List 52. Tečaj XXI. l!'0 SD dar rtn šk in Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr v • i • posilj po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol 2 gld. 20 lo- za četli; 1 gld. 15 lo- den Ljubljani v sredo 30. decembra 1863. Gospodarske stvari. Gospodje! ako nam je mar za to, da izbujeno ve- Letni zbor družbe krajnske. (Konec.) selje do sviloreje na Kranjskem podpiramo in k napre-dovanji oživljamo, mislimo na to, da svilorejcem priliko podamo , svoj svilni pridelek za tak kup oddati, da Zdaj je přišel na vrsto nasvèt, ki ga je v imenu glavnega odbora gosp. dr. Orel předložil zboru o po- hodo odškodovani za prizadetje in stroške y in ízgubé veselja y da se tudi za naprej s svilorejo ukvarjati. ne Pomisliti je tudi še, da je nevarno žive svilne me-trebi, da se v povzdigo svilarstva na Kranj- šičke dalec po svetu prenašati ali prepeljavati. Treba skem napravi društvo. Gosp. dr. Orel je govoril tako-le: „Slavna družba, visokočastiti gospodje! Misleč, da domorodni jezik najgorkejše v srce sega, najmilejše ušesom doni, se ga poslužim v slednem nagovoru: toraj y jih skupovati vsaj na dveh krajih: v Ljubljani in v Novem mestu. To skupovanje presega sicer meje kmetijstva in sega bolj v obrtnijstvo; toda pomisliti moramo, da brez f v V/A W wxa V w VL V4 Vi\4AJl T V V/ KJ AA-A X -I-i. J V/ f W JLJ | V V/ ^ A. 1 V T JL Vt\li. w ^ ^ ^ ^ — ^ * ^ "J ^ w ^ je na Kranjskem med vsemi stanovi prebudilo ljubezen hodno potrebno je tedaj Večletno neutrudljivo opominje vanje po „Novicah" tacega skupovanja ne bode napredka v sviloreji. Neob , da si. c. k. kmetijska družba do sviloreje; po celi deželi je zasajeno toliko murb, da smemo upati, da sviloreja se pri nas vkorenici stano-vitno. Posebno je pripomogla njeni povzdigi visoka cena naših mešičkov (kokonov), ktere so Lahi skupovali za pleme kaj drago. kot podpiravka vsega gospodarstva to reč v premislek , kako bi se dali omenjeni zadržki svilorejnega vzame predovanja na Kranjskem odpraviti Opiraje se na svoje večletne skušnje v tej zadevi svetujem Al ta presrečna dôba je večidel minila mi se mo- Visokočastiti udj c. kr kmetijske družbe naj J. JLJL tCAl Jk' 1 vQl V-> 11 C4f VA V k/Ci JO > U^IU^JL ill XU i 1CV j IU A O^ 111 \J ~ At ▼ UUJU V« , 1VAJUV; VJIJ V W/JMV WW ramo privaditi, da navadno ceno mešičkov po vred- blagovolijo priznati potrebo, da se osnova tovar nosti žide za ljubo imamo, ker tudi trud dobro splačuje, kakor dolgoletne skušnje po La- ta cena še delo in štvo za skupovanje židnih 'mešičkov v Ljublj m Novem mestu škem kažejo ce rejnik priložnost ima y da svoj pri- delek lahko prodá po taki ceni, da se mu delo dobro splača. V Lf 1 takim namenom so se na Stajarskem in Avstri- kmetijske družbe." 2. Naj se izvoli odsek izvedenih svilorejcev, kteri prevdarijo, kako bi se dalo to tovarštvo utemeljiti in svoj predlog naznaniti prvemu občnemu zboru janském društva osnovale, ktere v deželi s vilne me- Potem je gosp. dr. Orel bral pismo, ki ga je gosp skupuj ej o, jih zmotati dado, in si iz pridelane Viktor žl. Langer, eden naših prvakov v sviloreji svile (žide) stroške in trud izplačujejo. Potreba takega društva se je tudi pri nas na Kranj- sklada s tem domači, družbi kmetijski pisal in ki se popolnoma y skem že pokazala; očitno je povedal to sestavek natis- kar je dr. Orel govoril. Tudi žl. Langer priznava neobhodno potrebo, da se ustanovijo v časniku „Blatter aus njen nadpisom: „Seiden-Kulturs-Verein fur Krain". Krain" št. 29 leta 1863 z filande na Kranjskem, po nj ego vem mnenji tako y da se Spoznavši to potrebo sem jaz že pred več leti napravi ena velika iilanda, iz ktere bi se izkušene svi-loprejke oddajale v manjse filande. Kako pa bi se dalo i V SVOJI maci, hiši napravil kotlič, v kterem smo lastni do- vse to vpelj at i, naj se tudi po njegovih mislih izvoli ^ a mm m « m m -m m m * m «m T- "I 1 w « HI t *1 v^ 1 • 1 # 1 • 1 • 1 1 • 1 1 • pa tudi ptuji svilni pridelek izmotavali. Na- odsek 5 izvedenih mož, kteri bi prevdarili: koliko bi sledek tega ravnanja je bil, da je kranjska svila v taka naprava dnarja potřebovala, kako bi se ta dnar malih oddelkih na prodaj prišla; al zavoljo te malen- dobil kje naj bi se filanda (sviloprejnica) napravila y kosti ni bila visoko cenjena; s tem pa je bilo rejnikom kolikšna naj bi bila, in kako oskrbovala. To pa, kar bi ta odsek za dobro spoznal, naj bi se kmali glavnemu odboru kmetijske družbe naznanilo, da se ustanovi. Gosp. dr. Orlova predloga, ki se v vsem ujemata malo ustreženo in jih nikakor ni podbadalo k napre dovanji v sviloreji. HHTa skušnja nam kaže da JL a orvuouj« uaui xvazjvj , VAC* je ic icuaj u^auj^ pu- v^ vo^J. ui« vnuv« ^IVUJV^KJ ww » ' MJWIUV.»MP jetne cene dobiti, ako kar največ je mogoče svilnih z gosp. Langer-jevima predlogoma, sta bila enoglasno mešičkov vkup spravimo in v enakošno svilo izmotati sprejeta, in po nasvetu dr. Bleiweis-ovem so brez vse damo. daljne volitve bili v predloženi odbor izvoljeni gospodje: Gotova bi svilorejcem priložnost, da morejo mali grof Jožef Barbo, Viktor žl. Langer, dr. Orel, pridelek koj v živém stanu po pošteni ceni prodati, Fid. Terpinc in tehant Vincenci Vovk. Potem je povedal dr. Bleiweis, da je odbor po tedaj upanje při- bila najmočnejša podbada k napredovanji sviloreje. Ljubljani so se sicer vsako leto oglasili taki, da sklepu lanskega zbora si prizadjal kar največ tvarine so svilne mešičke skupovali, al žalibog! po ceni da se k>\/ o r îiuv Aiavwiviw kJivuj^v r uaa^ til ♦ ^ \J Ud ou AjuMiwti v í-iti^» delo ni izplačevalo. To tudi okoli Gorice svilorejo kot gospodarje nabrati o napravi posojilnice za male kmetiške > huda mora tlači. da pa. kar se tiče dnarnega pri- » 1 -% .. 1 "1 > v • pomočka v preteklem deželnem zboru, ta reč ni 416 mogl priti na vrsto , ker je temu zboru bil le kratek telesu slabji od svojih surovih nasprotnikov. Nova pod- v tem času pa je bil že z obilními dru- loga sedanjih vojsk, to je, oboroženo ljudstvo, zahteva, čas odmerjen, gimi deli obložen Gosp Gut tm da se telovadstvo splošno vpelje. Vojaki morajo biti prví magistratni svetovavec in odgojeni mladenci oboroženega ljudstva. Deček naj se deželni poslanec y J© , pi vi nic*^ rprašal odbor kaj predlogom o deželni asek ctx o xvv, ^ & ^^, ouuw xxx , ťvycv,xxx uuuiw^uu ^o* v v Dr. Bleiweis je odgovoril, da ta reč je pri deželnem zares doseže svoj pravi namén, potem se tudi stoječe odboru. Pri tej priliki poprime predsednik gosp. Fid. vojske lahko zmanjšajo, popřej pa ne. Dokler nam te- li o d z njegovim V f UC1 mec hoditi. tekati. skakati ? f y plezati y mladenič pa sukati sulico in puško, potem oboroženo ljudstvo še le besedo in misli, da nam ni treba svoje lastne ker daj nekoliko popravljena grašk T e r p i asekuraçij obsega da nam niželeti bolje. Dr. Bleiw ki lovadstvo ne podá bojevitega ljudstva y moramo daj ati novce in cas \Jl J ^ y XV^/i. C4J U^lVViliVV T ijwxiwi ^ i. v* y 11V ï UU Stajarsko, Kranjsko in Koroško, je tako dobra, vojske. y kterega Je treba i da se obdržé stoječe ni teh misel y ; kakor sku nJ govore na Kranjskem in Koroškem Uže večkrat se je govorilo o dušnej koristi, ki izvira iz telovadstva; ali te koristi ljudjé dan denes Za tem je gosp. Mih. Prégl, družbini odbornik vendar še sploh ne verjemó. Telovadstvo mladini daje opravek v tistih urah, ko je uže storila svoje druge in dnarničar, naznanil družbine stroške in dohodke teklega leta in prevdarek obojnih za letošnje leto. In tako so bile razprave končane. Imela j( zdaj nova volitev dnarničarja, ker tri leta so zopet pre ki biti pre- Je mladim letom tekle kar j Miha Prégl dnarničar dolžnosti, in vadi je delavnosti primerna, torej prijetna in budílna. Kdor se čuti na telesu mocnega, ta ima tudi srčno dušo , ki se vedno Al dr. Blei- krepčá z delavnostjo in trudom. Najbolj izkušeni od- L^rwx^, XV«X JU x^xxxc* X. x X —-- ; ^--- ~ . —* .y .. o-^^vxj ^v* weis vstane in predlaga, naj bi zbor po listkih ne volil, gojitelji trdijo , da se s telovadstvom naj laže nekako ampak gi izrekel, naj bode gosp. Prégl dnarničar. Menda že okoli 30 Prégl dnai let teče, kar ima zopet gosp. družbino v rokah, in oskrbovana je z naših dni, to je radovoljno ohrani med mladino nravno vedenje in nravna resnoba, in da se ž njim premagajo najveće napake , mekužnost, hrepenenje po užitku, oho- tako natanjčnostjo in s tako skrbjo , da gosp. Prégelna lost in razuzdanost. Kdor se resnično vdeležuje telo- vadstva, kteremu tudi prištevamo veče in manjše telo- L U O I t 1 JLUUX Mllliv/^ VAM! vy V VJ^i f T V. A" t mvakjv t M ^ XVWVi. 