Leto LXXn 5t. 171 Poltnina plačana v gofovlnL -> Die Rostgebflhr bar bezaMt
Pros - Cena C 1
Dradniltvo ■ upravai Ljubljana, Kopitarjeva L Telefon J3-61-J3 65. Mesečna naročnin« 15 Ur. la ino-lematvo <0 Ux. — Oek. ra«. Ljub. Ijana 10.650 ta naročnino tn 10.394 ta tnserats. Izključno »aatopatvo t« oglase ti Italije ln Inozemstva)
OPI S. A. M liano. Rokopisov a* vračam«.
SCOVENEC
IULII . m*
28
PETEK
Neue ergebnislose Feindangriffe in der Normandie
Feindliche Durchbruchsversuche siidlich Florenz abcrmals eriolglos Zahlreiche Sowjetangrifie an der Ostfront zerschlagcn — Lublin und Narwa geraumt — Stadtkern von Lemberg weiterhin gehaltcn
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, !7. Juli. Das Oberkommando der Wehr-nacht gibt bekannt:
Siidlich Caen wurden unsere gestern zuriickgewonnenen Stellungen ge-iestigt und gegen erneule ortliche An-čriife gehalten. Panzerbcreitstellungen ristlich Caen wurden durch zusammen-gelasstes Artillerieieuer zerschlagen.
Ini Raum westlicb C a u m o n t er-zielte der Feind wenige ortliche Ein-briiche, die nacb Abschuss von 45 Pan-tern abgeriegelt wurden.
Amerikanische Verbande setzten im Raum vvestlich S t. L o mit starken Kralten ihre Angriile iort. Einer ieindlichen Angriiisgruppe von 20 Panzern mit auigesessener Inlanteric gelang es, bis in den Raum C a n i s y vorzustossen. i Panzer vvurden davon abgeschossen. Heitige Kampfe halten hier und im Raum M a r i g n y an.
Nordlich P e r i e r s behaupteten un-tere Truppen ihre Stellungen gegen alle feindlichen Angriile.
Wirksame Angriile unserer Karapi-ilieger richteten sich bei Nacht gegen leindliche Bcreitstellungen im Raum Caen und Schillsziele nordostlich Cherbourg.
Der Feind verlor U Flugzeuge in luttkam »cen.
Im franzosisehen Raum wur-den 40 Terroristen im Kampi niedcr-femacht.
Das Vergcltungsleuer aui London dauert an.
In Italien blieb dem Gegner im Raum siidlich F I o r e n z auch gestern trotz aller Anstrengungen, unsere Front tu durchstossen, jeder Erlolg versagt. Unter Einsatz starker Inianterie- nnd Panzerverbande rannte der Feind immer tvieder, von Artillerie und schweren lultangriflen unterstStzt, gegen unsere Stellungen an, blieb jedoch unter hohen Verlusten liegen. Ein ortlicher Einbruch, den der Feind erst nacb scbwersten KSmplen sfidvvestlich Figline erzielen konnte, wurde abgeriegelt,
An der-Os t f t n n t wurden im Ab-srhnitt Stan islan - Lemberg tajil-reiehe Angriffe der Soivjets verlustreich ahgevviesen. Der Stadtkern von Lemberg ivird Tveiterhin von nnseren Gre-nadieren gegen alle bolschevvistischcn Angriffe gehalten.
Im Raum von J a r o s 1 a ii und Lublin h al t der starke loiudlicho Druck an. Die Stadt Lublin ging nach erhitterlen Kiinipfcn verloren.
Bciderseits von Brest-Lilowsk, bei Bialystok und ostlich K a u e ii vvurden alle Durchbruchsversuche dor Bolsrhewisten zerschlagen. iirtliehe Kin-briiche abgeriegelt. Bei Ponevvisrh sind Kainpfe mit Ieindlichen Aufkliirungs-und 1'anzerspitzen im Gange.
Zvvischen I) ii n a h u r g und dcin F i n n i s c h c n M e e r b u s e ii hrachen auch gestern vvieder zahlreiche Angriflo der Sovvjets blutig zusanuiirn. Die in einem vorspringenden Kronlhogcn gele-gene Stadt N a r w a vvurde nach Diircli-fiihrung der seit langer Zcit vorbercite-ten Zerstorung allcr kriegsvvichtigen An-lagen belclilsgeniiiss geriiumt.
Angrilfe des Feindes gegen unsere verkiirzten, wcnige Kilometer »estlich verlaufenden neuen Stellungen blieben erlolglos.
Bei den srhweren Kampfen ini Raum von L n d s e n leichnete sich das Fusi-lierhntaillon 32 unter Rittmeistpr von He.vdebreck diirrh besondero Standhaf-tigkeit aus. Der tapfere Kommandeiir fand in vorderster Linie den Heldentod.
In der Zeit vom 21. Juni bis 24. Juli wnrden im Nordahschnitt der Ostlront durch Truppen des Heeres und der \Vaffen-SS sovvip durch fliegcnde Ver-biindo und Klakartillerie der Luftwaffe 921 sovvjetischo Panzer vernichtet.
Starke Schlaclitflirgervorhiinde griffen in den Schvvorpunktabsehnitten vvirksani in die Krdkiinipfe ein und zersprengten feindliche Kolonnen. Hierhei vvurden 35 feindliche Panzer und iiber 400 Fahr-zcuce zerstort.
In der Nacht fiihrten schvvere Kampf-flugzeiige Angriile gegen feindliche Be-reitstelliingen im Rauni von Lublin.
Nordanierikanischn Bomher griffen Orle in Siidnstdnntschland und in Runianien an. Durch l/iiftTortei-digungskriifte wurden 42 feindliche Flugzeuge. darunter 35 vjermotnrige Bonihcr, vernichtet. Riimiinisrhe .Tagdllieger srhos-sen im Kampi mit einem nordainerika-nisehen Jagdverband neun feindliche Jag«-r ab.
In der Nacht warfen feindliche Flug-zenge Bomben im Raum von Hamburg und auf die Stadt T i 1 s i t. Sechs Flugzeuge ■nurden zum Absturz gebracht.
Novi brezuspešni sovražni napidi v Normandiji
Sovražni prebijalni poskusi Juž. od Firenc ponovno brezuspešni — Številni sovjet. napadi na vzhodnem bojišču razbiti — Lnblin in Narva izpraznjena Mestno središče Lvova še nadalje v nemških rokah
Fiihrerjev glavni stan, 27. jnlija. I DNB. Vrhovno poveljstvo oborožene sile javlja:
Južno od Caena so bili včeraj nazaj pridobljeni položaji ojačeni in obdržali smo jih proti obnovljenim krajevnim napadom. Vzhodno od Caena smo razbili z osredotočenim topniškim ognjem oklepniške pripravljalne položaje.
Na področju zahodno od C n u -m on t a je dosegel sovražnik malo krajevnih vdorov, ki so bili po uničenju 45 oklepnikov zapahnjeni.
Ameriški oddelki so nadaljevali z napadi močnejših sil na področju zahodno od S t. L o - jj a. Neki sovražni napadalni skupini v jakosti 20 oklepnikov s pehoto na oklepnikih je uspelo, da je sunila do področja pri C«-nisyju. Pet oklepnikov izmed teh je bilo uničenih. Tukaj trajajo ogorčeni boji in na področju pri M a r i g n y j u.
Severno od Pcriersa so obdržale naše čete svoje položaje proti vsem sovražnim napadom.
Uspešni napadi naših bojnih lctal-cev so se usmerili ponoči proti sovražnim pripravljalnim položajem na področju Caena in proti ladijskim ciljem severovzhodno od Cherbourga.
.Sovražnik jc izgubil v zračnih bitkah 11 letal.
Na francoskem področju je bilo v boju ubitih 40 teroristov.
Maščevalni ogenj na London še traja.
V Italiji je izostal sovražniku vsak uspeh na področju južno od F i -r e n c tudi včeraj vkljub vsem naporom, da bi prebil naše bojišče. S posegom močnih oddelkov letalstva in oklepnikov je naskočil sovražnik, ki sta ga podpirala topništvo in težki zračni napadi naše položaje, pa je vendar bil zaustavljen pod zelo visokimi izgubami. Nek krajevni vdor, ki Ra je sovražnik mogel doseči jugozahodno od F i g 1 i n n po najtežjih bojih, je bil zapahnjen.
Na vzhodnem bojišču so bili na odseku Stanislav — Lvov 7, izgubami odbiti številni sovjetski napadi. Mestno središče Lvova drže še nadalje naši grenadirji proti vsem bolj Ševiškim napadom.
Na področju pri Jaroslavn in Lnblin u trnja še nadalje močan so->razni pritisk. Mesto Lublin smo iz-cubili do ogorčenih bojih.
Dr. Gobbels je govori! nemškemu narodu
Poročilo o dogodkih 20. julija - Vsa ozadja zarote so odkrita - Fiihrer in njegovo delo sta pod vodstvom Previdnosti - Zaključki iz dogodkov 20. julija
Na obeh straneh Brest-Litov-ska, pri Bialystokn in vzhodno od K o v n a so bili razbiti vsi boljše-viški prebijalni poskusi, krajevni vdori pa zapalinjeni. Pri Ponevičn so v teku boji s sovražnimi ogledniškimi in oklepnimi ostmi.
Med Dvinskont in Finskim zalivom so se v krvi zlomili tudi včeraj številni sovjetski napadi. V naprej štrlečem bojnem loku ležeče mesto Narva smo izpraznili po i/.vedbi že dalje časa pripravljenih razdejanj vojno važnih naprav.
Sovražni napadi proti našim skrajšanim, nekoliko kilometrov bolj zahodno potekajočim novim položajem so ostali brezuspešni.
V	težkih bojih na področju pri Lndsenu se je izkazal s posebno vztrajnostjo 32. fuzilirski bataljon pod stotnikom von Heydebrechom. Hrabri poveljnik je padel junaške smrti v prvi bojni črti.
V	času od 24. junija do 24. julija so uničile čete vojske in orožja SS, kakor tudi leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva na severnem odseku vzhodnega bojišča 924 sovjetskih oklepnikov.
Močni odelki borbenih letalcev so uspešno posegli v težiščnih odsekih v boje na zemlji in razbili sovražne kolone. Pri tem je bilo uničenih 35 sovražnih oklepnikov in preko 400 vozil.
V	noči so izvedla težka bojnn letala napade proti sovražnim pripravljalnim. položajem na področju pri L u b 1 i n u .
Severnoameriški bombniki so na padli kraje v jugovzhodni Nemčiji in Romuniji. Letalske obrambne sile so uničile 42 sovražnih letal, od teh 35 štirimotornih bombnikov. Romunski lovci so sestrelili v borbi z nekim oddelkom severnoameriških lovcev 9 sovražnih lovcev.
V	noči so odvrgla sovražna letala bombe na področje Hamburga in na mesto Tilsit. Šest letal je bilo sestreljenih.
Bukarešta. 27. julija. Splošno mišljenje v Romuniji o osnovanju moskovskega poljskega odbora prinaša najjasneje dnevnik »CuronttiI<. Btika-reški časopisi kažejo na angleški molk napram moskovski sa.mOlastnos.ti ter lo označuje za značilno. Sovjetska zveza prezračuje sedaj krinko, tako navaja dalje.
Berlin 27. 7. Minister dr. Goebbcls je podal v sredo zvečer v radijskem nagovoru nemškemu narodu poročilo o dogodkih 20. julija in o zaključkih, ki so tem dogodkom sledili.
»Mislil sem.< tako je izvajal pri tem med drugim, »da bom moral še nekaj dni čakati, da bodo odkrita tudi zadnja ozadja teh sramote polnih dogodkov. Sedaj pa je vse odkrito. Ničesar ni, kar bi se moralo zamolčali ali olepšati. Dogodki 60 tako jasni in razumljivi, da lahko spregovore sami o sebi. To boni storil v treznem in neolepšanem poročilu o stanju. Nemški narod ima vso podlago, da črpa iz tega ojačano gotovost bodoče zmage našega pravičnega, pod božjim varstvom stoječega boja in ludi naši sovražniki 6e bodo kal malo vdali nadi, da jim je ta nesramen in zahrbten napad, ki jo bil izveden proti Ftthrerju in njegovi državi, prinesel tudi najmanjšo korist.
Ko sem bil opoldne preteklega četrtka v telefonskem pogovoril iz FUhrcrjevega glavnega slana obveščen o sramote polnem zločinu, ki je bil naperjen malo prej proti Fiihrer ju in njegovim najožjim vojaškim sodelavcem, mi je bilo pri duši ravno tako, kakor je bilo vsem Nemcem, ko je nekaj ur pozneje radio podal isto poročilo. Kratek trenutek sem imel občutek, ko da se mi majejo tla pod nogami. Videl sem v duhu apokaliptične slike zgodovinske možnosti, ki bi nastala, če bi ta nesramen, strahopeten napad uspel, in ki bi zadele nemški narod, da, celo Evropo. Nato pa je napolnila mojo srce pobožna, zbrana hvaležnost, .laz 6em že mnogokrat, toda nikoli tako jasno in razločno kakor tokrat doživel, da sta Ftihrer in njegovo delo pod varstvom Previdnosti, ki ne trpi nobene nesramnosti in podlosti, ki bi ga zadržala in da nam kaže pot božja usoda, ki vlada nad vsem človeškim dejanjem, ki pravi, da mora biti to delo dopolnjeno, četudi naleti še na tako velike težave, da mora biti dopolnjeno, da jc lahko dopolnjeno in da bo dopolnjeno.
Dva moja kolega ministra sta bila ravno pri meni v razgovoru, ko sem dobil poročilo iz Fiibrerjevega glavnega slana. Ta zahrbten napad ie mogel izvesti le zloben in zavržen človek in takoj sem vedel, v katerih krogih ga je treba iskati. Popoldne ob štirih je pričela za njim stoječa majhna zarotmška klika, kakor smo pričakovali, plesti svoje mreže. Atentator, neki grof Stauffenberg, je dospel medtem v Berlin z letalom ter prinesel zlagano poročilo, da je Fiihrer podlegel pri atentatu in da je sedaj prosta pot tem zločinskim častihlepnežem. Ti so naredili ta atentat, da bi oprostili nemško vojsko prisege ter bi jo pritegnili na svojo 6tran, kakor so mislili v svoji zaslepljeni blaznosti in bi jo uporabili v svoje zločinske namene. Pod pretvezo, da morajo ščititi politično vodstvo Nemčije, so dali berlinskemu stražnemu bataljonu povelje, da obkoli vladni okraj, s čimer je bila tudi njihova delavnost, ki bi kakor koli mogla odločevati, pri kraju. Malo časa so bili v posesti obveščevalnega aparata v Ben-dlerstrasse. Pozabili pa so, da sestavljajo berlinski stražni bataljon, kakor tudi nemško vojsko, fanatični nacionalni socialisti nn da je njegov poveljnik major Remer, ki si je pridobil pri zatrt ju le državi sovražne delavnosti veliko zaslugo, takoi prišel k meni ter zahteval navodil od mene.
