih sinusov pocedi mleko, ki brizgne skozi bradavične odprtine. Dojenček mleko zgolj pogoltne, vdihne in potem ponovi sekvenco. V resnici torej mleko sploh ne sesa, temveč molze dojko - zato tudi vprašajo, ali dobro vleče. Ko pa pije po steklenici, pa je položaj njegovega jezika drugačen. Dojenček, ki se šele uči umetnosti dojenja, ni vedno sposoben preskakovati od enega načina do drugega in hitro ugotovi, da je pitje po steklenički lažje in lahko se zgodi, da dojke ne bo več hotel. Tako s'e matere znajdejo v začaranem krogu in mleko kmalu presahne. Matere, ki vedo, kaj lahko pričakujejo in kakšni so normalni, čeprav raznoliki vzorci vedenja, bodo dojile uspešneje in dlje. Prav tako doječe matere potrebujejo in si tudi zaslužijo prijazno podporo in strokovno pomoč zdravstvenih delavcev, ki lahko veliko pripomorejo, da bodo začetki dojenja uspešnejši. Želim vam nadvse uspešno dojenje! DANIJELA Z. ŠKALIČ ■ LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Prijatelj, ki si mu sicer izredno naklonjena, niti ne sluti o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu poskusiš odpreti oči. In nikar se ne obotavljaj, saj se ti izgubljena priložnost zlepa ne bo ponovila. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto kaznovan, vprašanje pa je ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. Ona: Res je, da bo prišla sprememba kot strela z ja-' snega neba, vendar bodo posledice veliko prijetnejše, kot pa jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedno zaprl usta, vendar se bo to zgodilo na najlepši možen-način. On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu skoraj nekoliko razočaran. Ona: Če se boš resnično močno potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več, kot pa vse pohvale, ki jih boš deležna. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot pa si to slikaš sam. Še vedno se ti bo ponujala priložnost, ki je enostavno ne smeš zamuditi. Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot pa boš pričakovala. On: Ne skušaj narediti vsega popolnoma sam, ampak sprejmi ponujeno pomoč, še posebej, če je oseba prijetno dekle, ki precej obeta. Obetajo se ti prav zanimivi časi, tako poslovno kot tudi popolnoma zasebno. Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenila boš zanimivo poznanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči. On: Mislil si že, da je vsega konec, pa se je v tebi znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj trmasta. Seveda pa bodi previden in predvsem realen. Ona: Krivična boš do svoje prijateljice, ki ti hoče samo dobro. Kako dolgo boš še hodila po svetu z napol zavezanimi očmi? Konec tedna pa se ti vseeno obeta vsaj delna izpolnitev tvojih vročih ljubezenskih želja... On: Ker se ti vse preveč mudi, še zlepa ne boš dosegel vsega, kar si želiš. Odpovej se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo pokazalo, da ti bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. In nikar se ne ustraši! Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v dokaj nenavadno situacijo, ki pa jo boš kaj hitro izkoristila v svoj prid. Konec tedna boš preživela z osebo, ki ti pomeni še nekaj več kot pa le dober prijatelj. On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar pa ti tvoja trma ponovno ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, ki je doslej sploh nisi opazil. Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nadoknadilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v dosego željenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni nič večno, predvsem pa to Jelja za čustva tvojega partnerja. On: čakanje ti bo prineslo veliko več, kot pa da bi se spustil v tvegano naložbo. Šele ko se bo situacija popolnoma zbistrila, se boš v posel vpletel tudi sam. Takšno ravnanje ti bo prineslo precejšnje povečanje ugleda. Ona: Všeč si nekomu, ki je dovolj resen in zrel, da bi te lahko osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še marsikaj pomenila. On: Tvoj trenutni položaj ti pač ne dopušča nikakršnega zanemarjanja tvojih obveznosti. Poglej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka te presenečenje v zvezi z ljubeznijo. za zdravje in dobro počutje 24 6. maj 1999, KORPUS THOMAS NOTARJEVA NEKDANJA MESTO V KEITH ŠTEFAN JARRETT ZAHODU OBRAMBE JU- GRM S SMUČMI (DEJAN) ZDA GOSLAVIJE GROFIJA ITALIJA (HIBISCUS) KOŠARKAŠ OLIMPIJE SLOVENSKI ADENAUER DEBELA PALICA HOMERJEV SPAČENO KRILO RIM. SRB.MESTO PREMICA BITJE KONJENICE OB Z.MORAVI DOTIKALNICA GLASBENO REKA V VESTNIK VNETJE NOS- SRED.EVROPI NE SLUZNICE ŽENSKO PEVEC LESENA NORV.PESNIK (IVAR A.) PRIPOMOČEK PRAVLJIČNO DRŽAVNI VNETJE MANDELJ- VOJAŠKO KOZARIČ ŽENSKEGA PRIPADNIK POROČILO SPOLA PREBIVALKA NEMČIJE NAR. PARK BIBLIJE SIN LAJA V KENIJI VIS (RIM.) IN JOKASTE DINJA SLOVENSKA SREDSTVO POKRAJINA AGENCIJA V SREDNJI MADŽARI DALMACIJI APETIT CEV IGRALNICA AMERIŠKI SINTETIČNO FRANCOSKI RUSKI FILMSKI MAMILO FILMSKI IGRALEC IGRALEC IGRALEC (NIKOLAJ K.) (WARREN) OČE ZNAK ZA PLEME MUSLIMAN- POSTAVA (CHIMU) SKI POSTNI ANDREJA ŽIVAL TKIVO POTISK DRAŽILNO NOČNI MESTO V JONSKI NASLADILO METULJ KAZAHSTANU OTOK, IGRALNA TONE TRAK ODISEJEVA KARTA (MANJŠAL.) DOMOVINA TERITORI- RIMSKI BOG TORTA LJUBEZNI KATOLIČAN LIBIJSKI AM.PISATELJ (SLABŠ.) KRALJ (JOHN) AMERIŠKI ALKOHOLNA (GEORGE E.) PIJAČA KOŠARKAŠ SKOPLJEN SAN EPIFANIO DOMINI PRIPADNIK NORD.BOG. SASOV (JOHANNES) MORJA PRISTAŠ ASKEZE MIHAILA MADŽARSKI KRAJEVNA GORBAČOVA SKUPNOST VOLTAMPER (JANOS) VEČ DOBA NATA V KLASOV ITALIJI REZULTAT AMERIŠKA SESTAV- ADRESA LJANJA MLEKO 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT Nagrajencem čestitamo Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 22. 4. 1999: PRAVIČNOST, RUME- DROLC, SEVERN Ime in priimek: Naslov: AJHE -AJKe! ČUVAJ. 5TMI NA REKA, AT, SAS, RUN, SVETOVNI, Pl, DIENI, GIULIN, KA-VADARCI, FUKSIN, VESPA, OKARINA, JETRA, DIDAKTIK, KR, KOKRA, LAAR, ECON, POSNEMAN^ NARAVNIH GLASW ROVT, KRČEVINA ENOCELIČAR MENJAČICA ŽIVALSKO MAŠČOBNO FRANC, ZAR, DOB, JUDI, EIRE, ANAND, SILURIDAE, IJA SAVINA, ET, ZUG, DONAT, PUNK, AMA, MALI MEDVED, ALEKSANDER, ACER, RULETA, II, ERRATA, FIS, KEGL, NEN, ERAR, AMOK, OJAČITEV, Sl- KOŠČEK, GRIŽLJAJ SLOVENSKI NOGOMETAŠ LAHKOŽIV ČLOVEK ZA UBIJANJE ŠKODLJIV- NAGOGA, VODA, RARITETA, EN, SENAT, IVAN Helena Vuk, Dobrovnik 299, 9223 Dobrovnik Alojz Lah, Krapje 58, 9241 Veržej Janja Belak, Žerovinci 28, 2259 Ivanjkovci IgorŽupanec, N. H. M. 16, 8290 Sevnica Niko Kuhar, Prisojna c. 8, 9252 Radenci Na naših pokopališčih je vse več marmornatih spomenikov. Nekateri ljudje si jih dajo celo kar sami postaviti, ker se bojijo, da tega ne bodo storili svojci. Nihče pa ne postavlja več novih kovinskih križev. Je tudi vprašanje, če jih kdo ve še narediti. Na nekaterih pokopališčih je kar nekaj zavrženih križev. Tako je bilo tudi na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru. Potem pa jih je župnik g. Štefan Vinkovič začel shranjevati in nabralo se jih je okrog 30. Kaj z njimi? Na župnišču se je oglasil kipar Franc Tobias iz Razvanja pri Mariboru, ki je prinesel svojo knjigo Mesta pokojnih, v kateri je tudi fotografija skupnega žarnega groba v Gorišnici pri Ptuju, ki ga krasijo skulpture, nareje iz starih kovinskih nagrobnih znamenj - križev. Potem sta se župnik in kipar kar hitro sporazumela o postavitvi spominskega obeležja iz križevskih križev. Od upravne enote so si pridobili še ustrezno soglasje in kiparje v razmeroma kratkem času zvaril obeležje, ki so ga postavili ob kostnici oziroma kapeli sv. Ane, ki stoji ob cerkvi sv. Križa. Blagoslovitveni obred je bil v nedeljo, opravil pa ga je kanonik Franc Zdolšek iz Maribora. 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado.v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Kam s kovinskimi križi? Morda bi jih še kje drugod uporabili na podoben način. Škoda jih je, da bi jih premetavali po robovih pokopališča ali celo odpeljali na odpad. - Foto: Š. S. Gorazd Hašaj, Moščanci 22, 9202 Mačkovci 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Danilo Makovec, Soboška 19, Bakovci, 9000 M. Sobota 3.-7. PRAKTIČNE NAGRADE: FW PA SAMO n kisliš ; m jaw. ALNA OBRAMBA BESEDILO ŽREBEC ŠVIC.DRAM. Kam s kovinskimi križi? Med reševalce bomo razdelili Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 14. maja 1999. Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke <22.4.1999) Petek, 7. 5. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10 .00 Poročila 10.10 Starost neznana, švedska drama, 1/3 11 .00 Dokumentarna oddaja 12 .05 Modro 12.35 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, vreme, šport 14.20 Po domače 15.10 Slovenski komorni zbor 16.00 Podoba podobe 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Risanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja 18.30 Slovenski miti in legende 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Športni kviz 21.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.00 10.55 13.20 14.50 16.40 17.30 18.05 18.30 19.00 20.05 21.00 22.55 23.45 0.35 1.25 Dekle, angleška nadaljevanka Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu Krefli, gledališka predstava IP 5, francoski film Človeško telo, angleška serija Po Sloveniji Otok Jersey, angleška nadaljevanka Simpsonovi, risana nanizanka Kolo sreče Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija Pianese Nunzio jih bo maja dopolnil 14, italijanski film Umori, ameriška nanizanka Izročitev, poljska nadaljevanka Omerta, zakon molka, kan. nadal. Kolesarska dirka po Sloveniji POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Dobri slabi fantje, nanizanka - 14.00 Brez zapor - 15.00 Naš Carli, nanizanka - 15.45 Diagnoza: Umor, nanizanka - 16.40 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.30 Preciosa, nadaljevanka - 18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Ulični bojevnik, ameriški film -21.50 Ledenica, angleški film - 0.30 Lačen ljubezni, erotični film -2.00 24 ur KANALA 9.30 Želite, prosim, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Klub Avenija - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14,30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16,00 Oprah Show: Čudeži medicine - 16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera -20.00 Rivalska dvojčka, ameriški film - 21.50 Kvantni skok, nanizanka - 22.40 Varuhi časa, nanizanka - 23.30 Nedotakljivi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega program - Aktualno - Kulturno-razvedrilno -Intervju: Andrej Herzog - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Dan s Komunalo-Saubermacher -16.00 Začeti znova, nanizanka - 17.00 Samski stan, nanizanka -17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža, nanizanka - 20.00 Fanatiki zla, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Predstavitev timskega dela na sejmu Vse za otroka in družino - Tv-pika: Damjana Golavšek - 23.00 Prerokba 2, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Poslovno, 10.30 - Zakoj pa nej, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Poslovno, 17.00 - Zakoj pa nej - mladinska oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 -Risanka, 18.35 - Sosedje (96. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 • TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma (6. del ameriške nadaljevanke), 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (96. del avstralske nadaljevanke), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Video-top, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 3.05 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Pol ure kulture -14.25 Izobraževalni program -15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.45 Risanka -15.55 Otroška serija - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče -20.10 Ekologija in etika - 20.45 Po naši lepi -22.00 Opazovanja - 22.35 Večer z Željkom Ogrestom - 23.40 Nikita, nanizanka TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar - 10.00 Praznična maša, prenos iz Splita - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.10 Prizma - 18.00 Hugo - 18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Roseanne, nanizanka - 20.55 Poročila -21.05 Vikend pri Berniju, ameriški film - 22.40 Oddelek za umore, nanizanka TV MADŽARSKA 1 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik, A. K. T., Nedokončane zadeve - 12.35 Romanca ogrlice, nanizanka - 13.30 Kralj pamp, nanizanka - 14.20 Zelena pika -14.35 Natura magazin - 15.00 Naravno zdravilstvo -15.30 Za otroke - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 18.00 Okno - 19.00 Skrivnosti zračnega oceana: Napoved vremena - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dežela hrepenenj, nanizanka -21.05 Dolga je pot do doma, ameriški film - 22.45 Aktualno - 23.20 Sovraštvo, francoski film TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik, A. K. T, Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.05 Slovite glasbene zbirke - 14.30 Vino in oblast, nanizanka - 15.55 Zakladnica -17.05 Svetovni pokal v peteroboju - 17.30 Repeta, za šolarje - 19.10 Dharma in Greg, nanizanka - 19.35 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000, kraljevska mesta: Veszprem - 21.00 Madžarska hiša, iz zamejskih programov - 21.30 Punta Grande, madžarsko-nemški film - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6,00 Otroški program - 9.45 Obalna straža - 10.25 Kraljica piratov, pustolovski film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 Serija - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17,40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Ledena strast, srhljivka - 22.15 Začetnik, kriminalka - 0.10 Črni pas, akcijski film TV AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.10 Vera -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Odprtje dunajskega festivala, prenos - 22.45 Poročila - 23.00 Moderni časi EUROSPORT 9.00 Kolesarstvo - 11.30 Avtomoto-šport - 12,30 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 cc - 13.00 Tenis, prenos iz Rima -14.30 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 cc - 15.15 Motociklizem, prenos kvalifikacij 250 cc - 17.00 Tenis: turnir v Hamburgu - 18.00 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos tretje in četrte etape - 19.00 Tenis: četrtfinale v Hamburgu - 23.00 Motociklizem - 0.00 Ekstremni športi TV SLOVENIJA 1 10.00 Poročila 10.10 Blinky Bill, avstralski film 11.40 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13,00 Poročila, vreme, šport 13.45 Turistična oddaja 13.55 Duhovni utrip 14.15 Športni kviz 15.30 Starejši brat, francoski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Svet čudes, avstralska serija 19.30 Dnevnik 20.00 Utrip 20.15 Šou bo šel 21.15 Pajčevina 21.50 Druženje in praznovanje 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Življenje z Rogerjem, nanizanka 23.25 Glavni osumljenec, nanizanka TV SLOVENIJA 2 10.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.35 Davov svet, ameriška nanizanka 12.00 Pearl, ameriška nanizanka 13.55 Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu 17.00 Šport 17.30 Teniški magazin 17.55 DP v košarki, finale (m) 19.30 Videoring 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.25 Coppelia na Montmartu, balet 22.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.30 Sobotna noč: Tom Principatto, Elvis Costello 0.30 Srhljivo, avstralska nanizanka 0.55 Kolesarska dirka po Sloveniji POP TV 9.30 Batman - 10.00 Šport za otroke, nanizanka -10.30 Računalničarji, nanizanka - 11.00 Morska deklica, nanizanka -11.30 Parker Lewis, nanizanka - 12.00 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka - 12.301, 2, 3 - kdo dobi?, ponovitev - 13.30 Prijatelj Felix, nanizanka - 14.30 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka - 15.30 Sinbadove pustolovščine, nanizanka - 16.20 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 17.15 Pop'n’roll, glasbena oddaja - 18.20 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.15 24 ur - 20,00 Striptiz, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Gole duše, ameriški film KANALA 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.08 Nora hiša, nanizanka -10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Alf, nanizanka - 11.30 Razprtije, nanizanka -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Novo življenje, ameriški film -16.00 Harris v Avstraliji, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Mreža, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, nanizanka -21.00 Psi faktor, dokumentarna serija - 22.00 Divja kri, ameriški film - 23.30 Policisti na motorjih, nanizanka - 0.30 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Predstavitev timskega dela na sejmu Vse za otroka in družino - Tv-pika: Damjana Golavšek -11.00 Pregled dogodkov tedna -15.00 Popolni začetniki, angleški film - 17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Radijska postaja, nanizanka - 18.30 Paralelni svet, nanizanka -19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Njen mladenič, ameriški film - 22.00 Sladko maščevanje, ameriški film - 0.00 Lovec na glave, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 - Sosedje (96. del avstralske nadaljevanke), 11.20 - Zgodovina avtomobilizma (6. del ameriške nadaljevanke), 11.45 ■ Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (6. del ameriške nadaljevanke), 17.50 - Naj spot - glasbena oddaja, 18.35 - Sosedje (96. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - Nogometna tekma NK Mura: NK Olimpija, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.55 Veliki skladatelji: Gustav Mahler - 12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijski svetovalec - 13.05 Varovanje zelenega, avstralski film - 14.35 Čudežni svet Paula McKenna, serija -15.00 Poročila, Kosovska kriza -15.50 Briljantina -16.45 Poročila -16.50 Poslednja karavana, dokumentarni film - 17.55 Mount Royal, nadaljevanka - 18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Film po izboru gledalcev - 22.05 Opazovanja - 22. 45 Porin '99 - 23.35 Polnočna premiera: Neprimerno delo za žensko - 2.10 Pearl, nanizanka - 2.35 Operacija Delta Force, ameriški film TV HRVAŠKA 2 12.10 Koledar - 12.20 Nadaljevanka - 14.20 Črno-belo v barvah -15.50 Pet grobov do Kaira, ameriški film - 17.50 Obzorja divjine, serija -18.20 Folklora - 18.50 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler: S. Rihter - 21.10 Zlati gong - 22.05 Svet narave, serija - 22.55 Svet zabave TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za otroke: Evangeličanski verski program, Harry in še en falot, Mattov milijon, Dežnik, Kje, kaj? - 10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.10 Saint Tropez, nanizanka -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Cimbora, posebna oddaja - 12.45 Odgovarjamo na telefone - 13.1(fTitanicova noč, angleški film (č.-b.) - 15.20 Delta 2000, znanost - 15.55 Mreža, reportaže - 16.30 Nogomet, DVTK: Ferencvaros - 18.30 Taktika in znanje, kviz - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Zabavni program - 21.00 Nema priča, angleška nanizanka, 1. del - 22.50 eMeRTon 1998 TV MADŽARSKA 2 2.15 Zgodovina književnosti - 12.35 Zabavni program - 13.00 Okno v Evropo - 14.45 Rondo, za manjšine -15.35 Triangulum, Orseg in okolica -16.05 Življenja: Kata Varga in Kazmer Kovacs - 16.45 Umetnik prividov: Caspar David Friedrich - 17.00 P. Mobil v luči žarometov - 17.30 Evropska galerija - 18.00 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki -19,00 Poredneževe dogodivščine -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.00 Prosta ura, o poeziji - 21.15 Vodni policisti, nanizanka - 22.05 Pravi smeh: Peštanski legionar -23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Vroča sled -9.55 Risanke - 10.20 Ena, dve ali tri - 10.45 Smrkci -11.10 Disneyev festival -12.15 Šaljivec Carey - 12.40 Skoraj popolna - 13.00 Kirk - 13.25 Princ iz Bel Aira - 13.50 Policijska akademija - 14.35 Sabrina -15.00 Daw-sonov potok - 15.45 Be verly Hills 90210 - 16.15 Srček -17.00 Nogomet: Sturm - Salzburg, prenos iz Gradca - 19.53 Vreme - 20.15 Priljubljeni nasprotnik, film - 21.50 Prvinski nagon, srhljivka - 23.55 Poletne ljubezenske afere, erotična serija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Njegova dekleta za posebne primere, filmska komedija -11,30 Korenine neba, pustolovski film -13.00 Poročila - 13.10 Brez matere ne gre, filmska komedija - 14.45 Ko na Vrbskem jezeru glasba igra, filmska komedija -16.15 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Netopir, prenos operete z Dunaja - 23.05 Poročila - 23.10 Vse je komedija - 0.20 Zaplesal bom v tvoje srce, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 cc - 15.00 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos pete etape - 16.00 Tenis, prenos polfinala iz Rima - 17.30 Tenis: polfinale v Hamburgu - 19.00 Motociklizem: kvalifikacije 250 cc - 20.00 Trial -23.30 Motociklizem - 0.30 Bowling Četrtek, 13. 5. 1999 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.30 Preciosa, nadaljevanka - H. 10 Prevare, nadaljevanka - 13.