Savinjski vestnik CELJE, 6. oktobra 1951 GtLASILO osvobodilne FKONTE mesta celja. okrajev celja-okolice in šoštanja LETO IV., ŠTEV. 40 — CENA 5 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov urerlništva: Celje. Titov trg 1. Postni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. ^elavci v lesni indusiriii razpravljajo o novem iinancnem zakonu Nov finančni zakon je (postal osred- nja točka zanimanja naših delavcev in nameščencev. Delavci in nameščenci v Lesni industriji so organizirali že ne- kaj dobrih sestankov po tem vpraša- nju. Ti sesjjinki ^ običajno dobro obi- slkani in imajo dobre uspehe. Diskusije so na takih sestankih zelo živahne. Najbolj rćtzgibana diskusija o "novem finančnem z^onu je ibila na obratu Teharje. Tam so delavci do podrobnosti predelali novi zakon. Ugotovili so po lastni presoji, da bo šele po uvedbi no- vega finančnega sistema postal njihov delavski svet res popoln. Delavci sc dobro razumeti pomen pravilnika, ki bo omogočil kvalificiranim in visoko 'kva- lificiranim delavcem priti do izraza. Tudi na ostalih deloviščih tega ve- likega podjetja razpravljajo o tem vprašanju. Nekoliko teže razumejo nov zakon delavci po gozdnih manipulaci- jah. Sindikalne podružnice bodo mo- rale ^tem ljudem bolj temeljito poka- zati, ^da bo nov finančni sistem osa- mosvojil tudi njih proizvodnjo v gozdo- vih. Tudi v Tovarni pohištva je bil sesta- nek zelo dober. Podjetje je dobro iz- vedlo prevedbo delavcev lin izdelado pravilnik delovnih mest. Tovarna se je zelo osamosvojila, a z uvedbo novega finančnega zakona bo še bolj samo- stojna in bo še hitreje napredovala. To- varna bo izdelovala pohištvo za domač in tuji trg. Delala bo od masiovne pro- izvodnje, pa do najfinejših izdelav, kajti pogoje in stTokovnjake za tako delo tovarna ima. (Celjani smo si lahko pa- sli oči v njihovi trgovini v Zidanškovi ulici.) o novem finančnem sistemu je torej veliko govora, kar pa ni niti čudno, saj je to vprašanje življenjske važnosti. Počastitev 32. obletnice ustanovitve SKOJ-a Tudi v Šoštanj skem okraju se :pri pravljajo za proslavitev 32. obletnice ustanovitve SKOJ. Okrajni odbor LMS bo ob sodelovanju krajevnih mladin- skih organizacij odkril več spominskih plošč. V Gornjem gradu bodo koncerr oktoibra odkrili spominsko ploščo na hi- ši, kjer je bila leta 1944 ko^nferenca SKOJ za Štajersko. Na mestu, kjer je paosebej v času razstave znatno znižalo cene. Tudi ostali raz- slavljalci so vzbudili veliko zanima- nja. Našim malčkom je tovarna otro- ške konfekcije v Šoštanju razstavila svoje kvalitetne izdelke, zato je bil ta prostx>r od mamic in otrok najiboljf?! obiskan. Ob zaključku tedna so priredili tudi Icrterijo, za katero so pripravili mnogo lepih in praktičnih predmetov. Kaj je z drvmi ? . . . Okrajni sindikalni svet je že davno razpravljal o preskrbi z drvmi za tiste delavce, ki delajo v podjetjih na pod- ročju mesta Celja, stanujejo pa v oko- lici. Problem so na sestanku sicer re- šili in predsednik OLO tov. Bobovnik je taOcrat osebno obljubil, da bo za te delavce določil kontigent drv iz okraj- nega plana. Ker pa se zima bliža in delavci še vedno nimajo drv in je pred- sednik komisije za preskrbo z drvmi tov. Verbič vedno bolj izpostavljen zahtevam dotičnih delavcev. Zdi se po- trebno iponovno opozoriti OLO, da ven- darle nakaže dogovorjeno količino drv »Kurivoprometu« v Celju. Ce je bido monda vikrenjeno drugače, kot je bilo dogovorjeno s tov. Bobovnikom, potem nag naš list objavi kaj j« z drvmi ko< je ofbjafvil kaiko bo z ojivcd. Partijska organizacija mora skrbeti, da bodo komunisti izvrševali svoje dolžnosti in iz svojih članov graditi pravi lik komunistov v soboto in nedeljo sita bili v Celju v dvorani OLO dve pairtijski konfe- renci; za okolico v soboto a v nedeljo za mesto. PaJrtijske konference organizacij iz okraja Celje-okolica sta se poleg šte- vilnih delegatov in članov dosedanje- ga Okrajnega komiteja udeležila tudi tov. Vipotnik, član CK KPS, tov. Ki movec član CK KPS in tov. Primožič org. sekretar lOOF Slovenije. Obširno gospodarsko-politično in or- ganizacijsko poročilo o delu partijskih organizacij širom okraja je podal se- kretar OKKPS tov. Petelin. Polleg obšiimega zunanjepolitičnega pregleda in analize gospodarske izgrad-^ nje v Jugoslaviji je tovariš sekretaij podrobno orisal delo partijskih organi-^ zaci j v okraju, njih napake in dobrel lastnosti ter otoenem nakazal najnuj-i nejše probleme katerih se morajo par-] tij.ske organizacije najprej lotiti. ^ Najšibkejša točka partijskega dela je^ na naši vasi. Delavski centri, podjetja? in ustanove so v gosipiodarskem in po- litičnem pogledu daleč pred vasjo. Osnovne partijske organizacije (tu nisoj izvzete niti tiste v tovarnah in usta j novah,) se ipremaCo posvečajo kmečke-i mu \7prašaniu. Vzgoja kmetov je po-| manikljiva in marsikje so vajeti vod-j stva km,ečkega sioja prepulščene du-i hovščini, katere kvarni vpliv ni treba posebej razlagati. To trditev je pozneje organizacijski sekretar podprl s kon kretnimi številkami šoloobveznih otrok pri verouku, ki so od preteklega leta močno narasle. Partijske organizacije se v tej smeri niso vselej znašle ali ipa so povzele nepravilne metode borbe pro:t;i misticizmu, namesto da bi z vztrajnim sistematičnem delom na ide- ološki vzgoji lanečkega prebivalstva odtegnile ljudi kvarnemu vplivu klera. Tudi glede gospodarskega vzpona v kmečki proizvodnji je bilo premalo storjenega. Po sprostitvi nekaterih kmečkih ipridelkov iz obvezne oddaje se je kmečka proizvodnja sama po sebi iziboljšala, vendar ne tako kot bi bile želeti. Tudi v tem pogledu nas je več- krat prehitela sovražna propaganda, ljudje so ji nasedli, in naš odkupni aiparat je imel zaradi tega težave. Pra\ taka stvar je glede davko*^. Večkrat se prepušča ita stvar samonikli zavesii kmečkega sloja, ki pa ni dovolj ve- lika, namesto da bi to zavest stopnje- vali, sovražno delovanje v kali zatrli in si s tem olajšali mnogih poznejših ne- všečnosti. Delo Partije v delavskih vrstah je bilo mnogo uspešneje, vendar ne brez napak. Prerado se zgodi, da neil?:aitea'e partijske organizacije opravljajo prav tisto delo, ki jim ne leži. Vmešavajo se v posle upravnih odborov in de- lavskih svetov, ali pa siploh pozabijo nuditi potrebno pomoč tem organom v kolektivih. Oboje je napačno. Partija mora nuditi pomoč vsem ustanovam svetx>m, organizacijam in vodstvom pod- jetij, ne pa samo »komiandiirati« in odrekati jim samostojnost. Tovariš sekretar je opisal delo mno- žičnih organizacij in udeležbo članov Partije v njih. Pohvalil je uspele pro- slave 10. obletnice OF, ki dokazujejo, da so tradicije NOB močno zakoreni- njene v naših ljudeh in da je treba na tej ipodlagi graditi vsako novo stvar. Del svojega govora je posvetil tov sekretar Planinsko-kozjanskemu pre- delu. Ta paritizanskii kraj je bil s po- močjo ljudske oblasti elektrificiran in deloma tudi že obnovljen. V tej smeri Je. treba delati še naprej. Prebivalstvu tega predela, - je povedal sekretar, ni manjkalo volje za uresničitev teh na- črtov, zato je stvar tudi uspela. Vse- kakor je treba to akcijo še nadalje podpirati dokler se do kraja ne izvrši O zadružništvu je govornik povedal da so naše Kmetijsko-obdelovalne za- druge letos žele lepe uspehe in da ra- zen nekaterih ne predstavljajo več ka- men sipotike, temveč so postale vzor in odločilen faktor v borbi proti špeku- lantskim kmetovalcem. Reaildzacija od- kupov jemlje ostalim kmetom izgovore da ne morejo več iskati izgovora v slabi letini in drugih »nesrečah«, ker jiim vestnost izpolnjevanja dolžnosti KDZ podre take argumente. V neka- terih KDZ se je pojavilo nekaj takih zadružnikov, ki so hoteli izstopiti iz zadruge. Take primere je treba pnipi- satd tudi slabemu delu članov Partij<= v dotičnem okolišu, napakam, ki jih je zadruga delala in nebudnost do delo- vanja sovražnih elementov. Posebej je tovariš sekretar govoril o razvoju hmeljarstva v Savinjski do- lini, o nepravilnostih in o slabem vod stvii Hmeljarske zadruge. Ob koncu je govornik predlagal o- snutek za sklepe, ki naj bi jih Kon- ferenca dopolnila in potrdila. Referatu tov. Petelina je sledil re- ferat organizaciji skega sekretarja OK KPS tov. Kovača, ki je navzočim 'po- jasnil nerazumevanje nekaterih " orga- nizacij za spremembe v Statutu Par- tije. Navedel je številne pomanjkljivo- sti, primere nedemokratičnosti v or- ganizacijah, pomanjkljrjvo politično delo in nezadostno studiranje ipo ulkinitvi Obveznega študija. Posebne odstavke je Iposvetiil lorganizaoijii odlplPtih par- tijskih sestankov. Opozoril je tudi na neredno plačevanje članarine !in (po- šiljanje poročil, na slabo skrb za dvig partijskega članstva (primer ru'druk Laško). Tudi tov. Kovač se je dotakni] kvarnega vpliva duhovščine na naše ljudi, piredvsem na mladino. Po obeh izčrpnih referatih, iz kate- rih smo loibjavili le bežne odlomike je sledil kratek odmor a za tem se je razvila živahna diskusija. Pri se Je k diskusiji prijavi)! dr. De- belak iz zdravilišča Dobrne, ki je opi- sal delo tamkajšnjega Krajevnega ko- miteja. Omenil je, da so sprejelii sklep da bodo organizirali mesečna ipartijska posvetovanja, kar bo gotovo zelo 'dobro vplivalo na razvoj partijske organiza- cij e. Diskutant se je nato kritično obr- nil na stanje celjske bolnice in povda- ril, da bi se za tako ustanovo morali vsi "bblastni in politični forumi zani- mati še bo^lj. Posebno slab je .protJtu- berkolizni oddelek, je povedal dr. De- belak. (Nadaljevanje na 2. strani) NA KOREJI SE ŠE VEDNO IŠČEJO. . . ■ Zadnjič smo poročali, da se bodo pogajanja za sklenitev miru na Koreji verjetno obnovila in, da so se zastop- niki obeh strank sestali. General Rjd gwey je poslal nasprotniku svojo po- nudbo, v kateri navaja pogoje za po- noven' sestanek parlamentarcevl. Rid- gwey zahteva, da se za to pogajanje iz- bere tak kraj, kjer bi obe stranki imeli iste pravice in iste pogoje, kar pa Ke- song ni