PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravniškl prostori: M»7 South Lawndale Ava. Office ef PubUcetion: UST South Lawndnle Am Talaphona, RookwaH 4904 LETO—YEA» XXXVL Cena lista ja $6.00 Um Ae« at at Umn} S. vm. CHICAOOI23. ILL.. PETEK. 21. JUUJA (JULY 21). 1S44 SubacripUon $000 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 142 Accaptsnoa for asailing at spadal rata of postafa provtded for In seetion UM. Act of Oct S. 1017. autborlzad on Juna 4. 191«. I ■ I M-]-1- ' ■ I ■!■ I I —I ■ II I I I - Atentat na Hitlerja se ponesrečil! Ranjenih je bilo 12 generalov, eden ubit , LONDON, 20. jul.—Na Adolfa Hitlerja in nje-gov štab je bil danes storjen atentat nekje v Nemčiji, se glasi poročilo iz Berlina. Hitler je bil le lahko ranjen, dvanajst visokih oficirjev pa je do-bilo lažje ali, težke poškodbe in eden je bil ubit. Kje je prišlo do atentata, poročilo ne pove, toda sodi se, da v Hitlerjevem glavnem stanu ali na poti v glavni stan, kjer se je vršila konferenca vrhovnega štaba. Poročilo pravi, da je bil Hitler If ožgan in opraskan od bombe, da so atentatorji ušli, "toda jim je policija za petami. . " LONDON, 21. jul.—Hitler je v šestminutnem govoru po radiju dejal, da ga je smrti rešila "Božja previdnostda je bomba eksplodirala dva metra od njega in da so bili atentatorji— "klika nezadovoljnih, intrigantskih in zločinskih" oficirjev, ki so bili takoj "likvidirani:9 Hitler je naznanil, da je dal Himmlerju, načelniku nacijske tajne policije, novo oblast, da zatre vsako nezadovoljstvo med civilisti ali v armadi. Vsak oficir, vojak ali civilist, ki bi dal kako uporno odredbo, mora biti takoj aretiran ali na mestu ustreljen. Za Hitlerjem sta govorila po radiu tudi maršal Goering in admiral Kari Doenitz, da ustavita hr jenje revolte v nemški armadi RUSI PRIČELI Z NOVO OFENZIVO NA POLJSKEM! Osma armada pričela prodirati pod Brest Litovskim OKUPIRALI SO CEZ 1200 VASI IN MEST LONDON. 21. Jul.—Rdeča armada Je pričela s veliko novo Na zapadni centralni fronti je rdeča armada presekala železnico, ki veže Blalistok in Brest Li-tovsk in okupirala mesto Klesz-czele, kl je oddaljeno 90 milj od Varšave. V Lit vi j i pri Vzhodni prusiji ps drugs srmsda konso-lidira mostišče na severnem bregu reke Niemen med prusko mejo in Kovnom. Vseh sedem ruskih armad je v 24 urah okupiralo več kot 1237 vasi in mest. Glavni aavesniškl atan. Fran cUa. 20. Jul—Južnovzhodno od Caena, kjer so angleške in kanadske čete prebile nemško črto na 4000 jardov širokosti vzhodno od reke Orne, zabile pet milj «« -----------globoko zagozdo in okupirale ofenzivo Južno od Breet Lltov dvansjsUvasl, je maršal Romska na 93 milj dolgi fronti lnlmel včergj ^^ močne protinapade, da zaustavi in vrže na- prodrla 31 milj do reke Bug.#Od Lubllna Je oddaljena le 47 milj. Ofanzlva pod vodatvom maršala Rokosovskega so Je pričela pred t rami dnevi ln Ima namen sajetl veliko nemško armado, kl ae nahaja na oaomlju sapadno od Pinaka. London. 20. jul.—Ruska armada, ki je pred nekaj dnevi pod poveljstvom maršala Koneva pričela z veliko ofenzivo proti Lvovu, je včeraj na dveh krajih prekoračila reko Bug ln prodrla deset milj daleč preko reke južno in severno pil mestu Sokal. ali 45 severno od Lvova. Od Lvova je ta armada oddaljena "sem milj. V prodiranju proti reki Bug je Lvov zaenkrat pustila na strani in šla naprej. Tako se morajo Nemci sedaj prvič po treh letih in 28 dneh boriti na tleh, s katerih so pri čeli neprovoclrsn napad na Ru sijo. Koneva armada je zajela tudi štiri ali pet nemških divizij severnovzhodno od Lvova. Na vzhodnem koncu baltiške fronte pri Estoniji in Latviji. kjer Nemci drže še nekaj ruskega ozemlja, ps je nova sli sedma ruska armada pričela z veliko ofenzivo na 44 milj dolgi fronti in V dveh dneh okupirala več kot 600 vasi in mest, prodrla pe Je 25 milj daleč. Vse tri baltiške armade so okupirale več kot 700 vasi in mest. Drugs baltiška •rmada ki prodira v sredini j«* prodrla že kakih 25 milj v Lst-vijo proti Rigi. zaj čete generala Mongomery-,a. Ampak poskus se ni obnesel in odbiti so bili vsi nemški protinapadi. Anglo-kanadske čete so v svoji sedanji ofenzivi, ki so jo pričele v torek, prodrle sedem milj daleč južnovzhodno od Caena. Sodijo, da ima Rommel na tem sektorju fronte blizu 200,000 močno armado, proti kateri stoji še močnejša anglo-ka-nadska armada. Skoraj ves dan včeraj so bili silni tankovni boji. Mesto St. Lo, katerega so ameriške čete zavzele, Je zdaj pozo-rišče neprestanega nemškega bombardiranja. Nemci namreč še vedno drže več strategičnih točk ln hribov južnozapadno od mesU in dobili so tudi topniško ojačenje. Dokler Jih ameriške čete ne preženejo, bo mesto — no msn's lsnd" Ns ameriško fronto so prišle tri nadaljnje vojaške enote: 135 in 115. pehotni polk in 90 pe hotna divizija. Na francoski fronti ae nahaja kot opazovalec tudi vojni tajnik Stimaon, ki Je prišel iz Italije. Letalska sila včeraj nI bila prisebno aktivna radi neugodnega vremena \ * Rim. 20. inl__Z zavzetjem Li vorna na zapadnem obrežu in Ancone ob Jadranu, sta zaveznikom padli v roke dva izmed najboljših italljanikt prtstamšč Pristanišči po Nemci sicer popol noma razbili predno ao ae uma k PADEC JAPONSKE VLADE REZULTAT SILNIH PORAZOV Tojo resigniral po izgubi Saipana JAPONSKI MILITA-RIZEM DOIGRAL TokUo. 20. jul.