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Dobri slabi fantje, nanizanka - 14^00 Veronikine skušnjave, nanizanka - 14.30 Nevarne dirke, nanizanka -15.30 Naš Carli, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, TV SLOVENIJA 7 10.20 Oddaja za otroke 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Sara, koprodukcijska nadaljevanka 11.30 Kdo je na vrsti, ameriška serija 11.55 Druženje in praznovanje, serija 12.25 Okolje in mi 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Očetje in sinovi 15.00 Zoom nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Bever!y HiHs, nadaljevanka - 20.50 Brez zapor z Jonasom - 22. OO Damon, nanizanka - 22.30 Oharma in Breg, nanizanka - 23.00 Dobri slabi fantje, nanizanka - 0.00 MHenium, nanizanka -1.00 24 ur KANALA /V IlUV tSKA 22 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.05 Risanka - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.00 Hugo - 18.30 Iz sveta znanosti - 19.00Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 DosjejiX, nanizanka - 21.15 Poročila - 21.25 Tanka modra črta, nanizanka - 21.55 CRO-session - 22.50 Velike romance 20. stoletja, serija 16.30 17.00 17.35 18.00 18.10 18.30 19.30 20.05 21,00 21.40 22.00 22.50 23.20 Osmi dan Tedi, oddaja za mularijo Ročne ustvarjalnosti Obzornik, vreme, sort Pokrajinski muzej Murska Sobota Humanistika Dnevnik Tednik Tv-poper Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Ne/znani oder Striček Vanja, gledališka predstava TV SLOVENIJA 2 10,05 Videoring 10.30 Dr. Schwartz in dr. Martinova, nani. 11.20 12.10 14.05 14.30 15.55 18.20 19.00 19.30 20.00 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, nadaljevanka Svet poroča Ferdi, risana nanizanka Coppelia na Montmartu, balet SP v hokeju na ledu, polfinale Športna oddaja Kolo sreče Videoring Kvalifikacije za EP v rokometu, Slovenija: Avstrija 7.30 Čudni par, risanka - S.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-O.OOŽlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Kaj tiči za tem? - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19,00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenka-rije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23,45 Nedotakljivi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kuhajmo skupaj - 16.00 Začeti znova, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Pred invazijo, ameriški film - 22,00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno- razvedrilno - Intervju: Andrej Herzog - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23,00 Smrtonosni mikrobi, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09,30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Za zdravje srca in ožilja, 10.30 - Iz produkcije Zdraženja lokalnih televizij Slovenije, 11.00- Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.00 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Za zdravje srca in ožilja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 -Rezerviran čas, 21.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 21.35 Športna oddaja 22.00 Pod očmi zahoda, izraelski film 23.30 Senca svobode, danska nadaljevanka TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12,35 New York, nanizanka -13.05 Sirota mala bogata-šinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub - 14.25 Izobraževalni program - 15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.25 Za otroke in mlade -16.30 V vojni in miru - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Zgodovinski arhiv v Varaždinu - 18,30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz - 22.35 Opazovanja - 23.05 Ministrstvo za zunanje zadeve, dokumentarna oddaja - 23.55 Poslednji samomor, ameriški film -1.25 Poročila TV PIADLARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 0.00 Informativni program - 0.05 Vino in oblast - 9.35 Zakladnica - I1.05 Družinski zdravnik - 11.25 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik, A. K. T, Nedokončane zadeve - 12.35 Pravi smeh - 13.30 Kralj pamp, nanizanka - 14.20 Prosta ura, o poeziji - 15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine - 16.50 Begavčki, iščemo pogrešane otroke - 17.00 Enciklopedija narave - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Komentar k biblijskim zgodbam - 18.20 Glasbeni kviz -18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.30 Sodnica, francoska nanizanka - 22.05 Aktualno - 23.15 Vroče poletje v Gouletteju, tunizijsko-francoski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice z regij, pregled tiska) - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik, A. K. T., Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.05 Plesi iz Jobbagytelka - 14.15 Vino in oblast - 16.00 Zakladnica -17.30 Repeta, za šolarje - 19.00 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Tetoviran paradiž, 2. del - 21.05 Senzacija, nanizanka - 21.55 Večno članstvo: Andrea Rost - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otrdški program - 9.05 Odbojka: finale šolske lige, prenos iz Perga - 10.00 Risanke - 10.25 Disneyev festival - 11.20 Obala piratov, pustolovski film - 12.55 Formula 1, prenos treninga - 14.15 Majhni velikani, filmska komedija - 15.55 Danny, vedno za pet minut prepozen, filmska komedija - 17.25 Lightning Jack, vestern - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20,15 Vprašanje časti, film - 22.30 Moj brat Kajn, srhljivka - 0.00 Agent kiborg, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Krakatoa, film - 11.10 Vinske poti - 12.00 Televizijska budnica -13.00 Poročila -13.10 Univerzum: leto jaguarja -13.55 Ljubezenski pozdravi s Tirolske, filmska komedija - 15.25 Na svetih vodah, film - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine ■ 19.00 Avstrija danes -19,30 Čas v sliki -19.54 Praznični večer - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.15 Belomodre zgodbe - 22.15 Poročila -22.20 Čas norosti - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Želo, filmska komedija EUROSPORT 8.30 Motokros - 9.00 Nogomet - 12,00 Avtomoto-šport - 13.00 Nogomet Legende SP -14.00 Kolesarstvo: dirka po Valoniji, prenos -16,00 Tenis, prenos iz Rima - 20.00 Tenis, prenos iz Rima - 23.00 Boks: Derrick Jefferson - Obed Sullivan (oba ZDA), posnetek iz Tacome (Washington) - 0.00 Avtomoto-šport -1,00 Pogon na štiri kolesa RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11 .OO Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu-17.20 Obvestila-17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21 .OO Poročila -21.10 Sipli rni - 24.00 Želimo vam lahko noči SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja- 12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za k,... 'alce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo.- 19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročija -10.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -1 9.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine- 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21 .OO Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/PoSlu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1 2.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: ^.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - J 1 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 9. 5. 1999 TV SLOVENIJA! 11.00 Dnevnik velikih mačk, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.55 Šou bo el 14.55 Pajčevina 15.20 TV Poper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Alpski večer 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava-Jadran 18.40 Okolje in mi 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.30 Očetje in sinovi 22.25 Poročila, vreme, šport 22.45 Balet Trockadero 23.15 Okolje in mi TV SLOVENIJA 2 11.20 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 11.50 Policija na naši Stranj 12.25 Motociklizem za VN Španije, 250 ccm 13.15 Košarka NBA 13.55 Motociklizem za VN Španije, 500 ccm 14.55 Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu, . finale 17.00 Olimpijski magazin 17.30 Šport 17.55 OP v rokometu (ž) 19.30 Videoring 20.00 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, nadaljevanka 20.55 Stoletje ljudstva, angleška serija 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Pianese Nunzio jih bo maja dopolnil 14, italijanski film vov tv 7.00 Jetsonovl, risanka - 7.30 Mali bogataš, risanka - 3.00 Krementkovl - 3.30 Mntej v prihodnost, risanka - 9.00 Ameriška pravljica, risani tlim - 10.30 Kalltornljske sanje, nanizanka - 11.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 12.00 Nlelrose Plače, nadaljevanka -13.00 Odvetnikove karte, nanizanka - 14.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 14.30 Portret, ameriški tlim - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.15 24 ur - 20.00 Nlelrose Plače, nadaljevanka - 20.50 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.45 Športna scena - 22.45 Šola golfa - 23.15 Maurice, angleški film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11.00 Alf, nanizanka -11.30 Razprtije, nanizanka - 12.00 Prijatelja v krilu, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Prigode ameriškega zajca, ameriški film - 14.50 Pravdarji, nanizanka -15.30 Družinske zadeve, nanizanka - 16.00 Atlantis, glasbena oddaja - 17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -18.00 Zaznamovani, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Trije mušketirji, ameriški film - 22.00 Stilski izziv: Pletenine - 22.30 Hannina vojna, ameriški film - 1.00 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Lokostrelstvo, reportaža - Dan s Komunalo-Sauber-macher - Kasaške dirke v Ljutomeru - Portret: mag. Ivan Rihtarič - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Neresnična zgodba, ameriški film - 18.00 Radijska postaja, nanizanka - 18.30 Paralelni svet, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Willy 2, ameriški film - 22.00 Strel ni bil izbrisan, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Poslovno, 12.00 - Nogometna tekma NK Mura: NK Olimpija, 13.35 ■ Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Moji mali prijatelji - oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV'dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.00 - Rezerviran čas, 22.00 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.0 0 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Carli, nanizanka - 9.10 Dvajset tisoč milj pod morjem, ameriški film - 10.40 Risanka - 10.55 Mladen Kušec vam predstavlja -11.25 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.10 Med nami - 14.40 Risanka - 15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.25 Oprah Show - 16.15 Lassie, nanizanka - 16.45 Opera Box - 17.20 Gospa Rose White, ameriški film - 19.00 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Materinski dan, prenos koncerta -21.45 Serija - 22.40 Opazovanja - 23.10 Glasbena oddaja - 23.55 Poročila TV V i ll A3 Koledar - W .2.3 Oddaja o VaAVun - .33 Pustolovščine Vtolslna Hooda -»Parlaonlca« - Usodna odločitev v SundoiNou, amanšKt 3\n\ - u.W BrlliaVma -15.20 Polnočna pvemiera - 15.00Iena X, poljudnoznanstvena sex\\a - 13.35 emoKajda - 19.50 Dnevnik - 20.10 Bolta, amenškl Vilm - 22.10 Zakonske vode, nanizanka -22.55 Tri barve - bela, francoski film TV MADŽARSKA! 