bil. Toda doslej Združeno po- veljstvo ni prejelo še nobenega odgo- vora od »severnih«! Generala Ridgweya je medtem obiskal ameriški general Bradley, s katerim sta v Tokiju imela več tajnih konferenc. Bradiey je novinarjem izijavil, da po- veljniku sil OZN ni prinesel nobenih posebnih navodil. Po sestankih v To- kiju sta oba generala obiskala korejske fronto. Na bojišču so hudi boji na vzhodnem delu fronte in okoli Kesonga. V sredo so sile OZN izvršile splošen napad no sovražnikovo bojno črto, vendar izrazi- tega uspeha niso imele. Kakor poroča .radio, so v poveljstvu združenih sil, uvedli strogo kontrolo nad poročili o bojih na Koreji. Svetovni tisk komen- tira iz teh stavkov novo presenečenje na Koreji. Najboljše presenečenje za nas bi bilo sklenitev premirja, toda po- čakajmo kaj iprineso dogodki do dru- gega tedna. ANGLEŽI SO ZAPUSTILI PERZIJO Ker ni prišlo do sporazuma med Anglijo in Perzijo kljub poskusom tu- jih držav, da ta spor ublažijo, je bri- tanska vlada določila sredo za odhod angleških strokovnjakov iz petrolejskih polj in rafinerije v Abadanu. Angleži so odšli v sredo iz Abadana v Irak, od- koder bodo prepeljani v domovino z letali. Ob odhodu jih je spremila častna straža perzijske vojske. Predstavnik Angleško-pverzijske (petrolejske družbe je ob slovesu izrazil dobro mišljenje o perzijskih delavcih, izrazil je žalost, da se spor ni poravnal in obenem upanje, da^ bo do dokončnega sporazuma Ic pnslo. Izjavil je, da Perzijci brez tuje pomoči ne bodo mogli uioravljati nafti- n:h ix)Ij m rafinerije, ker nimajo do- volj izvežbanih strokovnjakov. Predsednik perzijske vlade dr. Mosa- dik bo odpotoval v New Vorik na za- sedanje Generalne skupščine OZN in je zaprosil za krajšo odložitev razprave po tem vprašanju pred Varnostnim sve- tom. 25. OKTOBRA VOLITVE V ANGLIJI Predsednik briitanske laburistijčne stranke Attlee je izjavil, da bodo nove vladne volitve v Angliji že 25. oktobra. S tem je napeto pričakovanje novih dogodkov Angliji dobilo določen cilj. Laburisti so se v voUlnem proglasu ze- dinili in v času volitev ne bo več no- tranjih trenj v organizaciji. Tudi kon- zervativna stranka, katero vodi TTletni Winstan Churchill je izdala svoj proglas, ki med drugim prinaša presenetljive obljube. V tem »proglasu je rečeno, da bi zmanjšali davke na splošno in obre- nenili z davki izredne dobičke. Pro- Tlas konservativcev je za zedinjeno Ev- opo, katere člani naj bi bile tudi tiste iržave, katere so še za nesrečno železno aveso. Nas vsekakor zanima, kako sta- : r^r,^••|^^i,Vl^ vete^an Ćhurchill^oče to doseči kljub močnem"«, vplivu SZ na to države. GENERALNI DIREKTOR UNESCO JE ZAPUSTIL JUGOSLAVIJO Z DOBRIMI VTISI Generalni direktor UNESCO je na povabilo nacional, komiteja UNESCO v Jugoslaviji obiskal našo državo, kjer si je ogledal nsiše kulturne ustanove. V-sredo zvečer Je ob odhodu iz Zagreb- škega letališča izjavil svoje zadovolj- stvo nad kulturnim delom v Jugosla- viji. Dejal je, da je prepričan, da bo Jugoslavija v svoji skrbi za izobrazbi) ljudstva izpolnila pričakovanja med- narodne organizacije za znanost in kvil- tuma vprašanja. Obljuibil je tudi med- narodno pomoč Jugoslaviji v tej smeri. G. Torres Bodet je bil tudi gost slo- venske akademije znanosti in timetno- sti v Ljubljani. ANGLEŠKI SLAVIST REGINALD DE BRAY V LJUBLJANI V Ljubljani je na obisku znani an- gleški slavist Reginald de Bray, ki je za Angleže napisal obširne razprave o slovanskih jezikih, med temi tudi o • slovenskem. Po obisiku v LJubljani bo šel v Zagreb in Beograd, kjer bo kakor v Ljubljani posnel njihove tekste iz književnosti. NOTA JUGOSLOVANSKE VLADE SOVJETSKI ZVEZI Jugoslovanska vlada je poslala SZ novo noto glede nezakoniftega izadrže- vanja jugoslovanskih otrok v SZ in ob- dolžuje vodstvo SZ genxxiidnega zločina. Jugoslovanska nota se oslanja na dekla- racijo OZN. »NAPREDNI« SOVJETSKI ZAKONI Nedavno je »Pravda« obgavrlla re- portažo o neki tiskovni sodbi v oblasti Čkalov v Južnem Uralu. Tamkajšnji list »Kumuna Ckalov, je objavil članek narednika Tjapkina, ki je kritiziral napake v mestnem veteri- narskem oddeljenju. Šef oddelenja se je pritožil zoper ta članek, nakar se je urednik lista upravičil in izdal pisca. Sef veterinarskega oddelenja je seveda takoj tožil narednika Tjapkina. Med- tem je narednik že zopet odšel v svojo voja^o enoto, ker mu je dopust po- tekel. Sresko sodišče si ni delalo mno- gto skrbi in ker ni moglo poklicarti na todigovomosil narednika Tjapknna, je postavilo na obtožno klop njegovega očeta. Zastonj je nedolžni možakar do- kazoval sodniku Pertikejevu, da o na- vedenem članku nič ne ve. Obsodili so ga na leto dni prisilnega dela :n s tem še z enim listom ovenčali »naj- popolnejšo zakonodajo v svetu«. SVET V SEIKAH Predsednik japonske vlade Sigero Yošida je ob priliki podpi- sovanja mirovne pogodbe v San Franciscu obiskal japonsko gledališče — Mala Japonka Roberta Nakajima v pestri japon- ski nošnji mu izroča šopek rož Ameriški bombnik jMusiang« bombardira industrijo v Severni Koreji Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 6. oktobra 1951 Stev. 40 Dve partijski konferenci v Celju (Nadaljevanje s 1. strani) Za njim je govoril Grorič Julij u Eudniika Laišlco, kd je samokriiično po- /i:rd"M. Iresniiičnast sekretairjevega (poro- čila, kar se tiče njihiove organizacije Dejal je, da so sicer mislili, koga naj sprejmejo v članstvo KP, niso pa znal^ iJTitegniti in vzgojiti ljudi, ki bi bili potem .reli za vstop. V tej .i;, zaci j i, kakor .-c poročal "legat- :i. prav. par- tijske iiskreniosti. Pojavili so se številni nemoralni izgredi, tako med članstvom kot v izvenpartijskih vrsitah. Pozneje, ko je bila ta napaika že precej razšir- jena, so šele kaznovali krivce. Napaka v delu je bila tudi ta, da sio mlajše člane in kandidate za malenkostne na- pake kaznovali, napake starejših ':a sc prezirli Kair se titče sprejemanja, ije povedal, da rudarji ndmajo volje za politično delo in da se Partije boje. (Odgovar na to izjavo je poeneje dal tov. Kimovec). Kct drugi Laščan se je oglasil k di- skusiji ravnatelj nižje gimnazije v Laškem, it o v. Tavželj Stane, ki je v glavnem govo"U o delovanju protiljud- ske duhovščine in premajhni buidnositi članstva KP po tem vprašanju. Ome- nil je, da so imeli letos vsi tisti, ki so iprijavili oitroke k verouku tri dni časa, medtem iko je bil lani določen le en dan. To je duhovščina izkoristila. Omenil jc tudi potrebo, da bi se v prosvetnem delu objasnjeval ljudem kvarni vpliv klera in da bi preko Ljud- ske univerze marali prirejati razna predavanja. Tudi o premajhni pozor- nosti, za mlajši učiteljski kader, je tov. Tavželj govoril. Za tovarišema Giadišnikoim iz Stor, ki je poročal o delu Partije na že- leznici in Babičem \z Zabukovce, je spregovoril tov. Bobovnik Mišo, pred sedmik OLO Celje-ckolica. Njegov re- ferat se je dotikal siclošnih problemov kot n. pr. novih gospodarskih zakonov, novega finančnega sistema, industrije in dela delavskih svetov. Delegat Urbič iz Zdravilišča Laško, je poročal o slabi partij siki disciplini v njihovi organizaciji, o nedisciplini- ranosti članov Partije v službi in o ne- moralnem življenju nekaterih članov. Tov. Svetek iz Železarne Store je na navzoče prenesel izikušnje delovanja delavsikih svetov in upravnega odbora tovarne. Govoril je o nalogah komu- niisitov po uvedbi movega fiinančnega zakona, o znižanju polne lastne cene, o pomanjkljivem prrotimis.ticistič'nemu delovanju Partije v Storah, o pionirsiki organizaciji in drugih važnih stvareh. Kapetan Ivačevič, je delegate 'opo- zoril na važnosti izvenarmadne vzgoje, kot enega najvažnejših poprišč delo- vanja Partije, v cilju cbramJbne kre- pitve države. Delegat Verdel Slavko je poročal o delovanju kmetijskih delovnih zadrug, o napakah v »Hmeazdu« in ostro ob- sodil slabo zanimanje za KDZ, v ka- terih 90 nastala noitranja trenja. Na osnovi dotakratne diskulsijie je spregovoril tudi član CK KPS tov. Ki- movec. Dejal je, da ima vtis, da se na konferenci premalo govori o !:iol)iitičnem delu. Dejstva, da je v okraju 160 kan- dida'ov KP z nad 18 mesečnim sta- žem, da je bilo v enem letu 82 izklju- čitev zaradi moralnih deliktov, doka- zujejo, da tamikajšnje organizacije ne vedo, kaj bi delale. Dobro je, da so te napake vendajrle spoznali in da jih bodo lahko popravili. Nadalje je go- voril še o zunanje političnem položaju, ki mora b'*^! :cn vsakemu komunistu Naved. ^o piOJiitiko naše države v od- nosu do zunanjega sveta in naglasil važnost (prenašanja te politike med množice, kar je naloga članiov KP. Tej izčrpni diskusiji je sledila di- skusija tov. Cvenka, ki je dopolnila di- skusijo tov. Verdela z podatki o po- speševanju KDZ in mehanizaciji teh zadrug. Sekretar OO OF tov. Mravilje je go- voril o vlogi OF v razvoju naše dr- žave. Navedel je, da so to organizacijo včlasih preveč (podcenjevali rin zapo- stavljali, namesto, da bi ji nudili vse- stransko podporo. Na kratko je opisal tudi delo ostalih množičnih organizacij v okrilju OF in izven nje. Ožigosal je tudi o;iortunistično gledanje članov Partije v nekaterih KLO, kjer menije da nepartijec ne more biti dober pred- sednik KLO, daisiravno se je to po- vsem drugače pokazalo v mnogih slu- čajih. Sledilo je še več diskutantov, ki so iznašali svoje pripombe, probleme in načenjali nešteta nova vprašanja. Ob zaključku diskusije je načelno spre- govoril še tov. Primožič in za njim tov. Vipoinik, ki je govoril o vtisih, ki jih je dobil na konferenci. Dejal je, da je zelo dobro učinkovala na njega, iz- bira novega Okrajnega komiteja, ker so v vrsti predlaganih številni atar: komunisti, ipireizkušeni borci za stvar Partije. Nazadnje je tov. Vipotnik na- kazal glavno nit bodočega dela par- tijskega članstva v svoji okolici. Partiljiska organiiziaciua mora dajati glavno ipolitičnio smer in skrbeti, da bodo komunisti izvrševali svoje dol- žnosti, znotraj organizacije pa graditi pravi lik komunistov — je dejal tov Vipotnik. Naznačil je tudi delovna po- prišča članov Partije. Političnio delo je najvažnejše delo člana Partije. Partijska organizacija mora skrbeti za ideološko plat in 'poli- tični irazvoj podjetjat, rudnilka, usta- nove in vasi, druge iposle. ki se tičejo dela, planiranja itd. pa naj prepusti samostojnosti delavskih svetov, upra-v nih odbonov. kmetijskih svetov itd. -Navzoči so zaključno besedo tov. Vi- potnika navdušeno sprejeli. Po diskusiji so delegati izvolili nov Okrajni partijski komite. Mestna parinjska honierenca v nedeljo je bila mestna partijska konferenca, katere so se udeležili mnogi delegati iz celjskih osnovnih organiza- cij, poleg njih tudi član CKKPS tov. Kimovec in organizacijski seikretar lO OF tov. Primožič. Delovno predsedstvo konference je vodil tov. Pelko Florjan. Organizacijska vprašanja, zunanjet:©- 1 it ioni pregled in analizo gospodarskega razvoja v naši državi je podal sekretai MKKPS tov. Šumrada Vinko. Njego- vemu Cbširnemu referatu, ki je ostiro posegel v napake pri delu Partije v preteklem letu, je sledil referent or- ganizacijskega sekretarja tov. Trpina (Izvlečkov iz referatov ne bomo Obja- vili, pač pa sklepe, ki so bili Izdelani na osnovi referatov in dopolnjeni po diskusiji. O finančnem poslovanju OPO in o urejevanju partij sikih dokumentov je govoril tov. Godler. Po krajšem odmoru, je delovni pred- sednik Pelko povabil delegate k disku- siji. Diskutanti so v glavnem iznašali splošne 'probleme njihovega partijske- ga dela. Nekateri so o delu svojih or- ganizacij premalo povedali ali vsaj ne toliko kot bi lahko. Prvi se je k diskusiji priglasil se- kretar i^artilj'^kega kom-Jtelja Tovarne emajlirane posode tov. Tofant Tone. Z svojim izlaganjem je hotel ublažiti kritiko tovariša sekretarja MK KPS ki ije očital tej osnovni organizaciji ozkost ipri sprejemu v članstvo KP. Tov. Tofant je opravičeval to pomanj- kljivo'St s tem, da je navedel primere slabega ponašanja članov KP v njihovi organizaciji in da so zaradi ugleda ko- munistične morale bili pri)s.V.jeni liz- ključevati. Omenil je tudi to, da je vzrok slabosti njihove organizacije v tem, ker so pred leti masovno spre- jemali neglede na dozorel ost za vstop v članstvo. Dejal je, da je izjava ti- stega člana tovarniškega komiteja, v kateri je bilo rečeno, da ne bodo spre- jemali novih članov vse do tlej, dokler ne prečistijo dosedanje članstvo, le osebna izjava in ne drži kot sklep ce- lotnega komiteja. Omenil je poleg tega še težave, ki jih ima tovarna pri pro- izvodnji in napore članov KP za do- sego plans'kih nalog. Poznejši disku- tant iz te cganizacije je navedel še druge zasluge delovnega kolektiva kot n. pr. izgradnja Samskega doma in po- dobno. Slednji je obljubil, da bo po- riOičilo ob letu imelo čisto čisto druge pcdaitke, ki bodo bolj osvetlili delo 'partijcev v Tovarni emajlirane posode. Delegat iz Cinkarne je orisal delo Partije v njihovem po'djetju. Omenil je pom.anklijivo kulturno prosvetno in ideološko delo med članstvo'm KP in med izvenipartijskimi vrstami. Poročilo tega delegata je bilo zelo samokritično, dasi ravno bi diskutant imel priliko Konferenci poročati, kako so v tem ko- lektivu letos prvič po osvoboditvi do- segli plan, kaj je v tem pogledu storila Partija, ker bi to bile dragocene iz- kušnje za navzoče delegate. Delegat Celjske železniške direkcije je navedel težave njihove partij'ske or- ganizacije. Glavna težava je ipri njih močno raztreseno delovno podro'čje, ki onemogoča redne stike z posameznimi C\.3m. V tej organizaciji je pretežen del članov, ki so nameščenci. Vzrok temu je polproletarski sestav v delav- skih vrstah, nanje močno vpliva delo na kmetih. Obljubil je da se bodo že- lezničarji — komunisti trudili pove- čati članstvo tudi v tej smeri, za kar bo potrebno več političnega dela med delavstvom, mnogo več kot ga je bilo doslej. Zaradi strjenosti tega poročila nan) ni mogoče talko podrobno objaviti vse diskusije. Torej bolj na kratko: Med drugimi diskutanti se je oglasil tudi tov. Gradišnik Fedor iz poverje- ništva za lokalno gospodarstvo. Njegov referat je bil načelnega značaja o pro- blemih v podjetjih, o planskih nalogah itd. Tov. Uranjek, poverjenik za trgovino in preskrbo pri MLO je opozoril na- vzoče na udeležbo članov KP v trgo vinskig in preskrbovaiLnl pclliitikfi. Na tem področju je udeležba članov KP življenjsko važna, kajti drugače nas prehiti sovražna propaganda, ki vleče iz vsakega novega ukrepa vodo na svoj mlin. Povdaril je važnost potrošniških svetov, intervencijo državnega sektorja na trgu in v trgovini sploh. Delegat iz bolnice je poročal o delu Partije v bolnici. Omenil je pomanj- kljivo delo mladine in nezadostni kon- takt članov Partije s pacienti. V bolnici morajo neprestano skrbeti za dvig me- dicinskega kadra, ki ga občutno pri- manjkuje in je zaradi tega drugo delo precej zapostavljeno. Predstavnik Okrajnega sodišča je na- čelno spregovoril o udeležbi mno'žic v sodstvu in ipiosebno o pomanjkljivi za- interesiranosti članov Partije za so'dnb vprašanja. Kritiziral je tudi odnos ne- katerih sodnikov poirotnikov do svoje dolžnosti. Bliidal je birokrat siki odlnos nekaterih podjetij do ljudi in do so- dišča. Zastopnik mladine in delegat tov. Marovšek ge pozdravil konferenco in povdair'i/1 odnos partijiskih organlJzacij do vzgoje mladine. Temu vprašanju, ki je vprašanje bodočnosti Partije, se je treba zares dosledno posvetiti. Delegat in zastopniica AFŽ sta v kratkem orisala delo med ženami, ki imajo od vseh organizacij največji od- stotek članov KP. Navedla je primere 'sCalbe korjiirole pri dečjih u'stanovah; bodisi zdravstvene ali vzgojne zvrsti, in opozorila navzoče na to pomanj- kljivost. Govorili so še mnogi drugi delegati, med m:';mi uov. Godler o delovanju l^eslnih kinopodjetij in o važnosti pro- pagiranja za obisk idejnih filmov. Med tem je kandidacijiska komisija predlirfgala kondida'te za nov Mestni kcmijte KPS. Predsednik te komisije je v kratkih 'besedah orisali življenje in delo vseh kandidatov. Med izvolje- nimi je bilo nekaj dosedanjih članov MK, večji del pa je bil izvoljen na novo. Javni partijski sestanki Nenehno poglabljanje demokracije v naši domovini zahteva tudi vse širšo udeležbo delovnih množic pri vodstvu delovnih množic pri vodstvu države Naša Partija — voditeljica delovnega ljudstva — je bila vseskozi dolgoletno delovanje v stalnem stiku z delovnim: množicami in tega stika ni prekinila niti v najtežjih dneh naše zgodovine zato tudi danes išče takšne oblike svo- jega dela, ki jo bodo še bolj povezale z delovnimi množicami in utrdile še večje zaupanje delovnih množic v na- šo Partiijo, njeno pravilno delo in pot v socializem. Rudniški partijski komite v Velenju je pretekli teden sklical več javnih par- tijskih sestankov. Sestanki se v niče- mer ne razlikujejo od ostalih partijskih sestankov: prične ga sekretar osnovne partijske partijske organizacije, pred- laga dnevni red, po referatu pa disku- tiraj o. Novost javnih partijskih sestan- kov je le v tem, da jim cirisostvujejo tudi nepartijci ter da le-ti tudi disku- tira jo. Ker obravnavajo probleme, ki zanimajo celoten delovni kolektiv so ti sestanki toliko bolj pomembni ker partijska organizacija, ki vodi družbe- no življenje v na.ši domovini na teh sestankih dobiva neposredno predloge iz vrst najširših delovnih mnoižic in tako kar najbolj prisluhne glasu ljud- stva. Javni partijski sestanki med delov- nim kolektivom Rudnika lignita v Ve- lenju £0 pickazali že sedaj dobre rezul- tate. Ogromna udeležba (med 70 do 75% vsega delovnega kolektiva) ne-, dvomno priča, da vlada med delovnimi množicami veliko zanimanje za delo Partije, ki vodi naše narode iz zimage v zmago. Seveda, nekaj nj-ih je sedelo na klopeh tudi iz gole radovednosti" kaj le obravnavajo na partijskih se- stankih. Mislili so, da se na sestankih uče, kako morajo na trgu ali kje drugje prisluhniti kaj govori ta ali oni ipd., spoznali pa so, da partijsika loirganiza- cija skrbi predvsem za delovnega člo- veka v širokem pojmu besede. Ker so pred nami novi gospodarski ukrepi kot so nov plačilni sistem, zakoni o go- spodarskih planih, proračunih in dav- kih so na teh sestankih obravnavali predvsem te probleme. V diskusiji so se oglašali k besedi tudi nepartijci,' Razlike niso delali. Rudarji sose zav- zemali za plačilo »šihtov« po akordu, ki naj bi bil postavljen na podlagi do- sedanje norme. Tako bi bilo izračuna- vanje mezd itudli enostavnejše, vsak rudar bi tudi dne\mo vedel koliko je zaslužil. Uprava rudnika je ta pred'Og proučila in ga tudi osvojila. S preho- dom na nov iplačni sistem bodo rudarji plačani po akordnem delu. O teh in podobnih problemih so di- skutirali rudarji, pretresli, sklepali in tudi dosegli kar so hoteli. Ti sestanki pa so bili le poskus bodočega dela par- tijske organizacije. Ker se je pokazal ta način dela zelo dober so ga na rud- niku osvojili.