—General Hlde-kt Tojo, predsednik japonske vlade, je sinoči z vsemi člani svo-e vlsde resignirsl. To je storil potem, ko je bilo očitno, ds se njegova vlsda ne more več obdržati ns površju vsled silnih porazov japonskih sil na otoku Sai-panu. Dva dni pred resignacijo je bil Tojo razrešen dolžnosti vojnega ministra zato, ker je japonska po-morska sila doživela hud udarec x> padcu Saipana, glavnega oto-ca Marianske otočne skupine. Poročilo o resignaciji Tojeve vlade je prišlo po radiju iz To-cija. Japonska radijska agencija Domei je naznanila, "da je Tojo x>dal ostavko zato, da pride na crmllo vlade nova moč, kl bo lahko uspešno vodila vojne operacija." Istočasno je bilo nazns-njery>, ds je cesar Hirohito poveril organiziranje novega kabine^ U—civilistu. Ta je Koiči Kldo, kl bo skušal formirati novo vlado. Padec japonske vlade pomeni, da Japonska izgublja vojno, zato ;ie Hirohito prisilil premierja Toja, da sa je umsknil. T<£ hkrati pomeni, da ja japonska itiUita-rističns kliks doigrala in da jo nadomesti vlada, sestavljena Iz civilistov. Hirohito pričakuje, da ^o civilna vlada lažje izvojevala boljše mirovne1 pogoje, kadar pride 3o končnega poloma japonske Jnilitsrtsttčne msšine.1 Koiči Kido, kl je bil prej v To-jevem kabinetu minister notranjih zadev, ni bil nikdar član mi-litsrlstlčne klike in se smatra za zmernega" politika, bil pa je v tesnih zvezah s Hirohitom že več let. Hideki Tojo je postal premier japonske vlade dva meseca pred japonskim napadom na Pearl Harbor ln je bil glavni činltelj načrtov zs nspad na Združene države. Pod njegovim vodstvom je Japonska razširila svoj imperij v sedanji vojni ns bliskoviti način in fi je osvojila obširna ozemlja ob južnem Pacifiku. Se daj, ko io zavezniške oborožene sile že dodobra potisnile japon sko silo s številnih strateških točk, je Tojo postal neizbežna tarča jaf>onske kritike. Poraz za porazom, ki ga doživlja japonski militarizem na vseh frontah, je povzročil veliko krizo, iz katere se sedaj skuša izmotati. Padec japonske vlade je jasen dokaz, da sa Japonski bliža končni polom. Sedaj bo le skušala rešiti, kar se rešiti da, ampak zavezniške sile jo bodo priailile na brezpogojno predajo. Domače vesti Oblaki Chicsgo.—John E Lokar, tajnik elevelandakega župana Lau-scheta, je 19\jullja obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Vesti U La Salla La Salle, IU.—frances Gerdo-vich je prejela žalostno vest od vojnegs departmenta, da je padel v Invaziji Francije njen mož John, stsr 26 let. Padel je 10. junija. Poleg mlade žene zapušča hčerko, starše, tri brate, od ksterlh sta dva pri vojakih*in sestro. — V Prosveti je bilo že poročeno, ds je Frsnk Martinjak ml. pogrešan od 19. maja. Starši ao zdsj prejeli obvestilo od vojnega departmenta, da je njih sin v nemškem ujetništvu. — Dne 14. julljs je nagloms umrl Sebastljan Anžlovar, star 77 let. Bil je menda prvi slovenski naseljenec v La Sallu. Bil je ustanovni član društva 2 SNPJ, pred tremi ali štirimi leti pa je vzel odpravnino. Zapih a več otrok in vnukov. SVETOVNA DANKA OMEJI POSOJILAl' ..... za četrti termin nili, toda ameriški in angleški armadni inženirji so tskoj pri čeli s popravljalnim delom. v Ancono so zavzele poljske čete, kl prodirajo po obali ob Ja dranu. Osma armada je od zad njega poodeljka, ko je pričela z ofenzivo pri Anconi ln Arezzu, zajela več kot dva tiaoč ujetnikov. Ameriške čete so zavzele Livorno ž vzhodne strani, ko so prišle mestu zs hrbet. Tudi to mesto je razbito In v večini izpraznjeno civilistov. Okrog 20 milj vzhodno od Levoma v dolini pri Pontederu ob reki Arml. ao ameriške čete kon Tobin za združenje CIO in ADF Politikaii se smejejo delavskemu raz-dvojenju Indlanapolia. Ind. —Danlel J Tobln, predsednik brstovščine voznikov (ADF), je pretekli teden resno posvaril voditelje CIO in ADF, naj tak6j obnove poga Janja za končno sdruženje v eno močno delavsko ufitj* Zadevna pogajanja so v zastoju že dve leti in ako»ne pride do združenja obeh velikih delavskih organizacij, bo delavstvo po zaključenju vojne trpelo škodo na splošnem znižanju mezd. Tobln je naglasil potrebo združenja takoj, kajti jasno je, da se polltikašl vesele radvoje nja v delavskem gibanju in ga tudi podpihujejo. Tobin, kl je predsednik največje unije ADF, Je objasnil svoje stališče o tem vprašanju v glasilu te unl je. Združenje obeh delavskih taborov je vitalnega pomena za vse delsvce. Dslje je Tobln nsglssil dejstvo, da se politiknši ne zmenijo za delsvsks vprašanja zato, ker dobro vedo, da so organiziran delavci razdvojeni. To je tudi vzrok, da Je v zadnjih letih že več držav sprejelo protldelavske zakone, tako pa tudi zvezni kon gres. Ako bi bilo delavstvo združeno, bi to preprečilo s svojim vplivom. Nszadnjaki v dr žavnlh zbornicah to vedo, zato postopajo samopašno. Ista politika se izvaja tudi v zveznem kongresu. Se celo v takih vprašanjih, kl se tičejo subvencij, da se držijo cene življenskih potrebščin dol, se politiknši ne brigajo za stališče deisvcev, čnudi sta CIO in ADF v tem oziru edini. Vsled tega Tobin apelira ns člsne obeh velikih unij, naj sc sami pobri gajo, da pride do /druženja. "Vsak član ln članica teh dveh unij lahko pomaga, da pride do skorajšnjega združenja med CIO ln ADF," piše Tobln v svojem članku. "Ako ne pride do združenja že sedaj, to Je pred zaključen jem vojne, bo delavsko gibanje potisnjeno ob steno, mezde se bodo drastično znižale in delavstvo bo trpelo težka posledice." NA GLAVNICO iVačrt bo sprejet v nekoliko dneh AMERIKA BO GLAV-NI "DELNIČAR" Brat ton Wooda. 20. jul.—Z gotovostjo se pričakuje, da se bo še ta teden ustanovila svetovna banka, ki se sedaj snuje na finančni konferenci združenih narodov. Oanovala se bo z glavnico 10 milijard dolarjev. To bo prva mednarodna banka te vrste ln bo pomožna agentura mednarodnega stabilizacijskega sklada, poaojila pa se bodo omejila na njeno glavnico. To pomeni, da banka ne bo smela posoditi več kot znaša njana glavnica. Prvotni načrt nekaterih ameriških delegatov je predvideval, da banka lahko posodi od 20 do 30 milijsrd dolarjev. Sprememba, da banka omeji posojila ns svojo glavnico, js prišls ns pritisk neksterlh ameriških, belgijskih in holandskih delegatov. To se je zgodilo kljub temu, da je Harry White, glavni ameriški svetovalec, nasprotoval spremembi načrta. Možno Je, da se bo tudi sedanji načrt amen-diral predno bo končno odobren. Za načrt posojanja denarja državam brez omejitye na glavnico so se savzemali tisti ameriški zastopniki, ki reprezčntlrajo stare vrste banklrstvo, kl ne pozna nobene omejitve, kar je lets 1920 povzročilo finančni polom. Svetovns banka bo posojsvsls dejiar direktno tistim fietevam, ti gji bodo, potrebovale sa ivojo rekonstrukcijo. V ts namen its določeni dve mllijsrdi dolsrjev. Vsa poaojils bodo zsjsmčena po združenih narodih, vsaka posamezna država-članica pa bo Jshk čila za vsoto svoje vloge. Glavni delničar svetovne banke bodo Združene države, ki bodo imele okrog eno tretjino delnic. Kvote ostalih drŽav se bodo določile na podlagi prispevkov stabilizacijski sklad, ki se je ustanovil pretekli teden. Zavezniška letala drobe Nemčijo Zmetala so 18 tisoč ton bomb v 36 urah London. 