1X1 f^VXi J^ll^^V » will V ' vvv> 1 11 111 Cl nj KJK^ WV^IV je bil vsega zbora: naj ostane gosp. Prégl dnar- vadske izgrede, tak se privadi nekake preproste navade le prositi moramo, da obdrží to opravilstvo. In le en nicar. On je pritrdil, in zbor j bil ? da gosp. Prégl oskrbnik dnarnice družbine Je opet Konec s ega so bile volitve h ud Svetli v potrebah, v obleki in živeži in v vsem svojem vedenji, in ker je mladeneč sploh česti željen, zato ga je lehko nadvojvoda Ernst je bil po predlogu odborovém y y V čegar imenu je gospod župan Ambrož besedo poprijel za častnegauda iz volj en. Volilo se y v se pregovoriti, da se uri in krepčá. Rado voljna pokorščina ki je potrebna pri tej stvari, zida jéz nevarnej oholosti. Mladina se mora začeti bolj korenito in bolj na- rodno odgojevati. . Dan denes je poduk le preveč samo Zdaj pa je gospod predsednik mehanično urjenje. Telovadstvo se v marsikterej stvari zeló ujemlje z narodnostjo in kaže , da človek ni ustvar- soglasno več djanskih udov sklenil zbor s primernim nagovorom | še posebno zahvalil Njih ekscelencii c. kr. deželnemu jen za samo pisalnico, ampak da mora tudi služiti do- v kterem se našemu načelniku njega zbora Ko y da se blagovolil udeležiti današ movini za ktero se vadi, krepčá in žíka. Telovadski VAC* O U J Vy UiagU VUlli \A.\JL\~> 1\JI L Ul VA Ci 11 GL O 111 W V 1111 y LjCK XV LV->1 VJ OU > CK \X 1 y 111 ^iXaa* X V^ je gosp. načelnik prijazno poslovil, izgredje, slovesnosti na spomin velicih narodnih mož ali se je razšel zbor za letos • • goveji kugi na dalje. zgodovinskih dní, družní shodje v pozimskih dolzih ve-čerih redé veselje do teh reci , in zívenje v zvezi z naravo krepčá dušo, da se rajša vdeležuje žive se- Kakor na Kranjskem je tuđi na Štajarskem popolnoma potihnila kuga. Na Hrvaskem je še zmiraj ni konec. Od prvega začetka do 16. decembra p. 1. je danjosti. Čedalje bolj bodo telovadstvo prištevali tištim rečém vali. ; v civilnem Hrvaškem v 4 županijah se kuga prikazala ki spadajo k izreji, in javno ga bodo poduče-Telesne vaje, in sicer dobro premišljene, redno osnovane splošno ukazane morajo priti v ucilni crtež v 107 krajih in izmed 29.277 goved jih napadla 5790, vsake javne učilnice, v kterej se bodo tako podučevale od kterih jih prebolelo 1054, poginilo 4467 y jih pa 200: tako iznaša zguba cela 4667 repov pobili so reči Nekoliko besed o telovadstvu. kakor druge samo v učene priti telovadstvo. Pa y ne y , s kterimi se duh izobražuje. ampak tudi v ljudske učilnice mora , * (Konec.) Pri telovadstvu je telo najvažnejš reč. vek< telo pak zanemarja drugače misliti odkar naša izrej Zdaj gleda si uze Da-si telovadstvo po kmetih ni tako zeló potrebno, kakor po mestih, pa je vendar tudi kmetiškim ljudém gotovo vsaj zeló koristno. Urnost in ugibčnost člove-Uže nekaj škega telesa, pripravnost, lepša hoja in ravnejše ve- samo dušo in um Ul u^avvt» uiioiiu , nego \xai xij.ua ca> voaiv U^UVCU ? U ^ C lij anti 9 ni 9 niti. takrat aniž) nikavnemu stavku pridodaje drug nikavni stávek noch, La- kjer Nemcu rabi: auch nicht, und nicht 7 predzadnjem listu „Novic" s vetuje tincu neque, nec. In ravno v tem poslednjem pri-meru priporočam po lastni s kuš nj i živo, naj bi se slovenski pisatelji dalje ne 0 gib ali Podgorski, začnemo pisati niti namesti tudi n e ali m besedic da p a ne. niti. Kdor se koli pečá s pisanjem sloven- da misli ko drugi A ft ft ft • "1 ft 1 m. * * 1 O No poglejmo primer : Niti mislim ja niti valja (Vuk). -- - 7 ---7 ...... .....— -----r— ~ r----—------- — ixix^x m.vAcv — «.XV,. — Nito sonce mi je skim ter po svoji skušnji vé, kako je slovenščina okorna ugrealo, nito veter mi je povealo, nito rosa mi je in siromašna ravno kar se člankov tiče, radovoljno mu zarosilo (Bolgarska nar. pes.). — Niti grmi — vesel bil „Na- bo pritegnil in pritrdil, in če sem jez že prejevega" bolj hrvaško-srbskega nego, kako bi se mogel spodtikati nad temi, kakor g. Podgorski zago-tovlja, sedami. ^jwx. vunu \ x^ui^i^/i oiva- ne• ji.tx ^îmi po-ki Niti je gdo bil boliši od Afrikana, niti glasovitejši vojvoda. Ne znam za Gospoda niti ću pustiti Izrailja. .. Tama nam bi namestovala hrvaški n e g o, staroslov. in bol- padna po svoj zemlji, da ljudi nisu-vidjeli jedan dru- garski Hl) ruski n 0. Anti se rabi večidel v odgo-zanič- niti se koji smio mači s mjesta vorih na kako vprašanje in pritrjuje z nekako ljivo nemarno stj 0, odpušča pa tudi dvombe nad resnico ri i t i što pijući (Pripovijetke), tega? Moj sije goga, ostane 40 dana i 40 noći kod Gospoda ništa ne jedući Nemški Ich weiss kar trdi. Anti veste vi, ki ste bili zraven. nicht (Sie werden es wohl wissen ve vsaj g haben). L , «X ^^ 11IV311L, V V Čt o Cl 1L anti mu je plaçai, přestavil mi je was er macht, kummere mich auch nicht darům, da ni drugači (Er wird ilmi wohl gezahlt neki bolgarski rodoljub tako : Neznám ščo činí, nito (ali pa niti) pak marjo da znam. Ce pa kdo vé za pravilnejšo in primernejšo obliko skih Tacih primerov se najde kolikor se le hoče v srb-bolgarskih, staro slovenskih in druzih slovanskih Niti nego je anti, naj nam jo razodene; takisto tudi želim, knjigah ; toraj menim, da smemo pač reči da bi nam třelen jezikoslovec pokazal, kako veljá pisati niti bom kdaj bogat; ravno tako: Nisem ga vidil sem 7 urno besedico ktero iv uco^uiw^aiuu nam x uu^ui^u pijjwiuud, uj<*i g a poznam. ±uui »jungman ima ra v nedolikani podobi a n ali pa e n. Morda nam kaže v kterih se členku a n i pritika 11 e . # % 1 1 vy • w % / 1 1 1 ft X Podgorski priporoča djal 7 niti ga poznam Tudi Jungman ima razun pisati : n e 7 kakor se že piše : s è (sè sabo, ci) ; ali pa 7 vec pnmerov, Ne vidi tukaj : 77 ho raje po ruskem: no, ktero tudi Srbom in Bolgarom ni 7 aniz ho zna. u neznano. Pr. Še nekaj. Naš n e - n e imenuje gospod Podgorski Ja nijesam došao da zovem pravednike knjižni. Gotovo so Slovenci nekdaj imeli n 1 - n 1 ali no grešnike na pokajanje (Vukovo Sv. pismo), kakor za weder-noch, kakor imajo od ne razločno ni, an že pišemo po izgledu g. Podgorskega predno ; ali se ani še zdaj vsi Slovanje; tudi je mogoče vpeljati nazaj pa držim 0 hrvaškega nego Toliko zastran prvih dveh besedic da bi se sploh jelo pisati ni, niti. 7 še bolj bi želei ta razloček v slovensko knjigo ; ali pripoznati se vendar 7 mora 7 da sedaj ne-ne zares živi v narodu 7 ne samo v Vendar tudi tu mi bodi dopuščena ena opomba. Iz knjigi. Take in enake reči niso take malenkosti, kakor gori omenjenega sestavka g. Podgorskega, čigar beseda morebiti kdo misli; zato je prav, da se pretresajo je-je po vsi pravici veljavna v krogu slovenskih pisateljev, ziku našemu na prid. Cigale! utegnil bi si, tako se meni vsaj zdí, kdo posneti to pra- - - — - - ». * .L. i1* _ vilo. da se článek n i pa niti ne smé nikdar rabiti .>«6. - 418 Odgovor na vprašanje ,, Novic" list 49. Ime Ročin izhaja od besede r't, Spitze, ka se po vsej čakavščini mnogo rabi, na pr. : r t igle, noža, nosa, stene (Felsen), brega, gore itd. Beseda Ročin je iz-peljana po mojej misli tako-le: rt-ji-ni; poluglasnik se pojaca na o, t-j stvori c slovenski č; k temu se misli še beseda, kraj ali grad, pak pride: Ročini (kraj, grad) ; po odpadu v govorjenji besede kraj ali grad oslabuje ni v nj ali n, pa ostane samo Ročin; ali po starem izgovoru R'čin. Ako se pa k tej besedi misli besedica vas, pak pride Ročin ja (vas). Tudi Istra ima svoj Roc (grad), Rozzo; in kdor samo pogleda, kadé Roč stoji, si mora kaj misliti, da je to pravi r't-ji (grad). — K imenu Zavodnja se pristavi beseda vas, pak je bolje Zavodnja (vas), nego vas za vodo. —Cep-ov-an-i (kraj, grad) izhaja najbrže od besede čep. Istra ima tudi svoj Cepic, tudi on je pri vodi (jezeru), in ker ondatne krajane imenujejo Cepljane, se kaže, da beseda izhaja od Cep. — Naše vasne, krajne itd. imena se lože tolmačijo, ako se jim pristavlja beseda vas, kraj, selo, grad itd., kar se v narodnih pesmih včasih še nahaja. J. V. Odgovor na vprašanje „Novic" od 9. dec. 1863, št. 49, na 394. strani. Roncina rr Roči nj, rr Račen rr Račinj. To ime izvira iz besede „rake" (Wasserleitung) ; Soča je namreč tukaj od skalnatih bregov kakor v Idrii Idrica po rakah oklenjena. Na desnem bregu Soče je tikoma lepa ravnina in na njej čedna vas : „Račen kraj", tedaj : Rače n = Ràcin j ; iz Račinja domá. Sovôdnje je pravo, kar pomeni ondi soedi-njenje dveh vodá, Ipave s Sočo. Sovodnje enakega pomena so tudi poleg vasi Jagrše, prav za prav ,,Ja-godšej* in v novi Oslici. Čapovan rr Čepvan. Izhaja od imena patrona te stare podfare od leta 1550 sv. Ivana krstnika, tedaj : St. Ivan rrStivanrrStvanrr Štvanci. — Res je tukaj velik studenec, pa ne čepa, ampak čvrsto teče in mlinske kolesa goni, pa se