Čas spreminja svet Čas spreminja svet in kdor ne gre s časom, prej ali slej podleže. To opazujemo od dneva do dneva, posebno vidno pa odsevajo spremembe, ki jih zahteva čas v velikih važnih odseka človeške družbe, zabeleženih v zgodovini. ^ - Med, take pojave, ki zaJitevajo ogromno spremembo v človeški družbi, v njenem delovanju, pa spada velika svetovna vojna, ki je blia prav za prav Izzvana iz nesoglasja narodov. Svet napreduje, sleherni dan vidimo novosti, ki več-, krat .vplivajo koristno, drugič zopet škodljivo, največkrat pa večstransko in jih je treba, soditi iz nepristranskega vidika. Kako ogromne spremembe So nastale po svetovni vojni! Vzemimo za primer razpad Avstrije, ki je skozi toliko let gospodarila nad najrazličnejšimi narodi, koncem koncev pa je le razpadla. Velike so spremembe tudi v svetovnem gospodarstvu. Nemčija in sploh ves nemški narod je ogrožal za-sužaiti ves svet Združile so se države in prisilile Nemčijo in njene zaveznike, da so odnehali, vsaj za nekaj časa. i • Zmago nad nemškim go-spodstvom so izkoristili zopet tisti, ki so zmagali ia podjarmili celo take, ki so jim pomagali pri zmagi. Zgodite so se velike krivice, tako na primer našemu narodu pod Italijo, ki je bil zasužnjen klub temu, da bi moral biti združen z brati Srbi, ki so največ žrtvovali v svetovni vojni. Najbolj grenko kupo pa je morala izpiti naša bratska slovanska država, matuška Rusija. Tudi pri njej so mnogo krivi njeni zavezniki, da mora preživljati tako bridike dneve. V vojni težko prizadete države so nekaj čas obupovale, ali v večini njih so se našli možje, ki so odločno nastopili in bodrili narod k novemu pogumnemu delu. Prvi, ki so pričeli z odločnim delom, so bili NemcL Zavedajoč se, da je v slogi moč, v pogumnem delu pa zmaga, so zapo-čeli in že kmalu videli lepe sadove sicer težkega dela. Med največje može povojne dobe pa spada prav gotovo predsednik Turčije Kemal paša, ki je svoj narod rešil popolne propasti. Modri ta pogumni mož je uvidel, da njegovi v vojni poraženi domovini grozi še sovražnik, kakor je bilo bojno orožje in sicer zastarelost Bivši afganistanski kralj s svojo ženo na obisku v Berlinu Nov Kemaiov parlament v Angorl turške vere in ž njo vezanih običajev, ki zastavljajo pot vsema svetovnemu napredku in razvoju. Spoznal je, da kultura vedno zmaga nad nazadnjaštvom. Baš radi tega se je trdno odločil da zatre vse, kar je narodu škodljivega in sicer z grdo ali z lepo. IU mora. V prvi vrsti je posvetil veliko pozornost zdravstvu in vsemu, ■ Vs kar je ž njim v zvezi. Prav tako pa je odločno nastopil proti vsem navadam in običajem, ki ločijo njegov narod od ostalega sveta, čeprav so ti tudi verskega izvora. Odpravil je zastarelo mohamedansko nošo. Po mo-hamedanskih verskih predpisih mora biti Turkinja na ulici vedno pokrita, nihče ne sme videti njenega lica Kemal je predpisal, da se morajo vse Turkinje razkriti in da lahko brez greha oblečejo obleke ostalih modernih svetovnih sester. Podobno je napravil tudi z moškimi fesi, ki so jih morali zamenjati z navadnimi klobuki. Odpravil je dalje tudi hareme in s tem mnogoženstvo, ki je bilo po mohamedanski veri dovoljeno. Duhovništvo je tem spremembam ze'd nasprotovalo, ker se je zavedalo, da jim bo z izpre-membami v veri odvzeta .vsa oblast, ki je moderna Turčija ne more prenašati. Ali dobra stvar je zmagala, posebno, ker se je zanjo zavzela mladina, ki je dobro vedela, da je le v napredku spas. Prav tako kakor versko pa urejuje Kemal Turčijo tudi gospodarsko. Uspehi se povsod opažajo in tudi ljudstvo jih vidi vsak dan bolj jasno. Nesrečnejši pa je bil kralj Afganistana, azijske države, ki leži med Rusijo, Perzijo in Indijo. A-manulah, kralj te države, je hotel Afganistan modernizirati po vzoru Ke-mala. Vendar ni uspel. Uprla se mu je duhovščina in nahujskala ljudstvo proti kralju. V borbi z nazadnjaki so kraljeve čete podlegle in kralj je moral bežati. Kralj je postal njegov brat Inajatulaha, ki so ga tudi kaj kmalu pregnali. Kraljestvo si ja prilastil upornik Bačaj Sako, ki si je nadel ime HabibulahajhazL Bil je vodja roparske tolpe, ki je plenila večinoma bogate ljudje ia mnogo plena razdelila med revno judstvo, da