20. Jul.-Cez 4000 zavezniških bojnih letal je včeraj metalo bombe na razne strateške točke v Nemčiji In Franciji. Med letali Je bilo največ ameriških bombnikov, kl so prileteli z italijanskih ln angleških baz. Vsega skupaj so zavezniška letala v tem napadu zmetala čez 18 tisoč ton eksploziv na nacljsko Evropo v 36 urah, To Je bil največji masni napad iz zraka, pri katerem je sodelovalo približno 15,000 letal vseh tipov Tsrča napada je bilo zopet Monakovo ln druge važne točke v Južni Nemčiji. Glavni namen tega masnega napada je, da se uničijo tovarne za letala v Nemčiji in Fran ciji, ter da se parallzirajo prometna sredstvs železniškega ln cestnega omrežja po vsaj Nem-Bombe so pa- Napad letečih bomb se veča Nemci imajo "prenašajoče" base London. 20. jul.—Sinoči so Nemci poslali nad Južno Anglijo največje število letečih bomb, odkar se je pred petimi tedni pričelo nove vrste bombardiranje z baz v Belgiji in severni Frarf-ciji. Angleške oblasti so ugotovile, da se nekatere baze letečih bomb nahajajo do sto milj daleč. Angleški protiletalski topovi so Izstrelili veliko število letečih bomb, dočim so ostale povzročile veliko škodo. Porušenih Je bilo več poslopij in ubitih Je veliko število prebivalcev. Tukaj se vzdržuje mnenje, da imajo Nemci "prenašajoče" baze, ki jih lahko premeščajo is krsja v kraj, da se na ta način lzognfcjo zavezniškim zrsčnim napadom. Sovražnik il prizadeva, da pošlje hkrati čim večje število letečih bomb, ker upa, da bo učinek čim hujši. Četudi io angleške oblaiti do peke meje usj^ele, ds omeje ns pad letečih bomb, se jim doslej še nI posrečilo, ds bi te napsds odvrnile ali preprečila. Z gotovostjo se pa pričakuje, ds se kmalu zgodi, Kandidira na svojem rekordu.—Teksaška delegacija zapustila konvencijo CHICAOO. 21. Jul.—Predaednlk feooeevelt Jo bil sinoči nr konvenciji demokratake stranke nomlniran aa četrti termin. Zanj Je.bilo oddsnlh 1096 glasov, proti pa 90 glssov. ... Proti ponovni nominaeijt Je glaaovala oflclelna delegacija la Tensaa. kl Je la protesta tudi sa-pustlls konvencijo. M >ii Steklarji se vrnejo na delu "Rasna stavka" se je končala Vlneland, N. J.. 20. jul.-£lsni steklarske unije CIO, kl so xjipo-slenl pri tukajšnji družbi Kim-bali Glass Co., bodo glasovali, če se vrnejo na delo. Zastavkall so dne 10. julljs. Ta družba Izdeluje medicinske ste k I en lice in cevke, kl se rabijo za krvno plazmo in penicilin na bojnih frontah. Delavci so šil na stavko potem, ko Je vojni delavski odbor zavrnil njihovo za« htevo za zvišanje mezde. Trenton. N. J* 20 Jul,—Produkcija pritiklin za raketne propelerje v tovarni družb« Troop & Sons Je vsled stavke v popolnem zastoju. Stavka je bila okli-cana potem, ko j« vojni delavski odbor isiklonirzahtevo delavcev, da se jim mezda zviša za 10 odstotkov. . Chicago. 20. jul. — Cez 300 stavkarjev pri družbi Allied Steel Casting se je včeraj vrnilo na dalo. Zaatavkaii »o zato, ker družba ni hotela ugoditi njihovi zahtevi, da postavi aeparatno umivalnico za črnce. Vsi prizadeti delavci so člani Jeklarska unije CIO. -To je bila "divja stavka," kajti unija Je obsodila zahtevo belcev, ki so zahtevali posebno umival nico za črnce V zadevo je posegla zvezna agencija, tako tudi solidirale svoje pozicije in pra-, Tobin vidi rešitev tega prob- sekale cesto, ki veže Piao m Flo- lama le v združenju obeh delav- renco ter zajele več kot sto Nem- skih organizacij, ne omenjs pa cev. Teran je zelo hribovit, pri- kričeč* potreba da se bi dela v- praven za obrambo, vsled Česar stvo organiziralo v svoji lastni zavezniška vojska ne prodira in močni poliUšni stranki, kl bi tako naglo kot j« po zavzetju kot taka lahko izvajala najefek- Rima tivnejšl vpliv. Angleški parlament ne bo vedel o pogojih premirja London, 20. Jul. — Na zahtevo p-vnilt doJU.fl(, vltroK (il-kr, dala tudi na Berlin ln Kolin, na . ... . . .... fu Liga narodov, kjer so morali biti vsi »ki« pi soglusno sprejeti. Centralni odbor UNRRA tvorijo itiri ve-UmIc; to «>dbor lina kontrolo nad izvršnim upraviteljem in vrhov mm direktorjem. UNRRA jc vzorna organizacija, vredna posnemanja, toda a pridržkom, da b1 tudi manjše sile morale imeti enega ali vec zastopnikov v centralnem odboru. » Pn dM-dnik Roosevelt je d ie 15. junija orisal splošno zaščitno organizacijo. Dejal je, naj bi v centralni odbor* poleg splošne /botnlce. tvorilo pole« fctinli velead tjidi "neko itevilo drugih držav" Dasi je t tika | treba vet- jasnosti, je ta propozirlja ie doka zdrava erlalizma. Tuu vrste Imperializem, k' *tt«*nv za teritorialno obogatitvijo, je na umiku Moderni tmperiali/em na splošno ne anektira teritorijev. pograbi pa njih naravne rakladc. Tako je danea Bolivija, da vzamemo samo en slucal, šrtev imperialiatičnega irkortičanja, daai je nominalno svobodna. Njeno ljudstvo, ki gara v koaitrakih in drugih rudnikih, je suženj tujega kapitala In isti Inttveei tudi konti oMrnjo njeno vlado. ln kaj glede neštetih milijonov ljudstev v Indiji in na Kitajskem* Kitajska šteje 4*0 milijonov prebivalcev in Indija 370 milijonov in vsa ta mnoMra )e podigana od idealov svobode in enakopravnosti Ali je ra zapndne alle modro ali samomorilno, ak«) ae /operttavtjajo pohodu teh ljudi do narodne samobitnosti* Storjen ie nl bil en aam korak, a katerim bi pridobili oporo in sredatva Indijskega