Mladi major prejema Fiihrerjeva navodila
Majorja Remerja so zvezali takoj po telefonu s Fiihrerjeim in Fiihrer sam mu je dal jasna in razumljiva povelja o nadaljnjih ukrepih. Ta telefonski pogovor spada k najrazburjenejšim spominom v mojem življenju. Mlad častnik nemške vojske, ki 6c je izkazal na bojišču in bil odlikovan 6 hrastovimi listi k viteškemu križcu, je počaščen, da sprejema h ust svojega Fuhrerja in vrhovnega poveljnika direktna navodila, in sicer v uri, ko je, potrebno hladnokrvno in bliskovito ravnanje. Povelja se glase, da je treba izdajalsko tolpo takoj zatreti in zločince, prijeti. V nekaj minutah je stražni bataljon odtegnjen od svojih mest v vladnem okraju in zbran v mojem vrtu. Na prošnjo majorja Remerja sem govoril zbranim možem, jim razložil jasno dejansko stanje ter pri ie.m doživel izbruh srda in ogorčenja, kakor ga doslej še nisem nikoli spoznal. Takoj po končanem govoru so zagrabili častniki in vojaki svoje strojnice in puške, da bi se pripravili za obračun. Od vseh strani so navalili name, da no prepustim nobenemu drugemu oddelku kakor njini čast, da s krvjo izdajalcev sami operejo sramoto, ki jo je skušala zarotniška drhal pripraviti nemški vojaški suknji.
Zarotniki obkoljeni in uničeni
Medtem 60 se javl jali iz Berlina kakor tudi iz. bližnje in daljne okolice poveljniki tukaj nameščenih oddelkov čet, pehotnih in oklepniških šol, skupin protiletalskega topništva in lovcev, orožja SS, policije in drugih edinic in nobeden noče prepustiti drugemu prednosti, da bi uničil izdajalsko gnezdo. Slražni bataljon je dobil povelje.
Bendlerjev blok je bil obkoljen, ne da bi padel en slrel, kajti tudi v njem se je vso dvignilo proti izdajalski kliki. Ta je Že razorožena, sedi rtonolnomn brez-mofna in zapuščena v neki službeni sobi ler poskuša vsa obupana predstavljati vlado. Neki general, ki se je doslej v voj-
nem vodstvu odlikoval le s tem, da jo vsako veliko odločitev sabotiral, je kolovodja zarotnikov. Nek generalni polkovnik, ki jo bil že pred leti odstavljen in upokojen, ker jo doživel pri najmanjši obremenitvi zlom živcev, bi naj prevzel civilno vodstvo države. Zaradi tega je prišel tudi v civilni obleki, kar predstavlja edino šivamo domnevo, ki jo prinaša za svojo novo s1už1k>. Nek drugi generalni polkovnik, ki je bil zaradi svojega strahopetnega umika na vzhodnem bojišču že pred dolgim časom izločen iz vojske in ki so mu bile odvzete pravice, nositi uniformo, jo izbran, da vodi nemško vojsko. Zločinski atentator grof Stauffenberg je politični svetovalec. Tem se je pridružilo še nekaj nepomembnih činov in statistov, ki so bili urno aretirani, ne da bi nudili le malo odpora. Takoj na mostu sestavljeno izredno sodišče je obsodilo očitno krive na 6mrt, ostali pa so bili prepeljani v varstvo. Pluton 6lražnega bataljona jo izvršil eksekuc.ijo. Prisegolotnni zločinci so doživeli spodaj na dvorišču zasluženo smrt. In s tetn jc vsa akcija pri kraju.
Vojska sama je zatrla puč
Oprostite nni, da vam ne poročam o nadaljnjih posameznostih. Te so za udeležence zarote tako sramotne, da bi mogle le zmešati dejansko stanje. Bistveno se mi zdi, da jo vojska sama zatrla poskus puča nekaj zločinskih častihlepnežev, ki so hoieli onečastiti spomin njihovih padlih tovarišev in skočiti vojakom na bojišču za hrbet.
Noben vojak in noben častnik se ne sme sramovati, da nosi isto uniformo, ki so jo nosili li hazarderji, in ki so bili nevredni, da jo nosijo. Uniformo nemškega naroda reprezenlirnjo6totisoči nemški vojaki, ki so v njej umrli junaške smrli za Fuhrerja in narod in milijoni drugih, ki v njej dnevno in ob vsaki uri izpostavljajo v nevarnost 6voje življenje na bojišču za življenje naroda, da, le ti jo reprezentirajo, no pa ti časlihlepneži. Noben del čet, niti na bojišču niti v domovini ni v krilični uri nitii trenutek omahoval v svoji zvestobi do Fuhrerja, do vlade in do nemškega naroda. Vsi, častniki in vojaki, so tekmovali v vroči želji, da operejo to sramolo in da potolčejo v Ha prisegolomno zarotniško lolpo. Da bo
to tolpo, v kolikor se lo še nI zgodilo, zadela zaslužena kazen, mi ni treba posebej poudarjati. To zahteva nemški narod. predvsem pa tudi nemška vojska. Ta hoče biti oproščena vseh bornih preostankov reakcionarnega zaostanka, ki ni hotel razumeti in ni mogel razumeti našo narodne države, ki ni Fllhrerju nikoli oprostil, da je odprl tudi sinu naroda pot do častniške kariere, da dobi vojak zaradi hrabrosti odlikovanja kakor častnik in da v naši vladi cenijo vsakega le po dejanjih, no pa po imenu, rojstvu in premoženju. V kolikor pa dvignejo roko proti naši novi državi, ki je izšla iz nacionalno socialistične revolucije ali celo ogrožajo življenje Fuhrerja, bodo uničeni v imenu naroda.
To smo pa tudi dolžni bojišču, ki sedaj že pet let marljivo in hrabro izvršuje svojo dolžnost in V6eniu narodu, ki praktično doživlja nacionalnosocialistično narodno skupnost. Ta ima pa tudi pravico do tega, da ščiti hrbet celokupnega naroda.
Niti vodijo v Anglijo
Zo pred nekaj meseci mi je padlo v oči, da je sovražno časopisje v regularnih razdolijih kazalo na to, da si je prihranilo še neko posebno inačico k svojemu vojnemu vodstvu. Vedno znova so zatrjevali v Londonu, \Vashingtonu in Moskvi, da obstaja v Nemčiji v nekih krogih generaliteie opozicija in vedno znova so imenovali pri tetn neka imena, ki so stopila sedaj pri tem poizkusu puča z dno 20. julija v ospredje. Ne samo to je dokaz za to, da so ti zločinci bili v zvezi s sovražnikom in delali po njegovem naročilu. Ali ne kaže tudi na to dejstvo, da so uporabili pri atentatu na Fiihrcrja angleško razutrolivo, da jo bil atentator v svaštvu z angleško visoko aristokracijo in da jc londonsko časopisje po objavi atentata živahno upalo, da bodo dogodki 20. julija skorajšen zlom Nemčije. To jo bil torej lo atentat iz sovražnega tabora, čeprav so 60 našlo krealure z nemškimi imeni pripravljene, da ga izvedejo.
Toda vsi so se uračunali. Zmotili so se v oceni nemškega naroda, nemškega vojaka, predvsem pa v nacionalno socialističnem gibanju. Končno nismo Radoglie-vega kova. Kar pa zadeva Fiihrcrja — on jc v božjih rokah.
Rešitev Fuhrerja - pravi čudež
Ravnokar sem prišel iz Fiihrerjcvega glavnega stana, kjer sem prebil nekaj dni. Slišal sem V6a poročila in navedbe vseh prič, ogledal sem si prostor, v katerem je bil izveden atentat in lahko rečem le, da sploh ni več nobenega čudeža, če ni bila rešitev Fuhrerja iz največje življenjske nevarnosti pravi čudež. Atentatorja je odposlal eden izmed aretiranih generalov k dozdevnemu poročanju o ra-zgovoru o dnevnem stanju. Prinesel je razstrelivo v aktovki v sobo za razpravljanje o položaju ter je hotel v določenem trenutku pod pretvezo, da jo postavi na tla, poriniti direktno pred Ftih-rerjeve noge. Generalni polkovnik Kor-ten, ki je sta! neposredno za Ftihrcrjem, je bil hudo ranjen in je v soboto podlegel poškodbam. Sila eksplozije je vrgla udeležence razgovora več metrov daleč skozi okno in raztrgala v cunje njihove uniforme. V vsem prostoru je bilo v obsegu ogromnega detonacijskcga vala, ki ga je izzvalo razstrelivo, le eno mesto, ki se ga ogromna sila ni dotaknila, in to je bilo me6to, na katerem je sedel Fiihrer ob mizi z zemljevidi. Mizo z zemljevidi je sila eksplozije zagnala po prostoru, Fiihrer pa je oslal nepoškodovan, doživel jc le majhne udarce, opekline in brazgotino na čelu. No sramujem 6e priznali, da sem človek, ki veruje v zgodovino, to sc pravi, da verujem v to, da ima zgodovina smisel in logiko, četudi jo včasih šele pozno spoznamo. To me pa ščiti tudi proti nevarnosti, da bi tudi le kdaj dvomil o tem, da bomo vkljub vsem obremenitvam ob koncu te vojne zmagali. Moja vera v globok smisel zgodovine je našla 20. julija obnovl jeno potrditev. Zgodovinski materi a>l isti so bodo morda nad leni smejali, toda jaz 6Cm vkljub temu o tem Irdno
prepričan, da je vzela usoda Fuhrerja v tej tragični uri v 6vojc milostno varstvo, ker ga hoče pripraviti za še večjo bodočnost in jaz imam občutek, da je tudi naš narod v 6voji skupnosti istega prepričanja.
Kako bi bilo drugače možno, da bi tako temen dan dal narodu tako mogočen vzgon? Sovražni časopisi so pisali še dva dni po 20. juliju, da pohaja zarotnikom počasi strelivo in da obstoja nevarnost, da bodo morali kmalu kapitulirati, kar bo berlinsko prebivalstvo zelo razžalostilo. Medtem pa se je dvignila v vsej Nemčiji le ena edina zahvalna molitev milijonov k Vsemogočnemu, da je obvaroval Fiihrcrja in ga reSil svojemu narodu. Tega zunaj v svetu ne bodo razumeli in zaradi tega nas vedno napačno cenijo. Da je bila izdajalska družba istega mišljenja, jc dokaz za to, da ni poznala našega naroda in ni imela z njim nobenih notranjih vezi.
20. julij predstavlja nasprotje znaka moralnega propada našega naroda.
Minister dr. Gobbels je objavil dodatno zaključke, ki jih je treba potegniti iz navedenih dogodkov.
»Mi moramo,« jo dejal, »iti skozi pekel odporov, obremenitev in nevarnosti, preden dospemo na koncu poli v svobodo in na čisti zrak. Jasno je, da ne smemo v tej usodepolni borbi za naše življenje naših sil niti najmanj štediti, v nasprotju z njimi moramo neomajno in brez premišljevanja poseči v borbo, v kolikor nam jo to le mogoče. To hoče tudi ves narod. Ta hoče dati tudi zadnje, in če je potrebno, vse, kar ima za to vojno. V deželi sami razpolagamo z ogromnim potencialom sil, katerega dobršen del, toda ne ves, bo izčrpan.
Totalna vojna je povelje ure
Fiihrer je že v svojem polnočnem radijskem nagovoru dne 20. julija objavil, da je imenovan minister Heinrich Hinim-ler za vodjo rezervne vojske v Nemčiji. Njegova naloga bo v tem, da bo poleg reorganizacije celokupnega aparata rezervne vojske, ki je v domovini in ki šteje močno oddelke vojske, dobro izšolal in odposlal na bojišče številne nove divizije. S tem nastale probleme bomo sedaj pretresali z nacionalno socialistično energijo. Uspeh ne more in no bo izostal.
Minister za oborožitev in vojno proizvodnjo Albert Speer je s 6vojim neumornim delom in z lastnim genialnim poenoslavitvenim procesom dvignil nemško oborožitveno izdelavo v takem obsegu, da vzbuja začudenje. Sovražni letalski napadi niso mogli zadati naši vojni izdelavi nobene resno škode, v nasprotju niso mogli niti onemogočiti, da ne bi izdelava orožja in streliva zelo narasla od meseca do meseca. To naraščanje izdelave pa sn nadaljuje in še dolgo ni doseglo svojega viška.
Sicer potrebujemo za to velike množice delovnih sil in predvsem nemških,
ker le tvorijo ogrod je oborožitvenega podjetja. Nasprotno temu pa je treba nadomestiti mlade može, ki odidejo iz oborožitvenega gospodarstva k vojski. Zaradi tega je potrebno silo nemške domovine izčrpati v še. mnogo večjem obsegu in postavili v borbo več, kakor doslej.
Totalna vojna je povelje ure. Ona bo v deželi, kakor tudi na bojišču oprostila toliko si,l za oborožitveno proizvodnjo, da nam ne bo preveč težko, nndvladati težave, ki se v vojnem položaju vedno pojavljajo. Kako malo vzroka ima sovražnik za triumfe, bodo dokazali naslednji meseci.
Položaj na bojiščih, posebno pa na vzhodnem bojišču se Ivo zaradi predvidenih ukrepov kmalu spremenil, in sicer bistveno v našo korist. Vojna bo dobila novo lice in našim sovražnikom bo obtičal v grlu triumfalni klic. Oni so menili, da nam bodo z 20. julijem zadali uničujoč udarec. Oni pa so nas le pretresli. Posledic pa ne bomo trpeli mi, ampak oni.
K temu pa pride še nekaj drugega: Mi smo morali pri spoznanju začasne teh-
(Nadaljevunje na 2. strani)
Stran g
»SLOVENEC*, petek, 28. julija 1944.