brž poleg vasi v podzemeljsko votlino gubi. Salkan rr Solkan rr Sukan. Poslednje imé izhaja od tod: Soča teče namrec od polnoci proti pol-dnevu do Sukana. Ravno pod cerkvijo sv. Roka pred Sukanom se pa zasuče proti jugu, ter naredi velik suk, toraj: Sukan. Gar g aro, Gergar, poslednje ime je pravo. Ta vas je za sv. Goró v dolini, kotlu podobni, od kodar se voda ne more na nobeno stran odtekati, ampak jo ondašnje podzemeljske votline požirajo; pri tem poži-ranji voda grga ali girgra (gurgelt), in od tega glasú pride: Gergar (Grgar). Banjšica ali B a j n š i c a. Se dandanašnji pravijo eni ondašnji vasi „Krvava vas". Pravlica med ljudmí je, da je bil nekdaj tukaj krvavi boj s turkom ; od boja izvira bojiše, toraj Bojišinca. Tribuša. To ime izvira od glagola „trebiti" (aus-reuthen, urbar machen, reinigen). Nekdaj so bili tukaj gozdje in grmovje, ktere so iztrebili, od tod: trebiše rr trebišče, imé Trebiše. Sosedje imenujejo prebivavce tega kraja „T r e b š a n e." Šebrelje. Ta visoka, pa lepa rovan leži proti jutru na bregu potoka Sevnice, in proti polnoci in večeru sloni na bregovih reke Idrice. Krajci te ravnine se imenujejo: brejá rr bregi, nabrejahrrna bregih. Tu so tri vasi: gorenja, srednja in dolenja pod enim imenom : Sobregovnerz Sebrejlenerr (Sebrelene). Osegliano. Ta laška pisava čisto slovenske vasi v šempaski fari na koncu ipavske doline je napačna. To ime pride od besede „selo", „oseliti", „oseljeno" (be-wohnt), selo oseljeno, tedaj: Oseljeno rr Ose lj ano. PavL Dopisi. Iz Sarajeva v Bosni na Turškem 20. nov. — (Kon.) Mnogo mošej (cerkev) in visocih šviglastih mi-neret (stolpov) kinči mesto; z mineret kličejo, ne ravno miloglasno, mue zim i 5krat na dan verne k molitvi; da bolj zdatno kričijo, si z mazinci zamašé ušesa ( menda zato, da ne slišijo sami svojega tuljenja). Vse ulice, med kterimi so nektere prav strme, imajo tlak z velicimi okroglimi kamni, in so lepo snažne —snažneje kot naše ljubljanske predmestne! Ponoći mesto ni razsvitljeno ; zato pa je oštra prepoved, da nihče, kadar noč nastopi, se brez svetilnice (laterne) ne smé prikazati na ulicah ; pa ob 6. ali 7. uri zvečer lahko celo četrt ure po mestu šetaš, da ne vidiš žive duše. Hiše vse imajo le k većemu po eno nadstropje; v prvem nadstropji so pomoli polni okenj, z lesenimi rešetkami (gavtri), podobnimi našim prižnicam, da se iz hiše vidi po vsej ulici, tistega pa, ki luka pri oknu, ne vidi nihče. Hiše so čuda snažne; s čevlji ne smeš ne po stopnicah ne po sobah hoditi ; v veži se obujejo kaloše (vrhni čevlji), ki se nazaj gredé zopet izzujejo. Na ulicah pri vsaki stopnji srečaš beračev ali pa žensk z zagrnjenim obrazom, ki so grde, da te ne peljejo v nobeno skušnjavo. Čuda veliko se vidi tu gušavih (krofastih) ljudi (zemlja je zlo apnéna in vodé so trde, zato pa tudi vsacega ptujca izprva driska nadležuje). Povsod po deželi in v mestu je mnogo večih ali manjših pokopališč. Nesreća za deželo, da si ne more pomagati v bolji stan, je tudi to, da je toliko različnih vér tukaj; vsaki teden so trije prazniki: ob petkih ima turk, v saboto jud, v nedeljo kristjan svoj praznik; vrh tega pa je še brezštevilnih grških praz-nikov. Stacune odpró ob 8. uri zjutraj , pa jih zapró zopet kmali po štirih. Težava je tudi z denarjem; cekin veljá pri vladnih kasah le 51 piastrov, toliko tudi pri branjevcih, pri trgovcih zdaj 54, zdaj 60 piastrov; večidel cekine izplacujejo z dvajseticami, ktere moraš po 4 V4 piastrov vzeti, hočeš ali nočeš; izpečašjih pa komaj za 4 piastre ali celó za 3!/2 piastra. Taka zmešnjava je v dnarjih in taka samoglavnost, da sem popolnoma obupal, da^ se kdaj iznajdem o tem. Turšk dnar je ple-hast. — Ce misli zdravnik, da si bo tukaj kaj z umnim zdravništvom prislužil, se strašno moti; najpremož-niši turki iz najviših stanov se dajo ozdravljati le mazačem judovskim in grškim, ki večidel še brati ne znajo; z apoteko, kdor jo je podedoval od svojega očeta, delà svoje hokus-pokuze ! Ravno tako je s živino ; še konjača (konjederca) ne poznajo, ceravno ni skor kmeta, da ne bi imel saj 15 do 20 goved. — Da sklenem pismo svoje, naj povem še to, da uradniki našega avstrijan-skega konzulata so vrli možaki in da tukajšnji katoliški fajmošter, fra GrgaMartič, je osobito ljubeznjiv gospod. V Vinkovcah je dovršil gimnazijo, v Diakovu pa bogoslovje; jezikov zná mnogo, je slovstven mož in slovansk pesnik (lirik). Ko odidem odtod in se povr-nem zopet na Kranjsko, mi je obljubil, da Vam v znamenje svojega srčnega spoštovanja pošlje delo svoje — zvezek liričnih poezij.*) Tudi gosp. dr. Gaal, ki je v Avstrii znan po svoji zdravilski knjigi o avskultacii, ki jo je spisal, ko je na Dunaji bil asistent na kliniki *) Dobro došla nam bode knjižica. Vred. 419 dr. Lipičevi, pa je leta 1848 po ogerskih homatijah da „mož, kteri svoj narod tako ljubi in tako za njegov bežal na Turško, živi tukaj v visoki zdravilski službi blagor delà, zasluži, da mu narod častit spominek hva-pod imenom vVeli-Bey ; čislan mož je, pa kakor se vidi, ležnosti postavi" upaje, „da tudi Slovenci to svojo dolž- srecen ni. Še več ogerskih emigrantov je tukaj 7 med nost spolnili bodo." In zares narod slovenski kaži se drugimi tudi opravnik angležke družbe, kteri angležko goden s tem, da častiš svoje prvake! Svest sem si, da sv. pismo v vseh jezikih tako ceno prodaja ? da bi ne verjel , ^^ oaui lx\j y lulu « uuouuiiju 1JUM.VIU j^w « aul j*" umi uaii^ |Jii oy vjvjiu oiviupi knjige brez placila. — Kuga čedalje bolj pojenjuje; mi in ga izpolnijo; svest sem si tudi, da bosta čč. gg. Ter-dva pa piševa pridno postave in poduke, kakor sem stenjak in Keše skrbela za že lani sklenjeno slovesno Vam J I I HHH MIM I I t^M I MËM ■ HIH IÉ III da sva vse ce sam ne vidiš oni možje, ki so sklenili, izbrati vse spise Slomšekove ubožnim ljudém pa daruje : in jih zbraně na svetio dati, pri svojem sklepu ostanejo že rekel, pri kterem delu nama je v veliko pomoč, vzidanje spominskega kamna v rojstni hiši Slomšekovi te reči v slovenskem jeziku seboj pri- pa tudi v Mariboru, kjer počivajo telesni ostanki 7 se nesla. Tako človek še le v tacih okoliščinah vé ceniti posebno spodobi, da spominek tudi vidno slavi onega vrednost slovenskega jezika, ki se domá zametuje. moza Da ste zdravi! Iz Gradca. 1\ kterega delà so saj po smrti njegovi za velike Da so zaslugam naših slavnih roi ako v tù in tam tudi tujci pravični, pricuj e sledeči iz- 1-1 rr . i iv •• v "I • 1 1 1* * spoznane m pnpoznane. Iz Ljutoitiera na Staj. Novi čas gled. tukaj š nj i n em ski bogoslovnici, kjer je na- terja novih da domovini svoji naklonimo duševne in materijalne blagosti. Neprecenljive narodne čitavnice uravnav vada, da se zvečer za poduk životopis kakega svetnika odpirajo ji široko pot. Kako lepo bi tedaj bilo, ako bi ali pobožnega moža čita, se letos znani životopis kne- nam k temu tudi ljutomerska Čitavnica kaj pripomogla! se ni- Clil VJ KJ V//J11V^ M/ lljivutv VI ti W J M^/ ^ixxwax* ' vv aaviiax && VV^UV«. VVAVAJ. AJ V4I/V1JUV1 Wl^M» VitW T AXiVW AXIA J £ zovladika — Slomšeka prebira. Ni lahko popisati, Al kako bode pripomogla, ker je dosedaj kako zavzeti Nemci poslušajo, kako sluje imé „Slomšek- mamo! Sramota je skoro to reči v ljutomerskem (C tukaj. Že v vodne besede tukaj šnj ega g. špirituala ovo so bile: ..Wundern sie sich nicht, meine Herren ? uber okrožji 7 ktero je vendar raj južnoizhodnjega Stajarja, kjer se poleg druzih naravskih darov nahaja narod bi kteri pa ker mu narodne dušne hrane die Wahl der heurigen Erbauungslektiïre. Slomšek strega uma, war ein Mann, wie es im jetzigen Zeitalter wenige manjka, mora zamreti. Sosedje naši, slovenski Ogri gibt; er trachtete auf Grundlage des Nationalen nur ali Prekmurci in tudi Medjimurci bi Religion und Sittlichkeit zu fordem." In eden prvih napredek ? vidsi nas 7 gotovo radi stopili v kolo murskih Po- tukajšnjih duhovnov je naravnost rekel o omenjenem ljancev, bratov svojih. Kako potrebna je tedaj ná-životopisu : „To je delo, da se tudi škoije lahko iz rodna čitavnica v Ljutomeru, lahko že iz tega vidimo. — rinitA — čujte!! To se godi v nemški Nahaja se v ljutomerskem okrožji razun gospode tudi njega ucijo Čujte škoiii, od nemških mož! In kako stoji s Slomšekovimi mnogo častitljivih kmetov, kteri čutijo potrebo čitav- naredbami v domacii slovenski? Nadjamo se, da se bo kmali spolnilo, nice kar smo v „Novicalť o minku, ki ga je sprožil naš brali Dav. Terstenjak. 