ljudstva za boj proti Japonski. Odbor Zdru- mu, ia je bila že petkrat operif rana. Zlata poroka se je vriila 1 miljo od Delmonta, in sicer v dvorani nekega parka, katerega la-stuje zet slavljencev. Ce se ne motim, se zet piše Deliša. Udeležba je bila zelo velika, kakor da bi se vršil javen ples. Največ je bilo videti mladine, kar je razumljivo, kajti slavlje so aranžirali Zeckerjevi otroci. Poleg mladih pa je bilo tudi nekaj starejših, katere pisec dobro pozna. Jaz sem imel smolo; ker ob nedeljah ne vdzijo aytobusi, me je vzelb Štiri ure, predem sem prišel na tisti kraj. Od Delmenta pa do parka sta me zapeljala Gazvodova, katera sta tudi ponovila Prosveto, za kar se jima najlepše zahvaljujem. Nazaj grede pa sem imel več sreče, ker mi je obljubil poznani dopisnik Fr. Fink, da pride po mene. Na zlato poroko le bfl tudi on povabljen, toda popoldne se je ni mogel udeležiti, ker je m6ral delati. Prišel pa je s svojo družino šele na večer in tako spolni! svojo ob ljubo. Odkar se nahajam doma, je smrtna kosa obiskala pogostoma Herminie. Najprvo sem čital v novinah, ko sem bil na potova- _______________ nju, da je preminil moj stari Jaz bi" bil žeio vesel', ako bi mi i znanec, dolgoletni član naše jed- POROČILO ZASTOPNIKA Herminie. Pa^-Citatelje mojih dopisov obveščam, da se naha jam že tri tedne v zdravnikovi oakrbi, toda nisem na bolniiki podpori ln ne v postelji. Vendar pa nisem bil dovolj trden, da b Šel na potovanje. Sem ie sedaj precej slab, a poiskusil bom kratkimi potovanji. lfl. t. m. sem bil povabljen na zlato poroko zakoncev Zokel, ka kor ju kličejo bnt, ki Ju poznajo že mnogo let. ampak podpišujeta se Zecker. Tako se podpisuje tudi sin, kateri je bil ustanovi tel j št. 758 SNPJ. Svoje čase Je bil zelo aktiven. Poročil se je z eno Izmed Sušatovlh hčera. Torej, k zlati poroki zakoncev fcokel. Malo ie slovenskih trpi nov v Ameriki, ki bi dočakali zlate poroke. Ta zakonska dvojica Je vzgojila veliko družino Otroci so sedaj vsi poročeni. Ob zlati poroki 1e ženin prekorači 7«. leto, nevesta pa 68. Nevesta je ie vedno krepka, kajti na pro rflavi zlate poroke se je sukala m vrtela na plesiiču, da Je jo bilo veselje gledat*. In to kljub tV note in naročnik Prosvete Frank Rozman^ Dne 25. junija pa je umrl prijatelj Matija Jurekovich. Star je bil 72 let. Tudi on Je bil član naše jednote, in sicer od letk 907. V Ameriko je prišel leta 906 iz Bovca, Primorsko. Tu je delal v premogokopih do 1. 1937, to je toliko Časa, dokler niso zar prli premogokopa v Macfisonu. >to pred svojo smrtjo je bil operiran na pruhu. V premogokopih je delal 30 let. V starem kraju je bil za voznika. Služil Je v Bovcu pri trgovcu Junku ter prevažal zanj blago s konji iz Trbiža v Trst. Ta trgovec le bil baje milijonar ie pred prVo svetovno vojno. V naši naselbini sta umrta tudi mirovni sodnik in trgovec gaeollnom in avtomobili; pred njima pa sta umrla lekarnar in dr. Latimore. Slednji je bil čarterski član našega kluba, in sicer od 1.1910, ko smo ustanovili klub, a ni bilo med Slovenci še 12 ameriških državljanov. Mnogi so imeli doktorja radi in ga imeli za dobrega zdravnika, kajti znan je bil tudi, da ni bolnikov odiral. Včasih pa je rad malo pil, ]4bži-rek aH. dva "indijske vode" za zajutrek, zgto so ga nekateri kri tizirali. Torej, sedaj bo zopet prostor za enega zdravnika v naši naselbini, kajti v Herminieju imamo vedno dva, včasih pa tudi tri zdravnike. Ker ravno poročam o smrti, na tem mestu izražam globoko so-žalje Rupnikovi družini, ki sta nuje na Shenfield Rd. blizu Ali-quippe. Sin družine Rupnikove je bil topničar na bombniku, kateri pa je bil izstreljen nad Bel gijo. Mladenič je bil navdušen in drzen vojak ter za svojo hrabrost prejel mnogo odlikovanj. Padel ie v vojni proti fašizmu, zato bo njegovo ime zapisano v zgodovini, kar bo v čast in slavo Rupnikovim potomcem. Žalostna vest je potrkala tudi na vrata vdove Primožič iz VVhite Valleyja. Njeni trije sinovi so v | službi Strica Sama, aedaj pa je •prišla žalostna vest, da je mladi poročnik Primožič padel na bo-] Jišču. To vest sem slišal 16. julija v Delmontu. Moje iskreno sožslje, sestra Primožič! > O naročnikih Proavete nimam dosti poročati, ker nisem dosti na delo, razen o pikniku westmore-landske federacije, ki se je vršil v Vukonu. Tam se je na novo Siročil rojak Godec iz Scottdala. udv Kreč >a je naročnino po-f!t)Vfl. Nt) se še jaz malo dotaknem iniciative društva št. 21 SNPJ. Meni se ne vidi prav, da bi znižali delegacijo. Strfnjam Se z Vrhovnikom, ki je pisal, da čim manjšo bomo imeli delegacijo, tem bolj bo pričela naša jednota hirati. Jaz sem to opazil pri drugih organizacijah. Kakor hitro so znižali delegacijo, so nazadovali in ne napredovali. Nekatere organizacije ao se organizirate dvajset let pred SNPJ, toda mi smo jih prekosili v članstvu. Samo stari kopitneži se boje velike delegacije. Ko slišim Jamranje glede stroSkov kon-venefje ln primanjkljkja V konvenčnem fondu in to v dobrih Časih, ko ima vsakdo denar, se mi kar zastudi. Denar damo za druge stvari, ki ne koristijo ne izobrazbi in ne telesu, pa še nič ne jokamo, a kadar gre, da bi članstvo plačalo nekaj centov doklade, je pa stokanje in jamranje, da človeka glava boli. Kaj se bi svet podrl, ako bi plačali nekaj centov posebne naklade v konvenčni fond? Jaz mislim, da se ne bi. Strinjam se s sugestijo nekega člana, ki piše, da ne bi smeli plačati delegatom več kot $8 na dan Dober član SNPJ bo vseeno kandidiral za delegata, onim pa, ka terim se vidi ta vsota preveč majhna, naj pa ostanejo doma Tako bi bili izvoljeni delegati za prihodnjo konvencijo, ki jim je jednota resnično pri srcu. Premestiti konvencijo bi bilo nespametno. Naj imajo že enkrat konvencijo na zapadu. Sa; imajo tudi tam napredne in dobile Mane. V Pittsburghu sem poslušal nekega senatorja, ki je zagovarjal idejo konvencij. Ako se bo vršila konvencija v Minnesoti, bomo v mnogih ozi rih na boljšem. Tam ne bo