Dr. Gobbels je govoril nemškemu narodu
(Nadaljevanje s 1. strani)
nično sovražno premoči na nekaterih področjih znova začeti. Poslalo nam je jasno že pred dolgim časom, da bomo mogb premagati nasprotno stran ne le s prekaša-njem njihovih, temveč z ustvarjanjem novih sredstev iu možnosti tehničnega vojnega vodstva. Tako tukaj ni bil govor, da t>i ujeli naskok, ki ga je imel sovražnik, temveč da bi sovražnika prehiteli. To se je zgodilo v teku preteklih dveh let na najrazličnejših področjih vojne tehnike. Rezultati tega odločujočega razvoja pa bodo stopili na bojnih poijili vedno bolj in bolj do izraza. Uporaba novega orožja »V 1« je neke vrste uvod k temu.
Sovražnik bo postavljen pred nova dejstva
Odločujoče pri tem razvoju pa je, da se giblje v popolnoma novem okviru, zaradi česar s pravico pričakujemo, da bo sovražnik postavljen pred popolnoma nova dejstva in bo zaradi tega precej nepripravljen.
Ce danes zahteva britanska javnost obrambna sredstva proti orožju »V 1«, je to popolnoma razumljivo, kajti najbistvenejša prednost tega orožja ni v tem, da leti leteča l>oniba brez posadke, kakor v tem, da ji ne more prav nič do živega sovražna obramba in obrambni sistem. Slično bo z vsemi ostalimi novimi orožji, ki jih bomo v kratkem vrgli v borbo na različnih odsekih. Imamo torej prednost, da smo sovražnika na tem ali onem sektorju vojne tehnike ne le ujeli, ampak
celo prehiteli. Rezultati tega razvoja so v majhnem delu v 6tadiju preizkušenj, večinoma pa že v izdelavi.
Sramoval bi ee, govoriti lake stvari, če me ne bi dejstva opravičevala. Pred kratkim sem videl moderna nemška orožja, pri pogledu na katera mi srce ni le hitreje bilo, temveč mi je za trenutek obstalo. Mi vsi ne potrebujemo dokazne sile tehnike, da se prepričamo o gotovosti naše bodočo zmage. Mi verujemo v njo, ker verujemo v nemški narod.
Srečo pa vzbuja tudi, da nam tako trdnost nazora in izgledov potrjujejo realna dejstva in to je na področju naše oborožitveno proizvodnje danes bolj kot kdaj mogoče. Nentški izumitveni duh je prestal svojo preizkušnjo. Svet je moral dolgo časa čakati na to, da se je prijavil k besedi in sedaj bo kmalu tako daleč. Sovražna stran ni preko gore, kakor to zatrjujejo njihova vodstva, temveč stoji še pred goro. To bo ponovno pokazal razvoj prihodnjih tednov in mesecev.
»Jaz verujem,« tako je končal dr. Gobbels, xla je nemški narod s celokupno bilanco 20. julija bolj zadovoljen, kot njegovi sovražniki. Fiihrer je kakor vedno na krmilu našo države in vodi narod z varno roko skozi vse viharje in nevihte te vojne. Naš narod je hraber, marljiv in delaven in ima le eno misel, da se bori in dela, da bo zmaga naša. Zahvaljuje se Vsemogočnemu, da jo vzel Fiibrerja v svoje milostno varstvo ter ga prosi, da 6tori to tudi v bodočnosti. Mi vsi pa hočemo drug drugega prekašati v ljubezni in zvestobi do njega in v veri v njegovo zgodovinsko poslanstvo.«
Komunisti tepeni na Gorjancih in pri Uncu
Orožje »V 1« nad Anglijo
Stockholm, 27. julija. Agencija Reuter javlja: V londonskem področju je bila povzročena škoda in izgube, ko so v zgodnjih jutranjih urah četrtka priletele leteče bombe« nad južno Anglijo, vključno londonsko področje.
Zračni boji nad vzhod. Alpami
Berlin, 27. julija. Mednarodni informacijski urad je izvedel od svojega dopisnika letalstva, da jo v dopoldanskih urah 20. julija prišlo na severovzhodnem predgorju Alp in nad pogorjem do ogorčenih zračnih bitk. Nemški in madžarski lovci so se borili proli anglo-atneri&kim bonibniškim skupinam, ki so priletele nad področje dunajske kotline v spremstvu močnih oddelkov lovcev. Sovražnika so ovirale tudi številne težke protiletalske topnišTce baterije z osredotočenim ognjem pri izvedbi njihovih napadalnih namenov. Doslej imamo poročila o se-t-lrelitvi 31 severnoameriških stralioval-nib letal, od tega 26 štirimotornih bombnikov.
Napetost med tolpami in angleškimi agenti
Berlin. V južni Albaniji obstoja med tamkajšnjimi komunističnimi tolpami in britanskimi agenti močna napetost, ki je ojačena zaradi naraščajočega obojestranskega nezaupanja. Značilno je, kakor je izvedel DNB. neko pismo, ki 60 ga zaplenile nemške čete pri komunistih in ki ga je napisal neki Ferik Hada, ki pripada tako imenovanemu »štabu 1. operativne cone«, krajevnemu poveljniku južnoalban-skega mesteca Krahes. V tem pismu 6toji dobesedno: »S tem Vam dajem na znanje, da ne sme priti razen zavezniškega poveljnika in poveljnika tega štaba nihče v stik z zavezniškirmi zastopniki ter se tudi ne sme spuščati z njimi v vojaške ali politične pogovore. Sicer je dolžnost, osebno pomagati zaveznikom, toda ne sme se jim dovoliti vpogled v krajevne razmere. Le s takšnim obnašanjem bo zavezniškim zastopnikom onemogočeno pravilno presojati bojno in politično pripravljenost naše dežele. Slej ko prej mora biti naš cilj, da jih zadržujemo v tej negotovosti.«
Gole izmišljotine
Tokio. Govornik japonskega informacijskega urada je izjavil na konferenci inozemskega tiska, da so sovražna poročila o jaiponsko-nemških poskusih skleniti mir preko Vatikana, gole izmišljotine. Ko je obiskal japonski zastopnik 17. julija papeža, je bil to le pozdravni obisk ob priliki premestitve japonskega veleposlaništva iz mestnega področja v Vatikan. Kombinacije o kakšnih mirovnih pogovorih ne odgovarjajo dejstvom. Ta poročila so le dokaz sovražne negotovosti, kako dobiti vojno. Igush je poudaril, da ne bo prej miru, dokler ne bosta zmagali Nemčija in Japonska.
Preosnova fašistične stranke
Milan, 26. julija. Oi> obletnici Ba-doglijevega državnega udara 25. julija je bila na Ducejevo povelje izvedena preosnova fašistično - republikanske stranke na vojaški podlagi. k«točasno so ustanovili »črne brigade«. Po ukazu Dueeja z due t. julija bo preosnovana fašistično-republikan^ka stranka v nek vojaški organizem. Vsi fašisti, ki pripadajo stranki v starosti od 18, do 60. let, ki ne pripradaio vojski, tvorijo v bodoče »pomožni zbor črnih brigad«, ki bo sestavljen iz posameznih skvq-drov v »črnih brigadah«. 25. jjilija je bilo uvrščenih v »črne hrigade« 20.000 skvadristov (stari fašistični borci). Di-rektorij fašistične-republikan. stranke bo preosnovan v generalni štab tega fašističnega pomožnega zbora. Pomožni zbor bo imel vojaško disciplino ter bo podrejen pravu ter vojnemu sodstvu. Posamezni krajevni oddelki pomožnega zl>ora so jiodrcjeni ukazom pokrajinskega vladnega šefa. Fašistična republikanska stranka obdrži dosedanjo politično nalogo ter bo nadaljevala z političnimi nalogami, ki jih bo odredila struktura fašistične države.
Izgube komunistov
Berlin. Kakor javlja DNB, so izgubile komunistične tolpe na nekem bojnem odseku na zahodnem Balkanu v enem tednu 1110 mrtvih ter 275 ujetnikov in 310 pri-bežnikov. Zaplenjene eo bile velike količine orožja, streliva in preskrbovatnih potrebščin vseh vrst,
Berlin. Kakor je izvedel DNB, je izbruhnil te dni v različnih hrvaških vaseh na področju Bihača upor proti terorju komunističnih tolp, pri čemer beži prebivalstvo v velikih množicah z ozemlja, ki ga imajo zasedenega komunistične tolpe. Nemškim četam se je javilo žc preko 340 pribežnikov, ki so prinesli s seboj številno orožje in strelivo boljševi.kov.
Amsterdam. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je izjavil zunanji minister Eden v sredo v spodnji zbornici: »V ničemer se ni spremenilo stališče britanske vlade, ki nadalje priznava poljsko vlado pod vodstvom Nikolajczyka kot poljsko vlado. Spodnja zbornica pa je lahko zagotovljena, da stori vlada Njegovega Veličanstva vse, kar je v njeni moči, da bi dovedla do skorajšnje rešitve problema, ki obstoja med dvema prijateljskima narodoma, ki se nahajata združeno v vojni piroti skupnemu sovražniku.«
Helsinki. K osnovanju poljskega Sovjeta v Moskvi ugotavlja dnevnik »HufvucLstadsbladet« med drugim, da je poljska igra, ki jo sedaj predvajajo v Moskvi, zasedena poleg nekaterih lutk v glavnem le s komunističnimi vlogami.
Domobranci nikoli ne mirujejo in pogosto je prav v tem vzrok, da tako malo slišimo o naših domobrancih, ker so vedno na pohodih in se poročevalec no more niti za kratek hip usesti, da bi nam poslal poročila o najnovejših spopadih. Novomeški udarni bataljon, ki je bil zadnjič tako lepo odlikovan, je odšel takoj na pohod in bomo prav gotovo slišali še zanimive vesti, saj so ♦mtjo kar goreli od vojnega navdušenja.
Seveda tudi drugi oddelki okrog Novega mesta no miruje.ip. V zadnjem tednu so bjli izvedeni v Gorjance ponovni pohodi, v katerih so utrpeli komunisti občutne izgube. Pregnani so bili iz marsikatere utrdbe in na begu so morali odvreči dokaj orožja, streliva in drugega blaga. Hujša bitka se je vnela v Koroški vasi in tja proti Podgradu. Samo v tem spopadu so imeli komunisti 23 mrtvih, domobranci pa so zaplenili dve lahki strojnici in 10 pušk. V ta spopad so posegli tudi topovi. Domobranci so bili priča naslednjemu dogodku: Večja skupina komunistov jo bežala preko zelenega
žitnega polja, ln prav v najbolj goste vrste je priletela topovska granata. Učinek je bil strahovit. Večji del komunističnih-izgub je treba pripisati topništvu.
Nadalje je bil hud boj na Dolžu. Tam sta padla med 23 komunisti tudi 2 rdeča funkcionarja, komandant II. btalajona »ljubljanske brigade« in politdelegat bataljona. V vseh spopadih preteklega tedna so domobranci mogli ugotoviti pri svojih pohodih v Gorjance, da so komunisti imeli nad 80 mrtvih, če ne štejemo izgub, ki so jih doživeli pri Dolžu.
Ljudje, ki so se vračali od poljskega dela, so dne 20. julija zapazili v gozdu Grahovče četrt ure oddaljenega od Unca večje skupine komunistov. Ko se je zmračilo, so začeli ti obstreljevati Unec, a kakšne škode niso povzročili, le nekaj šip je bilo razbitih. Pa tudi to je bilo domobrancem odveč, pognali 60 se iz postojanke in še preden so dosegli komunistične položaje, so jo ti popihali. Čeprav je vse kazalo, da je imelo komu-| nistično vodstvo namen s temi tolpami , osvojiti Unec. Znak, da v tolpah ni več I nobenega borbenega duha.
Komunistične cvetke z Goriškega
Gorica, v juliju 1041 Vsebina knjige >Krj mučencev« je podprta s krvavimi dejstvi, datumi in vsemi potrebnimi podatki, je dokument. Njena grozna resnica učinkuje in pretrese. Ker je v njej opisano tudi mu-čeništvo goriških duhovnikov, ne segajo po njej samo naši ljudje, temveč tudi nasprotniki. Tudi najbolj zakrknjeni ee ne morejo odtegniti njenemu vplivu, njeni strogi jasnosti. Komunisti so zločinci; iz sovraštva do vero so zverinsko pobijali nedolžne, narodno zavedne duhovnike. Zato je komunistom knjiga neprijetna, zabrisali bi radi porazen vpliv, ki ga napravi na vsakega, ki čita o divjem pobijanju. Neki zelo viden komunist je hotel ta utis ublažiti, pa je rekel: »Te žrtve so padle v začetku revolucije.« »Tovariš, ta ugovor ne drži I Le berite še enkrat knjigo in preglejte datume!« ga je zavrnil znanec, >pokolj v Cerknem se je zgodil vendar letos v februarju«. V Ljubljanski pokrajini so ubili kaplana Korna še v aprilu letos. V zadregi ie tovariš nekaj mrmral in se osramočen oddaljil.
V zadnjem času se pri vseh komunističnih edinicah po strogem načrtu vodi komunistična propaganda. Moštvo se poučuje o komunističnih načelih, mnogo se govori o ^uspehih« komunistov v Sov jeti ji in po drugih deželah, na vse kriplje se pritiska na borce, da se vpišejo v komunistično partijo.
Na velikem mitingu v Vipavski dolini je bivši politični komisar razlagal znano zaupno odredbo o likvidaciji vseh duhovnikov, uradnikov, častnikov, kmetov, trgovcev in prolikomunistov ter je zatrjeval, da ta čistka ne bo nič tako groznega, kot se na prvi pogled zdi. Večina nasprotnikov komunizma je že mobiliziranih in bodo postavljeni v prve vrste, da bodo padli, preden bo prišla svoboda. Vse ostale pa imajo zaznamovane tako, da bodo posamezne edinice lahko opravile likvidacijo v dveh dneh. Na vsak način bo narod v najkrajšem času rešen zajedalcev in bo mogel svobodo uživati neoviran.