5 v tem nam je poleg ljutomerske, posebno župa spoil Male Nedelje pozor. Iskreni rodoljub, visokovredni koncu naj še omenim */j ijc vjiiJLt'ii.njLx, da tukajsnja dijaska družba v uao^lu ujxiuůji , v ui u^ui ^aoutm uumuijuuy v. ^uo^« ki Slovane od juga in severja obsega, vrlo na- Ant. Globočnika okraj nega glavarja, dr. Jak. Ploja od- dr. Ant. Klemenčič, ljubeznjivi v našem oče okrožji 77 Sloga , ivi »jiurauu uu j m.^«, iu k. preduje, zlasti, kar se petja tiče slovenskega naroda v družbi častitih domoljubov: gosp u 7 želeti je V se se Slovani. pridružili vsi dijaki vseučilišča tukaj šnj ega 7 7 da bi vetnika, dr. Farkaša zdravnika in mnogo druzih hočejo nam gotovo pospeŠiti to koristno početje. Zatoraj se ki so poprimimo ljutomerski Slovenci tega važnega posla 7 da V Mariboru 23. dec. — Te dni je beli svet za- bodemo, kakor smo obhajali letos slovesno tisočletnico gledala knjiga: „A. M. Slomšeka življenje in apo- v čast ss. Cirilu in Metodu v novem letu obhajali ute- „Truda ne vstrašite se, tem je želje mnogo V. Mur ski. stoljsko delovanje", popisal F. Kosar. Ta životopis je meljenje ljutomerske čitavnice! poseben natis posnet iz letošnjih „Drobtinic", in spol- moč neizmerna je sklep! nuje pravične želje onih rodoljubov, ki so poleg nem- murskih Poljancev zapisal. Škega životopisa neumrlega Slomšek-a želeli tudi za Iz Gorice 23. dec. (Zlati vek — slovenski časniki.) Je močno razveseli!. Tako izvrstnega Slovence obširniši slovenski spis. Pridjana je precej „Zlati vek" nas dobra slika Slomšek-ova. V prosti pa živi besedi je se nismo nadjali. Njegova tvarina historična, dogma-narisan častitljivi uzor moža v cerkvi in narodu našem tiena itd. je res jederna; enake knjige zlasti bogoslovna vse veke vélikega in proslavljenega, po vsej pravici skega obsežka v slovenskem jeziku še čitali nismo. imenovanega drugega Metoda med Slovenci po tisoč Tudi vnanja oblika se vsa primerja znotranji vrednosti. letih. Ker za narod slovenski ni trebalo opravicevati Toraj jo tudi Slovencem na Primorskem iz srca radi in zagovarjati neumrljivih del Slomšekovih in zavračati priporočamo. Kdor jo kupi, je bo vesel, ter se bode krivih sodeb o njih, je ta spis krajši od nemškega, ima poduči! v marsikteri reči temeljito. In tako moremo 99 strani v véliki osmerki. Pisatelj Se pri SpiSU , ivai u uuu u^au^ ua uu ,,/jiati v crv. jl co, jvuu jo j,jLyauxua mj\j je posebnega spomina vredno , z enako ljubeznijo in željo sprožila, čedalje izhajal kot letnik pod drugim kar trdno upati da bo „zlati vek' c res kot je Danica" že odkritostjo ozira na duhovnike in neduhovnike, juchu imcuuui. uaji j-c*^ luiunv ^ ^«i^ predstavljaje vélikega moža prednosti in posebnosti v drom kot je letošnji „Zlati vek", bi mi imenovali nam imenom. Bog daj ! Taki letnik z enakim krepkim je- se- vseh razmerah in okoliščinah. Kajti popolnost na vse po vsi pravici: „Zlate jederca." Tedaj Slovenci strani, kolikor je člověku mogoče, ceni vélikega zite pridno po njem, da nam prihodnje letov iz njega da moža. šoli, v društvu, In vélikega nahajamo Slomšeka v cerkvi v kot nežni feniks prifrčijo „Zlate jederca pri družini, vélikega kot govornika, pi- se omenjena spominica samo v Ljubljani rodoljuba, državljana, dobrotnika. Te knjige po druzi Skoda in ne ia> o^umiai^a oauiu v ujuuijaui , iu iiu uuvlj. mestih prodaja, saj bi se je več spečalo. satelja, tedaj ni treba priporočati ; priporoča se sama ne samo Naj omenim pri tej priložnosti še nekterih naših sloven-onim, kteri so rajnkega Slomšeka poznali in še zdaj skih časopisov. Ker nas Slovencev je malo, ni treba njihov spomin častijo in se trudijo posnemati njih vzvi- da imamo mnogo časnikov 7 te seni izgled, ampak tudi takim, kteri so sicer tudi Slom- ki jih imamo 7 7 smo šekove načela hvalili in se po njih ravnali, pa so nestalnega srca 7 da se lahko V vprasajo 7 jeli bolj so si zvesti dolžni krepko podpirati in jih med ljudstvo spravljati. Naše „Novice" priporočevati, bi bilo vodo v morje zli-vati ostali ali ne; kajti vedno je dobro imeti ravnilo, J. JU uiau ijuuoi iJU^ xi a in j ni lanu vicuuvftuo vuiauij uu trdneje od trstlike. Opominja nas pa tudi vrli pisatelj, kler slovenski narod diha! — Manj razširjena med ljud ki 7 kajti je niso ljube? znane so vsem, in komu neki niso drage Bog nam jih tako vredovane ohrani. do 7 < 420 stvom je » Zg. Danica", akoravno v ze 16 stara. Iz nje ki so včasih kaj dobri vremenski preroki, pravij y da nega poslednjega lista povzamemo, da je imela to leto ne bo ne veliko snega in tudi ne hudih mrazov. Koliko naročnikov med 800 in sicer iz Kranjskega blizo 500, Stajarcev med 120 in 130, Goričanov, Tržačanov, Istrijanov itd. nekaj čez 100, Korošcev malo pešico in nektere iz raznih druzih dežel. Od teh so najveći del duhovni. Al svetovni cerkvenega lista ne potrebujejo? bo o tem resničnega, kazala nam bo bližnja prihodnost Kakor drugj y noma pri tléh Blag tudi pri nas kupčija skoraj popol povsod dovolj y kup malo več ko nič, in še za majhno prodano robo ni izpuliti yy Zgod. Danica" kakor je s e daj, je pač vredna vse pod- kteri po ćasnikih plačila iz rok. Plahi se ozirajo v prihodnost oni ; pore in čedalje več razširjenja med ljudstvom vsake baže. besede edó, kako svet po robu stoji Otroci nam pravem pomenu Kaj bi bilo, ko bi jo dotične škofijstva svojim podložnim priporočevale? Kajti ona je času vès primerjen časnik zlasti v poslednjih dveh letih se je kaj moško borila za bolnih ležalo. Boiezen prijel cerkev in dom, za vero in domovino. de lj casa za kaj o Pristavim še da blj ošpicami kaj zeló bolehajo. Zmed tukajšnjih Šolarjev 100 na številu — jih je ob enem času blizo dveh tretjii e nekterega tako hudo celó kri. Mrli vendar dolg nic niso al y> Slov. Prijatlu". Tudi ta mesečni Časnik svojo na- v poslednjih dnéh je marsikterega že bleda smrt logo pridno spolnuje. Kot marljiva bčelica vsakovrstne s svojimi ledenimi rokami in ne mine skoraj dan bjel pridige in kršanske nauke iz vseh slovenskih krajev bi ne imeli mrlička donaša. Ze nam jih je vkup spravil osem tečaj e v. Po- ; N leto je pred durmi sebno se nam dopadaj o kršanski nauki y ki jih ze dve leti priklada. Ako bode vès nauk do konca tako raz-pravljen kakor je dozdaj, bo pač izvrsten. Duhovščini bi prisijalo solnce z blagimi žarki pred prag in ogrevalo ga v Ijubezni do mile domo da ^■Xnj Slovencev svoje t iz Kra nj a 27. dec. M D naukov jim ne bo manjkalo za vsako silo in potrebo Prijatela" priporočujemo, jedernatih pridig in v čitav naši občni zbor y ob enem se bojo pa nik g. M y ki v se Pire začel z krepkim nagovorom L e v i č n i k. Danes smo imeli je vrli naš predsed- Za tem že več po praktični poti gladkega jezika naučili, slovenskemu je „Slovenski Glasnik" podpora ; cvetlic : premalo izurjeni v slovenščini je ljubljeni naš tajnik gosp. D. Šavnik priobčil kratek Slovstvu pregled delovanja našega društva to leto Bilo je iz zdi naj bi se nam kot livada polna iepo-pisanih let krepka vsega očitno, kako lep log dovršila čitavnica svojo na- in kako so se za domačo reč ogreli mestj nasi domoljubje domá! Glasnika" ne pogreŠali nikjer, kjer je kterim se je poprej toliko očitalo, da so mrzli Da y varš" letos Vrlo je dopolnil „Učiteljski To- čitavnica je pa boeleš vidil svoj y da tečaj. Je res primeren zlasti učiteljem ljudskim in šolski mladini. Najožjo mejo si je postavil Beri ga od konca do kraja, je gosp. predsednik v s gosp. taj nil res tudi „šola omike" na mnogo str list za šolo in dom ves kakor rekel, kaže nam y med drugim nas „Umni Gospodar ", ker je namenjen le goriškim Slovencem. Al tudi v tej ožji bojazlj mu teče že beseda zdaj ki je ob svojem prv ? oj em govoru mi I m sam prav očitno. Kako gladko • * • V ze iz urj 8 nil bil nastopu očitnega odi Je y se dosti Čitavnice so tedaj dobre učilnice govor- ni ej i ima polja dosti, da ga obdeluje rojakom našim na ništva za mestne, deželne in državne zbore. — Dnar korist. — Bog nam daj prihodnje leto 1864 vso srečo ničar nas je razveselil z dobrim dnarnim stanom društva m vsem našim časopisom'1') obilniše podpore materijalne in dušne! Iz Dolenskega. * Že pred dle časom sem po^ Trnogrski. našega ? ktei štej 116 udov Ko gosp. predsednik » Uč. naznani, da pride volitev predsednika in novega odbora na vrsto, poprimejo občespoštovani naš gospod tehant Tovaršu naznanil, da nam je vrli možak Janez Sribar Reš besedo in predlagajo, naj zbor kar z eno besedo přepustil nek dolg ki iznaša 366 izreče da voli zopet vse dozdanj svoj ačelnike Gospod tehantov predlog j bil z seljem sprejet y m , ... gold. 45 kr. avstr. v. Obresti tega denarja bodo spadale šolarjem na korist, da jim bomo vsako leto potrebnih bukev, papirja in volitev je bila pi druzih šolskih potrebščin oskrbovali. Za vso to istino odboru skazano predsednik gosp. M. Pire in podpred