pri like za tako velike spletkarije kot smo jih imeli na konvencijah v preteklosti. Koncem konca pa bomo morda ceneje prišli skozi konvencijo, kakor si danes mi slimo. Torej, jaz sem za to, da se držimo sklepa zadnje konven cije, ki je določila, da se konven cija vrši v Minnesoti. Ako pa članstvo hoče znižati delegacijo potem pa naj to stori prihodnja konvencija. Na koncu sporočam članom in zastopnikom podružnice št. 73 Sansa, da se vrši seja 6. avgu sta ob štirih popoldne. Seja je važna, ker bomo volili delegata za prvo konvencijo Sansa in ob enem tudi obnovili prispevke. I Anton Zornlk. MAN POWER OF THE U.S. MERCHANT MARINE mm mmmmij mmmmm mmimmmmi l»m -l»4l mglusmc as or occ IS4S ss Of mm IS44 £1JtL. 8jft» sys» Rlaba nazorno kašo porast ameriške trgovala mornarice, ki pre vaša "lead-teaee" In yOine potrebščine Sa atnerUko vojsko po vseh morjih štsoea dteta. Računa ae. da bo v prlkodnjem letu ameriška trgovska meenarlca potrebovala 200,000 mornarjev, da bo zadostila potrebam. " .... nom, pa je bila pijača dovolj D™!1 že odpravil močna za hude šnopsarje. Ka- na delo. Razbijal sem ves dan dar pa smo imeli žegnanje, te-, 2 veKkim kladivom Toda pla. daj pa smo prodajali tudi pivo. čali so mi zelo malo. Ves dan sem ženlh narodov bi moral takoj pričeti pogajanja z zastopniki tega ljudstva na podlagi principa, ki priznava Indiji pravico do samovlade že sedaj, kakor tudi po vojni. K takim pogajanjam bi morali biti povabljeni voditelji Vselndijskega kongresa; še ni prepozno, da se pridobe dinamične sile Indije v tej vojni proti Japonski. Japonske obljube Burmancem do nominalne neodvisnosti ne bo mogode pobiti s kakšnim zagotovilom od Združenih narodov, da so dnevi burmanske podložnosti minili. Tudi ne bo zadostovala obljuba o počasni evoluciji. Kar je potrebno, je to, da Burmanci takoj dobe zagotovilo za redne volitve in svobodno vlado. Moino je, da je neobhodno potrebna mednarodna komisija za kolonije v svrho protekcije ljudstev, ki še niao zrela za samovlado. Taka misija bi lahko nudila ekspertno nadzorovanje ln nasvete, kakor tudi pomagala do zdravega ekonomskega razvoja zaostalih teritorijev, do progresivne samovlade in ljudskega blagra. Ampak vse to bi še ne rešilo problema imperializma. Glavna koienina jmperiali/ma je v kronični nezmožnosti kapitalističnega ekonomskega sistema, da bi razdelil b«>gastvo. katerega je omogo- MALO ŽIVLJENJEPISA I Herminie. Pa—Tudi jaz sem se namenH napisati nekaj vrstic o svojem življenju. Rodil sem se v vasi Breg. Breg spada pod faro Šmartno in litijsko okrajno glavarstvo. Do Smartnega, kjer sem pohajal v Šolo, Je bilo iz na Še vasi približno pol ure hoda Od šestega do dvanajstega leta sem hodil v trlrazredno ljudsko šolo in nato dve leti v ponav ljalno. Dokler sem bil zelo mlad, to je do devetega leta, ni bilo tako hudo, kajti doma so nas pusti spati do sedme ure zjutraj, toda po devetem letu pa smo morali Otroci že precej težko delati Zjutraj so nas poklicali že ob po testih In čestokrat že ob peti url Doma smo dobili kos kruha, nato pa hajd na pašo. Krave smo pasli do osme ure. nato smo spili malo kave in potem smo odšli v Šolo. ftols se Je pričela ob devetih zjutraj. Šolska leta so kmalu minula. Kakor hitro sem dopolnil 14. let, sem moral delati druga kmetska dela. dočim smo dobili v hišo novega pastirja Ob takih prilikah smo imeli tudi kakšnega godca, ki je razteza-val svoj meh. Naš dekan ni imel rad, kadar smo imeli godbo in ples. Trdil je, da se na plesu mladina pohujša. Bel kruh smo pekli dvakrat na teden in ga tudi prodajali v gostilni. Tudi družina ga je jela; kadar pa smo etehrii bolj težka dela, smo dobili tudi vina in žganja. Lahko rečem, da pri naši hiši se ni nam slabo godilo. Dela je bilo pri nas zmirom veliko, poleti in pozimi. Oče je tudi preknpceval les. Kupil je smreke v bližnjih gozdovih, na-tar smo jih posekali in jih vozili t Savi. Kako*hitro smo jih ftneli dNl<< venskim si Ism v Kairu, To," pravi min Kosanovič, "Je bila sbaurdns situacija, ki se je od tedaj popravila." . Min Kosanovič je dvignil obe roki v zrak. ko an gn vprsšali n časopisnih poročilih, da je Ml interniran in obsojen na smrt od ene prejšnjih vlad "Ni biki tako resno," Je rekel, "imrt sem razbito glavo —- to Je vse To je bila borbe med de mokrstičniml in rcakcionsrniin! elementi in bilo je pričakovati takih dogodkoV. A to sedaj nI važno. Važno je, da je velika večina naroda, Slovencev, SrbOv in Hrvatov, dosegla edinstvo v borbi za osvoboditev svojih krajev. Iz tega je treba, da naredimo Čiifi več se da za bodoči mir na svetu. Želje naroda zadovoljene Jugoalovanska federacija, kakor jo on predvideva, "od Trata do Varne (na Bolgarskem)," bi bila orgenizlraha v skladu z željami naroda. Pleblacit bi po vsej priliki odločil statua kralja Petra, ki je na to dal svoj pristanek novi vladi. Izjavil je: "Federacija bi ae-stoiala iz petih ali šestih enot, a kulturno avtonomijo lh obširno močjo samovlade, ln obsegala bi tudi Bosno, Hercegovino,' Črno goro in Macedonljo." Ena izmed komplikacij, ki ao nastale tu jx>vodom izmeno vlade, je upor Konstantina Fotlča, ki je bil mnogo let poslanik Jugoslavije v Waahlngtonu, da bi predal ambasado. Konstantin Fotič ne prizna nove vlade. "Mislim, da bo to vprašanje rešeno v nekaj dneh," je rekel g. Kosanovič, "Kakor veste, ima nova vlada kraljevo odobre-nje." "Naloga aedanje jugoslovanske vlade bo sinkroniziranje službene politike Jugoslavije a tendencami borbe, ki se vodi že tri leta v domovini. Njeni te meljni cilji ao jaani in enostav ni: Na eni strani čim močnejše edinstvo med Srbi, Hrvati in Slovenci v njihovi zedinjeni borbi proti Hitlerju in njegovim kvizlingom, in za demokratično in svobodno Jugoslavijo. "Na drugi strani bo najmočnejši doprinoa Jugoslavije, v mejah njene apoaobnoatl, obči stvari zedinjenih uarodov v skladu s paragrafi teheranakega sf)orazuma, ki ga je naš narod doma tako prisrčno In oduševlje-no