Rešen bo narod res kmalu, toda rešen komunističnih zajedalcevl
Angloamerikanci so bili ponovno odbiti
Tilly la Campagnc, proti večeru zopet vržen nazaj. Vse ozemlje, ki si ga je priboril sovražnik tukaj z zelo visokimi izgubami, znaša le par korakov širok pas dosedanjega ozemlja brez gospodarja. — Nemške čete so uničile pri ponovnem zavzetju stare bojne črte 18 sovražnih oklepnikov ter zajele preko 200 ujetnikov. Na gričevnatem ozemlju med Tilly la Campagne ter med Orno so so bili ogorčeni boji za višini 76 in 88. Na višini 88 so se izjalovili vsi napadi. Za drugo višino so divjali v večernih urah še menjajoči se boji.
V teku teh bojev se je posrečilo nemškim četam severno od May sur Orne v vzhodni smeri nepričakovano napasti z boka izmikajoče se britanske skupine ter jim zadati zelo težke izgube. Ker dovsža nasprotnik nove močne sile je računati z nadaljnjimi napadi.
Nemško topništvo je uspešno obstreljevalo sovražnikova zbirališča čet. Ko je bilo jugovzhodno od Mondevilla, v nekem majhnem kraju približno 3 km za-padno ed Caena, odkrito neko sovražno topniško gnezdo, ki je sestojalo iz 18 na ozkem prostoru združenih baterij, je ton-ništvo skupno z letalstvom takoj napadlo to gnezdo ter onesposobilo številne topove. Razen tega so bile opažene eksplozije in požari, kar da sklepati na uničenje skladišč za strelivo in pogonsko gorivo. Nemško letalstvo je 7. oddelki lovskih in bojnih letal podprlo obrambne boje ter z dobrim učinkom napadlo sovražna zbirališča čet na področjih južno od Carentana, St. Loja in Caena.
Na morskem področju je bilo zaradi slabe vidljivosti bojno delovanje malenkostno. Obalne baterije so ponoči obstreljevale sovražne ladje v vzhodnem delu Seinskega zaliva ter jih prisilile k umiku. Do bojev jo prišlo tudi v Ro-kavskem prelivu in to med zaščitnimi oddelki nemške vojne mornarice ter sovražnimi hitrimi bojnimi čolni, ki so se pa po topniških zadetkih hitro umaknili.
Berlin, 26. jul. »Nemški odpor je hrez-primerno divji. Dosegel je višek, ki se ga že skoraj ne da prekoračiti. Nemci se borijo tako, kakor da bi Hitler v tem trenutku krize vsakemu vojaku osebno ukazal, da se mora do skrajnosti boriti.« S tem priznanjem skušajo sedaj v Londonu pojasnili, da sta obedve novi ofenzivi invazijskih čet južno od Caena ter zapadno od St. Lo-ja ostali žc po prvih urah ogorčenih bojev brez vidnega uspeha.
Na področju zapadno od St. Lo-ja so ponovili Amerikanci v teku dopoldneva v torek svoj napad, ki se je ponoči še enkrat zrušil. Okrog pol ene je pričelo zopet več stotin letal bombardirati glavno bojno črto, baterijske postojanke ter zveze v zaledju. Po močni topniški pripravi je pričel nato sovražnik z napadom oh eni z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami na široki bojni črti iz področja Rampan-les-Champs de Losque. Južno od Rampana ter jugozapadno od Amignyja pa ie po pridobitvi enega kilometra ozemlja napad že zopet obtičal v smeri proti Hebecrevonu. V teku so protinapadi za uničenje zajezenih sovražnih sil.
Drugi obrambni uspeh so dosegle nemške čete v prvih urah v sredo na jugu polotoka Cotentin. Ko so skušali Amerikanci razširiti svojo napadalno bojno črto ter so pričeli napadati z močnimi silami tudi ob cesti Carentan—Periers pri kraju Raids, so se tudi tukaj z visokimi izgubami za sovražnika izjalovili vsi napadalni sunki.
Ista usoda je doletela Britance, ki so pričeli v sredo opoldne z napadom pri Caenu. Tudi tu so se razvili iz velikih sovražnih ofenzivnih sunkov zaradi močnega odpora nemških čet le krajevno omejeni boji pri Tilly la Campagne ter na višinah ob Orni, pri St. Andre, St. Martin in pri May sur Orne. V menja-jočih se bojih je bil sovražnik, ki se mu je prvotno posrečilo vdreti v razvaline
Iz Trsta
Ranjan od neznancev. V bolnišnico so piipeljali v nlevarnem stanju 15 letnega Vincenca Porccllija, ki jc bil ranjen s strelnim orožjem v leva prsa. Brat, ki ga je spremljal, je povedal, da ga je našel v bližini doma obstreljenega
Nesreče, V bližini glavne ribarnice jc avto podrl zakonca Petra in Condito Benvenuti. Mož ima zlomljeno levo nogo in poškodbe po glavi, žena pa je poškodovana po rokah — Na nogo je padel kos pločevine Ivanu Fonda in je dobil pri tem lažjo poškodbo, — 27 letni Ernest Rimer je s steklenico v roki padel in so mu drobci stekla ranili roko.
Zepar prijet. Pred nekaj dnevi je vsto. pal v tramvaj na Goldonijevem trgu 38 letni Anton Lazar. Začutil je sunek, potem pa je opazil nekoga, ki se mu je na vso moč mudilo proč od tramvaja. V rokah je nosil usnjato listnico, ki jo je Lazar poznal za svojo. Skočil je za njim in ga pripeljal pred stražnika, ki ga je nato odvedel v zapore.
Kolo je »čuval«. 29 letna Estera Bel-lis, ki stanuje na Miramaru, je šla po opravkih s kolesom v mesto. Pred trgovino »Upim« je postavila kolo in odšla nakupovat. Ko se je vrnila iz trgovine, jc videla, da je bila s kolesa odtrgana ključavnica. Vprašala je dva gospoda, ki sta stala v bližini, kje je najbližja mehanična delavnica. Seveda sta bila takoj pripravljena storiti ji uslugo in eden sc jc ponudil, da bo stal pri kolesu, drugi pa jo jc spremljal, da bi ji pokazal delavnico. Ko sta dospela do najbližjega mehanika, se jc mladi gospod vljudno poslovil, Bellisn-va pa je odšla pred »Upim«, da bi odpeljala kolo v popravilo. Medtem pa se je mladi kavalir, ki je »čuval« kolo s kolesom vred odpeljal.
Umrli so: Marija Petrač, Marija Ko-mel, Anton Rakič, Franc Selan, Ivan Ber-ger, Josipina Bertonja, Antonija Kinčič, Frančiška Dodič.
Zaprte gostilne. Urad za nadzorstvo cen na prefekturi je objavil: Po prijavi gospodarske policije proti gostilnam »Alla Fortuna«, »Al Castello di Trieste«, »Alle Viole«, »Ai Porchetti«, in »La Bo-lognese«, ki so kršile predpise o racioni-ranju živil je prefekt odredil, da se za nedoločen čas zaprejo gostilne »Al Castello di Trieste, »Alla Fortuna« in Alle Viole. Njihovi lokali bodo spremenjeni v ljudske kuhinje. Gostilni »Ai Forchetti« in »La Bolognese« pa bosta zaprti za čas, ki ga določa pravilo o odločanju kazni. Gostilničarji so priznali svojo krivdo in so darovali skupno 500.000 lir za meščane, prizadete po bombnem napadu.
Iz Gorice
Žalostna pesem bTez konca ... V Go-doviču nad Idrijo sta dva 10-letna fantka našla nerazpočeno granato. V družbi svojih tovarišev sta jo hotela Is^azniti. Pri tem je izstrelek eksplodiral. Oba dečka sta obležala mrtva na mestu, ostali trije so bili ranjeni in so bili prepeljani v bolnišnico.	-,->:i <-,
Ogenj uničil kmečko domačijo. V Podkraju nad Vipavo je v neki kmečki hiši izbruhnil požar, ki se je hitro razširil in uničil hišo s hlevom in gospodarskim poslopjem vred. Sosedom, ki so prihiteli gasit, se je posrečilo rešiti živino. Škodo cenijo na preko 150.000 lir.
Usodna eksplozija. Na dvorišču neke kmetije v vasi S. Martino pri Ogleju je razpočila bomba. 24 letna gospodinja je bila zadeta in je obležala mrtva. Njena hčerka je bila od drobcev hudo ranjena.
SP0RT
Neplavalke
Dijakinje, ki so se priglasile za plavalno šolo in sicer vse višješolke od vštetega IV. razreda dalje (tudi IV. razredi meščanskih šol) ter III. klasični razred in III. a I. žen. real. gim., na se zbero v torek 1. avgusta ob 8.30 pre<1 kopališčem Ilirija v Tivoliju. Prinesite s seboj kopalno obleko in brisačo.
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBH
Odslej s o naše nove
telefonske številke:
23-61. 23-62, 23-63 23-64. 23-65
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
54
Denar, topovi in kri...
Dogodek v Hebu dne 21. maja 1938 jc dal židovski bojni fronti pobudo, da je načela sudetsko vprašanje, ki^ je postalo evropska zadeva. V istem čaisu je spravilo židovstvo na površje tudi zadevo zaradi potvorjonega poročila in je na ta način oviralo in zadrževalo in hotelo izmaličiti Hitlerjeve predloge. Hitler je takoj pojasnil, da bi se sudetsko vprašanje ne bilo načelo, ako bi se bila pogajanja vršila pravilno. Toda stvari so 6e sedaj zasukale. Odkar so padli v Sudetili Nemci od čeških krogel, je imel Hitler pravico »poseči vmes«. To »poseganje vmes« je torej pomenilo bojevitim Židom, da mora Nemčija nastopiti proti Čehoslovaški ob najmanjšem pripetljaju. I'mor dveh Nemcev v mestu Heb, kt ju je bil ustrelil češki orožnik, je dalo povod, da je Nemčija morala poseči vmes. Še istega večera, 21. maja 193«, jc Radio-Journal de France, ki ga jc vodil Bosselette, poročal o umoru dveh Nemcev sledeče: »Nemčija je postavila na mejo več oboroženih ednuc.« Naio je Picfrfi Lazarcf, glavni ure n> lista »tPajris-Soir«, natiskal z velikimi črkami: »Nemčija mobilizira!«
Uradna ageacu* Haras tete noči
novice o mobilizaciji Nemčije ni niti potrdila, niti zanikala. Zato so naslednjega dne vsi jutranji listi ponatisnili razburljivo novico in ji dodali svojo razlago. Židovski listi pa so zaklinjali Dala die rja, ki je meseca aprila nasledil Blumu, da naj vendar »mobilizira iz previdnosti!« Novica o nemški mobilizaciji je bila izmišljena, toda židovskim načrtom je sijajno služila, kakor je potem pokazalo dejstvo, da je Čehoslovaška poklicala pod orožje rezerviste in je razburila ves svet; med tem pn je Daiadier, ki še ni bil doumel židovske igre, kar v 24 urah izvedel v Franciji delno mobilizacijo.
Henlein, ki je 22. maja pri volitvah zmagal, je uredil zadevo. Ozračje se je zjasnilo. Dne 23. maja se je Hodza odločil, da bo sprejel Henleina. Kazalo je da bodo židovski hujskači pogoreli v čehoslovaški zadevi, kakor so pogo: reli glede Španije. Toda kmalu so si opomogli. Ena pot jim je ostala še vedno odprta in sicer ta, da so nasve-tovali Benešu, naj nikakor ne popusti nri nemških zahtevali glede Sudetov. In Beneš, ki je bil istega mnenja, je nasvet rad sprejel. Potem je prišlo do lieetoraositi slede narodnih manjšin.
kar je položaj poostrilo do takšne stopnje, da mimo razpravljanje ni bilo več mogoče.
V začetku avgusta 1938 se je položaj tako silno poostril, da je Chamtber-lain, ki je vedel, da Anglija za vojno še ni pripravljena, poslal Lorda Run-cimana v Prago z naročilom, da posreduje za mir ter s »podnaročilom«, da naj zadevo, kolikor mogoče — zavleče. Predvsem pa, da naj varuje nedotakljivost češkega ozemlja. O vsem tem je izvedela židovska fronta po ovinkih. Ker pa ni vedela za Cham-berlainovo dvojno igro, je poslala v Prago Pierrea Gota, ki so ga čehoslovaški listi razkričali kot poluradnega zaupnika in posebnega poslanca francoskega naroda. In Cot je nagovoril množice. V svojem govoru je poveličeval šovinizem in vzpodbujal Beneša in njegovo državo, da naj vztraja pn najskrajnejši nepopustljivosti.
V takem razpoloženju so bili potem razgovori s Hitlerjem v Niirnbergu. Posvetovanja in razgovori so bili s trdimi, nepopustljivimi besedami. In francoski »Radio« je poročal o vseh teh razgovorih svojim Francozom, izmed katerih jih je bilo komaj peščica, ki je razumela nemški jezik. Italijanske postaje so te razgovore prinašale v celoti v italijanščini že čez eno uro, potem ko so se razgovori končali. Francoske postaje pa so šele med 10 in polnočjo poročale o teh razgovorih,
pritikajoč jim več ali manj smešne dodatke. Tu in tam so tudi kakšno važno točko izpustile ali pa potvor-jeno poročale, n. pr.: »čehoslovaški vladi pritiče, da se pogaja z merodaj-nimi činitelji nemških Sudetov, da doseže sporazum na en ali drug način.«
Kljub razgovorom v Niirnbergu so se zadeve v Češkoslovaški čedalje bolj zapletale in to zaradi Beneševe nepopustljivosti in njegovih tovarišev. Razgovori se potekali od avtonomije do vrnitve zasedenega ozemlja. V tem pa Nemčija ni mogla popustiti. Glede te točke se je vprašanje Anglije in Francije zasukalo takole: »Ali pristati ali ne pristati«. To se pravi, ali se upreti za ceno splošne vojne volji sudetskega prebivalstva ali pa se nadalje pogajati z Nemčijo. Ne glede na vse te dogodke je Chamberlain, prvi britanski minister, odpotoval z zrakoplovom v Berchtesgaden.
Po dogovorih v Berchtcsgadenu so voditelji oziroma zastopniki _ velikih jx>glavarjev zlatih in revolucionarnih žiefov in njihovi biriči »Odbora zveze zn obrambo židovske internacionale«, odvrgli svojo masko, kajti ko se je bil vrnil Chamberlain iz Be-rchtesga-dena, sta odšla Daiadier in Bonnet v London. Potem pa sta Anglija in Francija priporočala praški vladi, naj prepusti Nemčiji sudetsko ozemlje.