6.30 Vaška TV - 7.00 Biblija - 7.05 Otroški program - 10.00 Tv-magister - 11.00 Tri želje, Tibor Devenyi - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Minute za srečo - 12.35 Pesem doni - 13.00 Vaška TV - 13.30 Nevarna emigracija, angleški film - 15.05 PoliTour, svetovni popotnik - 15.35 Ortodoksni verski program -16.00 Človeška vrsta, nanizanka - 16.55 Evropa si ti! - 17.30 Hanzi, portret - 18.00 Zabavni program - 19.00 Teden, Dnevnik -20.00 Ally McBeal, nanizanka - 20.45 Telešport - 21.00 Titanicov zaklad, ameriški film - 22.50 Bartokove skladbe - 23.40 Stalno omizje, klub intelektualcev TV MADŽARSKA 2 7.30 Kanon, vera in kultura - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Za otroke - 11.00 Telešport, odbojka (ž.), finalna tekma prvenstva - 13.00 Zlati dim, magazin - 14.00 Pesem doni - 14.30 Vnuki ga ne bodo videli, varstvo mest - 15.20 Gellertheške sanje, tv-igra - 17.05 Delta 2000, znanost - 17.30 Literarni pregled - 18.00 Gimnazija strtih src - 18.45 Risanka - 19.00 Črno mesto, nanizanka - 20.00 Ponovno rojstvo - 21.30 Telešport - 22.15 Srečanje s Sandorjem Kanyadyjem - 23.05 Universitas TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 8.55 Sylvester in Tweety - 9.30 Priljubljeni nasprotnik, film -11.00 Šport - 11.30 Črna lepota, film - 12.55 Baby Boom, filmska komedija - 14.35 Sanjska ženska z Beverly Hillsa, filmska komedija - 16.00 King Kong, pustolovski film - 18.00 Gospod Bean - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policaj iz Tolza - 21.55 Kolumbo - 23.35 Kraj dejanja - 1.05 Tenis: finale v Hamburgu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V kraljestvu morskega orla - 9.30 Katoliška maša, prenos z Dunaja - 10.15 Zakladi sveta - dediščina človeštva: Taj Mahal -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Divje življenje - 14.50 Vandranje je strast gospoda Mullerja, filmska komedija - 16.15 Pomladni čas - 17.05 Klub seniorjev -18.00 Juhnke & Go. - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Narodnozabavna glasba - 22.00 Poročila - 22.10 K stvari - 23.30 Vizije - 23.35 Enostavno klasično - 1.10 Slava, film EUROSPORT 9.30 Motociklizem, prenos ogreavanja - 11.00 Motociklizem, prenos dirke za veliko nagrado Španije, prenos iz Jereza - 15.45 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos zadnje etape -16.45 Tenis: finale v Rimu -19.00 Motociklizem - 22.00 Turni avtomobili -23.00 Športne novice - 23.15 Tenis: finale v Hamburgu »©Ki® Ponedeljek, 10. 5.1999 TV SLOVENIJA! 10.20 Narava in človek, angleška serija 10.45 Izobraževalna oddaja 11.05 Na vrtu 11.30 Svet čudes, avstralska serija 12 .00 Alpe - Donava - Jadran 12 .30 Utrip, Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Blinky Bill, avstralski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Zvok 17.15 Pika Nogavička, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Dosje, pogovor 0.00 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Otok Jersey, angleška nadaljevanka 12.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Z Michaelom Palinom okoli oceana, ser. 13.45. Stoletje ljudstva, angleška serija 15.35 Berlin ekspres, ameriški film 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio City 22.30 Leteči cirkus Montya Pythona, nan. 23.00 Brane Rončel izza odra 0.15 Berlin ekspres, ameriški film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka -11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 12.45 Športna scena - 14.00 Veronikine skušnjave, nanizanka -14.30 Fotomodeli, nadaljevanka - 15.30 Naš Čarli, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -17.30 Preciosa, nadaljevanka -10.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1,2, 3 - kdo dobi? - 21.10 Robo-cop, ameriški film - 23.10 Dobri slabi fantje, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Obleke hollywoodskih dam na dražbi - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka -10.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadaljevanka 21.00 Salomonska izbira, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Ned in Sta-cey, nanizanka - 23.45 Nedotakljivi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Začeti znova, nanizanka - 17.00 Samski stan, nanizanka -17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža, nanizanka - 20.00 Šola golfa -20.20 Od devete do pete, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno -Kronika - Športni ponedeljek: Pregled, športnih dogodkov - Tv-pika: O podjetništvu -23.00 Smrtonosni mikrobi, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Mladinski film, 11.35- Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Mladinski film, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (97. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Nogometna tekma NK Beltinci: NK Koper, 22.05 - Sosedje (97. del avstralske nadaljevanke), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Dokumentarna oddaja - 14.25 Izobraževalni program - 15.00 Poročila, Kosovska kriza -15.25 Za otroke in mlade -16.30 S Hrvati na Danskem - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Obnova Hrvaške - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Puška za uspavanje, dramska serija - 21.00 Ena in ena - 21,55 Opazovanja - 22.25 Z namenom in razlogom - 23.25 Odiseja v vesolju, ameriški film -1.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar -15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.05 Risanka - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.00 Hugo - 18.30 Sedem vrhov, serija - 19.00 Županijska panorama - 10.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Murphy Brown, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Newyorška policija, nanizanka - 21.55 Bajeslovni zakladi, serija -22.50 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA! 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica -11.00 Vaška TV - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik, A. K. T„ Nedokončane zadeve - 12.35 Vodni policisti, nanizanka -13.25 Poglejmo v Indonezijo! -13.40 Kralj pamp, nanizanka -14.35 Sosedje -15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine - 16.55 Sotrpini, rehabilitacijski magazin -17.15 Živali iščejo dom - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Nujna pomoč, karitativni program -18.10 Evrominute -18.40 Srečanje z Jezusom -10.50 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Večerni šov Sandorja Fabryja - 21.00 Nebodigatreba, nanizanka - 21.30 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno - 23.05 Hudič in inkvizitor, nanizanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice iz regij, pregled tiska) - 9.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik, A. K. T., Nedokončane zadeve -13.05 Tv-magister - 14.05 Madžarski glasbeni pedagogi -15.00 Skupščinski dnevnik -17.30 Nogomet, MTK Hungaria: Gazszer - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Denes Csengey, in memoriam - 21.25 Deset božjih zapovedi, poljska nanizanka - 22.25 Klub znanstvenikov ‘ , TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 7.25 Matilda, film - 9.20 Obalna straža - 10.00 Baby Boom, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver -15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina -10.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Flodderjevi za vedno, filmska komedija - 22.15 Dolores Claiborne, film - 0.20 Dama v cementu, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ko na Vrbskem jezeru glasba igra, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.15 Konflikti - 11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdrav-. nik - 14.25 Umor je njen konjiček -15.10 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Deželni zdravnik - 21.06 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Poročno slavje, film EUROSPORT 9,30 Kolesarstvo -14.00 Tenis -15.00 Tenis, prenos iz Rima -18.30 Ekstremni športi -19.30 Tenis, prenos iz Rima - 23.00 Evrogoli Trnek, TA. 5. ^to-aX\^M%.v\V,-a. - \T.to vtootoKa. - \7uto Xitox\ s\to\ x\to\- \\A\1 - W ^\^sss^a. - X\ TV SLOVENIJA! 9.30Radovedni Taček 0.45 10.15 11.05 11.35 12.05 13.00 14.30 16.30 17.00 17.15 18.00 18.10 19.15 19.30 20.05 21.00 22.00 22.50 23.40 Oaza, nemška nanizanka Recept za zdravo življenje Trik-trak Parada plesa Komisar Rex, avstrijska nanizanka Poročila, vreme, šport Dosje Prisluhnimo tišini Zlatko Zakladko Najlepše počitnice, nadaljevanka Obzornik, vreme, šport Dogodivščine iz živalskega vrta Risanka Dnevnik Župnik za deset tednov, nanizanka Tv-konferenca OdmeVi, vreme, šport Starost neznana, švedska drama, 2/3 Jaz sem nor, jaz sem zmeden, jaz sem zloben, francoska oddaja Batoanka -A% xjbz\, aataK\BMa\\ka_- VI .7.^ Vxto\asa, aatoK^aaka - P\a\ia(B, aada\\e\aaka - 24 w tatoza\ akok, Bofafafaca upanja, nafazanka - 22.^ Bhamam aaavzaaka - sW\ fantje, nanizanka - Prirod ztočvna, nanizanka - 24 ut KANALA - T\ Vx?istoa. to msbskk Xto\ TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 15.30 16.00 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.45 Videoring Sestre, ameriška nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Štafeta mladosti Leteči cirkus Montya Pythona, nanizanka Starejši brat, francoski film Po Sloveniji Saint Tropez, francoska nadaljevanka Lingo Videoring Ženske na olimpijadi, športni film Letalonosilka, ameriška dokumentarna oddaja Morilec, venezuelski film Svet poroča 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Klub Avenija - 12.30 Bravo, maestrp - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Kako si ponovno pridobimo zaupanje - 17.00 Kraljica.src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Egipt -21.00 Razvpita, ameriški film - 22.50 Alo, alo, nanizanka - 23.20 Ned in Stacey, nani-zanka - 23.50 Nedotakljivi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Tv-pika: O podjetništvu - 16.00 Začeti znova, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Prosti pad, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia-Zavarovanje posevkov in plodov - 23.00 Smrtonosni mikrobi, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka , STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Nogometna tekma NK Beltinci: NK Koper, 11.35 - Sosedje (97. del avstralske nadaljevanke), 12.00 -Videostrani, 16.00 -Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Nogometna tekma NK Beltinci: NK Koper, 18.05 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (95. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes -informativna oddaja, 20.30 - Teden Ob Muri - informativna oddaja. 22.00 - Videospoti, 22.30-Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Sirota mala bogata-šinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Ponovitev - 14.25 Izobraževalni program - 15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 Carstvo divjine, serija - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V iskanju minulega časa, dokumentarna oddaja - 20.50 V ospredju -22.05 Opazovanja - 22.35 Ekumena - 23.40 Očividec, ameriški film - 1.10 Poročila TV VVMJTASJSKNV 6A6 ob zon - 6.66 - 666 totormatbiru vročam - 8 .66 Vtno m oblast, nanv zanta 966 Zakladnica - \0.667.a upokojene« -1\.30 Skrivnosti peska, narinanka-12.00 Zvon, Dnevnik, A. K.T„Nedokončane zadeve -12.35Pravi smeri -13.25 Pogtep mo v Indonezijo’ -13.40 Kralj pamp, nanizanka -14.35 Mecen, kultura -15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Slovenski utrinki -16.25 Unser Bildschirm - 17.00 Turizem -17.20 Poročilo s seje vlade - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška kronika -18.20 Glasbeni kviz -18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Osupljivo območje, nanizanka - 20.45 Kriminalno - 21.30 Telesreča, igra na srečo - 22.00 Aktualno - 23.00 Dosjeji X, nanizanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice z regij, pregled tiska) - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik, A. K. T„ Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.00 Plesi iz Kalotaszega - 14.15 Tropska vročina, nanizanka - 15.05 Policist s Petelinjega hriba, nadaljevanka - 16.00 Zakladnica - 17.30 Repeta, za šolarje - 19.00 Madžarska danes: Poplava stoletja - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Hitler, dokumentarna serija - 21.25 Senzacija, nanizanka - 22.15 Luči opere -23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 8.25 Pinky in možgani - 9.35 Obalna straža - 10.20 Sanjska ženska z Beverly Hillsa, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija- 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Nogomet: Rapid - Austria Memphis, prenos z Dunaja - 23.30 Kellyjevi heroji, vojni film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policaj iz Tolza - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Euro Austria - 12.35 Tednik -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.15 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Levo za Luno EUROSPORT 12.00 Evrogoli - 15.00 Tenis, prenos iz Rima - 18.30 Nogomet: Zvezde - Formula 1, prenos iz Monaka - 20.00 Tenis, prenos iz Rima - 21.30 Boks: Willie Williams - Derrick Banks (oba ZDA), posnetek iz Miamija - 23.00 Nogomet: Zvezde - Formula 1 - 0.00 Turni avtomobili •ORED Sreda, 12. 5.1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Zlatko Zakladko 9.45 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.05 Oddaja za otroke 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta 11.10 Tv-konferenca 12 .05 Župnik za deset tednov, nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 13 .15 Obzorja duha 13 .45 Ljudje in zemlja 14.35 Jaz sem nor, jaz sem zmeden, jaz sem zloben, francoska dokumentarna oddaja 15.35 Pomp 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Kdo je na vrsti, ameriška serija 18.35 Sara, koprodukcijska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Mož brez obraza, ameriški film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Osmi dan 23,25 Tango med prijatelji z Danielom Barenboimom TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 Tehnološki vohuni, ameriška oddaja 12.10 Ženske na olimpijadi, športni film 13.40 Batman, prikazen z masko, am. film 14.55 Kolo sreče 15.25 Po Sloveniji 15.55 SP v hokeju na ledu, polfinale 18.20 Šport 18.50 Dr. Schwartz in dr. Martinova, nanizanka 19.45 Nogomet, finale UEFA, Olimpigue: Parma 22.00 Skrivni kotički, ameriški film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Dobri slabi fantje, nanizanka -14.00 Veronikine skušnjave, nanizanka - 14.30 Bolnišnica upanja, nanizanka - 15.30 Naš Čarli, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -17.20 Preciosa, nadaljevanka, zadnji del - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Ljubezen moja, francoski film - 21.40 Nevarne dirke, kanadska nanizanka - 22.30 Dharma in Greg, nanizanka - 23.00 Dobri slabi fantje, nanizanka - 0.00 Milenium, nanizanka -1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 16.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Suze Orman 5 - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka -19.00 Vsi županovi možje, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Ace Ventura 2, ameriški film - 21.50 Sever in jug, nadaljevanka - 22.50 Alo, alo, nanizanka - 23.20 Ned in Stacey, nanizanka -23.50 Nedotakljivi, nanizanka - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Začeti znova, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Zatemnitev, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tv-pika: Kuhajmo skupaj - 23.00 Smrtonosni mikrobi, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 ■ TedenOb Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Za zdravje srca in ožilja, 21.00 — Rezerviran čas, 22.00 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.35 New York, nanizanka -13.05 Sirota mala bogata-sinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.56 Ponovitev - 14.25 Izobraževalni program -15.00 Poročila, Kosovska kriza -15.25 Za otroke in mlade -16.30 Življenje .gob, serija -17.00 Hrvaška danes -17.55 Iz jezikovne zakladnice -18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Sledovi - 21.00 Živa resnica - 21.35 Poslovni klub - 22.10 Opazovanja - 22.40 Sodobniki - 23.40 Posel stoletja, ameriški film - 1.16 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.05 Risanka -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.00 Hugo - 18.30 Alpe - Donava - Jadran - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Veliki, nadaljevanka - 21.15 Poročila - 21.25 Cosbyjeve uganke, nanizanka - 22.20 Črno belo v barvah TV MADŽARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast - 9.35 Zakladnica -10.55 Provokativno, Eva Oravecz -11.30 Skrivnosti peska, nanizanka -12.00 Zvon, Dnevnik, A. K. T., Nedokončane zadeve -12.35 1914-1918, dokumentarna serija - 13.30 Kralj pamp, nanizanka - 14.20 Madžarski odkritelji: Grof Istvan Sze-chenyi - 14.40 Madžarska leta 2000, legende in stvarnost - 15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine -16.50 Iščemo pogrešane -17.00 Zrcalna slika, družbenopolitični magazin -17.45 Regionalni dnevniki -17.55 Smernica, red življenja -18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 18.55 Podlež, nanizanka - 19.25 Dnevnik - 19.45 Nogomet za pokal UEFE, finale, prenos - 22.00 Aktualno - 22.30 Slepi potniki, madžarsko-nemški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice z regij, pregled tiska) - 9.00 Izobraževalo program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik, A. K. T„ Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.05 Poje Katalin Urban - 14.35 Vino in oblast - 16.00 Zakladnica -17.30 Repeta, za šolarje - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Novi muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.25 Privlačnost in izbira, tv-film po Goethejevem romanu - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.10 Kolumbe -11.45 Konfeti - 12.1t Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 19.53 Nogo met: Marseille - Parma, prenos finala pokala UEFA iz Moskve - 22.00 Začetnik, krimi nalka - 23.50 Smrtonosne spletke, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.06 Brez matere ne gre, filmska komedija -10.36 Bogati in lepi - 11.21 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik -14.30 Umor je njen konjiček ■ 16,16 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobro došli vAvstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.15 Čarovnija ljubezni, romanca - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.31 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos film EUROSPORT 12.30 Motokros - 13.00 Jadranje - 14.30 Tenis: pregled ATP-lestvice - 15.00 Tenis prenos iz Rima - 18.30 Avtomoto-šport - 19.30 Tenis, prenos iz Rima - 23.00 NajmoJ nejši mož - 0.00 Avtomoto-šport -1.00 Motokros 511^.1999 27 Gornji Grad se ogreva z lesno biomaso Vzorčni projekt programa Phare cetrtek, 6. maja, bo Apače obiskal tudi župan Občine Gornji rad) ki z veseljem posreduje svoje izkušnje o uresničevanju J2!)jJ^aljinskega ogrevanja z lesno biomaso Kai Pomeni imeti »korajžnega« župana, dokazujejo v občini Gornji Grad. So pionirji na področju ogrevanja z lesno bio-7 maso v Sloveniji, še več, njihov projekt je tako dobro pn-2 r”’da 9a ie EvroPska unija izbrala za vzorčni primer za vse ■^iinje projekte, financirane s sredstvi programa Phare. 2an * bil resda nadvse pogumen, saj je svojo obljubo ob izvo-polnil: da bo delal v korist vseh krajanov in poskrbel za ci-SelSe okolje. S°V Gorniem Gradu o šliali j33 U 'esn^ odpadkov razmi-študija?"090 prei'saiie bila prva 1986. leta. Po Prednn °^69a soclelovania in na-taa . župana Toneta 3 " ^'^brja Smreke Domi- Vuo,je CO nika Miklavca so v nekaj letih uspeli projekt ne le izboljšati in ponovno napisati, ampak tudi uresničiti. Mnogi verjetno ne vedo, da je Ministrstvo za gospddarske dejavnosti financiralo projekte za kurilne naprave na lesno biomaso, nato so Plin 4600 kg CO Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list RS št. 35/86), 46. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93, 54/94, 14/95, 26/97, 70/97,10/98, 74/98), 3. in 56. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. list RS št. 15/94) ter 27. člena Statuta KS Lipovci je Svet KS Lipovci na seji dne 24. aprila 1999 po predhodni odločitvi na zboru občanov KS Lipovci z dne 24. aprila 1999 sprejel SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Lipovci. bile razpisane subvencije za daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, 1998. pa je bila prva taka subvencija podeljena pilotnemu projektu v Gornjem Gradu. Lani so bili kar štirje razpisi Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Agencije za učinkovito rabo energije, na katerih je bilo mogoče pridobiti sredstva v ta namen. Projekt je potrdil tudi program Phare. Na tem področju smo, verjeli ali ne, še 15 let za Evropo. Tudi v sosednjem Cmu-reku se že pripravljajo na ogrevanje z lesenimi briketi, uporabljajo pa 1OO kg CO, Les Osti kurjenja z lesno biomaso smo si sposodili iz revije Biomasa - vir energije za zeleno kar zveze Tišina deluje 12 gasilskih društev in čez ie^^Pora Pa 5 prireditev. Sektorske vaje bodo v Vanči vasi, ga-Dripr°*a m °d0 razv'1'v Tropovcih in na Petanjcih, kjer bo tudi B°iana Novaka. V Gradišču pa bodo gasilci *6 društe prevzemu gasilskega vozila. Nadaljuje se torej £ Ki/) ^n'' na primer' so Prevzeli gasilska vozila v šti- 'ibii/itbbčin Ribiške družine Lendava je 145 ribičev z S°tudj01^'1' ^činoH8^0'' ^e^a Polana in Odranci. Pred kratkim so °dbk pri RnLbolovn^ vocia na svojem območju, poglobili pa rih na Dolnji Bistrici. Splosno gradbeno podjetje gradbenik p-° L E N D A V A tudi ekoolje iz oljne repice. V Sloveniji so prav v občini Gornji Grad najdlje, za daljinsko ogrevanje pa bo v prihodnje skrbelo podjetje ENGO (Energetika Gornji Grad). Podjetje je že pridobilo pisna pooblastila skoraj 50 gospodinjstev in 27 stanovanj. Ker gre za pilotski demonstracijski objekt, so od Vlade R Slovenije pridobili sredstva v višini 360 tisoč ecujev, Phare pa se je obvezal prispevati nadaljnjih 360 tisoč ecujev. Projekt bosta podprli tudi dve slovenski banki in Slovenski ekološki sklad. Tako ima Gornji Grad kot prva slovenska občina kotlarno na daljinsko ogrevanje z biomaso. Največ informacij o biomasi je prav gotovo mogoče dobiti na Zvezi društev za biomaso Slovenije, ustanavlja pa se tudi Društvo za biomaso Maribora in Slovenskih goric. BBPI r^' ^d^o^.’ d’ d> Lendava> Kranjčeva 6, Ve Sode|av.Vanlu za vodenje novih projektov ^Ib^ 6 3l' sode*avce> 'n s'cer: ^Be^NE 'nženirje 0Vnim izpitom po zakonu o graditvi objek- EKONOMISTE q Ov in sposobnostjo pridobivanja novih V^Shen^bnim rg^^ tud samoiniciativnost, obvladovali ^ži^'116' Cuna'n'kom, sposobnost timskega dela in Sk^itvji v osm^'č'te SV0*e c''ie *n življenjske izzive, zato kV9'dati k 'n d°kaziii °d obiave pošljete prijavo z osebno £ k' OrT10 °Pravi|° IZpolnievanju pogojev na naš naslov. G ^nimi o 1 raz9°Vor v 15 dneh po poteku prijavnega S trime^eiavci bo 6dnim Posku ° S^en''l delovno razmerje za nedoločen smm delom in stimulativnim plačilom. 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje KS Lipovci za obdobje petih let, in sicer od 1. avgusta 1999 do 31. julija 2004. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 6. junija 1999, od 7. do 19. ure v vaškem domu Lipovci. 3. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo uporabljena za izvajanje naslednjega referendumskega programa: - sofinanciranje gradnje kanalizacijskega omrežja, -vzdrževanje, obnova in gradnja asfaltiranih cestišč in poljskih poti, - dopolnitev in vzdrževanje prometne signalizacije, - obnova in dopolnitev sekundarnega vodovodnega omrežja (etapno), - vzdrževanje in obnova ulične razsvetljave, - sofinanciranje električnega in vodovodnega omrežja v ZN, -vzdrževanje mrliške veže in pokopališča, - dograditev (etapna) športno-rekreacijskega centra, -vzdrževanje vaškega doma in drugih objektov ter zemljišč v lasti KS, - sofinanciranje adaptacije gasilskega doma, - financiranje funkcionalne dejavnosti, sofinanciranje društev v KS in prireditev v organizaciji KS, - drugo, kar je skupnega pomena za naselje Lipovci. 4. člen Zavezanci za samoprispevek so krajani s stalnim prebivališčem v naselju Lipovci in bodo samoprispevek plačevali v denarni obliki od naslednjih osnov v znesku: - 2 % mesečno od neto plač zaposlenih, nadomestil iz delovnega razmerja, nagrad, dopolnilnega in pogodbenega dela; - 1,5 % mesečno od neto pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom; - 6 % od katastrskega dohodka, veljavnega za tekoče leto; - 2 % od bruto zavarovalne osnove za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov s stalnim prebivališčem oziroma sedežem dejavnosti v KS Lipovci; - 2 % od povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji za tekoče leto za delavce na začasnem delu v tujini; - 1 % od povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji za tekoče leto od tujih pokojnin. 5. člen Na referendumu volivci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki je opremljena s pečatom KS Lipovci in ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST LIPOVCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 6. junija 1999 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za KS Lipovci, ki se uporabi za: - sofinanciranje gradnje kanalizacijskega omrežja, -vzdrževanje, obnovo in gradnjo asfaltiranih cestišč in poljskih poti, - dopolnitev in vzdrževanje prometne signalizacije, - obnovo in dopolnitev sekundarnega vodovodnega omrežja (etapno), - vzdrževanje in obnovo ulične razsvetljave, - sofinanciranje električnega in vodovodnega omrežja v ZN, -vzdrževanje mrliške veže in pokopališča, - dograditev (etapna) športno-rekreacijskega centra, - vzdrževanje vaškega doma in drugih objektov ter zemljišč v lasti KS, - sofinanciranje adaptacije gasilskega doma, - financiranje funkcionalne dejavnosti, sofinanciranje društev v KS in prireditev v organizaciji KS, - drugo, kar je skupnega pomena za naselje Lipovci. Zavezanci bodo plačevali samoprispevek v znesku, ki je določen v 4. členu sklepa o razpisu referenduma. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA«, če se glasovalec z uvedbo samoprispevka strinja, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. SGP GRADBENIK, d. d., LENDAVA SPOROČA vsem zainteresiranim kupcem, da ima v ožjem centru Lendave še neprodane poslovne prostore. Poslovni prostori so na naslednjih lokacijah: 1. Poslovno - stanovanjski objekt Lendava, Partizanska 61 -v pritličju (lokal) -vi. nadstropju 90,12m2 173,72m2 2. Bela hiša Lendava, Mlinska 3 - v pritličju (lokal) -v nadstropju 30,30 m2 173,00 m2 3. Poslovni objekt v Kranjčevi ulici 22 v Lendavi - v kletni etaži - v pritličju -vI. nadstropju -v mansardi Garaže: 73,95 m2 199,60 m2 98,70 m2 193,80 m2 - v pritličju 3 garaže višine 3.50 m - v I. etaži 5 garaž višine 2,50 m Vsi omenjeni poslovni prostori so primerni za vse dejavnosti. Konzultacije in dodatne informacije dobite po telefonu številka (069) 75 039. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpjsani v splošni volilni imenik za KS Lipovci. 7. člen Krajevni samoprispevek je izglasovan, če je za uvedbo samoprispevka glasovala večina krajanov, ki so v volilnem imeniku. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro računu Krajevne skupnosti Lipovci. 9. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje referendumskega programa je odgovoren Svet krajevne skupnosti Lipovci. 10. člen Postopek za izvedbo referenduma vodi volilna komisija Krajevne skupnosti Lipovci, pri čemer smiselno uporablja določila Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave, za dan razpisa se šteje 25. april 1999. Od tega dne začno teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma. Sklep se objavi tudi na krajevno običajen način. Lipovci, dne 25. aprila 1999 Predsednik sveta KS Lipovci Janko Bezjak, l.r. 28 6. maj 1999 JS® motorna vozila JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran, cena 75.000 SIT, prodam. Opel Kadett, 1,6, dizel, letnik 1988, 5-stopenjski menjalnik, in dele motorja prodam. Tel.: 53 047. m23549 GOLF, bencinski, letnik 1982, prevoženih 150.000 km, registriran do aprila 2000, prodam. Tel.: 77 317. m23558 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 17. 3. 2000, cena 650 DEM, prodam. GSM: 041 636 622. m23582 FORD ESCORT 1,8, 16 V, letnik 1992, kovinske barve, redno servisiran, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. Tel.: 27 771, po 16. uri. m23583 XANTIO IVSX, 2,0, 16 V, letnik 1994, klima, usnje, itd. in Nissan Suny 1,6 SLX, karavan, letnik 1993, prodam. Tel.: 46 552. m23585 GOLF dizel, črne barve, prodam. Tel.: 57 100. m23598 TERENSKO VOZILO NISSAN PA-TROL 4x4, letnik 1991/92, registriran celo leto, prodam. Tel.: 0609 641 460. m23611 OPEL KADETT 1,3, SGL, letnik 1988, limuzina, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 23 324, Viktor Marič, Stara ul. 3, M. Sobota. m23620 AUDI 80, oldteimer, letnik 1972-73, prodam. Tel.: 21 413. m23625 OPEL KADETT 1.4 LS, limuzina, letnik 1990, kovinsko srebrne barve, registriran do marca 2000, prodam. Tel.: 421 373. m23626 PUJSKE in voz z gumijastimi kolesi prodam. Tel.: 26 746. m23580 PUJSKE za nadaljnjo rejo in balirano slamo prodam. Partizanska 30, Bakovci. m23581 TELE (bikca), enega ali dva, kupim. Tel.: 70 666. m23589 BREJO SVINJO in jermenico za Zetor prodam. Tel.: 70 821. m23593 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT, ter grahaste, 500 SIT, prodam. Dostava na dom, Tel.: 062 792 357. m23599 posesti živali ‘Nepremičnine ‘Poslovne storitve nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 M. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141 255 ggJM: 041 77 32 90,041 773 290 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi ugodno prodamo. Tel.: 32 345. POSLOVNI PROSTOR, 75 m2, izključno za mirno dejavnost, ugodno oddamo v najem. Tel.: 32 345. m23271 STANOVANJSKO HIŠO v G. Radgoni, takoj vseljivo, prodamo. Informacije po tel.: 61 401, zvečer. m23548 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v 4. nadstropju, brez dvigala, v centru mesta (Dom tehnike) prodam. Tel.: 32 400, zvečer. m23550 SVETOVANJE RAČUNALNIŠKO i Z O B R A Ž € V A N J £ PROGRAMSKA OPREMA Slovenska 42 td/faks: (069) 37160 HTTP://WWW.B2MB.SI RAČUNALNIŠK TEČAJI 17.5.-21.5. od 8.00 do 11.15 Excel osnovni 17.5.-21.5. od 12.00 do 15.15 Word osnovni VAS ZANIMA NAJEM LOKALA V NAKUPOVALNEM CENTRU ŠAVEL ALI V SLOVENSKI ULICI 25 V MURSKI SOBOTI (PREJ AGROTEHNIKA)? POKLIČITE PO TELEFONU: 31 106 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELEN G REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOMy BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM-PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA Je čas, ki vzame. Je čas, ki da. Pravijo, je čas, ki celi rane. . In je čas, ki nikdar ne mine: ko zasanjaš se v spomine' ZAHVALA V 48. letu nas je nenadoma zapus dragi mož, oče, brat in ze NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m22886 AKCIJSKA prodaja mladih nesnic že od 350 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa PODJETJA FARMA PRI MOSTU, d. o. o. m22895 KRAVO, staro 5 let, brejo 5 mesecev, prodam. Tel.: 71 194. m23547 PSA, mladega, starega 1 leto, srednje velikosti, belo-črne barve, z daljšo dlako, lepega, zaradi bolezni lastnika prodamo. Tel.: 48 732. m23565 KRAVO, mlekarico, starejšo, kupijo. Tel.: 79 597. m23573 KOKOŠI, nesnice, stare 8 mesecev, rjave, lepo operjene, prodam. Tel.: 069 67 629. m23574 HIŠA v Mladinski ulici 19 v Murski Soboti na 6,97-arski parceli (izklicna cena 6.963.898,27) se prodaja na dražbi 26. 