eprejel. "Gotovo je, da bo sovražnikova propsganda poakušala nu vae načina aejati neslogo, kukor jo že do aedaj. Ti elementi bodo brezdvomno popačili fakte in bodo trdili, jaz ne vem pod kakšno masko, da je ta nov razvoj naperjen proti Srbom. Ampak jaz sam aem Srb ln nam Srbom Je bilo vedno jasno, da je Jugoslovansko edinstvo naša svrha in naš cilj. Vaakdo, ki podpira srbstvo pred jugoalovanstvom, deluje proti tradicionalnim težnjam Srhov In podpira sovražnikove želje. Taki f »skusi morejo povzročiti konfuzijo In atvo-rlti nepotrebne zapreke, ampak ste lahko uverjerti, da bodo Wlt Muakoks Av« , CI«veUnd It. Ohio >r- 'OS rureal Ave . Jnhnatoen. Pa ...................r« B. ISftth Strvel, Cleveland II, OtUo Nadsorni odaak ..................W>1 Bo Uawttdal« Av«. Chlrsso BS. IU. • Hnowden. Ustioit It. Mich. .........ao. 1'roapect Av« , Claicndon Mi Ihi. III. -................ M W«strlok Av»„ P«ni. III --------- I»T B SOth at.. Cleveland I, Ohio O laval a travnik , ---------- Ml" ao Rida«way, ghlragu U. III. Divjanj* v Vilni London, odiflja, ako Imate pralni stroj, ki ga ne rabite. ZAMENJAJTE ga za vojne znamke pri vašem trgovcu električnih naorav, tudi ako Je (»okvarjen, on ga . popravi, da bo za rabo, kom««« K« potrebuje. Zamenjajte vse druge vaše električne nsprsve, ki « Jih ne rabite poleg toy« da dobite za hltro-zmag® vojne znamke. boste imeli tudi zadovoljstvo, da ste pomagsll deMi In vsšim sosedom COMMON WEA L T H EDISON COMPANf ralPOMBA RiimmMi»Hltli Ediann ( N' »1*1 aloSii KhiIi gktprav e M IMi •• IMVI INtjdaiala |*a# |w Im I »asotlaoi 0um*$*U b |uv«Mi f «lsatfienw»ii prHuiVMai « ttm«|u ari I*M a*«gf«M% ranourvMii « vaioam luu MIHAIL ARCIBASEV SANIN Poelovenil 8Um Krašovec (Nadaljevanj«) "Da . . . Tu imate ie Solovejčika," je zopet z veselim leskom, v-očeh razprostrl roki Rjazancev. "Jaz sem mislil, da ga je sama pok veka, — dovolite, da se Uko izrazim — židek in ni več, sem dejal, ko sem slišal. Tu imaš! Izkazalo se je, da je on pravo nadzemeljsko bitje ... Ni večje ljubezni, kot če da kdo živjenje za svojega bližnjega!" "Eh, on ga pač ni dal za bližnjega! ... je zavrnil Ivanov. ' .. . "Kaj se bo Uko pačil! ... Saj sam ni boljši od živali!" si je mislil in s sovraštvom in zaničevanjem postrani pogledal siti, gladki obraz Rjazanceva in bogve zakaj tudi njegov telovnik, ki se je tesno v gubah prilegal polnemu životu. "Saj je isto ... Vidi se hrepenenje po tem ..." "§e daleč ni isto!" je uporno odvrnil Ivanov in oči so mu posUle hudobne. "Mevža in nič drugega! .. Njegova nenavadna, čudna mržnja do Solo-vejčika Je neprijetno učinkovala na vse. Karsavina je vsUla in pri slovesu intimno šepnila Juriju, kot da bi mi zaljubljeno zaupala: "Jaz grem ,.. meni se kar gabi! ..." "Da," je pokimal Jurij; "čudovito neusmiljen! ..." Za Karsavino sta odšla Ljalja ln Rjazancev. Ivanov se Je zamislil, molče pokadil cigareto, hudobnih oči pogledal v kot ln prav Uko od- Ko Je šel po ulici in iz navade mahal z rokama, si je razjarjeno in hudobno mislil: "Tsle osleta si seveda domišljujejo, da jaz ne razumem tega, kar oni razumejo! Imenitno! Vem, kaj oni mislijo — bolje kot sami. Vem, da nI večje ljubezni, kot če kdo žrtvuje svoje življenje za bližnjega, ampak da se je obesil za to, ker ni mogel služiti ljudem, to je Že ... bu dalost!" . Ivsnov se je spomnil neskončne vrste pr«^ brsnih knjig in svetega pisma in je predvsem začel isksti v njih onegs zmlsla, ki bi mu pojasnil Solovejčikovo dejanje Uko, kot bi on rad. Knjige so mu ps v mrtvem jeziku govorile to, kar mu je bilo treba, kakor da bi se pokorno odpirale na tistih straneh, ki jih je rabil on. Njegove misli ao delovsle nspeto ln so se teko prepletle z mislimi lz knjig, ds ssm nI moge\ opaziti, kje misli sam, kje se pa spominja pre branega. Ko Je prl|el domov, se Je ulegel v posteljo, Iztegnil dolge noge in ves čss mislil, dokler ni zsspal. Zbudil se je pa šele pozno zvečer. XXXIV. Ko so ob zvokih godbe peljali Zarudina na pokopališče, je Jurij gledal skozi okno ven U mrki ln lepi sprevod z žslnimi konji, z žalnim korakom ln s častniško čepico, položeno na pokrov krste. Bilo je mnogo vencev, zamišljenih, žalostnih žensk ln lepo žslostne godbe. Tisti dsn ponoči je ps postsl Jurij posebno žslostcn. Zvečer se je dolgo sprehajal s Karsavino; gledal je vedno en* ln Iste krasne, zaljubljene oči in krasno telo, ki se je vzpenjalo k nJemu, toda tudi pri njej mu je bilo težko. "Kako nenavadno ln strašno Je to," Je rekel ln gledal napetih oči predse, "da Zarudina nI več ... Nekoč Je bil na svetu častnik, tako lep, vesel, brezskrben ln zdelo se je, da bo vedno da zanj ne morejo bivati grozote življenja s svojimi muksml, dvomi ln smrtjo ... ds ni v tem nobenegs zmlsla . . . Kar pride dan ... pa Je človek zmečkan, uničen v prah; preživel je samo sebi znano, strašno dramo in nI ga in ga nikdar ne bo! ... In ta čepica na krsti . Jurij je obmolknil ln mrko pogledal v tla; Karsavina je lahko šla zraven njega, pazljivo poslušala in tiho prebirala z lepimi, debelimi rokami čipke pri belem solnčniku. Ons ni mislila na Zarudina, ampak vse njeno bogato telo se je veselilo Jurijeve bližine; vendar mu je bila nezavestno pokorna ter mu ustrezala s tem, tla je delala žalosten obraz in vznemirjala. "Da, teko je bilo žalostno gledati ... Pa takšna godba!" "Jaz ne dolžim Sanina," je hipoma trdovratno prišel Jurij do jasnih pojmov, "on tudi ni mogel drugače ravnati, toda pri tem je grozno to, da ste se poti teh dveh ljudi teko križali, da se je moral ali eden ali drugi umakniti.., grozno je to, da slučajni zmagovalec ne vidi grozote »voje zmage ... spravil je človeka s sVeta ln ima prav ..." , "Da, res ima prav . . . pa . . ." Karsavina ni dobro sllšeU in se je Uko oživela, da so se zazibale celo njene visoke prsi. "Ne ... jaz pa pravim, da je to grozno! jo prosv«*a; $ yank oets blood plasma on moving JEEPj# Hotelske služkin je : inčistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČIN? Tuli" ali "part time," kak«, žeiite $87.50 na (pešec. Oglasite sc EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road POTREBUJEMO ŽENSKE od 16 ao 45 let za lahko tovarniško delo, 4| ur na teden ali samo delno. 