Kot protiudar so se zbrali na poziv Leona Bluma socialistični parlamen-
tarci v takoimenovano odposlanstvi levičarjev. Pri tem zborovanju so za tajili Daladierja in poklicali Bonneta ki naj bi sestavil vlado »svete zve ze«, ki bi bila zmožna s sodelovanjeu komunistov in nacionalistov tipa Ke rillis pripraviti zavedno Francijo zi nevarnosti, ki pretijo in jo vladati močno roko v dnevih, ki bodo hudi.
Ko sta se Daiadier in Bonnet vr nila i t Londona, je v ožjem ministr skem krogu krožil glas, da petim ozi roma šestim ministrom ni hotelo glavo, »da bi 6e bil izvajal pritisk n Češkoslovaško, da bi jo pripravili d tega, da bi sprejela predloge, ki s jih navajali v Berchtesgacfenu,« in d bi v nasprotnem primeru ti ministi demisijonirali in s tem povzročili p* de c kabineta. Ministri, ki so demisi.jf nirali so bili: Geroboamo Rothschih reci: Georg Mandel, Izaija Zaoharia reci: Jean Zay, Pavel Reynaud, Chan petier de Ribes in minister Quenill Poveljnik teh separatistov pa je b Geroboamo Rothschild (Georg Mandel
Georg Mandel je bil v občevanj z ljudmi zmernejši. Izpopolnil se j bil v šoli Clemenceauja, ko je bil nji gov pomočnik med svetovno vojn Prilastil si je bil precej lastnosti svi jega vzornika — silno voljo, odločno in osornost. Poleg tega pa ee je opir na mogočne zlate Žide. Njihovo m« derno dojemanje življenja ga je nt učilo drznosti in poguma.
Sukajmo rokef leskov pa ne
Nekaj novih poglavij iz »Zbornika o ljubljanskem firbcu b čenčah«
Kdo ne pozna tiste basni o murnu in mravlji. Huda zima je bila in murn je medlel od lakote. Zato se nI plašil mraza; zlezel je iz luknjice ter »e podal k botri mravlji: »Lepo to prosim, botra,« ji je dejal. »Posodi mi nekaj živeža, da se prebijem do pomladi.« Mravlja pa je bila trda: »Kaj si poleti delal? Zakaj si nisi pripravil kaj zalogel< »Poleti je bilo tako lepo; kdo bi mislil takrat na zimo. Pel sem in pozabil na vse.« Konec zgodbe je kar pretrd; pa saj ga poznate!
Pridni so postali Ljubljančani I Kar poglejte po vrtovih, kako je vse zasajeno z zelenjavo, paradižniki, zeljem, fižolom. Zgodaj zjutraj že vidiš ljudi, kako se sklanjajo nad gredicami, pulijo plevel, opazujejo rast ljubih rastlinic. Paradižnik je pognal tako visoko svoja močna stebla, da bi potreboval pravo fižolovko, ob kateri bi tudi najdaljši konci rastline našli oporo. Vredno je dati poltretjo liro za lepo, tri metre dolgo palico. Saj bo drugo leto tudi služila — in paradižnikov bo toljko več! Čudno sicer gledajo človeka, če gre zdaj s svežnjem fižolovk tam od skladišča nasproti belgijske vojašnice skozi mesto, češ: »Kaj bo sedaj fižol sadil?!« Za nič zato; naj gledajo; še bolj bi strmeli, če bi prišli gledat na vrt. paradižnikel
Tudi na njivah, ki so nastale na krajih nekdanjih odlagališč smeti in cestnega blata, iz nekdanjih parkov in travnikov, je vse živo. Pridni ljudje vedno dobi dovolj dela na njivi, da le utegnejo pohiteli nanjo. Zato pa tudi bo nekaj krompirčka!
Marsikdo gre dandanes od doma s srpom in vrečo v roki. Ob poteh bo načel nekaj trave za svojo živin i oo. Kaj je lepšega, kot sprehod v Tivoli! Pa tudi lepa deteljica je tam. Počeneš, posmukaš najlepše šope z roko — o to bodo veseli zajčki.
Kdo bi nekdaj vedel, da so tudi suha grahova stebla, s katerih so bili že zdavnaj potrgani stroki, 7a kaj uporabna. In vendar so. Mal dečko sedi na pručici. Sekiro vihti v desnici, z levico pa potiska kito suhih grahovih stebel na tnalo pod of-trino - in na tleh. pregrnjenih z rjuho, se veča kupček »rezanice«. Kuncem tudi pozimi ne bo sile.
Vprašanje drv je vedno bolj pereče. Suhljadi v ljubljanskih gozjlovih ne dobiš več. Marsikje je moral pasti na vrtu star kostanj, če je bilo komu še tako žal prijetne sence. Prida, drv sicer kostanj ne da, a če bodo dobro cepljena polenca, ki so jih otroci zložili v visoke stolpe z dvajsetimi nadstropji, nekaj dni srkala sončno toploto in izpuhtela vso vlago, ni šment, da ne bi gorela.
So pa ljudje, da — pravi murenčki. Pojo in pojo, tekajo okrog, povprašujejo: »Kaj je novega?« In brž, ko so zvedeli za kakšno novo ime, teko k svojim znancem in jim na dolgo in široko razlože vso storijo. Zgodi se, da se ustavi kaka ženščina pred vrati svoje sosede prav tedaj, ko bi imel zavreti »zoc«. Razvname 6e pogovor — in že je nesreča tukaj. Po štedilniku zašumi vsa »smetana« in po kosilu bo treba ploščo drgniti, drgniti...
In take agencije EBP ti vedo vse prej in bolje, kot štabi, ugotove vsa prikazovanja in čudeže prej, kot cerkvena oblast.
»Zakaj se prikazuje Maiija le drugje. V prejšnji vojski na Portugalskem, sedaj v Italiji. Tukaj pri nas naj se prikaže!« zahteva neka velika častilka Matere božje, ki bi res zaslužila, da se ji prikaže, a ne Marija, ampak vrag. Prikazovanja v Fatimi in v Bergamu seveda marsikomu niso všeč, saj govori Marija le o molitvi in pokori. Koga bi posebno zanimale take stvari?
O drugačnem prikazovanju poroča EBP: »V Mostah se je neki deklici, ki je ležala na smrtni postelji, prikazala Marija in ji povedala, da bo čez štirinajst dni konec vojske. Deklica je to izpovedala svoji materi in dan nato umrla.«
To so prerokbe! Resnične, da jih z roko primeš, tolažilne in vesele! Se malo, in vsega bo dovolj brez kart in brez denarja. Pojdimo pit na ta račun, če je tudi liter po 60 lir. »Čeprav sem 6tar, bi šel vseeno v hribe, 14 dni bi že zdržal, ni hudir!« In gospa Berta je vsa vesela: *Kmalu bom objela Duškota.« Pa se spet zboji: >Oh, da bi liil le še Siv!«
Tn tako delajo roke, delajo pa tudi agencije EBP. Basen o murnu in mravlji je večna ...
Dogodki in novice današnjega dne
Kine, Tndije onstran Gangesa in Arabije. Veliki osvajalec ni mogel gledati rastoče osmanske moči, zato je po osvojitvi Sirije udaril v Malo Azijo in stri turško vojsko, s čimer je za nekaj desetletij odstranil nevarnost polmeseca od Evrope. Timur je bil eden najkrvo-ločnejših, najgroznejših osvojevalcev, kar jih pozna zgodovina. Navzlic temu pa je bil velik prijatelj umetnosti in znanosti. ■ Svojo prestolnico Samarkand je okrasil l.m leta je bitka pri Velbuzdu ] z ]epimi vrtovi< palajcami in prekrasno
-f- Fani Lindtner. V Ljubljani ie umrla gospa Fani Lindtner, roj. Klun. Pokopali jo bori o v petek, 28. t., ob pol petih popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. — Naj rajni sveli večna luč, vsem njenim dragim naše iskreno sožalje.
ZGODOVINSKI PABERKI
28. malega srpana
odločila borbo za Povardarje. Nekako istočasno ko je začela srbska moč rasti in se je država širila na jug in jugovzhod, je začela Bolgarija slabeti. Doba, ko so Bolgari gospodovali vsej jugovzhodni Evropi in ogrožali sam Carigrad, je bila že davno mimo. Da bi zavrli srbsko napredovanje proM jugovzhodu, so se oslabeli Bizantinci zvezali z Bolgari. Obe strani sta se na boj temeljito pripravili. Srbski kralj Štefan De-čanski je hotel na vsak način preprečiti združitev sovražnih vojsk. Blizu Vel-bužda (Čustendila) je zadel na Bolgare, ki so prodirali proti jugu, da bi dosegli stik z Bizantinci. Udaril je '/. vso silo na sovražnika in dosegel popoln uspeh. Boj je odločil mladi prestolonaslednik Dušan. Bizantinci, ki 60 se nahajali v južnem Povardarju, niso prišli na pomoč premaganemu zavezniku, temveč so izkoristili njegovo stisko in začeli osvajati njegova mesta. Zmaga pri Velbuzdu je bila izrednega pomena. Šele po njej so postali Srbi gospodarji moravsko-vardar-ske doline, najvažnejše prometne smeri na vsem balkanskem polotoku, bolgarska oblast pa je bila poslej omejena na vzhodni del polotoka.
1402. leta je mogočni mongolski vladar Timur Lenk premagal in uničil turško vojsko v bitki pri Angori, sam sultan Bajazit, zmagovalec na Kosovu in pri Nikopolju, je padel v ujetništvo. Mongolska država, ki jo je ustanovil Džingis-kan, je po njegovi smrti razpadla. Šele Timur Lenku se je v drugi polovici 14. stoletja posrečilo združiti posamezne dele. Osnoval je znova enotno mongolsko državo, ki je obsegala vso Azijo razen
džamijo, ki še danes stoji. Po smrti Ti-murja 1405. leta je njegova s silo ustvarjena država zopet razpadla, Mongoli se niso poslej nikdar več dvignili do tolike moči.
1897. leta je umrl v Ljubljani Janko Kersnik, s katerim je slovenska nove-listika 19. stoletja dosegla svoj višek. Svojo umetnost označuje najlepše sam, ko pravi, da je treba resnico prikazovati pod zlato prozorno tančico idealizma. Imenujemo ga slovenskega Turge-njeva.
1914. leta je Avstro-Ogrska napoveda la Srbiji vojno. Začel se je krvavi ples, ki je nad štiri leta držal v napetosti možgane in mišice ne samo Evrope, ampak vsega sveta.
Malo knjižno žrebanje
Vam nudi poceni izbrane knjige. Vsak poteg iz vrečice stane 30 lir. Za ta znesek dobite knjige, ki jih jc založila Z. P. za ljudsko knjižno tombolo. Kdor bo imel izredno srečo, bo zadel bibliofilsko tom-bolsko tablico, vredno 100 lir ter bo dobil S. Salijevo pesnitev: Spev moji zemlji (bibliofilska knjiga) in morda še dobitek bibliofilske tombole, t. j. lepo zbirko izbranih slovenskih knjig.
Listke prodajamo v pisarni tombol-skega oddelka v Gradišču št. 2 in v Ulici 3. maja od 8—12 ure, Tam dobite tudi bibliofilske tablice
Vsi, ki so doslej žrebali, so bili z lepimi knjigami izredno zadovoljni
KULTURNI OBZORNIK
Poleg milosti je čas najdragocenejši dar božji.	(Maning)
Koledar
Petek, JS. malega srpana: Viktor I., papež ln muSeneo; Inooenc I., papež; Na-
zarlj. mu'oneo. Lunina sprememba: Prvi krajeo ob 10.23.
Herscbel napoveduje deževno. Sobota, !>. malega arpana: Marta, devica; Foliks II., papež in rančenoe; Urban II., papež; Olaf. kralj in mučonoc.
Dramsko gledališče Zaprto.
Operno gledališče
Zaprto.
Kino Matica »Tltanlc« ob 1« tn 19.
Kino Union »Materina ljubezen« ob 17 tn 19.15.
Kino Sloga »Kdo je ofef« ob 16 ln IS.
Kino Kodeljevo »Divja ptica« oh 19.
Lekarniška slnžba Nočno ilntbo Imajo lekarnei
dr. Piccoll, Dunajska oo*ta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moete, Zaloška cesta.
CERKVENI VESTNIK
Praznovanje sv. Ignacija pri sv. Jožeiu God sv. Ignacija Lojolskfga. ustanovitelja jezuitskega reda ,homo obhajali leto« v ponedeljek, 31. Julija, zunanja slovesnost pa ho v nedeljo, <. avgusta.
Tridnevna priprava. Za pripravo se bo vršila slovenska trldnevnica v potek, soboto in nedeljo (2S.—30. julija). Vsak dan ho zjutraj ob 6 sv. maSa pred izpostavljenim Najsvetejšim s poljem in blagoslovom. Vse tri večere pa bo ob 19.30 (V48) govor o «v. Igna-ciju, ki ga bo imel o. Jožef Preac D. J.; nato bodo litanlje ln blagoslov.
Voda sv. Ignacija se bo slovesno blagoslovila v nedeljo, na predvečer praznika, takoj po večerni slovesnosti, in na praznik sam. Verniki jo bodo lahko dobtll v cerkveni veil aH v zakristiji vso dni. V če-Sčenje bo pri oltarju «v. Ignacija izpostav, ljena tudi njegova relikvija.
Celodnevno čeSčenJe. Na praznik sv. Ignacija. v ponedeljek. 31. julija, bo v cerkvi sv. Jožefa slovesno češčenjo presv. RoSnjega Telesa. Najsvetejše se izpostavi zjutraj ob S. Nato so vrše sv. maše vsake pol ure do 10. Ob 9 pojo dijaki koralno angelako maAo. Hkrati se začno skupne adoracije (molitveno ure) u kongregacije. zavode in Sole, h katerim pa so povabljeni tudi dragi vorni. ki, da se jih udeležijo v obilnem Številu, zlasti v večernih urad od 18 (6) dalje. Ob 19.30 (V48) ima sklepni govor preč. g. svetnik ln fempetrskl župnik Alojzij Koimerlj; nato so litanlje in zahvalna pesem.
Večkratni popolni odpustek s« bo dobil v soboto in v nedeljo po prazniku (5. in 6. avgusta), ko «e bo obhajala zunanja slovesnost s pontifikalno »v. maio in drugimi po-božeostmi.