se mu prikupi. Ta zmaga nazadnjaštva pa ne bo večna. Tudi Afganistan se bo moral ukloniti napredku, ki irrn služI vse napredno človeštvo. Leto V. II Lfublgani, dne 24. januarja 1929 4. štev. Na levi: Zadnja pot velezaslužne-ga moža. Kako zelo je bil pokojnik priljubljen, priča velikanska udeležba pri pogrebu Desno: Levo: Na desni: A. Šifrer, ki si je pridobil mnogo zaslug kot zdravnik in pa tudi kot velik narodni delavec, ki ni niikoli klonil glave pred tuijim nasilstvom je umrl te dni v Ribnici na Dolenjskem Zadnji božič je zapustil med našim ljudstvom zelo žalostne sledi. Te dni je bil odkrit že drugi zločin. V Obrežju pri Središču so našli posestnika mlina J. Jeremca (v krogu) mrtvega. Umoril in oropal ga je pomočnik I. Kolar. Pred kočo je sekira, s katero je moril, vsa krvava Levo: Profesor dr. Pavle Bestotnik je praznoval te dni 501etnico svojega rojsitva, 301etnico, kar je Sokol in že 201etnico starosto-vartja pri Sokolu/I. v Ljubljani. 2e kot dijak-je vstopil v sokolske vrste in pomagal vzgajati svoje druge v narodnem sokolskem duhu. 0 zaupanju, ki ga ima društvo do njega, pa najbolje priča, da mu je že talkrat, ko je bil komaj 30 let star, poverilo mesto častno in odgovor- Ivan Pušar, strojevodja v pokoju, je usnrl te dni v Sišiki. Bil je zelo priljufoLkn med J tvojimi tovariši, cenil ga je vsakdo, kdo ga je poznal. ^ Svoj prosti čas je vedno uporabljal v dobrobit naroda v narodnem in družabnem delu no mesto staroste. Dr. Pavle Pestotnik je tudi izven sokolskih vrst zeio delaven in požrtvovalen. Udejstvuje se deloma tudi pri prosvetnem in gospodarskem delu. Vsepovsod je znan kot socijal-110 čuteč človetk, ki hoče, da se v javnem življenju uveljavljajo najširše plasti ljudstva kot enakovreden član družbe Janko Smerkolj, vzorni železniški uradnik v Logatcu, je postal žrtev svojega poklica. Ko je opravljal v zimski snežni noči prometno službo nI slišal vlaka, ki je privozil miimo njega, ga povlekel seboj in raztrgal. Pokojnik je bil zna-čajen narodno čuteč mož, ki se je kot mladenič udeležil tudi bojev za osvoboditev tfužnega Korotana, ki žal Se danes ječi pod težkim tujim jarmom Levo: Obupana gospa S. Smerkoljeva, žena ponesrečenega železniškega uradnika, je prejela kot prvo tolažbo lepo Juitrovo zavarovalnino 10.000 Din. Za tako vsoto je zavarovan vsak Jhitrov naročnik Desno: Fr. Vošnjakova, iki praznuje 251et-nico učiteljevanja. Rojena je iz znane Vošnjakove družine v Celju, katero kaj vredno zastopa pri narodnem delu Levo: Kemal paSa, veleza-služni preporoditelj stare Turčije in. predsed-. nik nove Turčije, ki zelo uspešno vodi svojo državo. (Glej članek na prvi strani.) Desno: Zimsko življenje v Bohinju. Ves Bohinj se sedaj vozi po dilcah. Letošnja ugodna zima je privabila v Bohinj nebroj tujcev. Pa tudi domačini se kaj pridno smučajo Levo: Profesor Fer. Vida!, znameniti francoski zdravnik, ki se je bavil večinoma s preiskovanjem krvi ter z največjim uspehom zdravil nalezljive bolezni, posebno tifus, je tedni umrl star 67 let Desno: Velik volk, ki ga je ustrelil sin gozdarja Kibica v bližini Loža na Notranjskem. Desno: Odstavljeni kralj Afganistana Inajat-Ullah, ki ni imel z reformo svoje države take sreče kakor njegov zglednik Kemal, ki je pireporo-dil Turčijo. (Glej članek na prvi strani.) Levo: Prekrasna slika nam kaže, kako izgledajo bohinjske planine, kjer je čez poletje vse živo in se pase na stotine živine, v mrzlih zim-sikih dneh ilili Velika želeja nesreča na Angleškem. Vozovi brzovlaka, ki se Bivši priljubljeni ameriški predsednik Coolidge se je po končanem k zaletel v tovorni vlak. Povzročeno ie bilo mnogo škode dek podal na deželo, kjer se bavi tudi z lovom m uživa zasluzen mir Vstaši iz Afganistana, ki so pregnali kralja Amandaba in^ljicoSurajo Desno: Velikansko dvigalo, ki vzdiguje cele ladje do 1000 toa 36 ra ^asoko, so zgradili v zadnjem času r Nemčiji. Nern&i tehniki ustvarjajo prava čudesa Pogumna angeška letalka Bailej, ki je letala iz Londona čez vso Afriko v Kapsfco mesto in nazaj, s hčerkama med občudovalci i udi Kralji in njih družine ljubijo zimsko zabavo. Belgijski kralj in njegova družina na smučih v elegantnem švicarskem letovišču