9 do 4-. 610 W: Van Buren. ■ NA PRODAJ dve nadst. zidana hiša, prodajalna in tri stan.—po 4 sob. Gorka voda toplote, "stoker"—prina! te $1800.00 letno. 405 Ogden ave, Downers Grove, 111. Phone 1457 W. ______,.A««cs4aai or« ahnwn DumoinS blood plasma Into tha vains of a badly woundod aoidiar bainf taksa postrani pogledal njene prsi ln oživljeni obraz. "Pa zakaj?" je boječe vprašala Karsavina in posUU strašno zmešana. Kot na mah so ugasnile oči in lica so ji zardela. ' t "Zato, ker bi bilo to za koga drugega najhujše trpljenje . . . dvomi in omahovanja . . . Moral bi imeti duševne boje, on pa — kakor da bi ne bilo nič. 'Prav žal/ pravi, 'ampak jaz nisem kriv! ..Mar gre samo za krivdo, samo za suho uprsvičenost?" "Zs kaj pa?" je neodločno in tiho vprašala Karsavina, nizko povesila gUvo ln se ga je gotovo bala razjeziti. "Ne vem, za kaj, ampak človek nima pravice biti zverina!" Je neusmiljeno in s trpečim glasom rezko kriknil Jurij. Dolgo sU šla molče. Karsavina je trpela, češ, da se je odtujila Juriju in trenotno izgubila milo, do dna duše toplo vez z njim. Jurij je pa čutil, da se mu je izšlo zmedeno nejasno in je trpel radi težke megle na srcu in samoljubja. Kmalu je šel domov ln pustil dekle v mučnem položaju, neutešeno, v strahu, užaljeno ln brez varstva in pomoči. Doma se je pa počutil neznosno slabo. Pri večerji je Ljalja povedala, kako je Rjazancev pripovedoval, da so dečki pri mlinu vpili čez ograjo, ko sq gledali snemanj? Solovejči-ka raz zanfctt r. a u "Žid se je obasU! »\ Žid se je obesil! na Nikolaj Jegorovlč se je krohotal in silil Ljalj-J govih prsi: postaje: samotno gnezdo ob I plombirano vrečo, križišču treh cest. Avtomobilisti Joigneau mu poda svojo: se ustavljajo tam. Polkna so "Zbogom Bergeon! Ti si vedno napol zaprte. Za njimi, dobrem!" pravijo, se godi vse mogoče. On, starec rahitičnega videza, I Ženska je sama in lahko vara naslonjen na vrata vagona strka moža ves dan. Flamart ve do- pipo v dlan, pljune, črno in nic bro to. Glodajo ga sumnje, to- ne odgovori, da suženj voznega reda, besni Tam so že naložene košare, kot stekel v shrambi za svetilke. Flamart se poti. Lokomotiva Vlačuga se pa razume na stvar: zažvižga. Medtem ko se začne prodajalna prinaša precej, toli- pomikati vlak, zakriči nekdo, in ko, da Flamart kljub vsem be- Flamart sunkovito potegne iz sedam nikdar ni resno mislil na prtljažnega voza kurnik z raz-to, da bi pustil trgovino. Da bi mršenimi, napol crknjenimi ku-vsaj dopisovanje nadziral, se je rami, ki se zadnjikrat zaderejo, lani zaupal pismonoši. To ga ko se dotaknejo tal. stene polovico zajtrka. Zato mu Joigneau zajaha koto. da Joigneau, razumen sokrivec, p08Ujni načelnik se vrne od časa do časa prebrati kako gvojim 8piSom. Flamart pa nedolžno karto. svojo lopo. | 'S popotniki še gre," zakriči Na zapuščenem peronu ■ nenadoma Flamart. "Toda če pu- Loncu se sesedajo zdelane kure stim, da se kdo trdno usede v v kletki, da končno poginejo. I hiši, sem izgubljen!" 3. POŠTNI URAD Njegov vrat je škrlatasto za- Polsedmih je komaj udarilo rdel. Pogled mu bega naokrog. I na občinski hiši, ko se že oživlja I Prikazni ga obhajajo. Grgrajoč, Va* JMftia P«^«. M nenavaden glas se iztrga iz nje- je močnejša od njihov^ lenpbe neusmiljeno, dvigne iz spanja skrbi za to, da ima svoje stvari redu . . . Redno vsako jutro strese Melie rjuhe, na katerih ; e spal Joža, in pospravi pernato josteljo, še toplo in vdrto. (Dalje prihodnjič.) k v na ko ponavljati. "Tak žld se je obesil! . .." Jurij je odšel v svojo sobo ln se usedel k popra vi janju>, z v*zka svojega,učenca ,ter sl mislil z nepopisnim sovraštvom: "Koliko zverlnstva.je še v ljudeh! ... Ali je mogoče trpeti ln se žrtvovati za to topo in neumno zverjad! ..." v Tu se je pa spomnil, da to ni lepo in postalo ga je sram svoje hudobnosti. "Oni niso krivi ... oni 'ne vedo, kaj delajo!" "Pa če vedo ali ne vedo, zverine so pa le, še zdaj so samo zverine," si je mislil; vendar se je pa trudil, da ne bi tega opazil in sl je Jel klicati v spomin Solovejčika. "Kako je pač človek zapuščen ln sam: Zdajle je živel ta nesrečni Solovejčik in imel v sebi veliko srce, trpeče za ves svet, pripravljeno za vsako žrtev ... In nihče, niti jaz . . ." mu Je z neprijetnim očitanjem šinilo v glavo, "ga ni opazil, nihče ga ni cenil, ampak vsi smo gs še celo zaničevali! Pa zakaj? Samo zato, ker se ni sU znsl aH mogel izražati, ker je bil nsgličen in nekoliko nsdležen. V tej nagllčnosti ln vsiljivosti se je pa izražala njegova goreča želja, da bi se prlbliUl vsem, Jim pokazal in ustregel . . . Bil je svetnik, mi smo ga pa imeli za osla! .. ." » (Dalje prihodnjič.) gt******' BUY MORE THAM BEFORE NA PRODAJ JE 2% akra zemlje na vogalu, milj južno-zapadno iz Chicaga Za pojasnila oglasite se v. četrtek, soboto, nedeljo ali pondeljek pri lastnici. ANNA HYNA 63rd and Richmond st. CUrendon Hills, 111. UBUS B0YS" STALNO DELO . DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite ie danes! Oglasite se Eigewater Beach Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road TRINERJEVO GREN. KO VINO—ZANES LJIV ZAVEZNIK Dandanes, ko vsakdo dela, da bo domača fronta spopolnjena, je zelo potrebno za vsakogar, da sc počuti dobro, še posebno da ne trpite vsled želodčnih nerednosti .Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l je naj-zanesljivejii zaveznik, ki ga lahko izberete. Očisti čreva brez ščipanja. Rabite ga kot predpisano. Vaš lekarnar ga ima" na prodaj, ako ne. pišite na Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, 111.