se " mmgt■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■ kraj i Zahvalita se za to zaupanje sedaj na dolžnikovo gorno posestvo pri c. kr. sednik krški okrajni gosposki kot sodnii pravnoveljavno vpi- g- nilo župan Lokar ; vidilo se jima je, da ju je ga v srce. sali. In - Naj si iz tega zaupanja že posebno gosp T V i • V J 1 čujte! Kornaj je preteklo pet dni, odkar župan Lokar posname, da ga mesto spoštuj y ce smo prošnjo za vpis v gruntne bukve c. k. gosp. pred- sèm ter stojniku poslali, smo bili že uslišani, in sicer, kakor kakor miza kak krokar zakroži, da da še ni tudi tlak gladek drevoreda v sredi mesta itd. smo, poleg želje dobrotnikove, dolžne pisma in prošnjo „Kann ich Geld aus der Erde stampfen? Wáchst mir za vpis po slovenski položili, tako so nam tudi slo- ein Wald an flacher Hand?" — more pač z dobro vensk odlok poslali. Zato se si. c. k. uradnii za hitri odpis vestjó y pa tudi za slovenski odlok očitno zahvalujemo, „za moki • y • 1 1 • • <11 « • ' župan odgovoriti na take napade, ki se včasih mízo a smo prepričani, ne le , da jo je skrb za javne mi- pravo mesto govoriti ke r lodarne ustanove, ampak tudi, da jej po slovenski ure- ki v go s ti vnici razlegajo y pa 77 rotovžu" — tam jih pa šatí Ker 7 da bi rekli, kaj je napacno in kako naj bode dru sem že zašel v mestne „čenče" po izgledu „ Lai dovati in ravno ne Sisifov trpež, ne ostudno delo, *** ivci ocm ^ zjttsui v mesme ^/w „^«x se rado od danes na jutri odklada , da nazadnje pod bacherce" , naj povem še to, da radostni pričakujemo klopjo v prahu rijavi, cesarjeva volja pa mrtva črka ostaja. Exempla sunt odiosa! Zato čast in hvala krški y da se vsem našim 1 daj se povsod le „v gasi" m napis ej daj pravi ; to je zadre imena 7 ker 5 mar si c. kr.. okrajni gosposki in zlasti predstojniku njenemu kteremu ptujcu ; pri tem naj bi se prekrstile stare g. Koširju. ■ " | Iz Zeleznikov 10. grudna. na duri. Zima je potrkala v čitavnico ne leposrlasne imena nekterih ulic Vrnem se Akoravno nam je bil po Gorenskem sneg še sklenil pred sv. Martinom pobelil ravnine, vendar naši Gorjanci naročiti si časnik „Vaterland", y log ni bilo. Začela opet zbor drugih pred-tombola. Opustite mi, da o Po predlogu duhovnega gospoda je 77 tomboli" ničesa ne zinem. Tri ++-Î- Da dopolnimo število časnikov slovenskih, ne moremo prezreti ki sicer v Zagrebu izhaja in je nekoliko tudi nase „Torbice4 hrvaako-srbska. Veselo je, da je nasa šolska mladina že tako izvrstna v slovenski pisavi in da tako svetu kaže velik napredek slovenščine. Poslednji zvezek nam pa tudi priča neko Tombolo šica moja grati pa ribe na ak loviti kaj postavim m du si ces 7 7 še več ! Stare babice rade „loterijo" igrajo, ti pa, čitavnica, nisi „stara babica."' Po tomboli zmerno postopanje, ktero ji gotovo le koristilo bode. dvorani ljica lahka bila je mala beseda in večerja v smo slišali od naših pevcev lepi kor 7 Vred. vrli gosp. J. nas je razveselil s samospevom 77 dom 421 > moj" , za m M spev M clruzij nJ so peli še naši domaći gospodj samospeve y kar na enkrat žadoní čvetero 77 Po jezeru" domoljubnih p o d A ? M m pevci zala gospod som zapoj e pesem K. Ko ga ponavljajo , se jim pn-kolika radost ! Po tem pa se vsede M. K Bilo gl Al ploska tolil in s premilim ni bilo je morala prelepo pesem veselice ; priljubljena nam je gospod še 1 ? M da ponoviti današnje pel 5 j ^ & ^ ~ r ^ ,----------—r---- tudi milo pesem, in celó iz ljubljanske čitavnice nas s prijetnimi sarnospevi. Sklepam svoje pismo, naj se bere tudi to , kar je dr. Bleiweis pri sodniakem izpraševanji v zapisnike zapisati dal. G. predsednik dovoli.) Predsednik (k zagovorniku) : Prosim odgovora na par vprašanj. „Novice" izhajajo, kakor vidim, vsako sredo? Dr. žl. Wurzbach: Da! Predsednik: Tedaj saj 4krat na mesec dni? Koliko iznaša kavcija? Dr. žl. Wurzbach: Po novi postavi za tisk, menim, da 1000 gld. (Da se za gotovo izvé j dá g. predsednik vprašati ces. dezelno dnarnico; odgovor prinesó, da 3000 gld. Zagovornik je ki ga vam gosp dr. T želí, naj se beró še pozivi, po kterih je c. k. deželna sodnija klicala dr. Bleiweis-a v preiskavo ; pa tudi tista vloga naj se bere, po kteri ponoći pišem S tem naznanilom , da slavni je zagovorništvo zahtevalo pozvedbe važnih reči in to,. da naj se na poti V Rado lj CO počastil S nektere osebe zaslišijo. Ker g. državni pravdnik nima nič zoper to, nas svojo nazočnost] Iz Ljubljane. (Ra zprav a tiskáme pravde zoper ^^■■■■■■IHIBBIHMBBS dr. Jan. Bleiiceis-a vrednika „Novic" pri sodnii v Ljubljani 17. decembra 1863.) Razprava se začne ob 9. uri dopoldne pod pred-sedstvom gosp. žl. Vesta in v pričo gosp. Schmida in gosp. barona Rechbacha kot sodnikov ; c. kr. državno pravdnijo zastopa c. k. državnega pravdnika namestnik gospod Perše ? zatoženca pa gosp. dr. Juli žl. Wurz- bach, c. k. dvorni in sodniški pravnik. dovoli g. predsednik, da se bere vse to.) Predsednik : Zoper zatožbo nimate gospod doktor nobenega ugovora? Dr. žl. Wurzbach: Nobenega; nanašam se le na to, kar je zatoženec v uvodni preiskavi govoril. Predsednik (k zapisovavcu) : Dajte to zapisati. — Ob- ravnavo pa odložimo 10 minut. (30 minut čez 10. uro se prične zopet razprava.) Državni pravdnik: Zatoženec vrednik dr. Jan. Bleiweis se je poslužil pravice, da ga namestuje poobla- da stenec; gosp. dr. Juli žl. Wurzbach se je izpričal navadnih občnih sodniških vprašanjih se zastop- je pooblastenec zatoženca. Ker je tedaj dr. Wurzbach nik toženčev nanaša na to, kar je zatoženec v uvodni rekel, da proti zatožbi nima ničesa omeniti in se v vsem preiskavi sam povedal. C. k. državni pravdnik podpira potem svojo tožbo zoper dopis ,,iz savinske doline", ki je bil natisnj en v na besede dr. Bleiweisove v uvodni preiskavi pozivlja, tedaj vzdržujem svojo zatožbo. V preiskavi je dr. Blei- weis rekel 48. listu lanskih „Novic" ter pravi ? da po 50 ces. 7 da mu postava od 1859 ni znana bila 7 ko patenta od 3. maja 1853 je sodniškim osebam zauka- zano ? da morajo o vseh sodniških opravilih trdo mol- v krivico. je vzel dopis „iz savinske doline" v svoj list, in da se mu tedaj ta razglas po §. 233 kaz. zak. ne more Šteti čati in nikomur, komur niso dolžni, ničesa razodeti Al 7 V ce po stavku onega §. 233 ne veljá ta prestopiio to prepoved, jih zadene disciplinarna kazen. Ker je tedaj oni, le c. k. okrajnim sodnijam razposlani ukaz in le v poduk c. kr. celjske okrožne sodnije na-menjeni referát ali naravnost ali pa posrednje po kaki sodniški osebi přišel v roke vredniku dr. Bleiweis-u, izgovor, ker kot vrednik bi bil moral znati ces. ukaz od . maja 1853, razglašen v drž. zakoniku. Dr. Bleiweis je pritrdil, da je dal dopis „iz savinske doline" natis- ; nití v „Novice" ; se tedaj dopis v „Novicah" vsled ces. patenta maja 1853 kaže kot prepovedan razglas in po od 3. 309. po takem se je ukrivieil prestopka zoper dolžno skrb in pazljivost. Vprašanje je zdaj le: po kteri postavi se ima krivda njegova soditi? Rekel , da po ministerskem ukazu od 27. no- sem ze poprej vembra 1859 in sicer po tega ukaza. (Potem ces. in 310. kazenskega zakonika kot pregrešek zoper javni kralj, državni pravdnik obširneje primerja ukaz od 27. novembra Iver je odgovorni vrednik dr. Janez Blei- 1859. leta z novo tiskamo postavo od 17. decembra 1862. leta red weis in mir. obstál da mu je zapopadek omenjenega dopisa do in reče), da stara postava je dr. Bleiweisu milejša ker dobrega znan bil. ko gaje v „Novice" vzel, tèdaj bi po nji bi se bil lahko vsej kazni odtegnil, ako bi moral sum na-nj leteti, da je deležnik onega pregreška, bil hotel svojega dopisnika povedati; ako bi dokazano bilo, da je že izprva oni sestavek v vitno pri tem ostal, da on je stano- Po takem mi- 77 7 da Novicah" s to vednostjo se razglasil lomil službeno dolžnost. Al to ni dokazano Je kdo pre slim 7 da sem dokazal 7 ga ne imenuje. da prestopek, kterega se je 7 tedaj se more omenjeni razglas dr. Jan. Bleiweis-u kot odgo- dr. Jan. Bleiweis ukrivičil, se ima kaznovati po ministerskem ukazu od 27. nov. 1859. Po tega ukaza vornemu vredniku le toliko v krivico šteti, da je o tem pa se vsled §§. 39 in 40 tiskárně postave od 27. maja prestopil postavo, da je zanemaril dolžno skrb in pazlji- 1852 odmerja kazen po §. 