__Na bodočih javnih par- tij skih sestankih bodo obravnavali tudi irircbleme njihovega notranjega dela: ureditev higiensko-tehnične zaščite, o novem jašku, z eno besedo vse pro- bleme, ki stoje pred partijsko organi- 7aciio. Ker stoje pred vsem delovnim koieki+ivoim is+i rrroblemi jih bodo re- ševali in obravnavali na javnih partij- ?k'b. sestankih. Pravijo, da sto liudi več ve kot eden sam ali nekaj njih. TaVšen is^stem dela Pa-rtiij^e. k: ga uvajsio v šcštanjskem okraju bo rodil še večje uspehe, utrdil zaupanje de- ^orim-h množic v našo Partijo in kar je dqnes 7e^o važno: 7fl-n+eT-p,<;iral «^eher- ne^a de''avca k ra7.maft.ranju o naših go- spodarskih problemih in ga osposobil za upravljanje gospo'darstva — tovarn, ki £0 jih prevzeli v upravljanje. -an Sklepi IV. Mestne partiishe honlerence Stopnjevanje napetosti v mednarod- nih odnosih, stalni incidenti na naših vzhodnih mejah ter oživljanje fašistič- nega pohlepa po našem etničnem ozem- lju, kar se dogaja v sosedni Italiji, po- stavlja pred ves naš naiod zahtevno organiziranega dviganja obrambne spo- sobnosti. Vse to zahteva od naše KP, da ipiojasnjuje delovnim ljudem nujnost istočasne graditve težke industrije in elektrifikacije ter graditve vojne indu' Sirije. Obenem je potrebno vplivati na povečanje patriotičnega čustva in pri- pravljenosti vsega ljudstva za obrambo naše nacionalne in socialno neodvisno- siti proti vsakemu napadalnemu poiz- kusu. Z neiziprosnim onemogočanjem raznih qlementov, pa naj bodo ipiodpihovani od Informbiroja ali pa od rimskega klera in s skrbnim delom na vsestran- skem organiziranju pripravljenosti za vse morebitne okolnosti izvršujemo častno in neodložljivo dolžnost pred ljudstvom, ki hoče mir, ki pa svoje svo- biode in domovine nikoli ne bo pustilo gaziti nikomur. Naše družbeno življenje dobiva z zakonom o delovskih svetih in upravnih odborih ter z uvajanjem novega fi- nančnega sistema nove oblike v pro- cesu vedno bolj neposrednega odločanja ljudstva pri upravljanju države in do- segamo vedno večje uspehe v omeje- vanju birokratizma. V vsem tem se ka- že resnično demokratični značaj naše ljudfke oblasti. Vse te pomembne ukre- pe pa je naše članstvo doslej premalo doumelo in se dolžnosti tega premalo zavedalo. Nemogoiče je vsem tem pojavom dati pravo vsebino, če naši delovni ljudje ne obvladajo njihovega duha in če na vse to ne pripravljajo, če vsega ne :iprejmejo kot izrazito svojo zadevo. Članstvo KP je dolžno tu nastopati kot tolmač in nuditi povsod pomioč v delavskih svetih, upravnih odborih in organih oblasti, skratka današnjemu stanju razvoja primemo usmerjati in vzgajati, 'da bodo vsi ti 'Organi v čim večj meri in čimprej tudi v vsej svoj'i vsebini res demokratični. Prehod na nov gospodarski in plačilni sistem ustvarja vse jamstvo zs normaliziiranje blagovnih in denarnih odnosov ter pomeni začetek nujnega in nezadržanega dviganja storilnosti dela in s tem proizvodnje. V dvigu 'proizvod" nje pa je ključ do blagostanja. Pri ogromnih naporih našega ljudstva v tej smeri pa moramo ugotoviti pra'v tu pri nas mnogo neuspehov, ki gredo na račun premajhnega čuta odgovorno- £i'.i in iz tega izvirajoče nebudnosti in tudi direktnih primerov nepoštenosti r.iri naših upravnih kadrih v preskrbi. Prav v dobi prehoda na nov način gospodarjenja so taki pojavi škodljivi in najstrožjega obsojanja vredni. Na članstvo KP in na KP v celoti pada vsa odgovornost, da take primere iz- igravanja novih ukrepov izkoreninimo takoj v početku. Da pa bomo to dosegli moramo zahtevati od naših kadrov po- znavanje ekonomske iprob'lematike in pošten odnos do dela — prav tu pa mo- rajo prednjačiti člani KP. V novem razvoju našega javnega življenja, ko se borimo za dvig proiz- vodnje, je pomembne važnosti preobli- kovanje zavesti delovnega človeka 'na podeželju. Med našim kmečkim Ijud- •stvo-m ne manjka 'požrtvovalnosti in de- lavnosti, le da so elementi 'starega miš- ljenja močnejši. Tu je borba za nov svet največja, a izbojevati jo moramo, ker od nje zavisi dvig proizvodnje kme- tijskih proizvodov in s tem boljše živ- ljenje nas vseh. Tu stoje tpred našimi delavci, ki sta- nujejo na podeželju zlasti pa pred člani KP dolžnosti, da pomagajo lomiti ostan- ke starega sveta. Njihova dolžnost je. da pomagajo 'pri političnem delu OF in KLO in ustvarjajo pogoje za formira- nje OPO na vasi. Preobrazba naše vasi na zadružno podlago je nujnost, a pot do nje vodi preko vztrajnega ipojasnje-^ vanja in političnega dela in pravilnega pristopanja 'do ljudi. Doslej smo mogli pogosto ugotoviti vdore zaostale miselnosti s podeželja v naše industrijske centre. S tem pa je treba takoj prelomiti in to je naloga članov KP, stanujočih na vasi. Zavedajoč se. da ni mogoče zgra- diti socializma brez preobrazbe in kul- turnega dviga našega človeka, moramo posvečati večjo skrb kot do'slej izobra- ževanju in širjenju obzorja našega člo- veka. Partija bo mogla uaipešno vršiti svojo nalogo le, če bodo njeni člani v tem pogledu prednjačili. Odslej naj bo prav vprašanje, kako si kdo prizadeva, da širi svoje kultur- no dbzorje in znanje, eden izmed važ- nih kriterijev pri sprejemanju v član- stvo in pri ocenjevanju vrednosti par- tijca. Pred OPO pa stoje #aloge, kako pomagati ipri organiziranju prosvetnega dela našim sindikalnim 'podružnicam. V Celju je precej razvito ljudsko pro- svetno delo, vendar še ni doseglo pra- vega razmaha prav v delavskih centrih. Treba je navajati* članstvo KP na či- tanje kvalitetnih leposlovnih del, orga- nizirati množične obiske naših gleda- liških predstav, ipredavanj ljudske uni- verze in drugih kulturnih prireditev in s predlogi in pripombami vplivati na dviganje kvalitete in naprednosti. Vse to pa je mogoče doseči le na ta način, da postane uživanje kulturnih dobrin našemu človeku vsakdanja potreba, ne pa prisiljena stvar. Pred članstvo Partije se postavlja važna naloga pri delu z našo mladino. Tu smo doslej storili mnogo napak, glavna pa je bila, da ji nismo pomagali, da hi samostojno iskala take oblike . dela, ki so mlademu človeku primerne, kar ga veseli. Na eni strani je bila brez- brižnost, na drugi pa komandiranje iri očitanje napak. Prav tu moramo biti posebno odgovorni. Naš odnos do mladine je lahko samo odnos tovariša do tovariša, kjer izku- šenejši ipomaga manj i2kušenemu s kri tiko in nasveti. V vseh naših društvih, od kulturnih do športnih, morajo biti vključeni člani KP ter delati z mla- dino, ki je v teh društvih vključena. V ta društva je treba usmeriti čim več mladine. Piovdariti moramo, da je vzgoja naših mlajših tovarišev stvar največje pažnje naše KP, zato nam ni vseeno kdo in kako to mladino vzgaja. Biti član Partije, član organiza- cije, ki se bori za osiguranje našega se- danjega in jutrišnjega življenja, se pravi, biti dolžan, razvijati svoje spo- sobnosti, ki so potrebne v Izvrševanju teh nalog. Član partije pa lahko izvršu-' je svoje naloge, če uživa 'priličen ugled. Ljudstvo upravičeno pričakuje od komunista, da je iskren, pošten, de- laven, da ima svoj svetovno političen nazor in, da je v tem dosleden. Pred- vsem pa mora biti vzor v predanosti resnici. Ko'munist ne more biti tisti, ki se ne bori za resnico in, ki resnici ne sledi ko jo spozna. Tu je tudi važno vpra- šanje do religije. Za komunista je samo en kriterij in to je znanost, priznavanje dejstev in predanost resnici. Samo v tem je napredek. Za to se ne moremo čuditi, če sta borba proti resnici in delu proti ljudskim interescm vedno tesno povezana. Sovražen odnos do ljudstva se vedno iP'Ovezuje z lažjo in s prizadevanjem, da se drži ljudstvo v zaostalosti. Komunisti si morajo biti tudi na jas- nem in biti dosledni. Ne moremo do- pustiti, da bi kdo vzgajal naše otroke v laži in hinavstvu, ljudem pa moramo to pravilno dopovedati, predvsem pa 2 lastnim vzgledom. V današnjem času vedno večjega razvoja demokratičnih oblik in nepo- srednega odločanja ljudstva se pogosto opažajo primeri nepravilnega tolma- čenja demokracije. Ko se borimo iproti birokratskemu diktiranju in 'povsod pobijamo brezdu- šen odnos do človeka, se moramo za- vedati, da to ne pomeni opuščanja čuta do dolžnosti, do danih nalog. Gre le za pravilen prenos odgovornosti od vod- stva na vsakega človeka. Demokratično pojmovanje zahteva svobodo kritike in odgovornost pred ljudstvom, zahteva, da ljudem obraz- ložimo to, kar so dolžni storiti. Prenos oblastnih in upravnih funkcij na čim širše kroge državljanov ne po- meni likvidacije, temveč cdiočanje ljudstva, ki je edini nosilec oblasti. To pa je mogoče le na 'določeni stotpnji zre- losti in družbene zavesti. Člani KP so dolžni storiti svojo dolž- nost in tudi v svojih vrstah uvesti za- vestno disciplino, prave tiovariške od- nose, kritiko in samokritiko. S takim delom se bodo tudi usposobili, da bodo v vsaki organizaciji kjer koli so, lahko nastopali kot ^Oblikovalci in usmerje- valci javnega mnenja in to je tudi nji- hova naloga. Pri vedno večjem neposrednem udeleževanjiu širokih lljudslki-h množic pri upravi države postaja vprašanje dviganja politične zrelosti in odločnosti vedno pomembnejše. KP mora nastopiti tu kot "učitelj in voditelj ter usmerje- valec javnega mnenja. Ravno v taki si- tuaciji je politično delo potrebno. Od- ločno moramo razbiti vse poizkuse zlo- namernega tolmačenja novih ukrepov kct popuščanje, kot umik itd. Prav tako moramo zaostriti vprašanje odločnosti in budnosti. Vsako popuščanje proti razdiralnim in zaviralnim P'OiZikusom ostankov reakcije, ki še močno v7pUva>o na miselnost naših ljudi, je škodljivo. Te naloge pa lahko izvede le notranje trdna in disciplinirana partija. Današ- nja partijska 'konferenca postavlja zah- tevo zaostritve čuta dolžnosti in partij- ske discipline. 