5. 1999 ob 14. uri v sobi št. 2 Okrajnega sodišča Murska Sobota. Varščina -10 % od izklicne cene - se poravna pred dražbo. m23554 UREJENO PARCELO. Informacije po tel.: 069 31 822, 067 24 615. m23614 SOBO dam v najem. Tel.: 23 525. m23618 SKEDENJ, 100 m2, izredno dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 44 089. m23619 ENOINPOL- ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzamem v najem. Tel.: 46 076 od 18. do 20. ure ali GSM 041 730 027. PRODAMO STANOVANJA IN HIŠE v M. Soboti, Lendavi, Beltincih, Srednji Bistrici, Turnišču in drugih krajih po Pomurju. Tel.: 141 255, 041 773 290. m23628 DVOSOBNO STANOVANJE v središču Lendave, centralno ogrevano, prodam. Tel.: 61 414, popoldne. m23630 dno in Stanhey 6-redno, z elektronsko kontrolo setve, vse brezhibno, prodam. Franc Štih, Noršinci 3, 9240 Ljutomer. m23613 kmetijski pridelki VINO ŠMARNICO prodam. Noršinci 32, Lončar, tel.: 48 606. m23258 VINO šmarnico in cepljeno ter slamoreznico Grejf, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 72 1.23. m23556 VEČJO KOLIČINO MEŠANEGA VINA (beli burgundec, laški rizling, šipon) prodam po 150 SIT/I. Tel.: 31 685. m23595 VINO, rdeče, prodam. Tel.: 31 474. m23596 BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA' Lendavska 18, 9000 Murska Sobota Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznim posrednikom BRODA NA MURI. Obiščite nas v Lendavski 18 v M. Soboti (zgradba SOBOČANKA). Tel.: (069) 35 640, 35 641. DVOSOBNO STANOVANJE V MARIBORU oddam v najem. Tel.: 069 65 138. m23557 POSLOVNI PROSTOR, nov objekt v pritličju, cca 15 m2, za Pomursko banko, damo v najem. Tel.: 28 703, do 16. ure. m23559 GOSTILNA, nova, velika, zelo lepa, še neodprta, v bližini hotela Lipa Lendava, edina v naselju, zaslužek garantiran, zaradi odhoda v tujino naprodaj po polovični ceni za 25 mio tolarjev. Informacije po tel.: 75 837, po 16. uri. m23561 OPREMLJENO GARSONJERO ali enosobno stanovanje v M. Soboti vzamem v najem. Tel.: 59 046. m23576 STANOVANJE v M. Soboti kupim. Tel.: 55 090, po 16. uri. m23586 V M. SOBOTI v okolici OŠ I dam v najem poslovni prostor, primeren za salone, ordinacije ali podobno. Tel.: 069 32 732. m23588 VEČJE ENOSOBNO UREJENO STANOVANJE na Mojstrski 1 prodamo. Dvosobno stanovanje, staro 8 let, v Cvetkovi 23, prodamo. Stanovanja so takoj vseljiva. SPIN nepremičnine, Ti-šinska 19, M. Sobota, Tel.: 31 542, GSM 041 728 093. m23594 GOSTIŠČE PRODAMO ali damo v najem. Pogoj: odkup inventarja. Tel,: 48 533. m23600 STAREJŠO HIŠO na Hotizi, prodam. Tel.: 71 616. m23602 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v M. Soboti prodam. Tel.: 31 194. m23603 VVEŠČICI PRODAM KOMUNALNO kmetijska mehanizacija PNEVMATSKO SEJALNICO Becker, 4-redno, za koruzo, prodam. Tel.: 46 625. m23575 TRAKTOR URSUS 355, dvoosno prekucne prikolico, trosilec hlevskega gnoja, nakladalec za gnoj, mešalec za gnojevko, plug, krožno brano in klinasto brano prodam. Tel.: 57 193. m23584 SAMONAKLADALKO prodam. Vešči-ca 55 pri M. Soboti. m23587 BOČNO KOSILNICO ZA TRAKTOR prodam. Tel.: 67 531. m23590 SILOSKOMBAJN za travno silažo Mengele prodam. Števanec, Borejci 34 a. m23592 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, SIP 28 m3, (silažna), 28 nožev, prodam. Tel.: 81 384. m23606 SILOKOMBAJN ZA TRAVO Fella prodamo. Tel.: 49 077. m23608 TRAKTOR IMT 577, 1150 delovnih ur, tribrazdni plug, krožno brano, 24 diskov, nazobčano, prodam. Tel.: 069 21 766. m23609 SAMONAKLADALKO SIP 25, sadilnik koruze, dvoredni, prodam. Krajna 30, po 17. uri. m23610 NAHRBTNO ŠKROPILNICO Supra prodam. Križevci 76 v Prekmurju, tel.: 54 275. m23612 TRAKTOR FIAT ŠTORE 1104, 4 X 4, letnik 1986/87, odlično ohranjen, sejalnici za sladkorno peso RAU 6-re- razno TENDE - MARKIZE - ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, SCREEN, PLISE IN ROLIJI. TIP BIRO LJUTOMER, tel.: 81 772, 84 052 m22434 . LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082.1 m22982 DELNICE MURE odkupujem. Gotovinsko izplačilo na vašem domu. Tel.: 041 676 170m23474 RAČUNALNIK POWER PLUS CPU 486 DX 4 120 AMD, 2,1 GB, 16 bit, z barvnim monitorjem, tipkovnico, miško, zvočniki in dodatnimi programi, cena 70.000 SIT, prodam. Tel.: 78 232. m23566 NOV ŠTEDILNIK GORENJE, 2 plin, 2 elektrika, prodam 25 % ceneje. Tel.: 31 209. m23624 delo NATAKARICO za gostinski lokal v M. Soboti zaposlimo. Ugodni delovni čas. GSM: 041^684 874. 0123638 PRIJAZNO NATAKARICO, lahko tudi pripravnico, takoj zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 53 004. m23577 REDNA ZAPOSLITEV ali dodatno delo. Ni akviziterstvo. Tel.: 82 114. m23615 PRILOŽNOST ZA MLADE. Zavarovalniški zastopnik, poklic prihodnosti. Izkušnje niso potrebne. GSM: 041 569 045. m23621 Janez Rožman iz Bogojine 164 Prisrčna hvala gospodu župniku Zveru za lepo opr^11 pogreb, kolektivoma Pomurskih mlekarn in Računab1' |j inženiringa, pogrebništvu Jurič ter vsem, ki ste nam K pomagali. V SPOMIN Minilo je pet žalostnih let izgubili ljubo hčerko, sestr vnukico Jasno Rož^ iz Bogojine 164 Čas teče, bolečina ostaja in večni - ZAKAJ? Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu- Žalujoči vsi vajini Težko je pozabiti človeka ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga1 a najtežje je, naučiti se žive t V SPOMIN 7. maja bo minilo šesto leto ko nas je za vedno zapus 1 žena, mama, sestra, o1113 Marija Korpič iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižig prinašate cvetje. Vsi tvoji ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababic3 Ana Časar iz Šalovec sv^'" Na kratko... Negova Na OŠ v Negovi je med 140 učenci veliko zanimanja za petje. Otroški pevski zbor, v katerem poje 28 učencev, vodi pa ga pedagoginja Nada Špišič, je uspešno nastopil na nedavni medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. (F. KI.) Dobrovnik V Dobrovniku so se vključili v vseslovensko akcijo Moja dežela -lepa, urejena, čista in izvedli očiščevalno akcijo. Odziv je bil dokaj dober, saj so pri čiščenju sodelovali: občani, člani raznih društev, otroci iz vrtca, učenci DOŠ in drugi. Na koncu akcije so zasadili topole na treh vinorodnih gričih. (F. Bo.) Tišina dajalcev. Prav gotovo bi jih bilo še več, ko bi vsa podjetja in samostojni podjetniki, kjer so zaposleni krvodajalci, opravičili in plačali dan, ko gredo dat kri. V akcijah pa seveda sodelujejo tudi ljudje s kmetij, mladi; na in upokojenci. Nazadnje so imeli krvodajalsko akcijo 22. aprila. (F. Ku.) Juršinci V slovenskogoriški občini Juršinci, ki šteje 2.100 ljudi, imajo le dve gasilski društvi: PGD-Grabšinski breg in PGD Gabrnik. Obe društvi imata skupaj 110 članov. Gasilci Gabrnika praznujejo letos 60-letni-co, PGD Grabšinski breg pa bo slavilo 70-letnico. (F. KI.) Gornja Radgona S programom obnovitvenih del cest, ki so ga sprejeli svetniki občinskega sveta Občine Gornja Radgo- dvidena novogradnja in obnova 78 kilometrov občinskih cest, kar naj bi stalo 818.900.000 slovenskih tolarjev. Že letos bodo na novo asfaltirali 15 cestnih odsekov v dolžini 14,9 kilometra, račun pa bo znašal 149.000.000 tolarjev. Denar pa ne bo pricurljal le iz občinskega proračuna, ampak tudi od drugod, med drugim tudi od krajanov vasi in zaselkov, kjer bodo polagali asfalt. (F. KI.) Murska Sobota Pomurska turistična zveza je izdala v nakladi 5.000 izvodov Koledar prireditev za leto 1999. Po kronološkem redu je zaketih kar 280 različnih javnih prireditev: kulturnih, turistično- zabavnih, športno-rekrea-cijskih in s področja kulinarike. Vse bodo prispevale, da dežela ob Muri ne bo zaspana. Izdajo koledarja je sponzorirala Pomurska banka. (G. c 1 srečanja 37-letni nemški poslovnež, s štirimi otroki išče prikupno žensko (s pasivnim znanjem nemščine) za resno zvezo. ' Pozneje možno bivanje v Nemčiji. Telefon: 0049 171 79 79 006. m23552 SEM SAMSKI KMET z lepo kmetijo v okolici Ljubljane. Nič mi ne manjka, le svoje sopotnice še nimam. Če si samska, vdova ali ločenka, lahko tudi iz druge republike, otroci niso ovira, se oglasi. Sem soliden in pošten ter dobrega srca. Delo na kmetiji ni težko, če imaš mehanizacijo. Šifra: Imam avto. m23627 storitve KVALITETNA IZDELAVA HIDROSTA-TIČNIH VOLANOV brez droga in polža za traktorje Tomo Vinkovič. Sistem ločen od obstoječe hidravlike, krmljene volana prek olja brez povratnih udarcev. Ugodno. Garancija. Tel.: 063 725 377. m23383 GRETJE, VODOMONTAŽA, GORILNIKI. Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 376. m23AR7 Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli počastili njen spom Vsi njeni VSPOMI^ ie spoOl'n Boleč in žalosten je r t, K ko mineva 15 let o za vedno zapuS j nepo7a- Franc Sinic iz Vanče vasi Hvala vsem, ki se ga še spom Tvoji najdražji BUmaJ 1999 29 Že eno leto v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v mislih z nami ti. V SPOMIN Boleč je spomin na 4. maj, ko nas je pred letom dni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in bratranec Viktor Recek Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Po težki bolezni je v 72. letu sklenila pot življenja naša draga sestra in teta ZNHNNLN Ob boleči izgubi naše drage iz Dolnjih Slaveč 48a vsem ki° V Sr™ ob'skujem° tv°je poslednje počivališče. Hvala Postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga z lepo mislijo spominjate. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Regina Jantelj iz Trnja 33 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ji izkazali spoštovanje, ji lajšali bolečine in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter župnijski dom. Zahvalo izrekamo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Hvala vsem za vse - za vsako dobro besedo! Eme Kovač iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste skrbeli za njeno zdravje, in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalje. Žalujoči vsi njeni najdražji Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN O spomlad ma[a b° 'et0 žalosti, ko nas je v ranem skem jutru zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra, teta in soseda Anika Ščančar Hvaia v 'z Bratonec 97 njenem „e?’ se Je sP°mnite z dobro mislijo, postojite ob obu. ji prižigate sveče spomina in ji prinašate rože. Zelo te pogrešamo Tvoji najdražji, ki te imamo še vedno radi Že tri leta v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 6. maja minevajo tri leta od takrat, ko nas je mnogo prerano in brez slovesa zapustil naš dragi Janez Groza s Kukeča 39 Pošto1’ Se ga s srcem še spominjate, vsem, ki z lepo e ob njegovem preranem grobu in mu prinašate Z,-. cvetje in prižigate sveče. ‘1)0(1. n'ama, oče, stara mama in brat Jožef z družino Počivaj v miru v novi domovini, kjer ni več solza. J. G. V SPOMIN 7. maja mineva leto, ko je zapustila zemeljsko življenje naša draga žena, mama, omama , Ema Miholič n’«se z u Prinašaj ep° mislD° ustavite ob njenem grobu, ji cvetje in prižigate sveče spomina. /n°Ž Koloman in otroci z družinami V SPOMIN O ko maja 130 Pet let’ mo' nasj® zaPustil naš dragi ’ °če, sin, brat,zet in stric ^nko Sabotin ,z Moravskih Toplic j. Hvala vsem, in Se oblskujete njegov grob spominjate z lepo mislijo. ^voji najdražji Žalujoči vsi njeni Kje si, draga mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Če bi solza te zbudila, tebe, draga mama, ne bi zemlja krila. TAMNNLN V 73. letuje za vedno zaspala naša draga mama, mamca, pramamca in sestra Terezija Zadravec roj. Vegič iz Gaberja 131 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter za gabersko cerkev. Posebej hvala g. župniku Šantaku za pogrebni obred in pevcem za čutno odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z žalostjo v srcu: hčerke Angela, Marija, Tončka in Trezika z družinami ter drugo sorodstvo Ko zarja zjutraj se razgrinja, si moja misel Ti, o mati, podoba Tvoja pred očmi mi miljeno stoji. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame in prababice Ane Klement iz Turnišča se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno gospe Hermini iz M. Sobote, in sovaščanom, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, članom čevljarskega ceha in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni N 66. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast, dedi in brat Ignac Žižek iz Lendave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjem trenutku stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Kosiju za odigrano Tišino ter podjetju Montaža iz Lendave. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi Štefan Rogač iz Nuskove 29 Z bolečino v srcu in v globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste izkazali spoštovanje, izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo duhovnici Simoni Prosič za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Najlepša hvala za pisno sožalje društvu Zveze borcev in društvu upokojencev iz Rogašovec. Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Umrlo tvoje je srce, vendar ostal je lep, a boleč spomin na te. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric Andrej Fujs iz Pečarovec 112 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maša-in za gradnjo mrliške vežice. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sinovim in snahinim sodelavcem iz Mure M. Sobota ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Cilika, sin Matjaž z Ženo Marjeto, vnuka Goran in Tamara ter sestre in brat z družinami Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela. Žalostni smo, ker si odšla, hvaležno smo, ker si bila. ZMANNLN Po daljši bolezni nas je v 78. letu zapustila naša draga mama, babica in tašča Verona Pintarič izMelinec 171 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam ustno in pisno izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Žalujoči: sin Štefan ter hčerki Anica in Micka z družinami 30 OGLASI 6. maj 1999, Pooblaščene Zorman s.p. Lomanoše 6b, 9250 GornjajajM-' Štefan Ščančar s.p- Skakavci 62, 926£Cai!©^- leber VSAK DELAVNIK OD MALE ©£ Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830 Gremo na morje! _____________________ Z gumami Kleber. Obiščite pooblaščene trgovine Kleber in povprašajte po nagradnih karticah. Potrebno jih bo samo izpolniti in z našo pomočjo boste takoj v igri. Pravila so enostavna, nagrade pa poletno mikavne. Sodelujete lahko do 30. junija, sicer pa ste pri nas vedno dobrodošli, z veseljem vam bomo svetovali! 250 majic + 3 x enotedenske počitnice v Istri za dve osebi Leonida Horvat Letonja s.p. Matije Gubca 13, 9000 MurskaSgML-Gumi Center dM Gaberje 115.g220Lgn^g-Štefan Režonja s.p. Dolga ulica6, 9226 MoravskgJoglM—-Avgust Rajh s p- TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Vsinarja 13, ® 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 STIHL VESTNIK strojni ometi Štefan Jakob s.p. Tomšičeva 24 ■ Rakičan - 9000 Murska Sobota tel.: 069/37 270 gsm: 041 506 002 HOVI d.o.o ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6, tet: (069) 48 426, GSM: 041 733 948, 041 772 426 VBline GRAJSKA 1a,M. Sobota SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC: POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI. TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013 NOVO * NOVO 'NOVO D. BOMBEK, s. p. SUHI VRH 20, Tel. (069) 48 874 Narišemo načrt, vzdržujemo, urejujemo zelene površine. Režemo sadno in okrasno drevje, vinsko trto ... TELEFON V VSAKO HIŠO INFORMACIJE 0609/613 372j tlakovanje dvorišč Štefan Jakob s.p. Tomšičeva 24 - Rakičan - 9000 Murska Sobota tel.: 069/37 270 gsm: 041 506 002 Spodnji Kamenščak Lovci LD Ljutomer, ki stanujemo na Spodnjem Kamenščaku, smo skupaj z nekaj krajani in prijatelji izvedli čistilno akcijo v potoku Kostanjevica. Zaradi izredno velikih količin odpadkov, zlasti kosovnih, katere brez sramu in zaradi slabe ekološke osveščenosti vozijo v potok v glavnem vedno isti ljudje, nismo uspeli očistiti celotne dolžine, kot smo načrtovali, in sicer od železniške postaje v Žerovincih do ceste, ki pelje v Radome-rje, ampak le polovico te trase. Nabrali smo kar pet traktorskih prikolic najrazličnejših odpadkov (plastike, hladilnikov, štedilnikov, koles, akumulator in celo šasije avtomobilov). Po sklepu akcije se je zelo prilegla kisla juha pri Marti R. Sklenili smo, da bomo akcijo ponovili prihodnje leto, ko bomo čistili drugi del Kostanjevice. (Tone F.) Puconci Na OŠ Puconci je bilo regijsko srečanje, kjer se je 11 ekip pomerilo v znanju geografije. Sodelovale so osnovne šole: Murska Sobota I, II in III, Gornji Petrovci, Gornja Radgona, Tišina, Apače, Radenci, Bogojina in Puconci. Tema pisnega dela so bili morja in oceani, v praktičnem delu pa so na dva kilometra dolgi progi reševali naloge iz orientacije, kartografije, opazovanja sprememb v okolju ter spoznavanja prsti in rastja. V skupnem seštevku je zmagala OŠ Gornja Radgona, druga je bila OŠ Radenci in tretja OŠ Ti-čina /J Kn 1 XIX. MEDNARODNI MARATON TREH SRC Radenci, 15. maja 1999, start ob 15. uri SLOVENIJA - AVSTRIJA VESTNIK NA INTERN http: ZA VESTNIK IN NAROČITE PO TELEFONU^ - Alojz Bertalanič, Sv. Jurij 14,9262 Rogašovci ZAŠČITA PRED INSEKTI okenski in vratni mrežni vložki za vgraditev v vaša okna in vrata - KOMARNIK (069) 57 303 (hMram/ jponzor http://www.step-sejmi.si ZAVAROVALNICA MARIBOR 1420 TRBOVLJE Opekama 28a EUROPLIN doO Tel.: 0601/26 700 Faks: 0601/26 611 NAMERAVATE NAPELJATI V HIŠO, STANOVANJE ALI BLOK CENTRALNO OGREVANJE? ŽELITE OGREVANJE NA PLIN? ŽELITE CENTRALNO OGREVANJE BREZ DIMNIKA ALI SANIRATI ŽE OBSTOJEČEGA? OBIŠČEMO VAS, SE SKUPAJ POGOVORIMO 0 VAŠIH ŽELJAH, VAM SVETUJEMO IN IZVEDEMO: • IZDELAMO PROJEKTNO DOKUMENTACIJO • CENTRALNO OGREVANJE NA PLIN (ZEMELJSKI, PROPAN - BUTAN) • VODOVODNE INŠTALACIJE • SANACIJA DIMNIKA • OSKRBA S PLINOM UGODNE MOŽNOSTI PLAČILA: KREDITIRAMO CELOTNO POGODBENO VREDNOST ŽE OD T + 2 % DALJE. PRAVI ANGLEŠKI DEGUSTACIJA V MURSKI SOBOTI V torek, 18. maja na stežaj odpiramo svoja vrata in vas vabin10’ da na testnih vožnjah sami preizkusite in spoznate odličnost angleških Rover 200, Rover 400, Land Rover Freelander in ^18’ Poleg užitka v vožnji boste deležni še brezplačnega strokovnega pregled2 v predstavili vam bomo novi Land Rover Discovery in Land Rover Range , I s kančkom sreče pa si lahko prižrebate bogate nagrade. Pridite, veselimo se vašega obiska! X POKLIČITE NAS! GSM:041 644 130 c ,[,0^ Avtohiša Meško,Tišinjska cesta b.Š., Murska Za dodatne informacije pokličite na telefon: 069/300 350 ’ 6- maj 1999 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar K Lutke grahkN61^’10' maia> ob 17- uri bo vsoboški neaa ahV°ran'dodatna Predstava letošnjega lutkov-beze d00?^3 in,sicer Predstava Jožice Roš Lju-M . sba®''v izvedbi lutkovne skupine ZKD M'Sobc>ta Grajski strahci. ^agtasba Mala Ned r ma'a’ °b 1 ur' bo v telovadnici °š dcev 6 la 8' srečanie ljudskih pevcev in go- S’tavakr°žka v potek otvoritev ma*a’ °b 17' an bodo v avl' Tišina stvom mATStave del študijskega krožka pod vod-m "Dorice Manuele Flisar. Lendava ' X3’ °b 16’ uri se bo v Prostorih ZKO RPncel seminar o senčnih lutkah. "AZSTAVE v Valeriji m o , razstavo k e' bobota si lahko ogledate slikarsko razstavo Pok 9/adu s'labko ogledate tudi Stalno stalne muze* raj'nskega muzeja. Poleg omenjene 0 dr°9ah Npi P081™1'7® ie na ogled še razstava ^zej je oh Ufe, v SOk pr od torka do petka, od 10. do 17. ^nedeii^0 'n nedeljo pa od 10. do 13. ure. '^alidvo JJevsto^rost. te ^onotin ' T' sob°škega gradu si lahko ogleda-■Vgaleri?®Stefana Huzjana. na°9ledn|a ^^Inice Triglav v M. Soboti so iaslovom 7 S lke k'Parke in slikarke Irene Brunec z Oni 7 grehov in 7 vrlin. o Delimo vstopnice za kin - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Du-rdevca na Hrvaškem. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma si lahko ogledate vključno do 8. maja likovna dela Cirile Gavrilov Češnjevar -Ciganče. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10, in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. -V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del Marine Bahovec. -V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava keramike Združenja madžarskih keramikov. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnin Ide Šprah. PUCONCI V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Mire Ostojič. Kino Park Murska Sobota V četrtek, petek, soboto in nedeljo ob 18. uri bo na sporedu ameriška celovečerna risanka Egipčanski princ, v četrtek, petek, soboto in nedeljo ob 20. uri pa ameriška grozljivka Noč čarovnic: 20 let pozneje. Kino Gornja Radgona Egipčanski princ bo na obisku tudi tukaj, in sicer v petek ob 19. ter v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 18. uri. V petek ob 21v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 20. uri pa bodo . vrteli ameriško dramo Z roko v roki. Kino Ljutomer V soboto, 8. maja, ob 20. uri, in v nedeljo, 9. maja, ob 18. uri, si lahko ogledate ameriški film Z roko v roki. K 0 na kratk Lendava £ I ^Publiški blS zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota “osta delovna mesta /^^^nANiK s pogoji za zasedbo WShli non°mnS' delovnih POSKUSNO