39 z zaporom od 14 dni do vost vrednikovo. Vprašanje je pa zdaj : po kteri postavi se ima ta prestopek kaznovati? Dopis „iz savinské do- 500 gold. mescev ali z globo (kaznijo na dnarjih) od 50 do line je pris na svetio 26. nov. 1862 77 > guiut , pO vy. iu /j uzjiium Ait* avjl i\a/JVjiioi\vj stave pa poleg postavne kazni tudi z zgubo kavcije od 40 z ozirom na 251 kazenske po- te daj se pred O-» novo tiskamo postavo od 17. decembra 1862. Po svo- 100 do 500 gold. Pri odločbi kazni pa se vselej gleda ima pa ta postava za poprejšnje kažnjive na zlajšave in obtežave. Povem, da obtežav nobenih jem dj anj a tedaj veljavo, ako bi zatoženca po dosedanjih ne najdem. Zlajšavno pa je dr. Bleiweis-u to 7 da ni postavah ostrejša kazen zadela. Prevdariti je tedaj : po kteri postavi — ali po stari ali po novi V se nikdar nikoli bil sodniško očitan 7 ime njegovo je naj se kaz- brez vsega madeža in Še na posebno dobrem glasu, nuje krivda dr. Jan. Bleiweis-a. (C. kr. državni pravdnik ozirom tedaj na te zlajšave in gledé na to, da po .39 primerja to in uno postavo, ter pravi:) Ker je c. k. minísterski tiskárně postave od 27. maja 1852 se odločuje kazen i i « i -4 r\ • i • v • ^ -i • 1 • 1 "i A 1 • _ O _________ _ 1 • __1 _ 1 _ _ .1 ukaz od 27. novembra 1859 milejši zatožencu dr. Jan. Bleiweis-a, vrednika „Novic' ( iiiu/í&ju^u y tedaj "" « uM^vi «.u na podlagi nje- 50 do 500 gold. V4.Í . U UU. *» , > JUjU i_l IIV Cl „X1V/VAV/ , X ICb JfJ UUia^ I A1J govega lastnega priznanja, da je omenjeni sestavek natisniti dal, tožim zastran zanemarjenja ali z zaporom od 14 dni do 3 mescev ali z globo od 7 in gledé na to, da, ako bi bila po 39 tudi le edina kazen v zapor izgovorjena, se vsled 261 kaz. zakonika kazen zapora z ozirom na premo- dolžne skrbi in pazljivosti in sicer vsled ministerskega ženje in druge razmere, kakor so pri dr. Jan. Bleiweisu ukaza od 27. novembra 1859, oziroma po §. 34, 35, 39 javne službe deželnega veterinarnega zdravnika « de- v „Novice" -----— W — ' - -••» ~ ' ^ • V vv J ----------------------------O --------------O ' in 40 tiskárně postave od 27. maja 1852. Prosim tedaj želnega poslanca in deželnega odbornika, more preme- slavno sodstvo, naj prične glavno obravnavo. (Po ukazu g. predsednika bere zápisová vec zapisnik celjske sod- niti v kazen na dnarjih 7 in še dalje gledé na tiskárně postave od 17. dec. 1862, kteri očitno raz- nije od 4. nov. 1862 in dopis „iz savinske doline". Zagovornik želí, odeva, da Najviši postavodajavec noče biti oster, ampak 422 mil o kaznih, in da nova tiskarna postava je večidel Po mojem mnenji bi ta predlog celjskega sodniškega. svetovavca nikakor ne bil smel biti vzrok onega razpisa milejša od poprejšnje, tedaj predlagam po vsem tem, da se dr. Jan. Bleiweis vsled §. 39 kaznuje z 50 gold, na celjske sodnije , kajti ministerski ukaz od 15. marca dnarjih, in da po §. 40 z ozirom na §. 251 kaz. post. 1862 določno kaže, da so notarji le postavno ravnali zapade kavcije „Novične" 100 gld. ubožnici ljubljanski, ako so slovenskemu ljudstvu slovenske pisma narejaii y Dr. žl. Wurzbach : Predno se spustim v to, da ovržem Ce pa je gospod svetovavec slišal , da nekteri notarji misli gospoda tožnika, naj pred vsem povem to-le: (Za- proti volji ljudstva delajo slovenske pisma in tako de- govornik pripoveduje zdaj različne dobe, po kterih je pravda tekla monstrativno in krivo rabijo privoljenje minist. ukaza pred in po deželnem zboru kranjskem, v kterem je bila preiskava 0(J Jg marca 1862 po ces. postavi začasno ustavljena in v kterem so trije pravniki to tožbo pretresali. Ker se je zagovornik spustil tudi v presojo tega, da je c. k. deželna sodnija vidila v zatoženem dopisu pregrešek zoper y ni bilo to po mojem mnenji še vzroka dovelj, da je celjska sodnija samo na glas, da se kaj tacega sliši, neutegoma oni razpis napravila 309 in 310 kaz. zak., ga predsednik opominja, naj ostane in tako skor da notarje na odgovor klicala. Vse dru- pri stvari, rekši, da zdaj ne gré več za pregresek, ampak le za pre- gače bi bilo, ako bi bil kak Stajarec se pri to žil pri stopek. Govornik nadaljuje svoj govor s tem, da razlaga, kako celjski sodnii zoper notarja, da mu je proti njegovi je c. kr. deželna sodnija v Gradcu pritožbo zatoženca razsodila in kako je dunajska c. k. najviša sodnija drugo njegovo pritožbo reáila. Po vsem tem skuaa podreti mnenje c. kr. državnega pravdnika ter pravi:) Recimo, da za zatoženca drvBleiweis-a veljá tiskarna novela od 27. nov. 1859. Ce pa je to, ne more štrukcije), da dokažem, da oni dopis ni přišel vredniku volji namesti nemškega pisma naredil slovensko, — da! tadaj bi bilo prav bilo , da bi bila sodnija notarja klicala na odgovor. Al to se ni zgodilo. Podam se zdaj na §. 50 službenega napotka (in biti kriv. dokaz tega se primem §. 3 ministerskega ukaza od 1. 1859, kteri pravi to-le: „Ako se po kakem nost službeno. tiskopisu v roke po taki poti, da se je kdo pregrešil zoper dolž take reči V ce tudi ti o iv u p i o u. taivu jl v^v^x , iuui io ^^ » , j ki se niso mogle drugače izvediti, kakor službenih skrivnostih je mnogo kot govorice, razglasijo, ukazov. Prebiral sem vse sodniške knjige od leta 1848 y da je kdo v javni službi službeno dolžnost přelomil ali da je po splošni kazenski postavi kazni do danes ; prevdarjal sem vse postave do zobca, pa najdel V ze tako naznanilo krivo , se zavoljo takega razglasa Tu se y ako se ne pove prvi vsem sem, bere : kar da 50 službenega napotka obsega vse. yy Sodniške osebe imajo zvesto molcati o se V O^iU , XV Cli. OC pri O \J U 11 1 1 ^VJU.1 , U. cl il C JJUVOjU nobenemu, komur niso službeno dolžni odgovora. sod n 11 godi da naznanovavec in se tedaj ta ne more na odgovor pokli- ne povejo nicesa cati Ze morajo vse druge osebe, ki so odgovorne za za- ta glavna točka dosti jasno kaže, da takrat, ko je ti j 111 \J 1 CtJ V^ v popadek tiskopisa 34 36 kaz. reda), po 39. in 40 kaznovati/' Po takem mislim, da bi bila c. kr. državna pravdnija dolžnost imela, vse to do dobrega dokazati in izpričati, kar gori omenjeni §. 3 veleva : to celjska sodnija omenjeno stvar obdelovala ljala službenega opravila sodniškega; ? ni oprav- bila je razprava njena uradnišk pogovor; take konverzacije pa niso raz soj aj o sodniške ktere 50 îtna se stavek še sodniške opravila bi bilo tedaj imelo dokazano biti, da dopisnik ni mogel stvari. Pa grem še dalje: §. oU ima še drug oia»^, » drugače izvediti one dogodbe celjske sodnije, kakor da tem stavku pa je odločno rečeno, da se misliti mora, da se ie kdo přelomil službeno dolžnost. Tega dokaza pa ne je po razodetih skrivnostih velika škoda zgodila ali t/ ^ ^ - A « A A 1 1 • 1 A 1 « t 1 ft A A ^ « A A A nahajam nikjer, čeravno sta zatoženec v preiskavi in da bi se bila utegnila zgoditi in dalje y da se je iz zagovornik v pritožbi poti pokazala, kako naj se to posvetovanja glasovanje izdalo. Ker ta drugi stavek , §. 50 službine instrukcije govori od velike škode poizve Po takem mislim da pravo rečem ako trdim da zavoljo pomanjkave tega dokaza zatoženec ne more in je ondi govorica o izdajstvu glasovanja, tedaj biti kriv po gori omenjenem ministerskem ukazu. — Ker rečem, da omenjeni dopis nikakor ne spada pod drugi stavek . 50, pa rečem še tudi to, da prvi stavek druzega c. k. državna pravdnija tedaj tega ni dokazala, bom jez to reČ obrnil in nasproti c. k. državni pravdnii dokazati skušal, daje verjetno , daje po drugi poti „Novični" stavka tega mora svoje razjasnilo přejeti 1 _ X - _ • _ 1__-1____• J ___1 od y in aa tedaj y ako drugi stavek odločno govori dopisnik přišel do razglasa celjske sodnije. 48. listu „Novic" je priš 26. nov. na svetio Dopis v y seja od velike škode, mora biti po prve m stavku saj nekolikšna škoda mogoca. Razsodbo zgodila po celjske sodnije pa je bila prve ani onega mesca. Vpra- košna škoda se je neki šam tedaj: kaj se je z omenjeno recjó, kaj z onim raz- da se je važni razpis celjske sodnije pa o tem : ka-tej veliki nesreči, v „Novicah' i raz- pisom, ki je bil namenjen okrajnim sodnijam na deželi. dalje godilo? Ali ni šel malo dni potem iz Celja glasil stvu y zjcu , vieilli ujuujliv . xjlxx xix o vs x xxxcixv^ ulil x LÀ v^^ljfc» ol v ix , ivai\ui iuui M\J y «xxx j v- na deželo? Ali se ta reč ni v kancelii na čisto prepi- sedica o kakem glasovanji. prepuščam mirnega srca samému slavnému sod-kakor tudi to, ali je v zatoženemu dopisu le be- sovala? kaj se je dalje storilo? kterim gosposkam je razpis bil razposian, in kaj so one storile ž njim? Ker je dosti več kot 14 dni med tem preteklo Novice" razglasile oni celjski razpis predno In tako sem dospěl do poslednjega svojega precl- do tega, da izpričam , da dr. Bleiweis se metar, namreč so ne moremo dru- ne more kriv spoznati po tiskárně novele od 1. 