40 SAVINJSKI VESTNIK* dne 6. oktobra 1951 Stran 3 DVE JUBILEJNI PUBLIKACIJI ob štiristoletnici prve slovenske knjige Med prviimi jubilejnimi publikaci- jami, ki so prišle na naš knjižni trg v proslavo štiri stoletnice izida prve slo- venske knjige, zaslužita večjo pozor- nost zlasti dve knjižici: 'cokojnega prof Franceta Kidriča spis »Primož Trubar« ki ga je izdal SKZ kot 20. zvezek svoje , zbirke Pogledi, in »Cvetnik slovenske reformacijske misli«, ki ga je po naro- čilu Republiškega odbora za pro.sllavc' 400 letnice prve slovenske knjige izbral in uredil ter pri DZS izdal Bogomil Gerlanc. Prva kniijžia je pregledan ponatis te jtcnisličnega eseja, ki ga je temeljiti poznavalec slovenske protestantske književnosti napisal že leta 1908 ob šti- ristoletnici Trulbarjevega rojstva. Tedaj so bile na Slovenskem za dbjektivno znanost mnogo bolj neugodne razmere: na em strani je ozko.sična verska ne- strpnost t^rat vladajoče klerikalne stranke ovirala zdravo ni iskreno vse- narodno slavljenje začetnika slovenske književnosti, na drugi strani pa so tudi prevneti »Ilirci« okrog dr. Fr. Ilešiča v >Trubarjevem zborniku«, izdanem pri ^.ovenski Matici, po svoje krojili zgo- dovinsko resnico o Trubaču in ostalih s.ovenskih protestantskih piscih. Mladi dr. K-dne se je moral s svojim spisom cigar največja vrlina je prav zvestobji zgodovinski resnici, sloveča na nepo- tvorejnem pričevanju virov, zateči v codlistek celjskega liberalnega časnika Domovina. Prav je. da je ta spis, poln raxboritega kriticizma in ves prežet s težnjo, poikazati očeta slovenske knji- ževnosti v objektivni znanstveni luči vsaj zdaj po triinštiridesetih rešen po- zabe v stolpcih starega časnika. Svežina tega pisanja je presenetljivo sodobna m daje tudi današnjemu bralcu živo predstavo o Trubarju in njegovi dobi To ni toliko zunanji opis Trubarjevega življenja, ampak predvsem njegov du- ševni profil, bogato podprt s citati iz njegovih del in postavljen v širok okvir idejne in kulturno zgodovinske oznake slovenskega protestantskega gibanja v 16. stoletju in njegovega pomena za na", narodni razvoj. Ker je prof. Kidri- ču, ki je hotel sam pregledati ta svoj spis, preden ga na novo izda, smrt že pred dobrim letom iztrgala (pero iz rok, je ponatis pripravil njegov znanstveni učenec dr. Mirko Rupel. V kratkem predgovoru je orisal tudi ipomen Kidri- čevih literamozgodovinskih raziskav slovenske protestantske dobe. Tudi Gerlančev »Cvetnik naše refor- macijske misli« je več kakor samo pri- ložnostna publikacija. 2e v nekaterih prejšnjih icicdobnih njegovih knjižicah .je bila vidna težnja, dati v njih vsaj nekrj takega, kar bi jih dvignilo po vrednosti nad •priložnostni priročnik, ki naj olajša aktivistom prirejanje proslav. Tako daje na »primer brošuri »Ivan Cankar, glasnik naših dni« trajnejšo vrednost bibliografija Cankarjevih spi- sov, ki jo je sestavila Štefka Bulovče- va. čeprav ie tudi že antoliogija sama dovolj premišljeno izbrana in pri|:ravna da j", človek ohrani v svoji knjižni cmaTi in seže po njej ob marsikakšni priložnosti. V letošnjem jubilejnem Cvetniku je imel urednik v tem po- gledu še srečnejšo roko. Uspejo mu je v sora'^mcrno kratkem času zbrati po- ljudno antoloigijo, ki bo širokim kro- gom- slovenskih bralcev pomagala utr- diti pravo predstave o prvem —- juna- škem — ra7dobiu slovenske književno- sti Vsi trije razdelki, i7 katerih je Cvetnik sestavljen, služijo temu name- nu. V lorvem delu se za programatičnim uvodnim esejem Antona Slodnjaka »O narodnem in občnem pomenu sloven- ske protestantske književnosti« vrste smotrno izbrani odlomki iz razprav najvidnejših slovenskih in tujih znan- stvenikov ter publicistov, ki so pisali o naši reformacijski dobi. Omejeni ob- seg knjižice ne dopušča, da bi bili od- lomki daljši in končno to tudi ni nujno Zelo prav pa je storil urednik antolo- gije, da je dvignil iz stolpcev težko do- stopnega dnevnika Jugoslavija 1. 1922 Kidričev osnutek celotne Trubarejve biografije in ga v dopolnjeni obliki, ki jo je oskrbel dr. Mirko Runel, v ce- loti natisnil v tem Cvetniku pod na- slovom »Življenje in delo Primoža Tru- barja«. Trenutno namreč Slovenci ni- mamo nikjer v tako zaokroženi obliki in na osnovi znanstvenih dognanj na- pisane biografije začetnika slovenske književne tradicije (razen morda v Ru- plovem uvodu v njegovo obširno an- tologijo »Slovenski protestantski pisci«, katere pa tudi nima vsakdo pri reki). V drugem delu je nanizanih nekaj takih najznačilnejših odlomkov iz spi- sov naših protestantskih piscev, ki niso nabožnega značaja in govore o sloven- skih kulturnih vprašanjih tiste dobe. Tu se je urednik lahko naslonil na an- tologijo »Slovenski iprotestantski pisci« katere prireditelj dr. Mirko Rupel mu je tudi sam pomagal z nasveti pri iz- biri gradiva. Ta del torej ni novost, a dobro ustreza namenu te knjižice, ko predstavlja naše prve pisce vsaj s skromnim izborom njihove lastne ži- vahne besede. Tudi tretji del, v kate- rem je zbranih nekaj odlomkov iz slo- venskih leposlovnih del, ki opisujejo ali opevaijo snov iz tega zgodovinskega obdobja, bo kar dobro služil svojemu namenu in zdaj z večjo, zdaj z manjšo umetniško prepričevalnostjo krepil pred- stavo o dobi in ljudeh, ki so dali Slo- vencem prve tiskane knjige. Na koncu je prireditelj na kratko pojasnil namen tega Cvetnika in principe njegove ure- ditve ter dodal potrebne bibliografske in druge opombe k vsem natisnjenim tekstom in slikam. Ker ao s tiskom hi- teli, da bi knjiga o pravem času prišla na svetlo, se je vrinilo zlasti v apombe nekaj stvarnih in tisikovnih napak, drugi izdaji bodo popravljene. S tem bo prikupna knjižica postala še bolj uporabna. Na posebnih prilogah pri- naša knjižica tudi Trubarjev iportret po bakrorezu iz konca 19. stol. in slike naslovnih strani najpomembnejših slo- venskih protestantskih tiskov 16. sto- letja. Tudi vinjete so vzete iz njih, od- tis Trubarjevega pečatnika pa je po- isnet po njegovih originalnih piismih. Tudi sicer je knjiga natisnjena s skrbjo za okusno zunanjo obliko. Le naslov na ovitku bi bil morda vseeno še lepši, ko bi izbrali zanj namesto frakture kar antiltvo. Vse te malenkosti pa ne more- jo zmanjšati pomembnosti te jubilejne knjižice, ki jo bo vsak izobraženec rad !postavil na svojo knjižno polico zarad mikavne vsebine in lepe zunanje ob- like. Tovariš M. C. je v Savinjskem vest- niku IV. štev. 35, 1. sept. 1951 priobčili člančič »Primož Trubar v Celju«. Po- datki, ki jih je nekritično posnel po knjigi Ignaca Orožna »Celjska kronika« (iz 1. 1852), so zgodovinsko netočni. Zato opozarjamo njega in bralce, ki jim pre- hud lokalni patriotizem ni zatrl lju- bezni do zgodovinske resnice, naj si dobro prebere Trubarjevo biografijo, priobčeno v tej knjižici. Videli bodo, da Primož Trubar nikakor ni mogel biti kaiplan pii sv. Maksimilijanu v Celju šele okoli 1. 1550, ko je že kot predi- kant v Rothenburgu ob Tauberi daleč od svoje domovine pisal svoji prvi dve slovenski knjigi (Katekizem in Abeced- nik, ki sta izšli naslednje leto 1551). Orožnova »Celjska kronika« je za čas, ko je izšla, zaslužno in v marsičem za- nimivo delo, a treba ga je kot zgodo- vinski vir uporabljati sila kritično, zte- sti v primerih, kakor je ta. ko bi mo- ralo biti slehernemu izobraženemu Slo- vencu, ki nekoliko pozna Trubarjevo življenje, jasno, da Orožnovi podatki nisio resnični. O Trubarjevem delovanju v Celju, Laškem in v Loki pri Zida- nem mostu bi bilo treba napisati pose- ben članek na podlagi točnih zgodo- vinskih ipodatkov. Morda bo še letos prilika za to, če bo kaj prostora v stolpcih Savinjsikega vesitnika. vin Nastanek protestantske knjige in njen pomen (Pred predavanjem v Domu ljudske prosvete — Narodni dom — v četrtek, dne 11. oktobra ob 19.30 uri, ki ga priredi Ljudska univerza) »Nastanek protestantske knjige in njen pomen« je predavanje, s katerim pričenja tudi Celje vrsto kuilturnih pri- reditev, ki naj diostojno proslave ne malo (pomemben kulturni dogodek v razvoju naše besede: 400 letnico tiska in Jzida prve slovenske knjige. Dolgih 400 let se že slovenska beseda v tisku širi med Slovenci, dolga štiri sitoletja že traja njena brba za čim širši razmah po vseh slovenskih vaseh, za čim boljšo in vrednejšo vsebino res- nice, misli, čustev, teženj, borb in zmag, uporov in ciljev našega naroda Tekom (sitoletij; so mlJlijioni posamez- nikov sprejemali slovensko besedo iz materinih ust čisto in lepo in jo še lepšo iin vrednejšo ^predajali potom- cem. Slovenska knjiga je bila že kmaiki ipo svojem prvem izidu na grmadah žriev kulturnega in političnega boja. Kot je niso uničile sile protireformacije, tako je niso mogli uničiti papirni mlini in grmade nenasitnih fašistov v mi- nuli svetovni vojni. Slovenska knjiga najlepše, najpopol- neje, najprimitivneje izraža naše živ- ljenje v preteklosti in sedainjosti. Vse- buje mnogo kulturnega bogastva slo- venslkih ustvarjalcev — umetnikov be- sede. Ko je med okupacijo v minuli svetovni vojni bila vkljub svojemu dol- gemu, bogatemu dn ustvarj'allnemu raz- voju zatirana in obsojena v hiranje, je mnogo slovenskih src ob tem trpelo. Sele tedaj, ko je večina Slovencev ču- tila in doživljala bol lob zatiranju slo- venske knjige je ipostala naša ljubezen do nje za vestne jsa. Bili smo priprav- l(jeni mnogo žrtvovati za njo. Mnogo slovenskih knjig smo tedaj iz ljubezni do slovenske (tiskane besede očuvali pred uničenjem s skrivanjem na pod- strešjih, po kleteh in drugod. Mnogi borci, ki so junaško prenašali težave borbe, so se borili tudi za svobodo in razvoj slovenske besede. Naši besedi, ki nas spremlja od roj- stva do groba in nam omogoča naj- lepše medsebojno sporazumevanje ter bogato kuHtumo ^ustvarjanje ih daje vrednost imenu našega na^roda med drugimi kulturnimi narodi, je name-j njen kulturni večer 11. oktobra s pre-] davanjem o nastanku protestantske knjige in njenim pomenom. Vsakdo ki ceni in ljubi slovensko besedo, se bo z veseljem udeležil tega predavanja, saj bo to naša prva skupna oddolžitev njeni vrednosti in pomenu. Sv. Podjetja sodelujejo z Ljudsko univerzo v Celju Odbor Ljudske univerze v Celju bo v ijledeči sezoni ^prirejal predavanja v 'Celju, v predmestjih Celja in bližnji okolici. Prirejanje predavanj je zdru- ženo z denarnimi izdatki. Nekatera podjetja so se z denarnimi prispevki že oddolžila svoji kulturni nalogi sode- lovanja z ljudsko univerzo pri orga- nizaciji predavanj. Umljivo je, da bo odbor Ljudske univerze organiizaral pre- davanja zlasti v območju podjetij, ki to omogočajo tudi z denarnimi pri- spevki. Odbor Ljudske univerze v Celju je svojo željo ipo sodelovanju podjetij pri organizaciji predavanj sporočil vsem važnejšim podjetjem v Celju in okolici Doslej so se s prispevki v denarju od- zvala sledeča podjetja: Potrošniška za- druga v Celju 10.000 din. Topilnica in valjalnica cinka 10.000 din, »Beton«, Celije 1000 din. Rudnik rjavega premoga Laško 2000 din. Uiprave navedenih pod- jetij se zavedajo pomena izobrazbe za delavce in nameščence, saj jim jo tudi ig prispevki Ljudski univerzi omogo- čaijo. V imenu mnogih poslušailcev pre- davanj se navedenim podjetjem za iz- vršena denarna nakazila