F Hvaležen berač. " Na Angležkein je živel silo bogat Anglež, ki je bil dober človek in žs dalj časa bolan. Temu Angležn, ki ni imel uikakor.šiiih sorčdnikor, pade na mn, da si poišče dediia, katevemu bi zapuatil svoje prcmoženje po svojfcj smrti. Mialil si je, da bi se stvar najiiolje iztekla, ako hi šel dedii'a iskat v beraškej olilplti. Zato si da narediti obleko, ki je bila iz sauiih krp seSita, podoljua obleki najnbožnejšega sirouiaka. V to obleko se obleče ter gre na 18 uliee Londonskega mesta. Njegov bogato oblečen sluga ga je iz daleč sprein-ljeval. Anglež, ki ni bil vajen prosjažiti, bil je prevež ponižen, in to je bilo krivo, da mu ljudje niso nič vbogajme dali. Tako je že več tednov hodil okoji in prosjačtl po hiSah, a brez zažele-nega vapeba, Jezilo ga je, da so ljudje tako neuamiljenega in trdega arca iu že je mislil odstopiti od svoje naraere, ali jeden daa je hotel vendar še žrtovati svojemu namčnu. Bilo je necega hladnega dne meseea listopada. Anglež v beraSkej obleki stoji v najživdhoejSih ulicah velicega mesta ter prosi m&mogredoče, da bi se ga usmilili in mu kaj dali vbogajuie. A zaman! tudi zdaj oe dobi niti oaj-lnanjšega darii. To ga zeltf raztogotf. Po vseh adih ga že zebe od mraza in ravno se hotEe dom6v vrniti, ko stopi k njemu ubožna a vendar pristojno oblečena deklica, ter mu reče: nNate, vzemite to tnalenkost, abogi starček — podavši mu jedeu šiling, to je 65 krajearjev našega denarja — in okrepfiajte se, vidim, da ste ubog io vas tudi zel6 zebe v tej siromašnej obleki. To rekfi, naglo otide. Besede, ki jib. je deklica govorila, blle so tako Ijubeznjive in prijazne,