1859. „iwvioo la^iaon^ vjui ^ijoivi i ci^io, uu luuiuuiy um- Kam teži duh sedanjega časa ? Kaj zahteva vès božji zega misliti, kakor to, daje ta razpis većini notarjev svet zdaj? Javnost, ustnost! doni od vseh strani, že od besede do besede znan bil, tedaj okoli 20. nov. Javnost, ustnost je tisti močni glas, ki se razlega po- ta stvar ni nobena uradna skrivnost več bila. Pa jez vsod, in prav je , da se razlega. Srenjske seje so " Le grem še dalje o tem svojem predmetu in trdim, da, če ocitne; vsak more poslušat priti, kaj se tam godi. bi bil tudi kteri javen uradnik ali službenik to reč na- to je tu nevarno, da so odborniki odgovorni, če kaksno ravnost vredniku „Novic" povedal se zavoljo tega še preveč nevšečno rečejo. Kakošne so seje deželnega zbora? nikakor sklepati ne more, da je bila tù službena dolž- kakošne državnega zbora? Javne (ocitne) so ! pa to je nost prelomljena. To dokazujem tako : Brano je bilo rav- tu dobro, da govorniki pod krilom postavne neodgovor- nokar, kar je dr. Bleiweis pri preiskavi povedal, in slišali nosti stojé in da brez nevarnosti morejo tudi oštre be- smo tudi iz protokola, kako se je obravnavala ta stvar sede govoriti. In celó casniki smejo vse to, kar je očitno pri celjski sodnii. Iz tega se je izvedilo, da je neki sve- govorjeno, naj je še tako gorjupo, razglasiti vsemu svetu, tovavec celjske sodnije v seji^pripovedoval, da se sliši, Ce tedaj svet hrepeni po javnosti in ustnosti in ce si da notarji na slovenskem Stajarju ljudém pisma delajo , in da nekteri to delajo proti volji dotič- nostno obnašanje slovenske prizadeva povsod, kolikor je mogoče, odpraviti skriv- y ne morem si kaj y da bi se ne čudil, nih strank; temu je přistavil, da tako ravnanje je de- kako da celjska sodnija za svoj razpis, za svoj pogovor monstracija zoper ministerski ukaz od 15. marca 1862. zahteva službeno skrivnost! — S tem, mislim, da sem 423 opravičil prvi stavek, in da sem dokazal, da tiskarna C. kr. državu, pravdnik: Prav prav ob kratkem novela ne veljá za pricuj oči primerljej , in da se tedaj bodem odgovoril na ugovor zagovornikov, da minist. zatoženec dr. Bleiweis ni krivega storil zoper to novelo, ukaz od 27. nov. 1859 nima veljave da ne more ve- -- Ostaj cl uii zjvjlcmj y ua ov; u u i ug lui jjuu^/i^iu^ i\ai ov/iu ij«ti zjc% jjvgbuv v/ iu uii\uai 111 jpuota Y c* Mil* Z. rekel. Misel moja je, da tiskarna novela ni imela po- ništvo je opustilo povedati napis tega ukaza, ki se stavne veljave in da se ji tudi danes ne more prisvojevati. tako-le glasi: „Vsled najvišega sklepa od 25. nov. 1859 (Govornik razlaga, da tiskarna novela od 27. nov. 1859 ni v taki se ukazujejo nekteri dostavki k splošnemu tiskarnemu obliki razglašena bila, kakor Najviše pismo Njih Veličanstva cesarja re(Ju 0đ 27. maja 1852 Št. 122 đrž. zakonika." Kakor do ministrov od 20. avg. 1851 v §. 4 (st. 194 drz. zak.) veleva. druge ukaze gQ ^ ^ ^nistri pQ N gkjepu mi zdaj uio ni nil v vgM o ivi li jjkj^jkj i bv nu y viv« uau^j uu ju % • uu v • iwt/ liuu cm v \^ijaY v j Vi« UU JLllUl C VC" da še z drugim podprem, kar sem ljati za postavo in da nikdar ni postava bil. Zagovor- A1 recimo, da je omenjeni ministerski ukaz od leta oklicali. 1859 veljaven. Ce tudi je, ne veljá za našo tožbo, in to je tretja točka mojega govora. SI. državna pravdnija me je v tej zadevi sama močno podpírala; kos mojega Kar pa se tiče zastaranja te tožbe zatega delà je ona na-se vzela, zato se rad skladam s tem, kar iskavi voljo, da je zatoženec bil po §. 148 kaz. reda pozvan, to, da je bil dr. Jan. Bleiweis že 27. dec. 1862 kot zatoženec zaslišan in se je ž njim pri pre- omenim sem posnel točka je v iz nj enega govora da CllV^ť* gWVWAC* , U« V/1 ministerskega ukaza od ena sama 1859 milejša po 174 kaz. reda ravnalo. Po tem ostaj am namrec takrat, ako vrednik imenuje dopisnika in se po tem oprostí vsake kazni. To edino je, kar je si. državna pravdnija po natančnem prevdarku memo nove tiskárně postave milejšega našla v omenjenem ministerském ukazu. Iz tega pa sledi moja trditev, da je nova tedaj pri svojem predlogu. Zagovornik dr. Žl. Wurzbach: Gohihovskovo novelo sem bral od konca do kraja, tedaj tudi nisem prezrel uvoda njenega. Mene vodi le ces. patent od 20. avgusta 1851 IVLfl J A^l^ll y U.V/1VVUV £JCM±± t\J V CAl y UC4í ^UO Il CM V CM y ai\\J ima veljavna biti za vse ces. dežele, mora podpisana kteri v določno zahteva, da postava ako Res Je> tiskarna postava milejša od novele leta 1859. da po tej postavi more vrednik vso odgovornost in vso kazen od sebe otresti — in v tem je res za-nj ta po- biti od cesarja, pod tem podpisom pa mora stati sopod-pis ministrov. Tega pa ni na Galuhovskevi noveli. Predsednik: Razprava je končana. stava milejša (Zdaj ob 12. uri se podá sodstvo v stransko sobo , da al kako pa je potem S Častjo vred- sklene sodbo. Ob 1. uri se je spet povrnilo v sodišče in gosp. pred- da ne nikovo? Cast in sveta dolžnost vrednikova je, izdá po nobeni ceni dopisnika, kteri noče imenovan biti. Hvala lepa za tako milost, ktere more vrednik tadaj deležen biti, ako postane izdajnik dopisnikov. Izdati jih pa mu je madež pred vsem svetom. In zato ne vidim jez v ministerskem ukazu od leta 1859 tolike dobrote za Po sednik oklice sodbo kakor je bila naznanjena v poslednjih „Novicah". Pritožbe zoper to zagovornik ni napovedal, rekši, da se mora poprej pomeniti s zatožencem. Iz Ljubljane. imela čitavnica naša Do danes se pismeno nismo přejeli sodbe.) nedeljo dopoldne ob 11. uri je letni, po pravilih predpisani se je prav obilo udov. Gospod profesor vrednika. Pa še drugo je. Po §. 32 nove tiskárně dr. Leo Vončina, ki je po odstopu gosp. župana Am-postave od 17. dec. 1862 je vrednik odgovoren za za- broža vsled družbinih pravil namestoval predsednika svoj y nemarjenje dolžne skrbi in pazljivosti kdaj? To je s tako lepim, mnogokrat s pravo- in slavaklici ustav- __1/ » m m m « m ^ «t* ^ 1*1 % «• a iUU OXV1 KJ L 111 ^J CX LA 1J 1 V KJ O L1 y - CM 1 l\ U ClJ ; X U J a aaaj v w u xu uaw f i^xxaavj, ^»^vm t Le takrat, kadar je zapopadek tiska ljenim govorom pričel zbor, da bi škoda bilo, ako bi je vprašanje kažnjiv. Ali je pa to pri „Novičnem" dopisu? Po mojih ga morali danes zavoljo premalo prostora le okrajšanega mislih nikakor ne; zakaj če bi bil razpis celjske priobčiti ; pridržujemo si ga tedaj celega za prihodnji kresije kazni kriv, bi se bila morala ona v preiskavo list. Vidil je gospod doktor iz te občne zadovoljnosti vzeti, in následek tega bi bil, da bi bila ona tožena. Ako najbolje, da društvo hvaležno spoznava žrtovanje nje- se ozrem na . 30 32 nove tiskárně postave in pa tudi na govo za blagor domače naprave Po tem je gosp , vidim v njih najsvobodnejšo stran te nove po- Andr. Praprotnik, družbini tajnik, v kratkih pa zvestih stave, o kteri pač nihče trdi ti ne more , da je preveč črticah zboru podal kroniko stanja in delavnosti čitav- .32 ne more vrednik, kteri tako stvarco, nice v preteklem letu. Tudi ta s pohvalo sprejeti popis svobodna O V UUUUlia 2 P O KJ L4 11 ULIVŠI Kj V J- Kj Uli 1 HV y Aigj.1 LCIIVVS Ol V Cil VjU^ "v * vuv^ivui x v;vu» x i/w ^ kakor je oni celjski dopis, kakor koli razglasi in če prinesel bo prvi list v novem l«tu. Po predlogu tudi s prelomljenjem službene skrivnosti, nikakor kaz- Levstika so se zdaj izročili odboru volilni listi novih odbornikov, dr. Jan. Bleiweis pa je bil po predlogu njiv biti. Da bode konec besedi y naj v se to povem y da po V/ VJb JLiXXXV f J Vil » t/ Jl JL I Jl^ IVI Tf V1U ^/w J V MA* V/ J^ * VI dr. Vončina oklican za prihodnjega predsednika. srčno zaupanje mojih mislih je tožba zastaréla. Da bi to izpričal, sem kratkem govoru se zahvaljuje za tako na mizo položil pozive, s kterimi je bil dr. Bleiweis v iu reče, da sprejme predsedstvo. — Gospod dr. Etbin preiskavo klican, da jih sl. sodstvo bere od besede do Costa naznanuje v veselje zboru, da za letos odpade sreckanje deseterih družbinih dělnic, ker teh 10 in še druzih dělnic je pobotano s tem, da so jih domoljubni besede. (Govornik si prizadeva zastaranje tožbe dokazati po ti- skarni postavi od 27. maja 1852, ces. patenta od 27. maja 1852 in vzlasti po §. 