Ljudski uni- verzi v Celju najlepše zahvalujemo. — Upamo in želimo, da bodo navedenim podjetjem ostala s prispevki še sledila in tako omogočila čim širši razmah dela Ljudski univerzi v Celju v sledeči se- izoni. Zellje glede ipredavanj in pri- spevki naj se dostavijo na naslov: Ljudska univerza v Celju — učiteljišče. V šoštanjskem okraju se bo moral odkup hitreje razvijati v šoštanjskem okraju bi morali po planu izvršiti odkup že do 10. oktobra. Težko verjetno je, če ibo ta plan dose- žen, kajti od 27 KLO je samo 20 KLO doseglo odkup s 75%. Celoten okrajni plan je dosežen le s 56%. Pripomniti pa je treba, da se je odkup ovsa šele pričel, in da so v Solčavi in Lučah čas odkupa podaljšali zaradi pozne dozo- ritve. Edini KLO v okraju, ki je odkup dosegel in malenkostno prekoračil je Loka vica. Dobro odkupujejo tudi v Šmartnem ob Paki, ki dolguje le še 58 kg. Gorenjem, ki je dolžno še 91 kg in Družmirju, kjer imajo le še 360 v zaostanku. Družmirje je bilo doslej pri najrazličnejših odkupih na zadnjem mestu, sedaj pa se je dvignilo med najboljše. Po ostalih KLO dolgujejo še večje količine žita, katere bodo morali s posebnimi ukrepi izterjati od zavla- čevalcev odkupa. Med te najslabše je v prvi vrsti treba uvrstiti Ravne, Salek, Florjan in Radmirje. V Ravnah mo- rajo okrajni oi>erativci prepričevati sle- hernega kmeta, da izvrši svojjo dolžnost Ravenjčani so nasedli lažni govorici da ne bo treba oddati vsega žita, ker bo oddaja zmanjšana prav tako kot pri mesu. Tudi člani kmetijskega sveta v tem KLO zaslužijo grajo, da so se pu- stili štirikrat povalbiti na sestanek po vprašanju odkupa. Kmetijski sveti bi v celotnem okraju z nekaj redkimi izjemami morali odloč- nejše nastopati pri odkupih, da bi bil le-ta do roka izvršen. STARŠI PAZITE NA OTROKE! V sredo 26. sept. je v Nazarjih uto- nila 4-letna deklica Spendetova Anica. Ker je mati odšla po opravkih in šef prej izročila otroka očetu v varstvo. Medtem je starejši sini, ki Obislkuje osnovno šolo. nenadoma izginil. Oče ga je šel iskat a mala Anica je izrabila priliko ter odšla k perišču. Tu ji je verejtno spodrsnilo in je ipadla v vodo Deklico je voda odnesla kilometer s seboj, kjer so jo našli šele naslednje jutro. Zal nam je, da moramo ta primer uporabiti kot ponovno opozorilo star- šem, posebno onih družin, ki stanujejo v bližini vode, naj pazijo na male otroke. Nesrečnim staršem pa iskreno sožalje. i PO SLEDI NAŠE KRITIKE V ŠMARTNO OB PAKI Nedavno je naš časopis kritiziral od- nos stanovanjske komisije KLO Šmart- no ob Paki do upravnika ipošte tov, Majcena. Tov. Majcen je moral spati v pisarni na mizi. Po izidu članka pa so mu le nakazali sobo s pripombo, da bo dobil v kratkem družinsko stanovanje. Kri- tika je le pomagala, dasiravno bi bilo lepše, če bi to stvar uredili še predno je bila godna za časopis. HIŠNE ŠTEVILKE Vprašanja, »kje stanuješ«, si ne za- stavlja samo (potujoči, ki pride v Celje temveč tudi pismonoša ko Te išče po Titovem trgu, po Prešernovi ulici ali Trgu V. Kongresa, po Jožefovem hribu itd., pač povsod kjer hiše niso oprem- ljene s sedanijmi številkami. Lepo šte- vilo let je že preteklo, vendar še na- letiš, še celo v središču mesta, na Ti- tovem trgu in v Prešernovi uUci na hiše brez hišnih številk; na hiše, ki imajo po dve različni številki, rdečo in zeleno; na dve hiši, ki imata iste številko, ena rdečo, druga zeleno kol Prešernova 7. Naletiš celo na ulico, ka- tero rdeči ulični napis označuje z^ Ve- sellovo, na hišnih tablicah iste ulice ipa čitaš Bezenškova ulica ali pa je napis izza okupacije zakrit. V članku »Kje stanuješ« pred dvema mesecema je bilo omenjeno, da bi si uradi in podjetja na Titovem trgu že lahko poskrbeli številke. Vprašanje je samo, kje? Ze lansko leto je eno pod- jetje Titovega trga iskalo svojo šte- viliko na I. in IV. kvartu, a zaman. Ne bom isikal vzrokov,. vendar bi bilo potrebno ravno sedaj, ko se urejuje mestno lice in popravljajo hiše, da bi lastniki hiš opremili svoje hiše samo s sedanjimi rdečimi številkami in od- stranili vse stare nemške in jugoslo-; vanske tablice. Merodajni organi pri Mestnem ljudskem odboru za izdajo hišnih številk pa bi morali poskrbeti, da bodo številke na razpolago in rešiti tudi vprašanje zelenih hišnih tablic med drugim tudi na Jožefovem hribu, kjer je po naslovih Plečnikova, Pohorska in Zvezna ulica, vendar vseh treh ne mo- •reš najti. Hišna številka ne spada samo h kul- turnemu življenju, temveč ,predvsem k dobri in pravilni dostavi poštnih po- šiljk. Poštar USPEHI OKRAJNE POŠTE V CELJU Pošta je važen del gospodarskega na- predka, zato je treba tudi v poštni službi razvijati strokovnost, čut odgo- vornosti in hitro poslovanje, po kate- rem se mora pošta posebej odlikovati Zato je okrajna pošta v Celju posve- tila veliko pozornost izobraževanju svo- jih uslužbencev. Priredila je razne te- čaje in študijske sestanke, združene z izpraševanjem iz vseh mogočih podro- čij poštnega dela. Med raznimi drugimi ukrepi je eden še posebno razveseljiv za koristnike in uslužbence. Po nekaj letih se je upravi posrečilo, da so se pričela dela na novi avtomatski telefonski centrali. S tem bo odstranjen kamen spotike in delovni pogoji za uslužbence se bodo znatno izboljšali. Tudi za ostale poštne urade izven Celja je uprava poskrbela za boljše delovne pogoje. Kolikor mogoče jim je uredila prostore, jih rešila vlažnih sob, poskrbela kurjavo in peči itd. Kolektiv okrajne pošte ima svojo ekonomijo,, ki je vzorno obdelana in Skrbi za preskrbo uslužbencev. Uspehi na tej ekonomiji se najbolje poznajo v delavsko uslužbenski restavraciji po- štarjev. Kulturnoprosvetno delo v tem kolek- tivu je zelo razgibano. V tekmovanju na čast 10. obletnice OF je okrajna pošta dobila pismeno pohvalo od lO OF, sedaj pa pridno tekmuje na čast 10. obletnice JA. PRAKTIČNI NASVETI KIS V GOSPODINJSTVU Kis nam služi za čiščenje raznih bakrenih predmetov v kuhinji. Te či- stimo z mehko krpo, ki jo narrtakamo v kis. Madeže od apna pomočimo nekajkrat s kisom, na ta način jih popolnoma od- stranimo. Blago rdeče, rožnate ali kake druge barve ne izgubi barve, če ga po- lijemo z vročo vodo, kateri smo pridali nekaj kisa. Pri vsakem pranju volnenih in bar- vastih tkanin pomešaj zadnji vodi ne- koliko kisa. Poleti dobi meso kaj hitro neprije- ten vonj. Odstraniš ga, če meso izplah- neš z vodo pomešano s kisom, ali ga pa zavij v belo krpo, ki je namočena v kisovi vodi. NEDELJSKI SMEH... ALI SO ITALIJANSKI ŠOA^NISTI ŽE POZABILI, koliko jih je stal pohlep po naši zemlji? Prego, prego, gentlemen, pravico: Roko, Zader, Boko, Trst, Gorico! Dio buono, saj smo zaslužili saj smo jih dovolj po ... dobili. (Iz »Pavlihe«) DOMIŠLJAVI LITVANEC »Mar ni lepo,« — pravi Litvanec svo- jemu prijatelju Ruisu, — »biti držav- ljan Nove Litvanije, največje države na svetu.« »Kaiko isi prišel do tega? — vpraša začudeno Rus, ki ni mogel razumeti take širokoustnosti. »Takale! Naša zahodna meja je na Baltiškem morju, naša prestolnica je v Moskvi a večina našega prebivalstva živi v Sibiriji,« — se je odrezal Litva- nec. PREDNOST IMA STALIN... Stara ženica se komaj vrine v pre- poln avtobus in olajšano vzdihne: »Hvala bogu«. »Zakaj hvalite boga?« vpraša poleg j stoječi vojak. Morali bi reči: »Hvala Stalinu, ki nam je dal avtobus.« Starica malo pomiisli pa odvrne: »Kaj bi pa morala reči, če bi bil Stalin mrtev?« «E, potem bi lahko rekla, hvala bo- gu!« reče vojak. ENA LEMBERŠKA Star zakonski par pride v Lemberg in se hoče tam za vselej naseliti. Možu :^ bilo kar všeč le žena se je obotav- ljala. Pa vpraša prvega Lemberžana, ki je prišel mimo: »Cujte, mož, je zdrav vaš kraj?« »I, kako da ne. Ko sem jaz prišel sem nisem mogel ne hoditi, ne govoriti. Videl sem zelo slabo, v začetku prav- zaipirav nič. Spočetka so me morali celo nositi.« »Čudovito!« Vaša vas je vendar zdra- vilišče. Kako dolgo pa ste že tukaj?« »Hm, jaz sem se vendar tukaj rodil,« odvrne Lemberžan. ^ PRETIRANA VESTNOST Birokrat Dopičnik je bil reduciran. Poiskal si je službo pri železnici. Nje- gova naloga je bila, da z oljem po- maže vse vijake na tračnicah. Do- pičnik vzame posodo z oljem lin gre na delo. .. Naslednjega dne Dopičnika ni bilo več v sliužbo. Pretekel je dan, dva, celo ves teden, Dopičnika ni bilo od nikoder. Na postaji so vzeli že novega delavca. Kar prejme šef postaje v Ljubljani telegram iz Slavonskega broda: »Po- šljite novo posodo z oljem.« Stran 4 ^SAVINJSKI VESTNIK« dne 6. oktobra 1951 "Stev. 40 SUKA IZ iVElV YORKA Gornja slika predstavlja Rookefellerjevo četrt v New Yorku. Četrt obsega »komaj« 15 takih veličastnih zgradb. Te nebotični- ke, v katerih bi lahko udobno stanovalo dvakratno število vseh Celjanov, so gradili 15 let. premogov prah za HISNO uporabo Naše goeipodiinje se mnogokrat jezijo nad premogom, češ da ga je sam prah in noče goreti. Nasprotno angleške go- spodinje zelo rade jemljejo premogov »prah«, ki pa je v resnici v grndah. Angleži so -zelo štedljivi ljudje, dodajmo še njih dlolbro razvito industrijo, pa bomo razumeli, kaj je s tem premo- govim prahom. V Walesu ie tovarna za proizvodnjo goriva. Ta tovarna dela poleg drugega tudi gorivo iz premogovega prahu. Pra- hu odvzamejo nekatere snovi kot je premogov plin in ter, vendar je ta premog iz prahu enakovreden črnemu premogu visoke kalorične vrednosti. Po irrehodu te tovarne v državne roke pro- izvede letno 300.000 ton — to^krat ne »ipremoga v prahu«, temveč premoga iz prahu, Zena, ki je neobčutljiva za nahod Zdravniki v Harwadu na Angleškem se že dolgo časa vrtijo okoli gospe Chaffey. M je popolnoma neobčutljiva za nahod. Poizkusili so ji z injekcijami vcepiti bolezen in jo spravili v dotiko z ljudmi, ki imajo hud nahod, toda brez uspeha. Gospa Chaffey ni zani- miva samo z medicinskega stalrlšča, tem- več tudi za ves ostali svet, kajti v Angliji zboli letno 45 milijonov Ijudd za nahod. Zdravniki upajo, da bodo na tej ženi odkrili tajno, kako dobivajo ljudje nahod