Vse vernike rabimo, da se v oblini meri
Obvestila Prevoda
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto, dne 29. t. m., pri svojih mesarjih po 10 dkg govedine proti odvzemu odrezkov »it. 5t> in 58 JuU julijske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Delitev jajc
Od 28. julija do 5. avgusta t. 1. dobijo vsi prebivalci mesta Ljubljane v mlftkar-nah, ki delijo sveže mleko, na odrezek »Jul — ??« osnovne živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, po 1 jajce.
Prijavite prašiče
Po predpisih o klanju prušičev z dne U. oktobra 1941 so morali biti prijavljeni vsi prašiči preko občine Prevodu v Ljubljani. Isti predpisi vsebujejo dolžnost prijave vseh sprememb (prodaje, oddaje, nakupi, skalitve in pogini) v stanju prašičev. Spremembe se morajo javiti v pel i h dneh preko občine Prevodu.
Dasi so ti predpisi še vedno v
rolni veljavi, se jc opazilo, du tevilni rcjci zanemarjajo to dolžnost. Rejci se v lastnem interes« pozivajo, da zadostijo zakonitim predpisom.
Po 1. avgustu t. 1. It o Prevod po lastnih organih in po organih policijskih oblastev ugotavljal točnost prijav ter bodo kršitelji strogo kaznovani. Izrecno se opozarja, da bodo vsi neprijavljeni prašiči brezpogojno zaplenjeni.
Opozorilo!
V zadnjem času je opaženo, da se na ulicah okrog poslopja sodnijskih zaporov okrožnega sodišča v Ljubljani ustavljajo in zadržujejo različno osebo, katere mahajo z rokami in robci, delajo razne gibo in kretnje v svrho sporazuma in dogovarjanja z zaporniki v sodnijskih tapo-rih itd.
Uprava policijo najstrožjo svari vsakogar, tla se brez upravičenega vzroka nr zadržuje ali ustavlja ua kateri koli ulici okrog poslopja sodnijskih zaporov in se no skuša kakor koli sporazumevati z zaporniki, ker bo vsak količkaj sumljiv pasant na licu mesta aretiran in stavljen v zapor, a razen tegu bo nosil še >fie ostale neizogibne posledice.
Uprava policije.
Poziv
Zimska pomoč, oddelek za tombolo poziva vse tiste, ki so pri ljudski knjižni tomboli zadeli kak dobitek, pa ga šc niso dvignili, a bi ga želeli, naj pohite do 4. avgusta, ker po tem dnevu ne bomo nikomur več izdali nobenega dobitka ljudske knjižne tombole.
Dobitki bodo zapadli v korist Zimske pomoči.
^Jto&ae novice.
Stolna Marijina kongregacl ja gosra j«
podarila namosto cvetja nn grob blagopo-kojne dri bone sestre ge. Milice Fazanove znesek 200 lir stolni lilllzabetnt konforenel. Tisočera srčna hvula.
Za pokojno Slivo Dlmee, absolventko trgovske Sole, bo sv. mala zadušnica v soboto. 29 Julija, ob 8 v stolnici Sošolke in prijateljice Iskreno vabljena.
Občni zbor Slomškove družbe bo v nedeljo. 6. avgusta 1914. Ob 9 sv. niaAu s petjem učiteljskega zbora v kapeli MarijanISča. Ob 9.30 začetek zborovauju v dvorani Ma-l-lJanlSča. Najprej bo predaval dr. It Ložar: O kulturni obnovi kmečkih nuselj, nato ho občni zbor: 1. predsednikov pozdrav, i. poročila odbor«, 3. samostojni predlogi. iz-preiuomba pravit, 5. slučajnosti, 6. volitev odbora. — K udeležbi vabi odbor.
Stenografije al4 knjigovodstva lu nemščino so z lahkoto naučite med počitnicami v posebnem tečaju: Pričetek 2 avgusta. — Učno ure dogovorno ob prostom času ohl-skovaleov-lk. — Priporočljivo zlasti dlja-kom-lnjam srednjih in strokovnth šol. — Vpiaovanjo dnevno — Informacije: Trgov. skl učni zavod. Kongresni trg MI.
Srednješolce In srednješolke opozarjamo na tukajšnje počitniške tečaje vseli predmetov: Tomeljltn priprava za naslednji vl»-Ji ruzrod, oddelki za popravne ln privatne izpito. Izbira predmelov po Želji. — Prlčetek 3. avgusta. — Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne strokovne Instrukelje za sred-uje šole. Kongresni trg 2.
Služkinje! V nedeljo. 30. julija. hočem« zopet vso pokazati, ua obsojamo pogubono«-nl boljševlškl komunizem in njega dtvja-Stvo na naših tleh. Udeležilo so borno proti-komunističnega predavanja, ki so bo za na« vrSilo ob 17 (3) v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Nobena izmed nas ne smo manjkati)
Vsaka lepa knjiga,
ki pride v vašo družinsko knjižnico, obogati vašo hišo. Če ste vseskozi naročnik »Slovenčeve knjižnice, se je vaša knjižnica pomnožila za sto knjig Gotovo ne bi radi, da bi šle mimo vas knjige četrtega letnika. Postanite noš naročnik in
udeležijo bogatih milosti teh prazničnih dni j pomnožite svojo knjižnico z novimi deli v cerkvi »v. Jožefa.	svetovno književnosti!
Naznanila ljubljanskih prireditev
Dramsko gledališče
Petek, 28. JnllJa: Zaprto. Sobota, 29. julija, ob 18: »Matiček se ženi«. Prva predstava Dramskega studia. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Nedelja. 3«. julija, ob 18: Matiček se ženi«. Izven. Cene od 2« lir navzdol. Linhart »Veseli dan ali Matiček se ženi«. V soboto, 29. julija,, bo v Drami prva predstava članov Dramskega studia, to je dramskega igralskega naraščaja. S sodelovanjem dveh članov Drame. gg. Lipaha in Sever-ja, bo mladi ansambl samostojno uprizoril Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Mati. ček 60 ženi«. Vodstvo predstavo ima reiiseT Dramskega Studia dr. Pavlovčlč, igrajo: L. Korošec, Pugljova, Svetelova, Raztresen, Brezlgar, Golieva, Dolinar, Blaž. Scena arh. Gajšok, glasba Jožo Osana. Predstavo ponovi Studio še v nedeljo, 30. t. m. Prodpro-daja vstopnic od petka od 10.30 dalje pri dnevni blagajni v Operi.
Operno gledališče
Petek, 28. JnllJa: Zaprto. Sobota, 29. julija, oh 18: »Sncgnroč.ka«. Rod
Sobota.
N. Rlmskl-Korzakov »Sneguročka«, opera v Štirih dejanjih s predigro po pripovod. ki Ostrovskcga. Osebe: Pomladna vila — Golobova, ded Mraz in hojar Bortnjata — Lupša; Sneguročka — Vidalijova; Bobil M. Sancin. Bobiliha — Poličova, car Boron-dej — LipuSček, Lel — Karlovčova, Kupava — Mlojnikova, Misgir — Popov 1. dr. Diri gent A. Neffat, režiser R. Primožič, koreo-graf inž. P. Golovin. kostumi J. Vilfanova
»Oddalolšba simplna ladraiuko prlmopje«
RADIO UUBUANA
Dnevni spored za 28. julij:
7 Poročilo v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nomščini — 12 Opoldanski kon-
ZADNJE NOVOSTI!
Majcen St.: Bogar Meho. Zgodbe in legendo. Vez. L 00.— Prawdin M.: Džingis-Kan in njegova dediščina. Ver.. L 160 — Obe knjigi je opremil arh. VI. Gajšek.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva e. 5
Za slepo mladino so poklonili stanovalci
hiše Prod Škofijo znesek 530 lir namesto ovotja na grob pokojne gdč. Pepee Bajda. Za velikodušni dar se vodstvo Zavoda slepih prav prisrčno zahvaljuje.
Važno za vsakogar sedaj In v bodoče je znanje strojepisja. Praktično znanje, potreb, no v vsakem zasebnem sli javnem poklicu. Novi ono-, dvo- ln trlmosočnl tečaji — dnevni ln večerni — prlčonjajo 1.. 2. In 3. avgusta. — Pouk dopoldne, popoldno ali r.vru čer po želji. — Učnimi zmornn. Vpisovanj« dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 15.	1
Poletni tečaji nemškega Jezika v Lektoratu Nemške akademije T Ljubljani. Nemška akademija. Lektorat v Ljubljani pri. rodi v avgustu In septembru tečaje nemškega jezika, tu sicer en tečnj za začetnike In on višji tečaj, če so prijavi najmanj * udeležoncev za vsak tečaj. Lokcije — ono uro — bodo trikrat todensko in bo določen urnik v soglasju z udeleženci. Pristojbino so: vpisnina — z n nove udeležene« — 35 lir. za obisk dvomosočnoga tečaja P* 50 lir. Informacije so dobijo v tajništvu lektorata v Beethovnovi ulici 14-1 od 28. julija do 1. septembra, dnevno od 10—12 in od J.6-18.
cort — 12.80 Poročila v nemSčini in aloven. Mini, napoved sporeda — 12.45 Konoert za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 16 Pronos konoert« radijskega orkestra zn promor Iz unlonsko pivovarne pod vodstvom D. M. fiijanoa — 1' Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Glasbona modigra — 17.30 Kmečki trio — 18.45 Iz našoga leposlovja. Milja Snrabon bere iz evojo pesniške zbirke: Bolečin« — 19 Komorni zbor — 19-30 Poročila ▼ slovenščini — 39.45 Prenos branja članka ministra dr. Gobhclsa lz tednlkn »Das Relch« — 20 Poročila v nemščini — 20.15 »Božji mejniki«, zvočna Igra po Istoimenski povesti I. Preglja, Izvajajo člani radijsko igralsko družine. zn radio prirodil Inž. Pengov, vodi inž. Pcngov — 21.45 Glasbena modigra — 22 Poročila v nomSčini, napoved sporeda — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 Prenoa sporeda nomSkih radijskih postaj.
K
Povest iz švicarskih gora
Jakob K. Heer: »Berninski kralj«
V Slovenčevi knjižnici je izšla v ponatisu iz »Slovenca« pred leti povest znanega švicarskega pisatelja Jakoba K. Heera (1859—1924) Berninski kralj, ki a je poslovenil pokojni prof. Blaz ,'oznič. Ze tedaj, ko je izhajala v podlistku našega lista, je zanimala bralce, sedaj pa jih bo še bolj zajela, ko ie izšla v knjižni izdaji. Ta roman iz švicarskega pogorja, kakor pravi podnaslov, in sicer iz pogorja Bernina, (Der Konig der Ber-nina), je izšel leta 1900 v izvirniku ter dosegel med Nemci izreden uspeh in priljubljenost, skoraj bi rekel takšno kakor pri nas Jalenovi planinski povesti, ki so v notranjem sorodstvu s to domačijsko, ali pravilno — kakor terja Breznik — pokrajinsko književnostjo. Kajti tudi Heer korenini ves v realizmu domače pokrajine, švicarskih gora, pa sega duhovno v bogastvo pravljičnih motivov, v lepoto romantične ljubezni ter vseod-puščajoče in pomirjujoče etične usodnosti, ki izravnava grehe in žrtve v višjem svetu.
Heerova povest Berninski kralj, ki spada med njegove najboljše in najpopularnejše, še danes ogreie, morda bolj kot pred nekaj leti, ko ljudje nico bili naklo-
njeni takim romantičnim zgodbam in tihim duhovnim lepotam, kakor jih je toliko v tej povesti. Zdi se mi, da bi nekaj takega lahko napisal pri nas Tavčar, ko bi živel samo književnosti in umetnosti, ne pa politiki, ki mu je sušila fantazijo in je jemala pero iz roke. Čeprav ima Heer z ozirom na to, da je bil urednik sladkobnega lista »Gartenlaube« prizvok ustvarjalca neživljenskega in samo zabavi posvečnega čtiva, moramo o tej povesti reči, da je še danes živa, sočna in se nas dojme kot leposlovna umetnina, kakršnih bi si pri nas samo želeli. Jalen ima v svojih delih sicer več planinskih lepot, toda Heer gre globlje v dušo in zajema ravno s svojo čustveno platjo, ki se sicer mnogim zdi zgolj poceni sentiment, pa je vendar le globoko življenjsko doživetje romantičnih duš. Romantika in realizem se v tej povesti prepletata v tako enoto, da bralec komaj ve, kaj je realna zgodba in kaj pravljič-nost. Pravljičnost je demonska postava nesrečnega lovca iz Kamogarskarske doline, ki je živel v veri, da je grajski sin, pa je zvedel, da je le sin navadnega oskrbnika. Očeta je zato vrgel v prepad, materine kosti pa iz groba. Odslej je sovražil ljudi, živel kot divji lovec po gorah z žarečimi očmi, pred kateriuii so klonile ženske in rodile z njim »kamoga-skarje«, nearečac otroke, divi« v lov*Jd
strasti. In ta se še sedaj podi po enga-dinski pokrajini in povzroča gorske nesreče. — Tako pravljica. na to pravljico je Heer navezal svojo zgodbo, ki ji je pravo vsebino dal s stavkom mlade Ciglije, ki je zgornjo duševno nastroje-nost »kamogaskarja« imenovala: izgubo vere v zvišenost ženske časti. Toda iz ljudstva se je rodilo dekle, ki se mu je uprlo in ga premagalo s svojo ljubeznijo, svoja stanovitnostjo in čistostjo.
In prav ta Ciglija Kremontova, žup-nikova nečakinja iz Pontresine, se je rodila, da bo takšno stanovitno dekle Marku Paltramu, kovaču, s katerim se je seznanila pri reševanju begunca pred Francozi 1. 1812 iz Tirolske, Konradina Griberja, sina bogatega prevoznika Lovrenca. Med Ciglijo in Markom se vname ljubezen, čista in močna, ki je ne more premakniti niti ljubezen rešenega Gruberja, zlasti pa premoženje in naklonjenost njegovega očeta Lovrenca, prave tirolske postave v slogu Andreja Hoferja, ki bi jo na vsak način rad spravil za mlado v svoj bogati dom. Marka preganja divja lovska strast, še močnejša pa ie ljubezen ter se zaradi nje odpove puški, ne pa planinam, ki jih tudi Ciglija neizmerno ljubi, saj je sploh prva turistka v Švici, ki ljubi planine zaradi hoje, razgleda in zdravja. Toda pri neki maška-radi ji hoče Marko napraviti nasilje ter se spozabi pri drugem dekletu. Zaradi otroka vzame to drugo dekle za ženo, čeprav ve, da se ne ljubita. In vda se zoMt lovski strasti. Postane najhuiii
lovec v Berninl, »kralj Bernine«, lovec nad divjimi lovci, prava utelešena podoba »kamagaskarja«. Ciglija pa trpi in se po dolgih prošnjah poroči z Gruberjem. Živi kot zvesta žena, čeprav iz dna svgjega srca še ni iztrgala Markove podobe. Markovo dvijanje se razlaga iz ljubezenske bolečine. Ciglija pa se bori za nov napredek Engadina v smislu boja proti izseljevanju, za ustanovitev zdravilišč ln turističnih postojank. S svojim navdihom stopa v javnost, dobro vpliva na vso okolico, pa tudi na Marka, ki ga pa strast pripelje do tega, da ubije v — sebebranu sicer — Ciglijinega moža. Ciglija trpi. Njen sin pa se sreča po čudni romantični poti z Markovo hčerko, ki jo prevzame ljubezen do dna duše. Ko zve, da je oče ubil očeta njenega ljubljenca in spozna, da je vsaka pot do njega zaprta, umre zelo romantične smrti, od koprnjenja in ljubezni. Marko in Ciglija se približujeta duhovno, spoznavata, da sta še vedno povezana kljub vsemu z vezmi notranje ljubezni. Zaradi čistosti Ciglijine ljubezni in zvestobe, dela z dobrimi deli — z reševanjem zablodelih v gorah — pokoro za svoj greh, uboj. Ta stoji napot i, da to živo nagnjenje ne pride do izraza v poroki med starima zaljubljencema. Samo en dan sta zaživela še v tihi, vdani ljubezenski sreči: zadnji dan Markovega življenja, ko je zledenelo telo svoje romantične hčerke nesel v grob in se zopet sestal s Cigliio, ki ga je s svojo ljubeznijo osvobodila blaznega demonatva, tavanja in »zakletve«. Eotfa-
din pa je tedaj že zaslovel kot izredni letoviščni kraj po zaslugi Ciglijinih navdihov, pa tudi Markovega planinarjenja, ko je postal naravnost simbol divje lepote teh berninskih Alp, njih utelesnje-nja in umiritev.
Pravljico iz folklore je Heer s ponazoritvijo te ljubezenske zgodbe med Ciglijo in Markom oživil in povezal v eno ter jo realiziral v čas po napoleonskih vojskah v prvi polovici XIX. stol., v začetek švicarskega »tujskega prometa«. Tako je tudi tujskemu prometu poiskal romantični izvor, kar je bil drugi namen njegovega dela. Planinske lepote tega kraj okrog St. Moritza polnijo to povest, ki je apoteoza švicarskih gora in nje turistične kulture. Zgodba srca pa jim daje življenje, močno opisano tudi v še tako romantičnih prizorih. Ce si pri nas slog »Gartenlauba« predstavljamo pod Pavlino Pajkovo, je ta Heerova povest daleč od nje, že stoji v bližini Jaleno-vega realističnega pisanja, toda je še bolj umetniško dognana v demonizmu, ki Jalenu manjka. Roman, katerega čustvena osnova je nam danes v času novega idealizma zopet draga, ne vpliva ponarejeno, temveč pristno in globoko. Povest, vredna branja.	td
(v w
Organistom in cerkvcnlm zborom so namenjene nove skladbe: Štiri za Veliki Šmaren. Zelo lahke so in melodlozne. Dobe se v Liudski knjigarni po 6 Hr; pri skladatelju dr. Kimovcti Pred Škofijo 9, {m 5 lir. Oceno prinesemo RflKnefr
Kaj je novega pri naših sosedih?
6' Sfiftdnje Štajerskega
Veliko zborovanj jo bilo na Spodnjem Štajerskem te dni, ko so govorniki poročali o ponesrečenem atentatu na Hitlerja. Samo v Mariboru so našteli na raz, nih zborovanjih 17.000 ljudi, na vsem .Spodnjm Štajerskem pa je bilo na zborovanjih okrog 45.000 poslušalcev.
Odlikovani so bili: grenadir Anton Ketiš iz Selnice ob Dravi, desetniki Ferdinand Maruško. Vincenc Slamič in Lojze Lipovnik iz Sv. Petra pri Mariboru z železnim križcem druge stopnje.
Mir med objavo vojnega poročila zahteva v časopisju združenje gostinske stroke, ki poudarja, da naj postrežba v gostinskih obratih prekine z delom, dokler se čita poročilo. Prav v odločilnih tednih boja za bodočnost naroda je tudi v tem vprašanju potrebna disciplina.
Vaški večer v Žalcu. Pred nedavnim je bil prirejen v kino dvorani v Žalni vaški večer, čigar čisti dobiček je bil namenjen Rdečemu križu. Nastopila so dekleta iz poljedelskega delovnega tabora v Žalcu in fantje iz podobnega tabora. Dalje so nastopili tudi domači žalski umetniki. Vodil je večer žalski župan Kari Strasser. Na sporedu so bile pesmi, eitre, recitacije in vesela enodejanka.
Junaški petelin. Iz Razvanja pri Ho-čah pripovedujejo sledečo zgodbico: Začetek julija se je na dvorišče kmeta Rečnika nenadoma zakadil velik jastreb in je pograbil s svojimi kremplji najlepšo raco. Vsa perutnina je kriknila in se razpršila na vse strani. Le velik mlad petelin je napadel z vso silo jastreba. Začel se je dvoboj na življenje in smrt. Petelin je s svojimi ostrogami in močnim kljunom jastreba tako ofenzivno zagrabil. da je ta moral pustiti svoj plen. IVmiafa hči je s prekljo priskočila petelinu' na pomoč in je jastreba udarila tako močno po glavi, da jo obležal. Koralni petelin je v dvoboju izgubil eno oko in je bil ves krvav. Ko je videl svojega nasprotnika na tleh, ga je kljub dobljenim ranant še naprej obdelaval 6 svojimi ostrimi ostrogami in kljunom.
Špilje k Mariboru. Občinarji občine Spilje so baje izrazili željo, da bi sc ta kraj priklopil k upravno-političnemu in »odnemu okraju Maribor. Ker je Maribor nastal močan ccnter in vodi iz Spilja asfaltirana cesta in dvotirna železnica v Maribor, bi obojestranska ožja tveza pospešila gospodarski promet .
Gostilno pri »Mestni klavnici« v Mariboru je zopet prevzel dolgoletni gostilničar Erncst Birtič, rodom iz Trbovelj.
Dušnopastirsko službo v Jarenini vrši s posebnim pooblastilom novomašnik Stanko Gungl, tamošnji domačin.
Letošnja sadna letina. Jablane so letos po vseh predelih Spodnjega Stajerja nastavile obilo plodu. Vse vrste jabolk — rane in jesenske — obljubljajo bogato letino. Zalibog je deževje meseca junija in neurja s točo v juliju napravilo veliko škode. Mnogo sadežev zaradi preobilc moče odoada. Žlahtne vrste: zlata parme-na, londonska pepinka, kanadka, ananas, belfleur, jonatan in druge pa so poslale krastave in jih ne bo kaj za transport. 2e sedaj se vršijo na raznih krajih poučni tečaji, kako naj sadjarji uporabijo slabo sadje za marmelado in kompote. Pri Sv. Lenartu in v Mariboru pa so ustanovili podjetia za izdelavo sadnih sokov in marmelade.
Iz Srbije
Nogometna tekma med starima športnima tekmecema. Nedavno sla v Beogradu zopet odigrala prijateljsko tekmo stara beograjska tekmeca SK 1913 (prejšnja Jugoslavija) in BSK. Tekma je izpadla z rezultatom 4:1 (2:0) v korist SK 1913. Tekmo je gledalo 6000 gledalcev, kar je za današnje razmere v Beogradu vsekakor rekordno število."
Konferenca načelnika za moravsko okrožje. Okrožni načelnik za moravsko okrožje Dušan Putnikovič je imel nedavno več konferenc z vsemi okrajnimi načelniki in šefi ostalih srbskih državnih uradov v posameznih okrajnih mestih. Na leh sestankih jim je podajal poročila o trenutnem političnem položaju ter jih pozival, da zahteva sedanji trenutek od vsakega srbskega razumnika največje napore, da se končno odbije za vedno Bro-7.0v poskus, kateri hoče svojo krvavo revolucijo zopet prenesti na srbsko ozemlje. Čeprav je gmotni položaj uradništva težak, vendar nacionalna stvar zahteva od vsakega Srba, da v tej borbi postavi vsega človeka. Po tej borbi bo potem, ko bo zopet nastopil mir, srbski narod že nagradil vse tiste svoje 6inove, ki ga niso zapustili v najtežjih trenutkih njegove usode.
Glasilo Srbov v Boki Kolorski. Srbi v Boki Kotorski so pričeli izdajati svoje glasilo »Glas Boke«. V njem sc bokeljski Srbi izrekajo za politiko predsednika srbske vlade Nediča.
Razstava »črna gora pod peterokrako zvezdo«. Beograjsko »Novo Vreme« poroča o zanimivi razstavi »Črna gora pod peterokrako zvezdo«. Na razstavi jc razpostavljeno vse gradivo
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Pr^i 440 leti izvoljen prvi ljub. župan
LMos 12. julija je minilo 440 let, ko je bil izvoljen prvi ljubljanski župan. Pred 40 leti je Ljubljana na skromen način brez večjega pompa slavila 400-letnico, ko je bil 12. julija leta 1504 izvoljen prvi župan. Ni bilo ob 400-letnici nikakih banketov in slovesnosti. Kronist ie samo omenil, da je 12. julija, na dan izvolitve prvega župana ob 400-letnici Društvena godba priredila pred rotov-žem promenadni koncert. Na predvečer je bila bakljada. >Po mestu vihra nekaj zastav«, je kronist končal v »Slovencu« 1904 svoje kratko poročilo.
Izpred posebnega sodišča
Neki posestnik v D. M. v Polju je lani H. dec. kupil od nekoga telico, ki je bila uropana nekemu posestniku v bližnji vasi. Nakup telice je bil letos marca odkrit. Obtoženec je tudi večkrat do 23. marca letos, ko je bil aretiran od proti-• Iraginjske policije, prodajal goveje meso na črni borzi, se torej bavil z nelegalno trgovino. Obtoženec se je zagovarjal na svobodi. Zaradi nakupa uropane telice in prodaje mesa na črni borzi je bil obsojen na 2 leti zapora in 10.000 lir denarne kazni. Lastniku uropane telice mora plačati kot odškodnino 15.750 lir. Sodba je poslala takoj pravomoena.
Mnogo je bilo nabiralcev drv
Mali ljudje si skušajo lefoe pripraviti mnogo suhljadi in drobnih drv za zimo. Po mnogih gozdnih predelih na Golovcu in na Rožniku je dnevno, kadar je lepo, vse polno žen in tudi moških, ki zbirajo
suhe veje in jih vežejo v butare, da jih ponesejo domov. Na Golovec prihajajo ljudje od raznih strani, celo iz Trnovega in od drugod. Golovški gozdovi pa so sedaj temeljito očiščeni in suhljadi iztrebljenu
Nepremičninske rubežni in dražbe
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča je v prvih šestih mesecih letos zaznamovala 76 nepremičninskih rubežni, s katerimi je bila prisilno vpisana zastavna pravica na razne nepremičnine v varnost terjatev za skupni znesek 251.145 lir. Na nekem posestvu je bila vpisana terjatev 40 lir. Pač je bil lastnik precej malomaren, da je pustil svoje posestvo »začrniti« s tako malenkostjo. Nekateri 60 veliki trmoglavci, da se raje puste rubiti do skrajnosti, kakor da bi plačali svoje upnike. Pri 5 nepremičninah je bilo uvedeno dražbeno postopanje zaradi terjatev v znesku 28.360 lir.
Razne nesreče in poškodbe
Ni dneva brez kolesarskih nesreč. Majda Klavsova, 11-letna hčerka poštnega nameščenca, si je pri padcu s kolesa zlomila desnico. — Z drevesa je padel in si zlomil levo roko 14-letni dijak Vilko Pajnič. — Marija Pintarjeva, 55-letna gospodinja si je zlomila desnico.— V Notranjih goricah je konj pritisnil ob drevo in zlomil desno nogo 34-letnemu posestniku Ivanu Remškarju. — V Logatcu si je zlomila pri padcu z voza levo nogo 15-ietna posestnikova hčerka Anica Popitova. — Na Krki si je pri padcu s češnje zlomil levo roko 13-letni posestnikov ein Andrej Koželj. — Reševnlna postaja je v sredo intervenirala v dveh primerih bolezni.
in vsi podatki, ki se nanašajo na krvavo komunistično strahovlado v Črni gori. Čes ves razstavni prostor je razobešen velik napis: »Vsa Črna gora je oskrunjena z brezzakonjem, zadavljena s kriki, posejana z uiučeni-škimi kostmi, napojena s solzami in zamegljena z dimom.« »Svoboda«, ki so jo prinašali rdeči krvoloki v obliki bodala, jc dosegla, da je Črna gora izgubila na tisoče svojih najboljših ljudi. Na razstavi so izobešene fotografije vseh vidnejših Črnogorcev, katere so pobili komunisti v smislu naredbe št. 1. z dr.e 1. novembra 1941 Zetskega »narodno-osvobodilnega odbora*. V točki deveti te naredbe omenjeni krvniški odbor naroča: »Posplošite umore narodnih prvakov. Pobijajte jih javno in kjer koli jih zalotite. Za to ne potrebujete navodil. V tem pogledu jc storjenega zelo malo, ponekod pa še sploh nič. V borbi je treba napraviti prelom.«
Kako izgleda to naročilo v praksi, dokazuje slika Maje Miloševiča, katerega so komunisti zaklali, nato so mu iz prsi iztrgali srce in mu ga položili v desnico. V bližini te slike visi slika bivšega načelnika v pravosodnem ministrstvu Svetozarja Lazarevi-ča, ki se je »drznil« obsoditi komunistična /.verstva, zraven njega je slika sodnika Pcriše Džakoviča v Pievljem, katerega so tolovaji mučili polnih šest ur. Vse te slike poleg številnih drugih \ ise v tako imenovani »krvavi« sobi. V drugi sobi so slike tolovajskih poveljnikov. V sredini ie seveda slika ■imaršala« Broza. Naslikan jo v hladni senci pod visokim drevesom, obkrožen s štirimi lepoticami, katere mu »lajšajo narodnoosvobodilno borbo in krajšajo čas«. Vsi obiskovalci slike se nehote spomnijo na znano sliko »Hercegovske sužnje«. Zraven »maršala« so njegovi pomočniki. Med njimi je precej judovskih obrazov. Častno mesto seveda zavzema morilcc Črnogorcev Moša Pijade, ki ie deloma sam pobil, deloma pa dal pobiti najvidnejše črnogorske javne delavce, duhovnike, sodnike, uradnike, učitelje in oficirje.