4. ministerskega ukaza od 3. aprila 1855.) udje čitavnici darovali. Gosp. dnarničar Fabijan na- Gledé tedaj na vse to, kar sem dozdaj rekel, in znanja dnarni stan, to je, dohodke in stroške letošnjega dalje gledé na to, da dr. Jan. Bleiweis že čez 20 let leta, iz kterega se je vidilo, koliko stvari je letos či tav - sloven- nica si morala napraviti, in vendar — hvala radodarnim času vreduje „Novice" in da je v tem dolgem skemu narodu mnogo že pomagal na vsako stran, — udom! — ne stoka pod bremenom dolgov. Za veliki gledé na to, da še nikdar nikoli se ni pregrešil zoper trud leto in dan z oskrbovanjem dnarstva se je zbor tiskárno postavo tudi takrat ne, ko je časništvo imelo očitno zahvalil gosp. Fabijanu. Končno se je po pred- najhuje Čase in so vse oči obrnjene bile na njegov národni list gledé oo UU111JCUC Ulic UČ* UJGgUV logih ÍVUI liuva , UC V OH»« , \jivuuvuina lil £-,« na njegovo častitljivo stališče v dr. Drag. Bleiweisa sklenilo to-le : naj si čitavnica omisli Kurnika Levstika Globočnika in ■Ivi« V • I • •• arUZDinem ZlVljenjl , — ^icuc na /j a u jj íxl jj c yqg uc^cic, luui xv ti iv \j ui tuij oiv tooiuA, — A1C\J uuuuiu yx íia^iomivi ki ga je v treh okrajih za svojega poslanca v deželni ležé v Čitavnici vsakemu odprti, konec leta pa naj se gledé na zaupanje vse dežele, tudi kak obrtnijsk časnik naj odborovi zapisniki zbor volila iwux vuma, —gledé na razsojo njegove pravde v dežel- mv^ijv, v ^vcíoiv, — v^ ^o^u^ ^ w^w^ nem zboru in na javno mnenje svetá — najviše sodišče se shrani program z dostavki tako, da se osnuje čitav- zložijo v zvezek od vsake besede in veselice naj ki je o tej pravdi že svojo sodbo storilo, pricakujem nična kronika kot zagovornik dr. Jan. Bleiweis-a — ísaeru upravnsivu vcuuu na. Uiizii Wtavuiuiii, — naj uciuui vicui otvai si v čast štejem — da sl. sodstvo, ako po §. 289 lit. a. da ne zahajajo ljudje, ki niso udje, v besede in vese- y ktero opravilstvo vedno na mizi čitavnični popolni imenik vseh udov naj je naj odbor vredi stvar tako kaz. reda zavoljo zastarelosti ne sklene odstopiti od lice čitavnične. — Pregled volilnih listov je kazal y da tožbe, ga po §. 288 kaz. reda nedolžnega spozná. je za denarničarja, ker je trgovec gosp. Fabijan prosil 424 odpusta, bil izvoljen trgovec gosp. Kadivnik, za odbor- „Laib. Zeitg." že nekaj casa po slovenski „Danici" nike pa gospodje: Jožef Debevec, trgovec, — dr. Jan. prestavlja premembe ljubljanske škofije, in je „major Ahačič, mestni odbornik, — dr. Jožef Orel, c. k. notar, kardelni in komtur komende itd/' unidan přestavil v ~ * - K a r d i n a 1" ! Prečastiti grof Anton Kotulinski se bo profesor dr. Voneina, Franc Žerovec dr. Jernej Zupanec c. k. notar mestni odbornik Pogačar, korar mestni odbornik y pravnik y y y Jožef Pleiweis, trgovec, Ivan Vilhar, trgovec, ^u^o.xxoi' , v/. xv. „XV či i u. l IJL čV i : ir dr: Etbin Costa, pač čudil, ako izvé dr. Jan. naredila î y da ga je „Laib." za yy kardinala Jan. Horak y vitez A. Gariboldi, posestnik, Andrej Praprotnik, prvi učenik mestne ljudske šole, France Levstik. literat. Karol Holzer, trgovec. (Go- Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Gosposka zbornica državnega zbora je pred božičem spod Miroslav Vilhar se je že pred volitvijo odpovedal imela sejo in se je potem tudi v počitek podala. odboru, ker se preseli iz Ljubljane). Minister vojaštva grof Degenfeld se je za zdravja voljo poslednji „besedi" čitavnični v nedeljo se je podal v Kairo, kjer ostane neki do marca y ^ m _ _ državni mladi gosp. Kos z godbo Beriotovih variacij posebno minister vitez Sclimerling pa v Benetke, ód kodar se slavno obnesel. Nadepolni goslar čuti to, kar gosle neki vrne drugi teden po novem letu. — Dunajski • f «1 • if • • V • 1 li • V >1 . !• • • " y in lepi potéz pojo Le marljivo naprej nenavaden talent. njegov pricuje in svet utegne kadaj še več casniki zagotovljajo, ker sta si prva ministra namreč govoriti minister unanjih oprav grof Rechberg in pa minister o umetnosti rojaka našega. — Razun Valjavceve balade notranjih zadev vitez Schmerling v važnih rečeh navskriž- „Blagi........" "" sm gosp ki Bradaška y blagim občutkom deklamovat in razun vesele „besede" Hellerjeve J° Je z misli, da je prememba ministerstva le začasno odio žena; kako in kaj, ne vé noben časnikar. — Papirnatih ki jo je igral naš vrli orhester, smo čuli ta večer pod desetic je konec mesca listopada bilo za 7 milijonov in vodstvom gosp. Fabijana tri nove pesmi, s kterimi nam 156.114 gold, med ljudstvom. 1 1 V • • V l i* 1 ••! V 1 . . «I . bodo naši gosp. pevci močno vvstregli y ako nam jih Národni „Pozor" za- bolj vajeni pojó drugi pot. Čveterospev MarŠnerjev svarilo. grebški je od bana, kteremu list ni všeč, prejel že drugo Vrli vodja križevačke gospodarske šole „Kaj te je oddálilo", je lepa kompozicija, zbor Horákov Lambl pride neki zopet na svoje mesto nazaj Po yy Oglar" in zbor Prohaskov „ Anica" pa sta tako micna, mnozih mestih ogerskih se raztrošajo prekucijski raz- da naj ju vsaka čitavnica vzame v svoj repertoar, glasi, o kterih, pravijo, da izvirajo od skrivnega narod- zlasti Prohaskov humoristični kor „Anica" je tako nega odbora, enacega poljskemu; al narod se ne zmeni izvrsten, da v tej vrsti zborov nismo še nič tako mi- za to hujskanje. — Iz Temešvara pišejo časniki, da kavnega čuli; al težak je, in potřebuje velike marljivo- je v dveh tednih neka neznana boiezen okoli 800 kónj pod zlo spravila; v drobu so našli vse polno necih malih rdečih črvičev (?). — Dr. Smolka se je popol- sti pevske, da vsi glasovi v vseh premenih daj o pesmi, kar pesmi gré. nedeljo zvečer je tukajšno katoliško družtvo noma ozdravil. rokodelskih pomočnikov v reduti napravilo že vec let Zvonec političnih homatij nosi zdaj navadno božičnico, h kteri se je snidlo toliko ljudstva, da je bila dvorana čez in čez polna. Deklamacije in od Danskega in svojega vladarja dobil, pesmi v nemškem in slovenskem jeziku so se vrstile; brodu seje osnoval odbor 36 možakov, ki je v svoje N em čij a; vsi Nemci so na nogah in delajo na vrat na nos nato, da bi Schl es wig-Hol ste in se odcepil Franko- jedro božičnice pa je bila predstava đogodb iz sv. roke vzel dognanje tega namena. Danska armada se pisma v živih podobali, ki so bile prav dobro izpeljane, je umaknila čez reko Eider, ki delà mejo med Danijo pa so zato tudi zlo dopadle. in Nemčijo , in caka tù, kaj bo dalje; ako pride voj- 23. dné t. m. je bila pri c. k. deželni sodnii voda Avgustenburški in vzame v posest Schleswig-Hol- končna razprava tiskárně pravde zoper gosp. Miroslava stein, se bo začel boj, kterega konec sam Bog vé ka- Vilharja, vrednika „Napreja" in gosp. Fr. Levstika, pi- košenbode. — Fr an c o zki državni zbor je dovolil vladi satelja sestavka „Kaj se nekterim zdí ravnopravnost?" da na posodo vzame 300 milijonov fr.. — Laško se y »Jivuvij IV UVUVWI11.U „L^tvj uvivuviiiu tJ^i . Ví (A líCh V £jc\,ll±\j tJ\J\J XXX X1 lj VJ XX VJ V XI., - X^i C\ O rv V» OV ki je bil natisnjen v^^listu. Gosp. Pajk, predstojnik Za spomlad na vojsko pripravlja, kakor da bi denarja c. k. okrajne gosposke ljubljanske okolice, je tožil vred- imelo kakor listja in trave, — Rusija tudi se oboro- nika, da je čast njegovo razžalil po tem spisu. Predse- žuje na suhem in morji neznano silno, — Poljskega doval je sodstvu gosp. žl. Vest, sodnika sta bila gosp. punta ni zatrla mrzla zima; ,,v strpljivosti zveličanje!" Schmid in gosp. Zajic. C. k. državno pravdnijo je za- tako se glasi najnovejši oklic puntarske vlade, ktera na stopal gosp. Kaprec, zatoženca gosp. Levstika pa gosp. spomlad z vso silo hoče napeti boj. — S takimi raz-dr. Etbin Costa, kteri je ob enem zastopal tudi Vilhar- gledi stopi svet v novo leto. jevo pravdo, ker po neki posebni dogodbi se je zadnji čas odpovedal gosp. dr. Juli žl. Wurzbach. že Ker Listnica vredništva. Gosp. And. Comelu v Terezini: Heral zraven g. Paj ka je bilo več županov zaslišanih za priče, dično društvo je v pisavi lastnih imen slovanskih ravno tako je trpela razprava -celi dan; drugi dan je zatožencema malo zanesljivo kakor so starodavne krstne bukve. Verjemite nam bila sodba oklicana. Sodnija je priznala v „Naprejevem (í sestavku po 488 y 491 y 492 in 493 kaz. zak. pre- grešek zoper varnost častí in je gosp. Levstika, kot pisatelja onega sestavka da heraldiki je slovanščina neznana; še manj pa so znali pravo pisavo priimkov. Přejeli smo 1 gold Hvala lepa! za » heraldik! matico". po 493 kaz. zak. in 35 nici ubozih, in sodniški stroški se plačajo. tisk. postave obsodila na 3 mesce, gosp. Vilharja pa za tedne v zápor; vrh tega zapade 60 gld. kavcije dnar- Obsojenca sta pri tej priči napovedala pritožbo zoper to sodbo. i I , Refe- rent „Laibaclier Zeitung" skega jezika res že tako deleč prinesel, da bi zopet kak profesor mu mogel Priča tega nam Kursi na Dunaji 29. decembra. 5 % metaliki 72 fl. 50 kr. Narodno posojilo 80 fl. kr. Ažijo srebra 17 fl Cekini 5 fl. 62 kr. kr (Pobérhi iz različnih Časnikov in brosúr.) v yy študijali" sloven- Loterijne srećke: spričalo slavne vednosti dati. je 293. list v tistem sestavku, v kterem V Gradcu na Dunaji 23. dec. 1863: 90. 19. 68. 50 58. 5. 89. 23 18. 21. Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji bo 5. jan. 1864. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik V Ljubljani.