in zakaj. skok v svobodo V Stdkholmski IvM je neki poljski mornar sikočil s palube v morje, da bd se s plavanjem rešil v svoibodo. Ostali čaani iposadke so ga kljub temu ujeli in ga odvlekli nazaj na ladjp. Ne- sirečsaeža so silovito pretepali, tako da so ljudje, ki so na obali videli ta pri- zor .poslali policijo k kapetanu ladje, ki je naposled le dovolil, da so močno pretepenega mornarja poslali v mestno bolniico. Mornar je zaprosil švedsko oblast, naj mu da ;poiitični azil, ker je prepričan, da bi ga na Polijskem ustrelili če bi ga vrnili nazaj. kovačeva kobila je vedno bosa... Vsi meščani Melboume se smejejo na račun treh ljudi, ki sio bili kazno- vani s 70 funtov globe zaradi izmikanja pri plaćanju davka. Razlog tej veselosti je ta, da so ti trije grešniki davčni svetniki. dober tek in zdrav želodec je morali imeti neki ipoljski delavec v Jutlandu na Danskem, ko je za stavo 5 šilingov iK>goltnil živo žabo. Dva dni pozneje je zasdužil zopet 5 šilingov na istč način. Da bi preprečili tako početje in ker za to ni posebnih zakonov (zakonov za estetska vprašanja) so delavca postavili pred sodišče, kjer se je moral zago- varjali zaradi surovosti do živaH. kaj je najstarejša hrana ljudi? Mnogi bi na to vprašanje odgovorili, da je najstarejša hrana kruh. Pa ven- dar ni tako. Najstarejša hrana je med. Najstarejši spisi kažejo to sled. Na starih egipčanskih slikah lahko zasle- dite čebele. Zanimivo je tudi to, da je med najstarejša hrana, vendar uče- njaki vseh časov še dosedaj niso prišli na sled, kako čebele proizvajo med. To umetnost poznajo samo čebele. Se eno, dve, za dobro voljo sovjetska dialektika Akademik Liijsenko predava o živ- čnem sistemu bolhe. Z dejanji doka- zuje, da botlha sliši. Postavi jo na levo roko in ji zapove, naj skoči na desno. Bolha je na povelje skakala z leve na desno in obratno. Lisenko ji nato od- reže zadnji dve nogi in znova zapove bolhi naj skoči. Toda bolha se ne gane. Vidite, ipravi Lisenko, očitno je, da bolha, če ji odrežete zadnji dve nogi. izgubi čuit sluha. zgodba o stalinovi sliki Sovjetski učitelj razdeli med učence Stalinove slike in naslednji dan vpraša, kaj je kdo storil z njo. »Jaz sem jio obesil na zid nasproti vrat, tako da vsak, ki vstopi v stano- vanje, mora najprej videti njegov por- tret,« pravi prvi. »Jaz pa sem jo obesil v kot, kjer je bila Slika patrona moje babice. Pod sliko sem prižgal svečo, tako da pol- slapa babica vsak večer moli velikega Stalina,« se pohvali drugi. Vsi so povedali svojo zgodbo, ie mali Pjotr molči. »No dn kaj si ti storil s silikio Pjiatre?« vpraša učitelj. * »Nič«. »Kako to?« »Stvar je namreč taka. V našem sta- novanju imajo štiri družine, ki stanu- jejo z nami v isti sobi, po en zdd. Mi stanujemo v sredini, pa nisem imel kam obesiti slike.« vpisujte se v jezikovne te- čaje ljudske univerze v celju Vpisovanje se vrši dnevno do 10. ok- tobra 1951 v prostorih Ljudske knjiž- nice pri FK>staji od 8. do 11. ure do- poldne in od 16. do 19. ure popoldan ter v tajništvu II. gimnazije v Vodni- kovi ulici od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure popoldan. Poučevali se bodo sledeči jeziki: slo- venski, angleški, francoski, italijanski, ruski, češki in ipoCjski jezik. Tečaji bodo začetni in nadaljevalni. Vpisnina 50 din, učnina 150 din mesečno. Pričetek pouka bo 15. oktobra. i PODJETJA, ZADRUGE, USTANOVE ali ste že pomislili na jesenski deževni čas In da more ta najiesti nezaščitenim pred- metom občutno škodo? , Ako imate tak pojav, naročite dokler traja zaloga, po ugodnih cenah STRESNO I^EPENKO pri Trg. grosističnem podjetju KOVINA Celje, Stanetova 4. Poleg gornjega Vam nu- dimo »šine« za kolesa, ter drugo železo, iičnike,. emajlirano in pocinkano posodo, razno okovje in gospodarsko orodje, sobne peči, oljnate barve, emajl lake in še mnogo dru- gega kvalitetnega blaga po neoporečno ugodnih cenah. Potrošniki zahtevajte v maloprodajni mreži, da Vam zaželjeno preskrbi, le tem pa se za naročila vljudno priporoča Trgovsko grosistično podjetje KOVINA. CEUK pismo iz nove vasi pri celju Ze enkrat aano potožili, da smo v No- vi vasi Slabo oskrtvljeni z zdravo vodo Vodovoda še nimamo. Pomagamo si / vodnjaki. Ti pa se kaj hitro posušijo in v njih ostane neužitna mlakuža. Iz čistega studenca se pač ne bomo mogli prej napiti, dokler ne bomo dobili vo- dovoda. Komu je ljudsko zdravje mar, naj bi se za to zavzemal! Ker je Savinja iprecej oddaljena, se ne moremo hoditi »masovno« kopat v njo. Kar pa nam ni dano v poletni vro- čini, to nam je na vrženo v zgodnji spo- mladi in v jeseni. Naše ceste so razdra- pane. Po kotanjah nastajajo pravi tol- muni, po katerih se radi ali neradi kotalimo in se hladimo, zlasti še po- noči, ko po cestah ne gori nobena sve- tilka. Nekaj novega pa ima Nova vas. V zadnjem je bilo dograjenih in tudi že obljudenih 8 tovarniških provizorijev, 7 eno ali dvostanovanjskih hiš je bilo dograjenih, sedem gradenj je pa že na novo zastavljenih. Mesto se torej lepo širi v našo smer. Nekaj je pa treba posebej poudariti. Dobro je vpeljana prva pomoč. To je organizirala na pobudo agilnega pred- sednika KO RKS Gašperšiiča Antona. Jelenko Marija. 2e 6 let je na delu, če se kdo kaj potolče ali ipolomi, če se pojavi med otroci nalezljiva bolezen, če kje ni babice pri roki itd. Ponesre- čenci so udeleženi prve pomoči, nato pa so odpravljeni ali k zdravniku ali v bloilnišniicq. Oiskrbovalka iprve pomoči ima na razpolago nekaj domače apo- teke. Njene z£^loge, ki se dopolnjujejo od Mestnega odbora RKS, se poslužu- jejo nege potrebne iz Nove vasi, iz Do- brave in iz Lokrovca. 20 do 30 ljudi in tudi še več se jih na mesec zateče k njej, med temi zlasti mnogo otrok, ki se kaj radi potolčejo in obrežejo, a se bojijo bolnišnice. Vsa pomoč se daje brezplačno in z veliko požrtvovalno- stjo. Oskrbovalka, ki je pridobila že precej rutine, je uspešno končala tri tečaje za prvo pomoč in 9-tedenski PAZ tečaj. Za svoje delo je sprejela pismeno pohvalo KO RKS Nova vas. Tudi denarna nagrada ji je bila pri- znana, a jo je odklonila, češ, da so je drugi bolj potrebni. Material za prvo pomoč si je sprva nabavljala kar s svojimi sredstvi, v zadnjih dveh letih pa ga prejema od RKS. O vsem kar dela, vodi točno evi- denco. Vsekakor je njeno prizadevanje vse hvale vredno. A. M Gibanje prebivalstva v Celju Rojstva: Od 24. 9. do 1. 10. 1951 se je rodilo v Celju 29 dečkov in 22 deklic. Poročili so se: Mehanikar čas Stanislav ^ Šoštanja in to- varniška delavka Medved Ivana iz Celja, strojni tehnik Ločičnlk Ivan iz Celja in kro- jačica Sulic Marija Amalija iz Celja, šče- tarski pomočnik Smerdelj Vincenc, iz Celja in nameščenka Jezernik Josipa iz Celja, štu- dent tehnike Cijan Ivan iz Celja in poštna nameščenka Ločičnik Zdenl^a iz Celja, de- lavec Resnik Fran iz Celja in delavka Mir- nik Matilda iz Celja, oficir Raboteg Ante IZ Koprivnice in- delavka štelcl Antonija iz Celja. Umrli so: Posestnik Tovornik Franc star 54 let iz Do- bja p. Planini, prevžitkar Fogorevc Marko star 72 let iz Hudinje pri Vitanju, dojen- ček Nerat Marija iz Trebče pri Krškem, le lezničar Zelič Franc star 51 let iz- štor pri Celju, prevžitkarica Satler Marija st&ra 46 let iz Zg. Ponikve in pekovski pomočnik Inkret Stanislav star 35 let iz Celja. V Celje-okolici Rojstva: 6 dečkov in 7 deklic. Poroke: Glavnik Stanislav klepar in vodovodni in- stalater iz Celja in Medvešek Jožica gosp. iz Globokega; Kladnik Rudolf, poljedelec in Voga Karolina, poljedelka iz Rakitovca; Po- valej Avgust, livar iz Teharja in Obajdin Marija iz Teharja; Jurko Stane, zdravnik iz Žalca in Boroš Ilonka, nameščenka iz Beo- grada; Srebočan Jernej, miličnik iz Celja in špeglič Olga, šivilja iz Galicifle; Kodrun Martin, šofer iz Bukovca in Vodišek Ema, tkalka iz Debra; Pantner Anton, stavbni ključavničar iz Celja in Krašek Frančiška, krojaška pom. iz Rečice. Smrti: Karun Ivan, mizar iz Sv. Ruperta, star 44 let: štagoj, roj. Suhel Marija, gosp. v Konj- skem, KLO Šmartno v R. d.; Kveder Anton, posestnik iz Vojnika, star 80 let; Fidler Marija, posestnica iz Hrastnika, stara 77 let; Godicl Tomaž, oskrbovanec doma onemoglih v Vojniku, star 72 let; Reberšak Karol, upo- kojenec iz (Jotovelj, star 80 let; Petek Ju- lijana, gospodinja iz Grmovja, stara 84 leti Škrabe Blaž, upokojenec iz Sv. Lovrenca prii Preboldu, star 79 let; žnidar roj. Brecl Marija, prevžitkarica, iz Loke KLO Fran- kolovo, stara 81 let; Kotnik Stanislava, otrok iz Hudinje KLO Vitanje, stara 4 dni; Je- rovšek Stanislav, otrok, Kroževec KLO Vi- tanje, star 2 dni; Cerkovnik Bernard, prev- žitkar iz Sv. Petra, KLO Marija gradeč, star 72 let; Sivka Jožefa, roj. Hrastnik, kmetica iz Cumovca KLO Sv. Rupert nad Laškim, stara 66 let; Senica Miroslav, otrok iz Lip- nega dola KLO Sv Lenart star 5 mesecev; Razboršek Marija, poljska delavka iz Trob- nega dola, stara 21 let; Kačič Terezija, roj. Svečnik, prevžitkarica iz Stmca. stara 67 let. FIZKU LT U RA Nogometno prvenstvo Stoveniie KLADI v AR PO NEPOTREBNEM IZGVBIL DRAGOCENO TOČKOI Kladlvar : železničar (Ljubljana) 1:1 <0 : 0) v nedeljo je bila pred približno 1500 gle- dalci odigrana na Glaziji važna tekma Repu- bliške lige med Kladivarjem in železničar- jem iz Ljubljane. Tekma je ostala kljub prizadevnosti Kladivarjeve enajstorice ne- odločena. Enajstorica Kladivarja je tokrat dala eno svojih dobrih iger, posebno v dru- gem polčasu, toda zaradi izredne smole in še premajhne odločnosti pred golom Želez- ničarja ni uspela doseči zmagovitega gola. Potek igre je bil, posebno v drugem pol- času, dramatičen za Kladivarejvo enajsto- rico. Zidar je z zelo lepo streljanim prostim strelom dosegel v 27. minuti drugega pol- časa dolgo piičakovani zgoditek. Se še ni veselje dodobra poleglo, ko je Cater po ne- sreči zadel žogo z roko v svojem kazenskem prostoru. Sodnik je pokazal na belo točko in rezultat je bil 1 : 1. Kladivar je tudi v nadaljevanju igre silovito napadal ter v 36. minuti se je zgodilo isto kakor malo prej Caterju obrambnemu igralcu Železničarja in sodnik je dosodil kazenski strel proti že- lezničarju. Gledalci so pričakovali zmagonos- ni gol, toda strelec Florenini je streljal slabo in vratar gostov je žogi preprečil pot v mrežo. Lepa prilika jo bila zamujena in pri- zadevnost domačega moštva je precej padla, kar se je v nadaljevanju odražalo v igri. Značilno je, da je Kladivar z neznanjem streljanja enajstmetrovk izgubil prvenstvo Slovenije v nogometu. Kladivar je natopil v sledeči postavi: Klanjšek, Božič-Petelinek, Pleterski-čater-Florenin (Zidar), Pasero- Firm-Marinček-Zidar (Florenin)-štor. Vsi so tokrat igrali borbeno in požrtvovalno, po- sebno v drugem polčasu. Torej je pisec zad- njega članka v »Savinjskem vestniku« imel prav, ko je nakazal na nekatere napake, ki se dajo z voljo in borbenostjo Odpraviti. Le izredna smola je tokrat preprečila za- služeno zmago enajstorice Kladivarja. Zadnji članek, ki je bil objavljen v »Sa- vinjskem vestniku« pod naslovom »Kladivar je v slabi formi« kjer pisec graja zadržanje nekaterih igralcev in nakazuje upravi Kla- divarja tudi napake pri upravljanju Glazije je povzročil mnogo razburjenja. Primati j« treba, da smo se navadili, tako upraTa, ka- kor tudi igralci samo na pisanje o dobrem, dočim onega slabega nismo hoteli videti. Ob- jektivno je tudi nakazal slabost pri upravlja- nju odnosno vzdrževanju Glazije, čeprav je bil oskrbnik pri samem delu v času obnove Glazije izredno priden in požrtvovalen, se- daj stvarno pušča sam prostor v nemar. Ka- ko je pa verjetjao dobronamerna kritika pisca članka, vplivala na nekatere igralce in oskrbnika? Marinček, Posinek, Pleteraki se članskega sestanka, ki naj bi bil sklican v soboto zvečer, niso hoteli iz demonstrativ- nega stališča udeležiti, niti v nedeljo niso hoteli nastopiti. No Marinček in Pletei-ski sta le spoznala, da nimata prav, dočim je Posinek vztrajal in ni nastopil, izjavljal je, da je pač »bolan«. Tomšič je tokrat bil re- snično bolan in ni mogel nastopiti. Oskrbnik katerega se je pisec članka tudi indirektno dotaknil fin mu očital premalo brige za športni prostor in »fušarenje« je odpovedal pogodbo s Kladivarjem. Kje je tu logika samokritike. Uprava Kladivarja, odnosno ne- kateri člani uprave, priznajo svoje napake in jih bodo skušali odpraviti. Mislim, da je prav, da se je pisec članka dotaknil teh stvari, ki niso samo interna zadeva Kla- divarja, ampak je to zadeva celotne športne javnosti v Celju. ZAČKTEK ML.'VDINSKEGA PRVENSTVA > LOVE VIJE 2SD Celje : Kladivar 2 : . Kot predtekmo h glavni tekmi sta odigrali mladinski enajstorici domačega Železničarja in Kladivarja prvenstveno tekmo Vzhodne mladinske lige v kater^ tekmujejo poleg obeh domačih enajstoric še Fužinar iz Gu- štanja, Mura iz Murske Sobote, Branik, Že- lezničar in Kovinar iz Maribora, torej sedem enajstoric. Rezultat je bil 9 : 2 v korist mla- dincev Kladivarja, ki so predvedli zelo do- bro igro. Vsekakor pa je rezultat nekoliko previsoko izražen, ker so se tudi mladinci Železničarja trudili in pokazali nekateri pre- cej znanja. Riko Presinge^;, Državni prvak Francije v Celju • Mednarodni lahkoatletski dvoboj Racing: Kladivar je zadovoljil Celjane, saj so lahko v dvodnevnem nastopu gostov videli najbolj- še francoske lahkoatlete med njimi tudi El Mabruka, ki je slavil pozneje zmago nad samim Otenheimerjem, katerega je vsa naša kritika priznavala za obsolutnega favorita v teku na 1 500 m Racing je na svoji turneji začel v Celju. Res, da je to bil poleg tro- boja s Partizanom in Crveno zvezdo edini samostojni dvoboj. Povsod so bila dodelje- na pojačanja naših najboljših atletov. V na- prej se je pričakovala zmaga gostov, izid tekmovanja bi bil gotovo drugačen, če bi imel dovoljenje za nastop žerjal, ki ^i go- tovo prinesel društvu nekaj zmag. Omembe vredna je zmaga našega metalca kopja Kopitar Jožeta, ki je v enem tednu kar dvakrat izboljšal slovenski rekord za člane in državni za mladince, nadalje zmaga Zupančiča v teku 400 m črez ovire, to zmago ie treba tembolj podčrtati, ker je Zupančič šele pred kratkim prebolel težjo poškodbo mišice in je bil to njegov prvi nastop po daljšem odmoru Največ pažnje so Celjani posvetili obema črncema. Alžirec El Mabruk je zmagal v vseh svojih nastopih, kar ni čuda, saj je par dni pozneje premagal prav vse v teku na 1.500 m. Tudi drugi črnec Sillon je zma- gal povsod, kjer so ga postavili, pokazal se je kot vsestranski športnik. Prireditev je bila skrbno pripravljena. Vse je bilo vzorno urejeno in je bilo vodstvo po- hvaljeno od gostov — tekmovalcev kakor tudi od raznih gledalcev, med katerimi sta bila tudi minister za finance LRS in pred- sednik FZS tov. Polič Zoran in predsednik AZS tov. Krese Leopold. Vodstvo gostov je ob odhodu izjavilo, da so se v Celju dobro počutili, da so bUi z vsem zadovoljni in da so prepričani, da ta- kega sprejema in toliko skrbi za njih bi- vanje ne bodo zlepa doživeli. Trenerji društva, kakor tudi črni Sillon, so v ponedeljek dopoldne teoretično in prak- tično pokazali našim tekmovalcem razne no- vosti francoske lahkoatletske tehnike in naši tekmovalci, ki so temu pouku sledili so lahko ugotovili, da bodo s temi pridobitvami do- segli boljše uspehe. Prepričani smo, da to ni poslednji nastop najboljše tuje ekipe ▼ našem mestu. S to res vzorno pripravljeno prireditvijo so naši lahkoatleti dokazali, da se jim lahko poveri vsako tudi najtežje tek- movanje, ki ga bodo znali dobro izvesti. DRŽAVNO PRVENSTVO V DESETEROBOJU IN PETEROBOJU V CELJU V soboto in nedeljo, obakrat z začetkor« ob 15.30 uri popoldne bo na štadionu AD Kladivarja tekmovanje v deselteroboju za moške in peteroboju za ženske. V desetero- boju bo nastopil kot gost ^državni prvak član Partizana Rebula, poleg tega pa boste imeli priliko videti najboljše slovenske de- seterobojce. V peteroboju pa bo nastopila Knezova, ki se bo borila za zrušitev držav- nega rekorda, ki ga brani Šumakova članica Zagrebške Mladosti. Celjani bodo gotovo pr-i šli na svoj račun saj bodo lahko videli mno- go odličnih atletov iz celotne naše repub- like. Prvikrat pa se bo teklo v Celju 3.000 m črez ovire nastopajo: šober, Grabar, Mlina- ric itd. TURNIR ZA PRVENSTVO TRGA Ž.\LEC V Žalcu so igrali za šahovsko prvenstvo, in sicer v dveh skupinah. V vsaki skupini je bilo deset udeležencev. V A skupini je dosegel prvo mesto Franc Aubrecht, v B skupini sta si delila prvo in drugo mesto Jože Kučer in Anton Planine. Najboljši igralci so nato igrali finalni turnir, h ka- teremu je bilo pripu5čenih devet igralcev. Prvak tega turnirja je Franjo Aubreht, za njim so se razdeMli igralci takole: 2. Jože Kučer, 3. Franc Terglav, 4. Ivan Marovt, 5. in 6. Ivan Černelič in Andrej Pženič, 7. Jože GluJič, 8. Franc Podgomik, 9. AntoH Planine. OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO Lastnike motornih vozil obveščamo, da se tehnični pregledi mot. vozil vrše redno vsak četrtek od 11—12 ure pred postajo LM ha Zelenem travniku. Istočasno se vrše tudi pregledi tov. avtomobilov za prevoz oseb. Opozarjamo prizadete, da se izredni pre- gledi izven navedenega časa ne bodo vršili ter je v njih interesu, da prihajajo z mo- tornimi vozili na pregled samo v določenem času. Iz pisarne Poverjeništva za notranje za- deve Celje-mesto. UPRAVA »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKAc OBVEŠČA da naročnikom v centru Celja dostavljamo naš list na dom takoj po prihodu vlaka, od- daljenejšim pa drugo jutro. Kdor želi, ga lahko osebno dviga v podružnici »Sloven- skega poročevalca« med 17. in 18. uro. KUPIM v bližini Celje stavbno parcelo, trav- nik ali njivo, ali zamenjam za enako v bli- žini Žalca Naslov v upravi lista. KUPIM 100 kg hranilne pese (runkel). Na- slov v upravi. PRODAM 45-litrski sod. Naslov v upravi. SREDNJEVELIK voz (platoner) naprodaj. Naslov v upravi lista. FRIZERJI POZOR! Prodam skoraj nov in- ventar za moško brivnico. Nfislov v upravi. OBRANA Ln tresena jabolka zamenjam za semenski krompir. Naslov v upravi lista. MIRNA ZASEBNICA išče prazno sobo v Raz- zlagovi ulici, ali v bližini. Naslov v upra- vi, NAGRADO din 1.000 dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje (in kuhi- njo) v mestu, ali pa v bližinji okolici. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje ^ Celju Nova vas 53, za enako. LEPO OPREMLJENO sončno sobo oddam mirnemu in solidnemu tovarišu. Ponudbe na upravo lista. NAJDENA je bila volnena platnena ženska jopica na Mariborski cesti, lastnik naj se javi z dokazilom o lastništvu (na PNZ Celje-mesto, soba štev. 6. NAJDEN je bil mali ^otroški dežnik. Naslov v upravi lista. DNE 5. 9. SEM IZGUBIL od pekarne na Tomšičevem trgu do Tovarne pohištva, de- narnico z dokumenti. Najditelja prosim, da mi vrne dokumente, denar naj si ob- drži kot nagrado. BRIVSKI POMOČNIK išče zaposlitve. Na- slov v upravi lista. SKLADIŠČNIKA, elektroko vinske stroke z večletno prakso sprejmemo takoj. Stano- vanje zagotovljeno. Plača po uredbi. Ja- viti se osebno na transformatorski postaji v Laškem. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 7. 10. 1951 tov. dr. čerin Jože, Can- karjeva ulica 9, tel. 219. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8 ure zjutraj. KIIVO KINO METROPOL Od 3. — 10. X. 1951: Dama v hermelinu, ameriški barvni film. Od 11. — 15. X. 1951: Norčije v operi, itat. film. KINO DOM Od 3. - 8. X. 1951: Morski volk, amer. film. Od 9. — 15. X. 1951: Rožnato življenje, fran. film. v. Sporočam cenj. strankam, da sem začel obratovati v nanovo moderno opremljenem damskem frizerskem salonu. S soUđno in hitro pocstrežbo vam nudim: Električno, parno in amerikansko mrzlo trajno. Vodno, železno ondulacijo. beljenje, barvanje las. obrvi in trepalnic. (Barvanje: brk. Manikiranje in pedikura. Obenem se strankam moškega oddelka zahvaljujem za dosedanji obisk. Priporočam se za obilen obisk! Frizerski salon LORBEK Celje. TemiičcT trg 9