Naročajte »SVET«
,tL KINO »MdTICA*
Voinja v »mrt največjega luksuznega parnika
»Tltanic«
Katastrofa, »b kateri te obnemela »vetovna iavnott.
Igralci: E. t. Fflrbriager. Elfriede Datiig ia Svbille Schnita.
PREDSTAVE obi tfc ta I«. aH
TEL KINO »VmON* ™
Pretresljiva llvljenjtka slika o ljube«, požrtvovalni I« M trečo tvojih otrok boreči te materi
»Materina ljubezen«
Kgthe Dortch. Hans HolU Hant Hotter. Woll Albach Retljr, Trandl Stark, Paul Hdrbiger.
PREDSTAVE ob <7 la 1».«.
IEL KITVO »SLOGA* V4t
DANES POSLEDNJIČI
Dve ari priletnega raivedrfla! Najlepta riiki bnrkal
»Kdo le oče?«
V rtavnih vlogah: lite Werner, Roma Babn. liant atlive. Ihrodor Danegger. Beppo Brem la dragi odlični umetniki.
PREDSTAVE ob U ta 1*.
KINO »KODELJEVO«
tel. 21-91
Mlad inženir mora prestati trdo Slrljenj. eko šolo, preden doseže svojo srečo.
ja ptica
Lenjr Marenbach, Volker von Collande
in VVerner Hinz, PREDSTAVE: oh delavnikih ob 1». nrl, ob nedeljah oh 15., 17. ln 1J. url.
ŽOGA SREČE


»Veste, venomer se je ozi'ral okoli sebe, kakor da bi imel nekaj na sumu. Obžalujem, ako sem storil napak, gospod Hofer.« Čuvaj je spoštljivo za-kašljal.
»Že prav, Stari Ben! Mislim, da jc kakšen klijent, ki mu grozi bankrot ali pa sodišče. Le ne mučite se zaradi tega.«
Anton je govoril prav mirno, toda roka mu je nehote segla v žep, kjer je imel samokres, ki ga je bil pred kratkim kupil. Pripravljen je bil na vse.
Sprva je menil, da je obiskovalec nemara Kaiser, odpuščeni levi notranji forward, toda ni bil bivši igralec, ki ga ie videl. Težko je odprl vrata.
Obraz tega možaka se mu je zdel znan, čeprav ga ni poznal. Antonova roka je segla v žep in naslednji trenutek je bil samokres obrnjen proti obiskovalcu.
»Roke kvišku!« je rezko zavpil. Lahko bi se smejal melodramatični situaciji, tudi če ne bi bil spoznal, da obiskovalec ni nikdo drugi, kakor Decker — tisti možak, o katerem je Bcck
rekel, da mu je /Miradi neke zveze z Bruckovimi zabodel v roko iglo z nekim mamilom.
To je bil torej tiisti človek, ki ga je bil napadel v tisti noči, ko ga jc policija prijela, češ da je bil pijan razgrajal.
»Za božjo voljo, poslušajte me, kar vam bom povedal!« je zakričal ždeči mož, čigar trepetajoče roke so bile ta čas precej nad njegovo glavo. ».Prišel sem sem, da vam naredim lepo uslugo, naravnost sem prišel. Nekoč sem z vami grdo ravnal, ampak sedaj sem prišel, da tisto nekoliko poravnam, čeprav sem s tem tudi tvegal, da me vtu-knejo v luknjo!«
Ž nobeno rečjo ni bilo laže pridobiti Antonovega sočutja kakor s tem, da se je obrnil do njegovega športnega duha. Anton je »pustil samokres niže in primaknil stol k mizi.
»Sedite meni nasproti,« je rekel vljudno, «in ne pričnite nobene neumnosti. sicer vam obljubljam, da vam bo žal. Vi ste tisti človek, ki mo je pred petimi tedni v neki restavraciji omamil
s tem, tla mi je zabodel injekcijsko iglo v roko —, vi podli lopov!« Zadnje besede jc izrekel tako srdito, da je možak vzdignil roko, kakor bi hotel odvrniti udarec.
»Vam nisem povedal, da sem prišel, da nekoliko poravnam stare stvari?« je zajavkal. »Vi ste prijatelj gospodične Mayerjevc, kajne? Veste, jaz vam lahko nekaj povem, da se vam bodo lasje ježili!«
Ako bi Deckcr želel, da bi odvrnil Antonove misli od samo po sebi umevnega maščevan ja, ne bi mogel narediti 6prctnejše poteze. Ime Mine Ma-yerjeve jo hipoma vzbudilo vso njegovo pozornost, vse drugo je bilo za sedaj pozabljeno.
»Povejte mi — pa hitro!« je rekel.
Zaradi toplote njegovega glasu je možak dobil nekoliko zaupanja. Na-smeliljal sc je.
»Ko sem rekel, da sem nocoj prišel semkaj, da nekoliko poravnam stari dolg, sem govoril čisto reisnico.« je rekel, »ampak hotel sem tudi denarja.«
»Izsiljevanje, kaj?« je rekel Anton in prsti so se mu oklenili samokresa, ki ga je imel na mizi v bližini svoje desnice.
»Nikakor ne. moiite se!« je zavpil možakar tako živo, da je Anton vedel, da mora ta človek govoriti odkritosrčno. »Lopov sem, a hvala Bogu, so stvari, ki jih prepustim ljudem, ki o njih sodijo, da so boljši od mene! Nc, go-
Iz Novega mesta
Dopisniku iz Novega mesta, ki je poslal članek pod naslovom »Tudi med domobranci se je začelo športno življenje«, v vednost: Nepodpisanih člankov ne pri-občujemo!
g! Lahkomišljenost brez primere so si .dovolili v nekaterih mestih nedaleč od nas premnogi prebivalci ob letalskih alarmih in ob doletu bombnikov. Radovedneži, ki so srečno preživeli že toliko alarmov, ne da bi prišlo do napada, so gledali v nebo in šteli bombnike. Tako se je zgodilo, da so popolnoma nezavarovani doživeli prve padce nepričakovanih bomb in posledice niso izostale. Kaj pravite, kako bi bilo v Ljubljani ob takem presenečenju in če ne bi morda še več nepremišljenih radovednežev objokovalo svojo lahkomišljenost.
Knjiga dr. Franca Grivca
Narodna zavest in boljševizem
MALI OGLASI
M Kupimo I
I Službe I
dobe B
GOSP. POMOČNICO takoj Bprejinein proti dobri plači. Vprašati: Jarornik, dclikatesa . \Volfova 12.	(b
GOSP. POMOČNICO pridno in pošteno, za vsa gospodinjska dela, sprejmemo a I. nvg. Hrana in plača dobra. Naslov v upravi »SI « pod it. 6461.	(b
1 Poizvedbe |
OTROŠKA JOPICA svetlo-drap, je bila zgubljena v nedeljo popoldne od Zelene jame čez Tabor do stolnice. Najditelj je na-prošen, da jo odda v upravo »Slovenca«.
iščem psa
Črn, majhen, na glavi ima belo liso, eno prednjo nogo ima belo eno rjavo. Bep je na Konru bel. Izgubil se, je 13. VII. pred glav. kolodvorom. Najditelj se najproša, da sporoči proti primerni nagradi v upravo »Slovenca«.
MOŠKA VERIŽICA srebrna, za uro, je bila najdena. Dobi se pri Stefin, Dunajska 35 a.
i Vajenci |
DVA VAJENCA se^ sprejmeta v mehanično delavnico. Frane Vovk, Tržaška 5. (b
I Kolesa |
ŠPORTNO KOLO
dobro ohranjeno, naprodaj. Poljanska 31 (dvorišče, podpritličje).
I šiv, stroji I
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, prodam. — Resljeva 30, podpritličje.
ŠIVALNI STROJ
Singer zelo dobro onra-njen in bicikelj najboljše itaJij. znamke takoj prodam, šužtcr-šič, Verovškova 28.
Sobe
ISteio
]
IGRAČO
globok voziček, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6396. (k
PIROTSKO ali večjo bosansko preprogo kupim. Plačam današnjo vrednost. ~ Naslov pove uprava »Slovenca« 6548. (k
RJUHE in KAPNE
nove kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« 6547.	(k
TRICIKELJ
močan, nov ali zelo dobro ohranjen kupimo. Ponudbe ogl. oddelku pod »Preskrba« 6379.	(k
BLAGO ZA PLENICE
in povoje takoj kupim. Bernekerjeva 34. Zelena jama.	(k
I Prodamo j
DEŽNI PLAŠČ damski. nov, moder, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovcncac pod šl. 6614.	(1
MRČES IN GOLAZEN uši. ateniee, bolhe, ščurke, molje, miSi. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate t strnpom, ki ga dobite ▼ droge-riji KANC, Židovska t.
RJUHE in KAPNE
ter več raznega perila ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« 6555. (1
PEGE IN LISAJ ▼am zanesljivo odstrani >ALBA< krema DROGERIJA KANC, Židovska ulica I. 0
I živali I
KOZA dobra mlekarica, naprodaj. Poizve se Tržaška cesta 12 b.	(j
[
Sobe
oddalo
UPOKOJENEC starejši, z ženo, brez otrok išče primerno sobo z štedilnikom ali souporabo kuhinje, po možnosti okolica Kode-lje.vo ali Moste. Ponudbe na upr. >S1.< pod »Dober in reden plačnik«. 6516.
I Pohištvo ■
KUPIM SOBNO in KUHINJSKO
opravo. NjisIov pove uprava Slovenca 6553.
SOBO bolj temno, s štedilnikom, posebnim vhodom, oddam tistemu, ki odkupi železno, zložljivo posteljo, blazino in oruge sobne stvari. Najemnina 100 lir mesečno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >5000lir« 6613. (n
B Knjige 8
Knjigo Kneipp: MEIN TESTAMENT
(v nemščini), kupim. Plačam najbolje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Takoj« 6585.	(k
1 Rt UNO KlHMKlCniO
A L PA
LJUBLJANA
Pli.AU NA 5KLADIŠČE:
vidovdansk.a cesta st.18
Dotrpela jo naša ljubljena sestra, teta in botrca, gospa
Lindtner Fani
roj. Klun
Pogreb drage pokojnice ho v petek, dne 28. t. m. ob % 5 popoldne z Zal, kapele sv. Petra k sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. julija 1944. ŽALUJOČI.
Osebje tvrdke A. Šarabon & Co.
sporoča, da je umrl njihov srčno dobri in nepozabni šef, gospod
Ivan Volk
Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
Ljubljana, 26. julija 1944.
spod Hofer,« je nadaljeval, »nisem prišel sem izsiljevat. Prišel sem, da vam dam neke podatke, o katerih boste rekli, da jih je bilo vredno kupiti, potem, ko bo«te slišali, kar vam moram povedati. Tičejo se gospodične Mayer-jeve in njenega očeta,« je nadaljeval, »pa tudi nekih gospodov, po imenu Bruck.«
Anton je vsfca.1, stopil k vratom in jih zaklenil.
»Ako je res, kar govorite,« je rekel resno, »vam ne bom dovolil, da odidete iz te sobe, dokler ini ne poveste, kar vciste.«
»Že prav,« je odvrnil možak; »toda vsa stvar ima dve plati, gospod; in ne pozabite tega. S tem, da sem prišel sem, da vas ob iščem, sem se pocM v nevarnost, da me policija prime. Koliko mi plačate? To je glavno!«
»Me ni nič kaj volja, da bi vam kaj plačal,« je rekel Anton, ki se mu sicer ni zdelo škoda denarj«, a ni hotel ba-rantati za sramotno skrivnost, kakor je možak predlagal.
»No, če nočete nič plačati, greste lahko k vragu — vi in vaši imenitni prijatelji, vi ničvredni bahač!«
»Lc počasi, bedak!« je odvrnil Anton. »Nisem rekel, da ne bom plačal, hotel sem samo reči, da mi takole ravnanje še malo ni všeč!«
»Seveda je to boljše kakor tisto, o čemer vam hočem povedati — ako odrinete izpod palca dovolj denarja!« je
rekel drugi suho. »No, torej — koliko? Lahko vam povem, da me sploh ne bi bilo tu, ako bi Bruckova pošteno ravnala z menoj, ta umazana lopova! Jaz hočem denarja, to naj pojasni, zakaj sem tu. Ampak napravila ne bova nobene kupčije, ako ne plačate dobro.«
Anton se jc ojunačil za neprijetno delo. »Tu v hiši imam natančno pet tisoč mark, Decker. Ako me morete zadostno prepričati, da je v tietera kakšen naklep zoper gospodično Mayer-jevo ali njenega očeta, vam dam rade volje ta znesek. To je ves denar, ki ga imam. Rade volje pa ga vam dam, ponavljam; ako pa s tem niste zadovoljni, liom zoper svojo voljo moral najprej izsiliti od vas tiiste podatke, potem pa vas izročiti policiji. Pet tisoč mark z vašo prostostjo vred — ali pa nič in luknja; to vam je na izbiro.«
Možak je čemerno pogledal.
»Mislil sem. da mi boste malo več plačali, gospod Hofer,« je zagodrn.jal, »sicer ne vem, ali bi se bil podajal v tako nevarnost in prišel sem. Toda dajte, da vidim vaš denar, pa bom govoril!«
__ Anton je imel moža zmerom pred očmi, vzel je iz. žepa listnico in naštel bankovce. Položil jih je na mizo in dal vrh njih samokres kot obtežilo.
»Sedaj — pa govorite!« je rekel nogometaš.
Decker se je v odgovor bolj zložno usedel na stolu.
Fflr »Ljudska tiskarna« m Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramartl — Heratugebei, ta'-Jatel]j Ini. Jože Sodja — Schriftleltei, uredniki	Balnet.
t