—(Adv.) AGITIRAJTE ZA PROSVETOI "Ta bi mi jo končno vzel, ba- te ljudi, da bodo spet begali en bo,»» , dan kakor veverice v kletki. Joigneau * reii. Nim« prav: p° k« ki J® « f*"«" k^u/biatrim o*. in = jeze kakor od razburjenja in da '•J®'" U«bko? Zdravi zobje, j. bi.o to grgranje ihtenje J«^ jo nizko postavo in debelost. Joigneau je šel delat na vrt. Pošto začne raznašati šele ob osmih. Melie bo medtem pospravila vajenčevo posteljo v podstrešju. To sicer ni všteto v najemnini; obupa. >x * Signalni zvonec na strehi lope se je ustavil. Vlak prihaja. Flamart vstane, obriše nož ob kruh in ga zapre. "Govoril sem ti, Joigneau, o tem pred tvojo uradno potjo, da Vaš spomin TAKI SO LJUDJE Romea a francoskega podeželja Roger Martin Du Gard. poslovenil C. Palet ln (Se nsdsljuje.) Pri tej zgradbi, ki Je kot kolodvor odprta vaem ljudem, al Je progovni delavec rezerviral svoj kotiček, ki smrdi po petroleju. Tu, med umazanimi cunjami in med avetllkaml. kt puščajo, lahko mirno je in je sam s svojimi mislimi. Vsak dan, pred prihodom prvega vlaka vodi v ta kot pošUrja, da deli z njim zajtrk. Žena skrbi zanj: v njegovi košari je vadno dovolj za dva. Joigneau se okortiča tem že leto dni sl vsako jutro prihrani svoj prigrizek. Na desko. zamazano od saj, postavi Flamart kruh. liter in škatljlco sardin, ki jo odpre z IzvlJančem Oba aedeU. Od zunaj, s trehe klenka droben zvok signalnega zvonca. • "Zdaj je odpeljal lz Meruja ugotovi Joigneau S staro, sigurno, obredno gesto drži vsak svoj kos kruha levi dlani. Menjaje, prvi Flamart, potem Joigneau nabadata s konico noža koščke naoljenega mesa In ga devata na kruh. Potem odrežeU oglat grižljaj, ga hlastno vtakneta v usta. in preden začneU skrbno žvečiti, sl prvi kot drugI obriše z roko rese svojih brk. Premogovni delavec neha jesti ln se skloni: "Zdaj si je vtepla v glavo bab-nlca, da mora urediti skedenj." Joigneau pomisli trenutek in vpraša: "Kaj pa bo napravila?" "Sobo, pravi. Sobo. kt bi jo dajala v najem." Flamart dvigne roki, a katerima bi mogel zadaviti hruaU, do višine pral. in ju stegne, da kar poči. Potem pravi v tišino pred se "Jaz. jaz pa pravim: Ne!" Joigneau ae previdno izmika pravemu odgovoru: "Potem bi moral plačati na-jemnlnakl davek?" "Ni govora o tem. VUčuga jc. y * " ~ ~~r,------- že vae po svoje izračunala, ona posten šef je to. Sklonjen, z ve vse bolje kskor ti ali Jsz. Po rokama na hrbtu, z glavo steg-plačilu vseh stroškov, pravi, bi M«0 v fr* *akor Po na-J1 to prinašalo mesečno nsjmanj v«di vlaku^ tristo do tristo petdeset frankov. I _J? oddelka Pošta da skozi okno Pomisli!" Poštarju da časa. da oceni žrtev, in ponovi s Usnjenimi zobmi "škode densrjs. Jsz, jsz prsvlm: Ne!" "Aha . .." meni Joigneau. Obrnjtna drug proti drugemu ae trenutek merita z očmi. Človek bi utegnil misliti, ds ae črtiU; pa samo akušata uganiti misli drug drugega Toda mnogo večji prevejsncl, kskor je Flsmsrt. so zaman poskušali uganiti, kaj ima Joigneau v glavi. Njegov obraz kosmat kot favn nikdar nič ne izda: oči so dvskrst zavarovane v aenci obrvi in zakrivljenem precepu vek; izraz ust se je pa enkrat za vselej akril za žandarsktmt brki. Po-čaai, kskor komplicirsn stroj, ki mora najprej vse kolesje pognati v obrat, začne apet Žvečiti. Flamart ne: U atvar ga uko razburja, da mu še za jed ni. Flamart je sUr pehotni pod-častnik Vojaško dekle, a katero se je oženil, mu je dobila to službo pri Železnici. Sama ima moreš babi mimogrede povedati toda saj vemo, kako je s šestnaj-svojo besedo o tem." | stletnim fantalinom: če se ne * "To se da napraviti," odgovori Joigneau. Tiho se smeji predse. Danes je itak mislil pognati do prodajalne: nekaj osebnega mora ravno sporočiti gospo Flamartovl. Steklena vrata se odpro in postajni načelnik v zapeti uniformi se pojavi na peronu. I "Pozdravljen, šef!" pravi pis-monoša. | Stari mehanično nese dva prsta do ščita čepice. "Dober dan, Joigneau." Prijazen je, a brez zaupnosti. ZA UMRLIMI Vaše cvetice POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM. KI dE ŽIVE TISKARNA S,N.P.i. -i i ii 1 sprajasna vsa 1 v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cena smerne, nnljako delo prve vrsta . . . • Pišite po informacije na naalov: SNPJ PRINTERY 2667*59 S. L*wadate At.hu. - - Chlcago tt. minolr KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV $2^0 NOVA IZDAJA STANE SEDAJ Knjiga-je trdo vezana In Ima 821 strani Recepti so napisani v angleškem jesiku; ponekod pa so tudi v jesiku naroda, ki au )e kaka led p ošabno e navadi. Ts knjiga je neksj posebnega zs one, ki ae zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibeti ln izpopolniti. Naročite pri KHJI6ARN1SLOVENIC PUBUSHIN6 CO, II« Weat llth Street York 11. N. Y. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu IS. redne konvencije ae lahko naroči na lisi Prosvato in prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov la sne drušlne k eni naročnini. List Prosvete stene s* vse enako, sa člana ali nečlane »6 00 m eno letno naročnino. Kei oa t lani še plačajo pri aaesmantu $1 JO ss tednik, ae jim te prišteje k naročnini. Torej seda) al vsroka. raiL da je lisi predrag aa člane SNPJ. Llat Proavete Je vaše laaiaina in Ootovo Je v vsaki drušlal nekdo, U bi rad čttal llat vaak dan. , Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če se preseU proč od družine in bo zahteval sam svoj m tednik, boda moral tisti član lz dotična družina, ki Ja teko skupno naročena na dnevnik Prosvato, to takoj naznaniti upravništvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Zs Chicago In okolico Je.—V M • Cena listu Prosveta Jet Za Zaruš. države la Kanado IMO 1 tednik In.. 2 tednika In S Hf^Vr ln. 4 tntnfVr la. I tednikov la Za Evrope Je. Ispolalle spodnji kupen, priložite potrebno vsoto denarj« »u Mener Order v piamu te sl naročite Prosveto. llat ki Je vaša Isatete* PROSVETA. UfPJ. UST se. Lavradale Ave. Chicago 23. I1L Priloiano pošiljam naročnino aa llat IVaatev_____— ■ ■ —----- Ustavite tednik la ga pripišite k moji naročnini ed alada*U> Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana