Poštnina pteiu« t gotortm, , Leto XVL, štev. 32 Ljubljana, petek 8. februarja 19& Cena 2 Din upraviustvo: ujubljaoa. Knsfljev« ulica & — reieloo tt. 1121, 2123, »124. &12&. 8120. uxseratm Jdaeiejt: Ljubljana, Selea* burgovs Q1 ». — Tel 8492, 24ML Podružnica Maribor: Gosposka nMefi »t. 11. — leie! on ftt 24&5. Pocruinica Celje: K ocen ara ulica tt. 2. — Telefon tt 190. Računi pn pott če a zavodih: LJubljana tt U .842, Praga Oslo 78-180, wi*n et 15ft 241 Naročnina snate mesečne Dia Sa inossmsm Oin to.— Urednlttra: Ljubljana, KnaTljevs ulica 5. Telet oa 8122. 8128. 8124. 8125. 812« Maribor Gosposka ulica 11 Teleton tt 244a Celje, Str-ssmayer]evs ulica tt X. Telefon tt to. Rokopisi m ns vračajo. — Oglasi po tarifa. Kaj pravi Nemčija? Z londonskim dogovorom je storjen šele prvi korak k velikopotezno zamiš Ijeni mirovni ureditvi Evrope, korak, ki sicer vzbuja mnogo utemeljenih nad, ki pa je do njih izpolnitve še dolga pot. V Londonu se je dosegel prav tako kakor v Rimu samo dogovor dveh držav h enako usmerjenem postopku, ki naj vodi do novih dogovorov z drugimi državami e načelno zasnovano možnostjo, da se vsi ti dogovori končno zajamejo v velik, vseevropski okvir. Ali bo naposled dosežen ta uspeh, bo pokazal razvoj bodočih mesecev. Ve se pa že danes, da je uresničenje mirovne zgradbe, ki so ji bili v Londonu položeni temelji, odvisno od dobre volje in državniške preudarnosti glavnega partnerja: Nemčije. Naravno je toreq, da so oči vse Evrope, ki je simpatično pozdra vila londonski rezultat, uprte v Berlin in da se zgoščuje odmev evropske javnosti v ugotovitvi: Besedo im Nc-mčija, Ni dvoma, da bo potrpežljivost inici-atorjev mirovne akcije, pa tudi vsega političnega občinstva izpostavljena trdi preisikušnji, kajti pričakovati moramo zelo dolgotrajna m zapletena diplomatska pogajanja, preden bo moči le približno spoznati konture nove slike, ki jo rtna dobiti politična Evropa. Zato bi bile vse sodbe danes preuranjene. Nikdo ni pričakoval, da bi Nemčija londonsko pogodbo zavrnila a limine. Ne samo, da bi s tako gesto spravila ob vsako vrednost svoja miroljubna zagotovila, ki so bila podana ponovno, poseb-do v zadnjem času, iz najbolj poklicanih ust. Tudi stvarno bi Nemčija ravnala proti lastnim interesom, če bi ne hotela videti velikih pozitivnih dobrin, ki bd jih baš ona črpala iz pogodbene Ureditve, kakor je bila v Londonu zasnovana. Seveda pa bi morala prevzeti tudi obveznosti, katerih se je doslej ogibala, in v nekaterih smereh spremeniti ivojo načelno zunanje politično orientacijo. Vprašanje je sedaj, ali bodo imeli nemški voditelji voljo in pogum, prilagoditi se iskreno v svojih osnovah for* tmiiiranim predpogojem mirovnega so-btja. Kajti četudi ni dvoma, da se bo-flo v podrobnostih poskušali in tudi dopuščali mnogi kompromisi, se sme vendarle smatrati za gotovo, da so se v Londonu začrtale izvestne minimalne meje, preko katerih ne bo popuščanja, ker ga ne more biti, če naj ima bodoča ureditev kako realno vrednost, vsebino In tudi trajnost. Službena »diplomatsko - politična ko-lespondenca« ugotavlja, da je Nemčija pripravljena »sodelovati, da se doseže pravi in resnični sporazum proti mrz-ični oboroževalni tekmi in nevarnostim, r. izvirajo iz nje«. Molče pa prehaja peko drugih, ravno tako bistvenih točk bndonske ponudbe. O pripravljenosti za »deležbo na mirovnih paktih je prav ta-to malo govora, kakor o vrnitvi v Druitvo narodov. V merodajnem strankinem tisiku so se začeli obenem oglašati pomisleki glede težav za Nemčijo, če pojde za konkretna pogajanja o vzhod-aem in srednjeevropskem paktu. Zdi se, la se proti stališču nemškega zunanje političnega urada, ki je v oficioznem glasilu označil londonski komunike kot primerno podlago za pogajanja, pojavlja radikalnejša struja. Iznašajo se stari očitki, ki valijo vso krivdo za današ-3je stanje na signatarne sile mirovnih pogodb in podčrtavajo »krivico«, ki se Je baje Nemčiji prizadejala, češ, da je 7 prvi vrsti treba dati Nemčiji zado-Ičenje, ne pa ji v naprej predpisovati aovih pogojev. Zgrešeno bi bilo misliti, da so politič-ae tendence neslužbene zunanje politične centrale brez bistvenega pomena. Za ttjimi stoji stranka. Ld se identificira z Iržavo, in objavljene so v vodilnih gla-tllih, ki sprejemajo svoje smernice z aajvišjih odgovornih mest. Če drugega ne, kažejo ti glasovi vsaj tendenco po adgoditvi in zavlačevanju. Značilno je, da se že zdaj predstavlja severovzhodni pakt kot pogrešljiv in neaktualen, ker je Nemčija vse sporne točke na vzhodu le uredila v dvostranski pogodbi s Polj-iko. Se bolj pa se opaža neprijazna ost napram sovjetski Rusiji, ki je pač ka-fcrpot, kam meri nemška politika v obravnavanju bodočih pogodbenih možnosti. Vsekakor moremo po prvih glasovih e Nemčije le pritrditi skeptikom, ki pro-rokujejo težke ovire pri realizaciji fran-;osko-angleške zamisli in pravijo, da bo 'j-eba odločnega poguma in nezlomljive vztrajnosti, preden bo ideja organiziranega evropskega miru postala dejstvo. Treba pa bo tudi doslednosti in solidarnosti zapadnih sil, slonecih na spoznanju skupnih interesov, ki so obenem interesi Evrope. To spoznanje pa .H kakor se zdi, glavni pozitivni sad london- skega srečanja Belgija proti obnovi odnošajev z Rusijo Bruselj, 7 februarja č. Poslanska zbor-blca je snoči razpravljala o obnovi diplomatskih odnošajev z Husijo. Tozadevni predlog so stavili socialistični poslanci, ki se tudi vnato zavzemali zanj. Predlog \ je bil zavrnjen z 287 proti 73 glaaovsm. PRIČAKOVANJE NEMŠKE ODLOČITVE Zaradi nemške izsiljevalne taktike računajo na dolgotrajna pogajanja - Francija je nepopustljiva - Ključ situacije je sedaj v Berlinu Pariz, 7. februarja, k. »Intransigeantc poroča iz Berlina, da bo nemška vlada že v bližnjih dneh odgovorila na angleško-fran-coske predloge. Nemški poslanik v Parizu Koster, ki se mudi v Berlinu, je snoči zapustil Berlin in je vzel s seboj prvi nemški odgovor na londonske predloge. Nemška nota sicer še ni definitivni odgovor berlinske vlade, temveč vsebuje le nekaj vprašanj glede posameznih točk londonskega sporazuma, o katerih si želijo v Berlinu novih pojasnil. Nota pa je sestavljena tako, da bo mogoče že na njeni osnovi pričeti diplomatska pogajanja. Definitivni nemški odgovor pa je treba vsekakor pričakovati šele v nekaj tednih. Vsebino nemške note reasumirajo pariški listi takole: 1. Nemčija trenutno ne namerava sodelovati pri vzhodnem paktu in postopa v tem pogledu sporazumno s Poljsko. 2. Podunavski pakt bo nemška vlada dobrohotno proučilNemčija se nikakor ne misli pečati z notranjimi zadevami Avstrije, zahteva pa garancije, da bodo tudi druge drža\>e, ki bodo podpisale podunavski pakt, postopale v enakem smislu. 3. Nemčija je naklonjena sklenitvi letalske konvencije. Kot pogoj za svoje sodelovanje pa zahteva priznanje enakopravnosti v letalskem oboroževanju. Ako razpolaga Francija s 3000 letali, si sme Nemčija zgraditi enako število letal. 4. Kar se tiče povrat-ka Nemčije v Ženevo, bo mogoče razpravljati o tem šele pozneje, ko bo dosežen sporazum glede prvih treh točk. Nemčija bo bržkone razen tega še zahtevala reformo pakta Društva narodov. Končno se namerava nemška vlada zavzeti za dvostranske pogodbe, ker je mne» nja, da so pogajanja za večstranske pogodbe preveč zapletena in dolgotrajna. V Berlinu rezervirani Berlin, 7. februarja, k. »Volkischer Be-obachter« je objavi! pod naslovom »Varnost in diplomatska enakopravnost« še ostrejši članek, kakor je bil [ nivčerajšnji Kosen-bergov uvodnik. V njem se odločno izreka proti vključitvi Nemčije v evropski varnostni sistem, češ. da ima vsaka država svoje nazore o varnosti. Energično tudi odklanja vsak vzhodni Locarno. Tudi ostali nemški listi so napram londonskemu sporazumu in ostalim diplomatskim akcijam za ustvaritev varnostnega sistema v Evrooi zelo rezervirani. Angleži so razočaram nad Nemčijo London. 7. februarju, č. Angleški politični krogi se še vedro intenzivno bavijo z londonskim sporazumom in se zlasti zanimajo za nemško stališče. Predvsem niso zadovoljni z nemško rozerviranostjo in sodijo, da skuša berlinska vlada izkoristiti položaj, ki se je tako povoljno preokrenil v njeno korist. Nemški vladni krogi menda mislijo, da je prišel čas, ko je treba situacijo do kraja izkoristiti. »Morning Post« sodi, da so v Berlina napačno razumeli londonske sklepe. Predlog o letalskem varnostnem paktu nikakor ni naperjen proti Nemčiji, marveč je predvsem defenzivnega značaja. Potrebno bi bilo le iskreno sodelovanje vseh prizadetih dTŽav. V Po razpustu parlamenta Prvi inozemski odmevi — Zasedanje senata je zaključeno in izredno zasedanje sklicano za 3. junij Beograd, 7. februarja, p. »Pravda« poroča z Dunaja, da je v tamošnjih političnih krogih izzvala vest o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev veliko zanimanje. Vsi dunajski listi poročajo o rarpustu, službeni organ dunajske vlade »VViener Zeitung« pa mu posveča ceio uvodnik, v katerem pravi med drugim; Predsednik jugoslovenske vlade g. Jevtič namerava izvršiti velikopotezno reformo v državi. Njegova vlada se znatno razlikuje od prejšnjih jugoslovenskih vlad ter ima predvsem gospodarski, zlasti pa kme-čko-gospodarski značaj. Opozoriti je treba na to, da vodi Jevtič kot predsednik vlade ne samo miroljubno politiko na zunaj, nego tudi na znotraj. On je s svojo politiko mnogo doprinesel k pomirjenju duhov v Srednji Evropi in na Balkanu. Dejstvo, da vodi sedaj g. Jevtič jugoslovensko zunanjo politiko in notranjo politiko, daje jamstvo, da bo jugoslovenska zunanja politika šla po evropski poti in da bo g. Jevtič tudi v notranjem pogledu vodil politiko pomirjenja. Sofija, 7. februarja, p. Sofijski listi objavljajo poročila o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih parlamentarnih volitev v Jugoslaviji. Vestem o razpustu še ne dodajejo posebnih komentarjev. Le »Zora« pravi, da je razpis volitev smatrati kot izraz želje regentskega sveta m ministrskega predsednika Jevtiča. da se ugotovi sedanje razpoloženje naroda in se ustvari večja možnost za uspešno delovanje parlamenta. Redno zasedanje senata zaključeno Beograd, 7. februarja, p. S kraljevim ukazom je zaključeno redno zasedanje senata, ki se je pričelo 20. oktobra. Z istim ukazom je senat sklican k izrednemu zasedanju za 8. junij, Istočasno i novo Narodno skupščino. Narodna stranka postavi svojo listo Beograd, 7. februarja p. Izvršni odbor Jugoslovenske narodne stranke je imel danes sejo, na kateri je sklenil, da nastopi stranka samostojno pri skupščinskih volitvah 5. maja Nosilec liste bo predsednik stranke Svetlslav Hodžera Priprave za volitve Beograd, 7. februarja p. Državni odbor, ki se sestane v soboto, da konča posle glede senatskih volitev, bo takoj pričel tudi s pripravami za skupščinske volitve. Najprej mora Državni odbor določiti volišča in predsednike volilnih komisij. Popravek volilnih imenikov Pravico voliti poslance za Narodno skup ščino ima vsak moški, ki je dovršil 21. lelo starosti in je državljan kraljevine Jugoslavije. Aktivni oficirji, podoficirji in vojaki ne smejo izvrševati volilne pravice. Ne sme voliti in torej nima volilne pravice: 1. Kdor je obsojen z izvršno sodbo na ro-bijo, ali zatočenje ali na strogi zapor ali zapor daljši od leta dni, dokler se mu pravica ne vrne. 2. Kdor je obsojen z izvršno sodbo na izgubo častnih pravic za čas, dokler ta kazen traja. 8. Kdor je v stečaju (konkurzu). 4. Kdor je pod skrbstvom in 5. Kdor je obsojen z izvršno sodbo na izgubo volilne pravice zaradi volilnih kaz-uiitih dfid»oit Ko se razglasi ukaz o volitvah narodnih poslancev, se smejo zahtevati popravki volilnih imenikov še 15 dni po razglasitvi ukaza, v sedanjem primeru torej do vkliuč-no 21. februarja. Pjpravek volilnega !vi?i."ss zahteva neposredno pismeno ali uslmeno pri občinskem uradu ali pri sreskem, odnosno okrožnem sodišču, pri okrožnem sodišču samo pismeno. Sresko, odnosno okrožno sodišče mora poslati akt zahtevanega popravka v 24 urah pristojnemu občinskemu uradu v poslovanje. Ustno zahtevo mora občinski urad sprejeti na zapisnik. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi. Za dokaze morejo služiti samo polnoveliavne listine. Ce oni, ki je zahteval popravek, zahteva potrdilo, se mu mora to potrdilo takoj izročiti. Vsako zahtevo popravka v volilnem imenika mora občinski urad rešiti v petih dneh in svojo izročitev dostaviti onemn, ki je ■ahteval popravek. Rešitev se mora izročiti proti pismenemu prejemnemu potrdilu. Ce občinski nrad v določenem rokn glede zahtevanega popravka v volilnem imeniku n« iida nobene rešitve, se smatra, da je zahtevo odklonil. \ tem primeru je dopustna pritožba na pristojno sresko, odnosno okrožno sodišče. Na zahtevo popravka volilnih imenikov se ne pobira nobena taksa niti ta opravilo, siti ia akt. niti ta listine, ki so potrebne sa dokas. Pristojna oblastva morajo na zahtevo v 24 urah izdati vse listine, ki se ia-htevajo zaradi popravka volilnih imenikov. Pravice zahtevati popravek ima vsak volilni upravičenec ta sebe ali ta drugega volilea. Volilni imenik mora biti stalno razgrnjen v občinskem uradu, odnosno pri sreskem ali okrožnem sodišču. Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti ali natisniti ter bodisi tas«, bodisi ia drugega zahtevati njegov popravek. V volilne imenike morejo biti vpisani vsi moški, ki imajo volilno pravico, če so najmanj 6 mesecev nastanjeni v dotični občini. To pa ne velja za državne uslužbence. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpišejo v volilni imenik one občine, v kateri imajo svoj službeni sedež ne glede na dobo njihovega bivanja v dotični občini. Odhod mednarodne vojske iz Posaar ja Saarbrilcken, 7. februarja. AA. Vrhovni poveljnik mednarodnih čet v Posaarju je predložil odboru treh v odobritev načrt o odhodu mednarodnega vojaštva iz Posaar-ja, po katerem odide nizozemski oddelek 16. februarja, švedski 18. februarja, italijanski (prvi del 19. februarja, britanski (prvi del) 21. februarja. Po predloženem načrtu bi poslednji del britanskega oddelka odpotoval iz Posaarja 27. t. m. Amerika omejuje odnosa je z Rusijo IFtts/imgfon, 7. februarja, d. Zaradi prekinitve rusko-ameriških pogajanj o ruskih dolgovih je državno tajništvo za zunanje zadeve sklenilo omejiti ameriške diplomatske odnošaje z Rusijo. Iz Moskve bosta odpoklicana atašeja za mornarico in letalstvo. Ameriški generalni konzulat v Moskvi bo docela ukinjen. Tudi ostalo osobje ameriškega poslaništva bo reducirano. Ta odredba ameriške vlade se tolmači v tukajšnjih političnih krogih povsem kot demonstracija. ker Rusija noče plačevati dolgov, poslednjih dneh se sploh širijo nemočne in tendonciozne vesti, ki prihajajo iz dobro znanega vira. »Times« pravijo, da je stališče Nemčije napram londonskemu sporazumu vsekakor čudno. Še pred kratkim so Nemci na ves glas zahtevali ukinitev vojnih določb ver-sajske pogodbe. Sedaj prikrivajo svojo radost. da bi tako čim bolj izkoristili ugodni položaj. Vsekakor nameravajo izsiliti od Francije in Anglije čim več pravic, potem pa ubrati povsem samostojno politično smer, kar nikakor ni v skladu z londonskim sporazumom, ki je bil sklenjen predvsem v svrho tesnega sodelovanja vseh ev-ronskih držav z Nemčijo vred. Simon zopet v Parizu London, 7. februarja, č. Vlada je snočd skoro izključno razpravljala o mednarodnem političnem položaju, ki je nastal po londonskem sporazumu. Po seji se je ministrom opazilo optimistično razpoloženje. Uradni krogi pričakujejo, da bo najkasneje v dveh tednih Nemčija pristala na sodelovanje z velesilami. Na seji vlade je bilo v glavnem sklenjeno, da odpotuje zunanji minister sir John Simon jutri v Pariz, kjer bo imel važne razgovore s Flandinom in Lavalom in bo obenem prisostvoval tudi svečani otvoritvi angleške trgovske zbornice v Parizu. Eden pride v Berlin t Berlin, 7. februarja, g. V političnih krogih računajo z možnostjo, da pride v prihodnjih dnevih v Berlin ugledna angleška osebnost, ki bo oficielnim nemškim me- stom predložila avtentično tolmačenje londonske pogodbe. Sicer ne verjamejo, ds bi angleški zunanji minister sir John Simon sam prevzel to misijo, pač pa mislijo, da bo ta nekoliko težavna naloga poverjena lordu Edesnu, ki je že opetovano sondiral teren v nemški prestolnici. Ruska bojazen neutemeljena Parit, 7. februarja, k. Zaradi pesimističnega razpoloženja, ki je zavladalo v ruski politični javnosti in prodrlo celo v ti6k ia strahu, da bi londonski sporazum mogel ogrožati načrt vzhodnega pakta, zatrjuje}« pariški diplomatski krogi z vso odločnostjo, da tvorijo vse pripravljene mednarodna pogodbe nedeljivo enoto. Zaradi tega je tudi izključeno, da bi bilo mogoče skleniti eno izmed njih, kakor n. pr. letalsko konvencijo, ne da bi bile obenem podpisane tudi druge, v kolikor jamčijo za evropsko varnost. Francija nikakor ni opustila politike, ki jo je pričel Barthou in bo tudi * bodoče ostala zvesta svojim načrtom. V Rimu čakajo Rim, 7. februarja g. Italijanski tisk pričakuje z največjim zanimanjem stališče, ki ga bo zavzela nemška vlada k londonskim dogovorom. Diplomatski sotrudnik »Gazete del Popolor javlja, da stoji Nemčija pred alternativo kolektivnega miru ali pa sistema blokov. Odločitev je pri Nemčiji, ki ima danes priliko, da se reši osamljenosti in se vrne med evropske narode kot enakopravna med enakopravnimi. Nemčija je v odločilni uri svoje zgodovine, ker bo odvisno od njene udeležbe pri dogovorih, ki so ji bili predlagani, ali bo Evropa končno stopila v dobo organiziranega kolektivnega miru tn zajamčene varnosti, ki so za gospodarski procvit neobhodno potrebne, ali pa padla nazaj v politiko blokov, v politiko zvez in kot posledica tega v priprave za novo vojno. Gombos v škripcih Zaradi nastopa Eckhardta se je notranjepolitični položaj poostril — Gombosa ruši tudi grof Bethlen Budimpešta, 7. februarja, g. V krogih nnitaristične stranke izjavljajo, da je postal prepad med Tyborjem Eckhardtoin in vladno stranko sedaj že tako globok, da ga naj-brže sploh ne bo mogoče premostiti. V zvezi e lem nasiašajo. da grof Bethlen eicerr ni navezan na obrambo vladne stranke, toda kljub temu je bil sprejet na seji vodstva stranke sklep, naj se skliče ponovne strankina konferenca. da bi se mosli še enkrat in čimbolj enercično zavrniti Eckhardtovi napadi na Gombosa. Zatrjuje se, da nameravajo do konca tesa meseca prirediti veliko zborovanje, na katero bodo baje povabljeni vsi Gomb^sovi pristaši iz province, ki so se izrekli za reformno politiko ministrskega predsednika. Precej pozornosti je vzbudila danes dveurna avdienca grofa Bethlen« pri državnem upravitelju. Baje bo še veg odličnih članov vladne stranke prav tako zaprosilo za avdienco pri državnem upravitelju, ker smatrajo, da bi morali državnega suverena tudi s svojih vidikov po- učiti o trenutnem političnem položaju. Budimpešta, 7. februarja. w. Nasprotstva v revizijskem vprašanju in z njimi zidruže na zmeda v nolranje-političnem položaju so Po poročilih večernih listov, tik pred ra?^ čiščenjem. Ministrski predsednik Gombos je naziranja. da s 100 milijonov volilcev. Moskva, 7. februarja, AA. Sovjetski listi priobčujejo izjavo Jenukidžeja o izpre-membi ustave Sovjetske Rusije. Urad sa Javno varnost GPU se bo izpremenil v ko-misarijat za notranje zadeve, razen tega pa bosta ustanovljena še dra nova koimi-sarijata za prehrano in za zunanjo trgovino. In kar je najvažnejše: po Izpremem-bah sedanje sovjetske ustave je v načrtu osebna uprava v komisarijatih, ln ne več kolektivna kakor doslej. Naposled bo nova ustava opustila še poslednje sledove zasebne lastnine in bo slui.lo za temelj ustave Rusije načelo socialistične lastn ne. Indija odklanja predloženo ustavo New Delhl, 7. februarja. AA. Indsk; kongTes je z 72 proti 61 glasovom odklonil resolucijo opozicije, v kateri se poudarja, da je predlagani načrt nove indske vlade zasnovan v duhu imperialne oblast, in da ne izroča Lndski zakonodajni zbornici nobene prave moči. Po štiridnevni razpravi je kongres sprejel s 74 proti 58 glasovom predlog poslanca Džinaha, naj bi angleška vlada ne sprejela nobenega zakona na podlagi) vseindske federacije, pač pa naj bi skušala v angleški Indij: vzpostaviti pravo in resnično odgovorno vlado. Angleška vlada naj 6voje ustavno stališče popolnoma izpremeni in ga prilagodi indskemu ;avnemu mnenju. Zvezna rešitev indskega vprašanja bi pridržala 98% oblasti raznim varstvom tn pridržkom, dva odstotka odgovornosti pa bi bila nevzdržna ln pouižujoča za Indsko pre bivalstvo ln bi v tem primeru bolje ustre zala dosedanja ustava Poslanec evropska skupine James Je obžaloval Izjave svoje ga predgovornika In dokazoval, da pomen zvezna rešitev indskega vprašanja iz^ -' napredek. NAŠA PROSVETA - NAŠ PONOS Banovinski svet je včeraj končal razpravo o proračunu kmetijske ga oddelka in obravnaval proračun prosvetnega oddelka Ljubljana. 7. februarja- Banovin6kl evet je še tudi danes dopoldne nadaljeval razpravo o proračunu kmetijskega oddelka, zlasti o kmetijskem skladu ki naj se ne novo ustanovi- V podrobni debati o postavkah zn sadjarstvo in vrtnarstvo je b. s. Bajnk izrazil željo o večji dotaciji drevesnicam in trsmcam. b- s. Arko pa za podpiranje zasebnih drevesnic v ribniškem okraju. B s. Janžekovič je omenjal težkoČe. ki so jih imeli jeseni Štajerski izvozniki eadia ter je prosil bansko upravo, naj se zavzame za svoboden, samo kontroliran izvoz sadja- Tudi b. s- Kuhar želi povišanje podpor drevesnicam in trsnicam- B. s Jereb priporoča, da bi sreski kmetijski referenti kontrolirali proda io sadik in mladih »ndnih drevesc, ki se uvažajo iz enega okraia v drugega, ker <»e dogaja, da nakupujejo sadierejci v nepoznonju okoliščin neprimerna drevesa, zaradi česar imajo samo škodo. Pri razpravi o postavkah za zadružništvo in kmetijske organizacije je b- s. T>etela pozdrav'1 povišanje prispevka za kmetijske strokovne organizacije-05rt al ie težko^e, s katerimi se ima boriti Kmetfiska družba B s. Janžekovif pro«i Ea podporo kmetifckim ptrnkovnim organizacijam v mariborskem srezu. B. s- Ravnikar priporoma povišani? prisopvka Zavarovalnemu ek'rtdu zoner vrpmenske nesreče in nezgode pr? živini. Na nr»d1og namestnika bana dr. P<>kn»a-jer!« ie b:ln skt<*n'eno. da se proračunska part''.i o zadru?n:štvn in kmet'i«k>;h T»;7sc?iah nr^nese t>, rrroračun* b*nov?nclce-pa kmetii/akfra v snlosni proračun. Pri ra^ravi o postavkah za veterinarstvo priporoča b- s. Gora tak ureditev razmerja ned-7ovn:h živ^nozdrnvnikov R s Jan*ekn-vif dvomi, da bi vsota ?00.000 Din zadostovala 7" zatiranie živinskih kužnih bolezni. P Kuhar pripcoča nsneSnejSe p^h"anie k ižn;h hn'"7ni. zlasti tuberkuloze m<*d žM-no; h. .«. Ravnikar pa podpiranje lijakov, k- 5'nd'ra'o veterinarstvo. X;»mestnik Vma dr. Pirkmaler poiasniu-je. da ie v proračunu za proiveto 160 000 dinariev za podo:ranie vi«oko£olrev. kamor ervHnv, tudi veterinarji. V*»ota za zatiranje kužnih bn^n? res ni velika, vendar pa je treba uoošteviti. da prispevajo v ta namen tudi ribava in občine. Veterinarski in»?r»ektor dr Steen pojasnili i j posfonan'e veterinarskih oblast? pr? rortlienin nra5:č"v zoner rde??cr> ?n kugo-Lani je b"'o replien^h 1'OOOfl p^aši^ev. med nf;mi na banov'r>«Vo stro'ke okrog 70 000. na rl-^nt-np 50000 r*danek na ns privatna «tro"ke R»r ie rf^iva lanski kredit nakana bo slnž?! ra tekočo leto. tako da ho ln^ko «rvorn1adan«Vn ceplien?e m v dveh tretiinnh na iavne otroške. Cep-lienie ?,» Vlo zelo u»r>ešno. Gozdarstvo Sef šum?»*V»vra odseka na banovinski np^v? inž. šivjp je rvndal obzirno poročilo o d°hi svojega odseka. Poudar?al je. da spadala šumar«tvo ?n lovstvo v državno ad-m;n:RtrT.;?o. zato ie banov;nsk? proračun za to postavko razmeroma majhen- Največ iz- datkov (155.000 Din) zahteva vzdrževanje gozdarske šole v Mariboru. Banovina ima 13 gozdnih drevesnic s površino 5700 ha; lani so drevesnice oddale nad 3 milijone sadik, v zalogi pa jih imajo še okrog 11 milijonov, od tega skoro 4 milj. sposobnih za oddajo Lani je bila za 64 ubitih divjih prašičev priznana nagrada po 100 do 200 Din. Banovina bi mogla za gozdarstvo storiti mnogo več. ako bi ji ministrstvo prepustilo >'e>ai polovico gozdnih glob. pobranih v naši banovini. V debati je b. e. Arko opozoril, da agrarna refo -v še v^dno ni nonolnoma izvedena Nikakor se ne sme zgoditi, da bi se veleposestnikom vrnila odvzela zemlja V imenu vseh prizadetih občin prosi bansko upravo, na i v tem pogledu podpre stremljenja agrarnih interesentov. B s Babnik Koder in Eriavee svptule-|o. k^ko bi se omejilo oreveliko izsekavn-nie in prw»ne$ilo nogordovanje. B m. Bnhik opozarja na novo bolezen v nekaterih smrekovih gozdovih Bele Krajine. Sef gozdarskega oH««ka inž. SiHc le dal vsem govornikom zaželena ooia«nila. nakar je bila «eV» oh 1° 30 zakliučenn Hudourniki Na popoldanski 6ejJ, ki se je začela ob 16., je banovinski svet nadaljeval ln zaključil podrobno razpravo o proračunu kmetijskega oddelka inšpektor Stran-c a r je poročal o urejevanju hudournikov, ki je v preteklem proračunskem letu veljalo banovino 1,200.000 Din. Glavna del a so se vršila na Gorenjskem, v Savinjski dolini, v Mežiški dolini in v 2ireh. Pri sestavi programa za v bodoče je vodilo ban sko upravo načelo sistematičnosti ln so-lidnosti: dela naj se medsebojno spopoi-njujejo in kar se dela, naj se izvede solidno in trajno. Hudournikov je največ .n so najhujši na Gorenjskem. Številni so tudi v Savinjski dolini, pozornost pa je treba posvečati tudi onim, ki drvijo v ljubljansko barje in ogražajo melioracijo. Urejevanje hudournikov pa je tudi socialnega pomena, ker se s temi deli zaposli siromašno hribovsko ta gorsko prebivalstvo. Ko je še namestnik bana dr. Pirkmajer podal k tej zadevi razna pojasnila in ugotovil, da so se vsa dela za urejevanje hudournikov izvršila dobro ln solidno, tako da jih vsi tujci, ki prihajajo v dotične kraje občudujejo, so banovinski svetniki Bajuk, Ravnikar ln Zupančič predložili specialne želje svojih okrajev v tem oziru. Agrarne operacije Vodja komisije za agrarne operacije dr. L u k a n je podal pregled o delu komisije. Komisija Izvaja zakone o komasaciji poljedelskih zemljišč, o delitvah in uredbah skupnih zemljišč, o ureditvi ln odkupu pravic do paše, drvarenja ln pridobivanja gozdnih pridelkov, o varstvu planiin ln pospeševanju planinskega gospodarstva ter o Izboljšanju pašnikov. B. sv G o r i č a r je opozoril na Moarfr-Bko planino, ki je Izključna kmetska last ln služi za ovčjerejo. Ker pa propada vsled neracionalne in prevelike sečnje gozdov, je nujno potrebna melioracija. Banovinski svet je končno sprejel soglasno vse postavke proračuna kmetijskega oddelka in proračunov banovlnskib kmetijskih zavodov, ustanov ln skladov ter prešel na razpravo o četrtem oddelku, o proračunu za prosvetni oddelek. šolstvo v Sloveniji Načelnik prosvetnega oddelka profefor Breznik je uvedel razpravo g pregled nim strokovnem poročilom. Prosvetne razmere v dravski banovini so se v preteklem letu razvijale pod vtisom gospodarske depresije in pod vplivom nezado 6tnih sredstev, ki jih nudijo prosvetni upravi državni, banovinski in občinski proračuni Glavne težkoče eo obstojale v velikem pomanjkanju učnih moči, saj je manjkalo 672 učiteljev na osnovnih, me ščanskih in srednjih šolah, nadalje v ne dostajanju učilnic ln drugih učnih prostorov (v celem še danes manjka 1064 učilnic), potem v nedostajanju učil, v neure Jenih gospodarskih ramerah šolikih in ob črnskih odborov ta v splošni obubožano** prebivalstva Kljub veem tem težkočam s* Je v preteklem letu doseglo marsikako iz-boljšanje, zlasti v namestitvah učitelj stva, tako da pomenja preteklo leto velik korak naprej v normalizaciji našega pr« svetnega življenja V dravski banovini je bilo 1. decembra 1934. 860 narodnih šol Med temi tudi ena šola za gluhoneme, ena za slepe, dve za manj nadarjeno deco iu ena manjšinska šoia ter 13 zasebnih 6oj. Kazen tega imamo 12 gospodinjskih šo, 53 zabavišč, 13 zavetišč. Vse narodne šoie imajo 3808 oddelkov s 4092 učnimi banii, med njim 1549 (38%) moških in 2543 (62%) ženskih Vse šole je obisko valo skupno 91.599 dečkov in 90.410 dv klic, skupaj torej 182.009 otrok, to je povprečno 47 na en oddelek. Od otrok j< bilo Jugoslovenov 178.55-5, Nemcev 2641 Madžarov 621 ln drugih narodnosti 192 Meščanskih šol je 41, od tega 33 državnih in 8 zasebnih, s skup no 193 oddelkJ Državne šole so imele la ni 3391 učencev :n 3011 učenk, skupaj sta torej 6402 učenca Zaeebne meščanske šole so imele 1286 učenlt. Srednjih šol je 16. Euajst državnih gimnazij, odnosno realnih gimnazij, je osemrazredme, ena pa (v Murski Soboti) samo štirirazredna. Na teh zavodih se poučuje v 209 oddelkih 6454 nčencev m 2731 učenk, skupno 9185 Na državnih srednjih šolah poučuje 353 učn b moči Neobhodno Je potrebna takojšnja zgraditev oovega gimnazijskega poslopja v Ljubljani, kjer sta 1. m lil realna giro nazija nastanjen' v enem poslopju Mastna občina Je dala na razpolago prime ren prostor poslopje pa mora zgraditi ba novina. za kar bo morala zaključiti po r.rebno posojilo Prv obrok ta zgradbo 'f v izno«u S00 000 D1n odobren že' v leto Snjem banovtnskem prorjčnnu Obe dr iavni učiteljski šoli v banovin* Imata le »os Se 145 učencev in 259 učenk, skupno 404 v 15 oddelkih. Prvega ta {I. razreda ni. Otvoriti pa bo treba prvi razred vsekakor zopet s prihodnjim šolskim letom. Na učiteljskih šolah poučuje 42 učnih moči, tako da je torej na vseh državnih srednjih in učiteljskih šolah v banovini 411 učnih moči (338 moških, 73 ženske). Gledališča, knjižnice V dravski banovini imamo poleg dveh narounih gledališč v Ljubljani in Mariboru še 6 gledaliških odrov, kjer 6e vodijo več ali manj stalne sezije: celjski studio, mestno gledališče v Celju, šentjakobski oder v Ljubljani, gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju in Dramatično društvo v Ptuju. Velikega pomena za razvoj pro-svete so ljudske univerze, ki ▼ vseh večjih krajih prirejajo predavanja. Letos se je tudi v Ljubljani ustanovila ta važna ustanova. Odlični vzgojni faktor so knjižnice. Nobena banovina nima tako razvitih knjižnic kakor naša Po sedanji statistiki imamo javnih knjižnic za odrasle izven šole 139, v šoli 130, društvenih 432, knjižnic za učitelje in profesorje na Šolah 641, knjižnic sreskib učiteljskih društev 28 in knjižnic za otroke v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah 698, skupaj 2068 knjižnic. Leta 1912. so štele vse naše knjižnice 102.000 knjig, zdaj imajo vse knjižnice z všteto državno studijsko knjiž-ntoo v Ljubljani že 1.138.000 knjlq. Naše časopisje se naglo širi. Zuaj izhaja v slovenskem jeziku 9 dnevnikov, od teh 4 v naši banovini m 5 v Ameriki, 33 tednikov, 147 me-seCmkov, 2o revij enkrat letno in 17 revij brez določenega termina. Tu so všteti sicer tudi slovenski listi, ki Izhajajo v tujini. Veudar je treba pripomniti, da Je slovenski tisk v Italiji čis>to zatrt, skoro isto velja za Avetrijo, le v Ameriki izha ja še 15 listov in revij. Pri nas imamo 19 več ali manj literarnih revij, 18 mladin skih revij, od katerih ima Sokolska »Naša radost« naklado 13.000 in »Naš rod« 21.800 izvodov. Glasbeno življenje je slej ko prej pri nas zelo živahno. Samo s to jih h pevskih in glasbenih društev Ima mo dane* 352, za vzgojo glasbenega na raščaja skrbe Glasbene Matice v Ljublja mi, v Mariboru, v Celju, v Ptuju in v Kranju, pa tudi žeiezničarski glasbeni društvi v Ljubljani in Mariboru. Tudi razne znanstvene institucije, raz Učna muzejska društva, zgodovinska in geografska in umetnostno zgodovinska iruštva se čimdaijt >epše razvijajo Važ no izobraževalno kulturno ln nacionalno naiogo vrfii naša radijska postaja v Ljub liani. Kinematografi Poleg gledališča ln radia spada film v vreto tistih kulturnih ustanov, ki s svo jim neposrednim vplivom na gledalca lahko Izvršuje veliko kulturno proevetno ta vzgojno misijo. V Jugoslaviji je 319 kinematografov, od teh 4-6 v dravski banovi nI. Sokolstvo Slednjič naglasa poročilo, da se je v m; nulem letu nadaljevalo z delom za sistematično ureditev vsega dela za telesn< vzgojo sokolstva Lan) Je bilo v banovini 30ti sokoiekih edinic ter skupaj 53.773 so kolskih pripadnikov, od tega člano\ 22.859, članic 8484, sokolske mladim 22.430, ln sicer moškega naraščaja 285«, ženskega naraščaja 2054, moške dece 9072, ženske dece 8578 Lepo se razvijata tudi Podmladek Jadranske straže, ki je imel lani na 651 šolali 65 135 članov, ln Podmladek Rdečega križa. ki je organiziran na 270 šolah in šteje 21.464 članov. Naloge v bodočem letu V drugem delu je poročevalec načelnik Breznik podal program delovanja prosvetnega oddelka za bodoče proračunsko leto. Glavna skrb prosvetnega oddelka bo, da se nastavi še toliko učiteljstva. kolikor ga še manjka. Otvoriti pa bo treba še mnogo novih oddelkov, saj je v 250 razredih število otrok nad najvišjim po zakonu dopustnim številom (65). Program se bavi z nameravanim delom glede razširjenja in zidav novih šolskih poslopij, glede izpopolnitev meščanskih šol, poudarja potrebo izpopolnitve gimnazije v Murski Soboti, akcijo za podržavljenje ženske mestne realne gimnazije v Ljubljani in za ustanovitev nižje ženske gimnazije v Mariboru. Prosvetni oddelek bo delal na tem, da se na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru zopet otvori I. razred za moški učiteljski naraščaj, ker občutimo že sedaj pomanjkanje moških učiteljev. Učiteljskih abiturijentk pa je še brez službe 353, a na učiteljiščih jih je še 336, skupaj torej 6S9, Kakor v preteklem letu bo banovina tudi v bodoče podpirala naša gledališča, naše glasbene zavode in Narodno galerijo v Ljubljani. V proračunu je upoštevana tudi podpora za razna znanstvena društva. Sokolstvo. ki se je v banovini močno razširilo in krepko usidralo m ki vrši važno nacionalno in kulturno nalogo, bo dobilo enako vsoto kakor lani. Debata Ko pa so bile reducirane draglnjske doklade in so se tako dobila sredstva, je bilo imenovanih 466 novih učiteljev, tako da ao »edaj vsa mesta zasedena. Kar se tiče zo-petne otvoritve prvih letnikov na ženskih učiteljiščih, je treba pomisliti, da je še 680 ženskih učnih moči brez službe. Banska uprava v polni meri podpira akcijo Ljubljane za podržavljenje ženske realne gimnazije. Izmed 40(X) učiteljev jih stanuje samo 00 izven službenega kraja, bodisi iz rodbinskih ali stanovanjskih razlogov; zato v tem pogledu kakšni splošni ukrepi ne bi bili umestni. Ob zaključku Je dr. Pirkmajer z zadovoljstvom ugotovil, da so skoro vsi govorniki Izrekli priznanje delu učiteljstva Sam uporablja to priliko, rta učiteljstvu prav tako izreka svojo zahvalo, ker mu je posebno draga ugotovitev, da vrši uči-telj&tvo v težavnih razmerah svojo nalogo vzorno Učiteljstvo je našlo pot do narodove duše; zlasti se Je na deželi te*no približalo našemu kmetu ter se uspešno posveča tudi kmetijskemu pouku. Seja je bila končana ob 19.45. Prihodnja bo jutri ob 9. Številne lavine v Alpah Dsrn, 7. februarja, č. Visoke temperature poslednjih dni so v Alpah povzročile, da so se pričele z vrhov trgati snežne lavine. Snežni plazovi so zahtevali tudi mnogo človeških ž'tev. Ena izmed r.aihuiših nesreč se je pripetila danes pri Saint Antonianu w kantonu Grissonu, kjer ie lavina zasula 7 ljudi, ki so se pod snegom zadušili. Plaz snega je vas docela odtrgal od ostalega sveta Zasul ie cesto in pretrgal vse telefonske in telegrafske žive. Dunaj, 7 februarja č. Iz alpskih krajev prihajajo vedno nova poročila o nesrečah zaradi snežnih plazov. V vasi Gargellen pri Vorarlbcrgu je snežni plaz zasul in ubil štiri ljudi. V Silbertalu je lavina podrla 8 hi.š. K sreči so ljudje še o pravem času zapustili domove. Ker je temperatura spet znatno padla, je nevarnost snežnih plazov po malem ponehala. Londonu grozi poplava London, 7. februarja, č. Nad angleškim otočjem so divjali hudi zimski viharji. Londonu pretijo na nekaterih mestih celo poplave. Temza je pričela snoči hudo naraščati. Zaradi tega je policija obvestila prebivalstvo okrajev Putnev in Essex. naj bo pripravljeno za evakuacijo, če bi reka prestopila bregove. Dejansko se je Temza v obeh okrajih davi razlila čez breg B. s. Koder se je toplo zavzel za popolno gimnazijo v Murski Soboti, b. s. Prepe-luh pa za zgradbo poslopja za III. realno gimnazijo v Ljubljani, za razširitev gluho-nemndce, za podpiranje akademikov itd. B. s. Lovšin je opozarjal na nezadostnost šolskih zgradb v črnomeljskem srezu. Banska uprava naj podptč obubožane občine, da se iole vsaj za silo popravijo m izpopolnijo. Črnomelj potTebuje meščansko šolo. B. s. dr. Lipold je priporočal, naj se na učiteljišču sprejemajo tudi absolventi meščanskih šol. potem bodo naše osnovne šole lažje dobile dotok učnih moči z dežele. Mariboru naj se da prednost pri otvoritvi prvega letnika učiteljišča. Mnenja je tudi, da ne gre zapirati vstopa na učiteljišče deklicam, ker mnoge ne gredo v učiteljišča samo zaradi tega, da bi postale učiteljice, temveč da dobe splošno izobrazbo. To velja predvsem za Maribor, ker je mariborska realna gimnazija že tako prenapolnjena z dekleti, da je nastala potreba osnovanja posebne ženske realne gimnazije. O delu učiteljstva na deželi se je treba izreči zelo pohvalno. Važno je, da pridejo na enorazrednice moške učne moči in ne mlada dekleta, ki pridejo iz šole. B. s. Ivan Tavčar je navedel zgodovino ljubljanske mestne ženske realne gimnazije. ki je bila pred 40 leti ustanovljena iz nacionalnih razlogov. Nujno je potrebno, da ta zavod že končno enkrat prevzame država. Nemogoče je od ljubljanske občine zahtevati, da bi sama vzdrževala to edino slovensko žensko gimnazijo sama, saj je *anjo žrtvovala že nad 20 milijonov dinarjev. Zato naj banovinski svet podpre akcijo ljubiianske občine za podržavljenje. B. s. Golouh je govoril o potrebi večje enotnosti učnih načrtov ter manjšega eksperimentiranja z njimi Meščanske šole naj se ne ustanavljajo, kjer ni nujne potrebe. Končno je priporočal, naj se nakaže podpora novo ustanovljenemu umetniškemu klubu v Mariboru B. s. Babnik je priporočal primerne ukrepe, da bi učiteljstvo stanovalo res v krajih, kjer poučuje Višje narodne šole naj se ne formirajo v škodo meščanskih. B. s. Bajuk je opozarjal na slabo stanje šolstva v Beli Krajini in na potrebo, da banska uprava podpre občine pri zidavi šol. B s. Kuhar je opozoril na zapletene šolske razmere v Prekmurju, zlasti glede lastninske pravice do šolskih poslopij. Namestnik bana se zahvaljuje učiteljstvu Namestnik bana dr. Pirkmajer je na pripombe raznih govornikov pojasnil, da so občine po zakonu dolžne skrbeti za šolska poslopja. Banska uprava pomaga, kolikor ima sredstev, kjer je potreba največja. Toplo in s polnim priznanjem je dr. Pirkmajer govoril o delu učiteljstva izven šole. Ne gre samo za delo v Sokolstvu, temveč tudi v drugih panogah Da pa prosvetna uprava polaga posebno važnost na to, da se učiteljstvo udejstvuje v polofi-cielnih organizacijah, ki jim je poverjena gotova funkcija telesne in duhovne vzgoje naroda, je čisto naravno. Banska uprava bo napela vse moči, da se letos zgradi poslopje za III realno gimnazijo v Ljubljani Prispevek 300 000 Din za razširjenje gluhonemnice v Ljubljani bo j služil kot prva anuiteta za posojilo v to , svrho Nastavljanje učiteljstva bi bilo lahko • bolj smotrno, če bi se odločanje v večji meri preneslo s centrale na banovinske uprave Kljub vsemu pa moramo biti z ne davnimi ukrepi vlade /.adovoljni V na^ banovini je bilo nad 500 učiteljskih mes* praznih, a ni bilo mogoče nikogar nastaviti i Pero Malic-Školnik v zgodnjem grobu Vinica, v februarju Ni ga več našega dragega Perice, kakor smo ga nazivall v Beli Krajini in na beli Luizini cesti od Zdihoda do Karlovca in tja doli v ravno Jasko. Saj je komaj pred dobrim tednom še sam prišel v Liubljano po pomoč, ker mu je opešal glas Takoj so ga poslali v bolnišnico k opcraciji, ki mu je podaljšala za nekaj dni življenje. Onemeli smo v veliki boli, potem smo pa dali pot solzam, da se je vsaj malo olajšalo srce. V nedeljo so se prijatelji v Ljubljani za vedno poslovili od njega, ko je zdrknil avto z njegovim zlatim, a umirjenim srcem preko Dolenjske tja pod tihe Gorjance ln nato počasi preko njih v rodni dom, ki je bil tako nem in prazen brez njega. Vrnil se je Perica, da ga še enkrat vidi jža-loščena vdova in sedem sirot, ki jim je bil pokojni predobri tatica. Naslednji dan je nastopil zadnjo veličastno pot, na kateri so ga spremile ogromne množice, da mu poreko poslednji: z Bogom! Vinica že dolgo ni videla takega pogreba. Prihiteli so Sokoli iz Črnomlja, Karlovca. Bojancev. gasilci tudi iz Črnomlja, JS iz Bosiljeva, lovci, občinski odborniki in drugi Govorili so gg. župan Stegne. Karel Miiller, br. Vrankovič, br. Kavčič in lovec Sterk. Težko nam je brez njega na domu, težko brez njega na Vinici, nič več ga ne bodo srečevali ob petkih na Luizini cesti proti Karlovcu. ker ta petek bo šla od soseda do soseda, od voznika do voznika tužna vest. da Skolnika ne bo več med nje. »Pri školniku« se pač pravi na Vinici, kjer so se in se še ustavljajo trudni popotniki in so ljubeznivo sprejeti kakor pod rodnim krovom. Za pokojnim očetom je bil Perica prevzel krčmo in si pripeljal iz Vukove Gorice Subašičevo Faniko. ki mu je bila najbolj skrbna, zvesta družica do prerane smrti. Po živinski kupčiji in pri nakupovanju vina je premeril neštetokrat Belo Krajino in bil vedno na glasu kot soliden in pošten trgovec in kot mož najboljšega srca. V njegovi hiši je imela svoj dom ena najstarejših belokrajinskih Čitalnic, ki jo je ustanovil blagopokojni nadučitelj Franjo Lovšin In tam je bilo središče vsega narodnega življenja. Bil je starosta Sokola, župan trga Vinica ob Kolpi in član raznih gospodarskih korporacij. Za svoje nesebično delo je bil odlikovan z redom sv. Save. Siromakom je rad pomagal in zato je užival splošno spoštovanje Ko se bodo razcvetele jablane za božjo njivo in se osipalo cvetje akacij, naj Ti posuiejo Tvoj prera-ni grob. ob katerem stojimo vsi skrušeni. Z bogom, dragi Perica! Vlada odobrila delež za regulacijo Ljrdbljanice Bo ograd, 7. februarja, p. Na intervencijo ljuhljan&kega poslanca dr. Kramerja je ti* nančni minisiter g. dr- Stojadinovič že svoje-časno obljubil, da bo pospešil zadevo regulacije Ljubljanice. Zvest svoji besedi, je finančni minister na današnji seji ministrskega sveta slavil predlog, da prevzame država svoj delež od skupnega posojila v višini 6 milijonov dinarjev, ki jih bo ljubljanska mostna občino najela pri Poštni hranilnici za dovršitev regulacije Ljubljanice. K leinu posojilu bodo prispevale država 2, Ljubljana 2, banovina 1 in Odbor za osuševanje Barja 1 milijon. Ministrski svet je predlog finančnega ministra odobriL S tem eo rešene vse formalnosti za najetje potrebnega posojila, ki bo realizirano v najkrajšem času, tako da se bo moglo z regulaoijskimi deli pričeti, čim bo nastopilo za to ugodno vreme. Gjalski na mrtvaškem otftu Zagreb, 7. februarja, n. Truplo pokojnega hrvatskega književnika Ksaverja San-dorja Gjakkega so danes prenesli iz njegovega dvorca Gredice v župno cerkev sv. Jelene v Zaboku, kjer so ga postavili na mrtvaški oder. Jutri dopoldne bo svečano pokopan. Iz Zagreba prispe poseben vlak pogrebcev. Vsa zagrebška društva so danes pozvala svoje članstvo, naj se udeleži pogreba. Na pogreb pridejo tudi delegati zagrebške in beograjske akademije ter Književnega društva iz Sofije. Na mestnem magistratu, na gledališkem poslopju, na poslopjih akademije in drugih javnih ustanov in uradov so izvesili danes črne zastave. Pokojni Gjalski je bil zagrebški častni meščan. Mesta ponročrirkov železniških direktorjev ukinjena Beograd, 7. februarja p. Prometni minister je izdal odlok, da se mesta pomočnikov oblastnih železniških direkcij ne zasedejo. ker bodo ukinjena. Iz vojaške službe Beograd, 7. februarja p. S kraljevim ukazom je imenovan za vojaškega atašeja v Madridu brigadni general Marko Mihaj-lovič, v Ankari pa generalštabni polkovnik Novica Rakočevič. Za komandanta L bataljona 35. pešadijakega polka je postavljen major Dragutin Brkič, doeedaj dodeljen celjskemu vojnemu okrožju. Iz poštne shižbe Beograd, 7. februarja p. Premeščena sta poštna uradnika pošte Beograd n. Milan Serbedjija k pošti Ljubljana n., ta Gvoas-denija Serbedjija k pošti Ljubljana L Polovična voznfita za obisk Beograda Beograd, 7. februarja. Z odlokom prometnega ministra je podaljšana polovična voznina za obiskovalce svetosavske razstave v Beogradu, in sicer za odhod do 10. ebruarja in za vrnitev do vštetega 14. februarja ObisfltovaJei naj si obenem z voznim listkom kupijo tudi legitimacijo, ki si jo dado overoviti pri povratku na upravi razstave. Bofkot v proslavo februarske revolucije v Avstriji Dunaj, 7. februarja AA. Komunistično socialistična fronta je svojim pristašem naročila naj za obletnico februirske vstaje bojkotirajo vse javne ustanove, tobačne trafike in prevozna sredstva švšterie va!i krivdo na pomočnika Maribor, 7. februarja V včerajšnji številki smo poročali o zasliševanju Šušteriča, ki se je pričelo takoj po njegovi izročitvi sodišču Zasliševanje je preiskovalni sodnik dr. Turato danes nadaljeval. Tudi je bil včeraj zaslišan brat Ivana Šušteriča, ki je izpovedal, da je bil šušterič zelo potraten in razsipen. Obtoženca je preiskovalni sodnik danes ponovno zasliševal, vendar ni podal nikakih bistveno novih izpovedb. Opazilo pa se je, da skuša krivdo zvaliti naravnost na pomočnika Antona Koiterja. Danes so se ves dan zasliševanja nadaljevala, vendar niso prinesla nikakršnih novih momentov Vremenska nanoved Vremensko stanje 7. t. m.: Ciklon nad vso Evropo, vedro nad severnozapadno in zapadno Evropo, oblačno drugod, z dežjem v območju Sredozemskega morja. Sneg v srednji Evropi, kjer je mraz porasel. — V Jugoslaviji je bilo oblačno, temperatura je padla povprečno za 3 stopnje. Minimum Senta —11, maksimum Ercegnovi 13. Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, samo ponekod nekoliko vedro, v ostalem hladno vreme. Novosadska vremenska napoved za petek: Oblačno, mestoma sneg, zlasti na se-verozapadu, mraz bo narasel v vsej državi. Dunajska vremenska napoved sa petek: Pretežno jasno, hud mraz. .-'.Z*" T V, »' - V" 'V. •>' v ,.f..V.i.. f v ■ ■ ■ • Umrl nam je prvi predsednik načelstva dr. Valentin Rožič PROFESOR V POKOJU IN SENATOR Svojega dobrega prijatelja in sodelavca ohranimo vedno v najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 7. februarja 1935. Predsedstvo in nadzorstvo: NARODNA PROSVETA V LJUBLJANI R . Z. Z O . Z. > JUTRO« št. 32 fcefof, t. TL I&33 v © kraji in Ljubljana, 7. februarja Ljubljano je popoldne presenetila vest o smrti senatorja g. dr. Valentina Rožiča. Le redkim je bilo znano, da je tako krepko ohranjeni mož zadnji čas naglo hiral zaradi vnetja ledvic in se pred dnevi zatekel v Leonišče. Opešalo mu je srce in operacija je bila prepozna. Danes ob 14.40 je g. senator izdihnil. mm i I - - L>r. Valentin Rožič je bil, čeprav ga je njegovo življenjsko delo kazalo kot nekakšnega naturaliziranega Korošca, po rodu iz kamniške okolice. Rodil se je 2. septembra 1878 v Viševku nad Moravčami, na Ogledni domačiji. V Ljubljani je 1901 ma-turiral na I. državni gimnaziji. Nato se je ▼pisal na filozofski fakulteti v Gradcu in Jc svoje življenje posvetil študiju zgodovine in zemljepisa. Dne 13. julija 1908. je dobil doktorsko diplomo, potem pa se je za nekaj časa vpisal še kot jurisL Leta 1910. jc vstopil v službo pri Družbi Sv. Mohorja Celovcu, ki ji je nekaj časa tudi načelo-faL 11. februarja 1915 je bil kot črnovoj-trik vpoklican in dodeljen 10. Rohrovi ar-m&di v Beljaku. V vojaški službi je ostal do konca vojne, a takoj v novembru 1918 •e je pridružil slovenskim dobrovoljcem v Celovcu in se udeležil vseh prvih odločilnih bojev za osvobojenje Koroške. Avstrijci so ga zajeli in je bil po odredbi koroške deželne vlade od 1. maja pa do začetka avgusta 1919 interniran po raznih koroških taboriščih. Iz Gmiinda, kjer so ga naposled Izpustili, jc odpotoval v Ljubljano in tu je 4. septembra 1919 vstopil v državno službo kot suplcnt na Poljanah. Leto dni pozneje je bii kot profesor premeščen na tehniško srednjo šolo, kjer je služboval do jeseni, ko je stopil v politično areno in se dal upokojiti. Za časa službovanja pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu se je leta 3911. poročil z go. Milko iz Hafnerjeve rodbine v Železnikih in ustvarila sta si v Ljubljani na Mirju lepo domačijo. Kot zgodovinar in kot človek, ki mu je V> !o vse življenje navezano na borbo našega naroda za nacionalno osvobojenje, je dr. Rožič zapustil za seboj tudi dolgo vrsto zgodovinskih in narodno obrambnih del. Med temi spisi naj navedemo samo najpomembnejše: Spomin na Gosposvetsko polje (Celovec 1914), Jugoslavija in njene meje (Ljubljana 1919), Slovenski Korotan (Celovec 1919), Plebiscit u Koruškoj Sloveniji (Ljubljana 1920), zbornik Boj za Koroško, ki ga je uredil dr. Pvožič v Ljubljani 192.5, Kako je v deželi, kjer pod jarmom ječe sinove Slave, itd. Poleg poklicnega dela se je dr. Rožič Je Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaiadi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice. fišurah, hemeroidalnem zaniotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesja zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. od dijaških let dalje udejstvoval v javnosti. Trpljenje koroških Slovencev, ki ga je gledal na lastne oči in ga občutil tudi na sebi, je še posebno okrepilo njegovo globoko narodno čustvovanje. Tako je prišlo do tega, da g. dr. Rožič, čeprav je spadal med najuglednejše somišljenike bivše SLS, nikdar ni zašel v zaslepljeni in ozkosrčni strankarski tsnatizem, temveč je bil vedno strpen in zlasti v splošno narodnih zadevah ni nikdar odklanjal sodelovanja drugih narodnih krogov. Njegova iskrena ljubezen do domovine in njegova želja, pomagati po svojih močeh, da se Jugoslavija čimprej konsolidira, ®ta ga pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino jeseni 1931 privedli do tega. da se je kljub vsem oviram odločil za kandidaturo v domačem srezu. Izvoljen ni bil Ali v januarju nato je bil poleg Ivana Hribarja na osnovi ustavnih določb imenovan od blagopokojnega kralja za senatorja in v tej odlični funkciji je ▼ polni meri uveljavil svoje sposobnosti tn vrline. Zvesto se je brigal za svoj rodni okraj; z zgraditvijo vodovoda v svojem domačem kraju Viševku — gotovo najvišji vodovod v Sloveniji — je dokazal, kako se da tudi z majhnimi sredstvi, a dobro voljo ustvariti koristna javna naprava. Kadarkoli je v senatu dvignil svoj glas za koroške Slovence, so njegove besede odjeknile daleč izven meja Jugoslavije. V Ljubljani, ki mu jc bila nadvse pri srcu. je bil vsepovsod priljubljen kot ljubezniv, prisrčno šegav družabnik in odličen predavatelj. Marljivo in marsikdaj odločilno je sodeloval v naših eminentnih nacionalnih organizacijah, posebno še pri CMD. pri Braniboru in v oblastnem odboru Jadranske straže. Z vsem svojim delom si je senator dr. Rožič zagotovil trajen, res časti vreden spomin. Univ. prof. dr. Kasal o katastre Si v Goričanah „Prepričan sem, da bo ta primer znanstveno strokovno obdelan in objavljen v svetovni strokovni literaturi" Ljubljana, 7. februarja Ob vseobčem zanimanju za podrobnosti goričanske gradbene katastrofe, ki sega po svoji usodnosti daleč preko okvira enodnevne senzacije, smo zaprosili gospoda univ. prof. dr. inž. Miroslava Kasala, predstojnika instituta za mostne zgradbe na univerzi, ki je daleč izven Jugoslavije znan strokovnjak za železno betonske konstrukcije, za kratko izjavo o stvari. Naš poročevalec je naletel na g. profesorja v njegovem delovnem kabinetu, ko se je pravkar pripravljal, da se s svojimi slušatelji odpelje v Medvode in da na kraju katastrofe same razišče vso zadevo. — Na vprašanje o vzrokih goričanske katastrofe — je odgovoril g. profesor — Vam dane. ne morem še nič točnega odgovoriti, ker mi niso znani niti podrobni načrti, niti stvarni položaj, pri katerem je dreti m obnoviti, ker se zaradi slabega cementa beton sploh n« strdil. Drugi primer je bil pred dobrimi 10 leti z mostom v škof j i Loki, kjer je pri sicer dobri gradnji nenadna povodenj izpodjedla srednji steber in s tem porušila ves objekt. Takšnega primera pa, da bi se most podrl takoj pri odstranitvi opaža, ne pomnim, čeprav smo zgradili že lepo število mostov v armiranem betonu. Prepričan sem, da bo ta primer znanstveno strokovno obdelan in da bo gotovo objavljen v svetovni strokovni literaturi. — A kaj mislite, gospod profesor, da bi lahko bil vzrok tega nenavadnega dogodka? — Predvsem izključujem možnost, da bi mogla biti vzrok napaka v projektu oziroma v statičnem proračunu. Saj take projekte, ki so po današnjem napredku želez- prišlo do nesreče. Zato Vam lahko navedem samo možnosti, ki lahko privedejo do kake katastrofe, ne da bi hotel prejudicirati, da so ti vzroki tudi v resnici priSli ▼ poštev pri porušenju mostu v Goričanah. Mimo tega se ne morem spustiti v detajle že iz načelnega vzroka, ker bom glede na svoj položaj najbrž poklican, da podam svoje strokovno mnenje odločujočim ob-lastvom. — Ali so takšne katastrofe kaj pogoste v tehničnem svetu, — ali morda predstavljajo neko splošno nevarnost za gradnjo mostov te vrste? — Most v Goričanah je bil projektiran kot lok z 48 metri razpona. Že pred vojno smo (leta 1910.) gradili v Črnomlju most, ki ima 55 m razpetine. V onih časih pa cement še ni bil te kvalitete, kakršnega imamo dandanes. In tudi izkušenj še nismo imeli, kakor jih imamo danes. Takrat smo bili mladi inženjerji — saj je minilo medtem že 25 let — pa vendar niti najmanj nismo dvomili o svojem uspehu. Če vam povrhu še povem, da so Francozi zgradili pred nekaj časom most preko Loire, ki izkazuje tri oboke, od katerih ima vsak po 196 m prostega razpona, boste razumeli, da most v Goričanah ne more biti za današnjo inženjersko generacijo noben problem. Zato je katastrofa nas vse tembolj presenetila. h svoje dolgotrajne prakse se spominjam. da je goričanski most šele tretji za ozemlju bivše Kranjske, ki se je podrl. Prvi je bil v Čabru, zidan okrog leta 1910. Bil je to mostiček preproste konstrukcije in z 10 m razpona, k; ga je bilo treba raz- no-betonskih zgradb povsem običajni, dobivajo moji slušatelji že pri vajah kot programe. Razen tega je projekt zasnoval moj učenec ini. Viher, ki si je v teku svojega službovanja pridobil dostojen sloves in že njegovo sodelovanje samo izključuje možnost napake v projektu. Slednjič pa je načrt pasiral tudi strokovno revizijo pri ministrstvu. Vzrok je torej treba iskati drugod in s tem prehajam na jedro stvari same. Mostno konstrukcijo so zabetonirali ▼ začetku decembra, ko je bil že mraz, ki je največji sovražnik betonskih konstrukcij. Mogoče je, da je tako pri zabetoniranju beton deloma zmrznil. Sigurno pa je, da se je beton strjeval ves čas v primeroma nizki temperaturi, ki vpliva na počasnejše vezanje betona. Razen tega se je beton strjeval celo v času, ko je temperatura padla pod ničlo. Običaj velja, da se mostni objekti, če se beton strjuje ob normalni temperaturi (v poletju), oproste opaža po šestih tednih. V takšnih okoliščinah, v kakršnih se je strjeval beton porušenega mostu, pa je treba termin razopaženja primerno podaljšati. Saj že sami veljavni predpisi zahtevajo, da se mora ta termin podaljšati za vse dneve, v katerih pade temperatura pod -f 5", brezpogojno pa je treba odšteti vse dneve, v katerih pade temperatura pod ničlo. — Zato sodim — je nadaljeval in zaključil g. profesor — da beton v Goričanah še ni bil tako strjen, da bi se lahko brez nevarnosti odstranil opaž. Sicer so pa mogoči še drugi vzroki. Pri odstranjevanju opažev pri objektih te vrste je treba bud- NI PREGLED Ksaver šandor Gjalski Na svojem starinskem gradu v Gredicah Je umrl eden največjih pisateljev naše celotne domovine, hrvaški romanopisec tn novelist Ksaver šandor Gjalski (s pravim imenom Ljuba Babič). ž njim odhaja v grob poslednji vodilni pisatelj generacije, ki se je slovstveno razživela že v osemdesetih letih preteklega stoletja, romanopisec, ki je prevzel od š e n o e žezlo domače slovstvene umetnosti in dolga leta stal na njenem najvidnejšem mestu, z njegovim imenom so združeni mnogi topli spomini na preteklost, na stara, častitljiva duhovna izročila Svet, ki se je dolgo pogrezal v močvirje sodobnega socialnega in kulturnega življenja, svet, lz katerega so izšli illustrissimus Battorych in tolike osebnosti iz najboljše knjige Gjalskega »Pod starim krovoviraa«, je zdaj izgubil svojega poslednjega pesnika in poveličevalca. Usodni krokar iz p o e o v e znamenite pesmi kriči tudi nad tem zaključenim poglavjem svoj eleglčnl Nevermore — nikdar več! ★ Ko je pred nekaj leti obiskal Gjalskega »a Gredicah češki slavist prof. Frank Wollman, se mu je zdelo, da je prišel na samotni otok, na katerem se je po nekem čudežu ohranil svet Turgenjevljevih naprednih in sanjavih plemičev iz dobe tik pred oevobojenjem kmetov. In Gjalski sam mu je bil tudi pravi Turgenjev, kajpak z vsemi značilnostmi hrvaškega okolja. Zares: dolgo časa ao avtorju romana »Na rodjenoj grudi« vzdevali naziv »hrvaški Turgenjev« — primerjava, ki jo danes sprejemamo z znatno rezervo. Sam Gjalski se je vedno smatral za učenca in posnemovalca nesmrtnega avtorja »Lovčevih zapiskov«. »Tisti ruski dvorci, tista ruska gospoda, tisti ruski mužiki, vsa prelestna poezija prirode in podeželja, ki jo je Turgenjev umel tako dovršeno -mojstrski ustvariti in predočiti, vse mi je vzbujalo drage spomine iz mojega doma.« Drage spomine! Isto občutje se prepleta kakor zlata nit skozi debelo plast poezije drugega zagorskega poveličevalca starih dvorcev; rajnkega Dragutlna M. D o m j a n 1-č a. Vse delo Gjalskega je polno spominov. Kdor je potekel iz starega gradu, mora biti pasatlst; Venomer se ozira v preteklost; v njegovi podzavesti neugnano živi in do paziti na to, da sc oder spusti brez vseh stresljajev. Odstranjevanje opaža se mora vršiti po točnem programu, simetrično na 06 loka, kar se godi ponavadi le pod nadzorstvom inženjerja, ki mora s posebno aparaturo opazovati nastopajoče deformacije. Če je bila morda opreznost opuščena in se je vodstvo dela pustilo polirju, bi tudi že tak pogreiek sam lahko povzročil katastrofo. Mogoči pa so še tudi drugi vzroki, ki so pa tako strokovnega značaja, da širokega kroga vaših čitateljev najbrž ne bi zanimali. Sicer mi je pa iz strokovne literature znano, da katastrofe takšne vrste, kakor je ta, nastanejo po navadi le takrat, če se obenem grupira več pogre-škov ali več nesrečnih okoliščin. Naglasiti pa moram, da to moje mnenje nikakor noče biti moja končna izjava, ki se ne bi dala spremeniti, ker si bom zgradbo šele danes popoldne ogledal, če vas stvar zanima, vam bom jutri lahko povedal kaj več. Takoj nato se je g. profesor s svojimi študenti odpeljal v Goričane. Komisija ves dan Danes dopoldne se je iz Ljubljane odpeljala posebna komisija, sestavljena iz inženjerjev tehničnega oddelka banske uprave, v Medvode, da na licu mesta razišče ves položaj in prouči vzroke katastrofe. Komisija je ostala v Goričanah ves dan. Ugotovitve preiskave bodo uradno objavljene. Ves dan so h kraju katastrofe prihajali radovedneži ne samo iz bližnje okolice, temveč tudi iz Ljubljane in od drugod. Na ledeni plošči Blejskega jezera Bled, 7. februarja Vendar nam je nebo nasulo skoraj pol metra snega, ki se še kolikor toliko drži Blejske ceste in okolica so polne smučarjev in sankačev. Tudi Blejsko jezero je že ▼ ledenem oklepu. Ledena plošča je debela okrog 20 cm in se brez skrbi sprehajaš po njej. Posebno ob nedeljah rajajo skupine drsalcev in sankačev. Na mestih, kjer so že izsekali led, pa se veselo prevračajo dvorski labodje, da jih je veselje gledati. Posebno veličasten je prizor na ledeni plo-Sči zvečer, ko se poslavlja sonce. Večerna zarja se zrcali na ledu, da se vidi, kakor bi bil ves led v ognju. Brez primere veličasten pa je tudi prizor, kadar je obsevan naš očak Triglav od večerne zarje. V nedeljo so Blejci obhajali praznik sv. Blaia. Kakor običajno se je vršila v otoški cerkvi, kjer je posvečen stranski oltar sv. Blažu, služba božja, katere se je letos udeležilo izredno mnogo Blejcev, še več pa okoličanov. Na ta dan pride staro in mlado na otok po Blažev žegen, saj sv. Blaž varuje ljudi pred boleznimi v grlu in v vrata. Letos je bila otočka cerkev posebno zato dobro obiskana, ker so ljudje lahko peš in brezplačno prišli po ledeni plošči na otok. Pred mašo in po njej je svirala mlinska gasilska godba na ledu vesele po-skočnice, da so mladini kar noge poskakovale. Z zimsko sezono pa za letos na/brfe ne bo nič, ker je prepozno zapadel sneg. V blejskih hotelih je le pičlo število zimskih gostov, nekaj več jih pride ob nedeljah, največ seveda Ljubljančanov. Blejci so zaradi izredno muhaste zime zelo slabo razpoloženi, vendar pa se tolažijo s tem, da bo poletna sezona tem boljša, kar jim tudi iz srca želimo. Rešitev iz ognja Sv. Križ pri Litiji, 7. februarja Preteklo noč je začela goreti domačija Franceta Kozlevčarja v Tlaki. Ogenj se je hitro širil po kupih lesa okrog poslopij. Vkljub vnetemu naporu sosedov, ki so pri-drli reševat, je ogenj naglo zajel tudi skedenj in hlev. V kratkem času so dospeli gasit člani obeh okoliških gasilskih čet iz Sv. Križa in iz Čateža. Prav obupni prizori so se nudili ob gašenju hleva. Notri je bila še vsa živina, v kotu hleva pa je brezskibno spal na svojem ležišču mladi pastirček. Vrata v hlev ao bila od notranje strani močno zapahnjena. Pastirček se je pač zavaroval, ko je bil šel spat, pred neljubimi ponočnjaki. Da rešijo pastirčka in živino, so vrgli reševalci vrata šiloma iz podbojev, nakar so x največjo muko izgnali iz hleva omamljeno in oparjeno živino ter ubogega hlapčiča. ki ga je dim pričel že dušiti... Kozlevčar, ki ni bil zavarovan, trpi mnogo škode, saj mu je ogenj uničil hlev m skedenj, precej orodja in dva voza. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen od postopače*. V« ,»v • q»v »I rasistični miličnik je ustrelil Slovenko Rakek, 7. februarja Dne 3. t m. zvečer je neki miličnik, baje iz ljubosumnosti, ustrelil šiviljo Česni-kovo Pavlo v Palčju pri Št. Petru na Krasu hi nato še samega sebe. Zločin se je zgodil v njeni delavnici. Ta grozna vest se je bliskovito razširila po vsej vasi in bližnji okolici ter povzročila veliko razburjenje med našim prebivalstvom. Vse prebivalstvo sočustvuje r. njenimi svojci in obžaluje smrt pridnega dekleta, ki je s svojimi itak skromnimi zaslužki pomagala vzdrževati siromašno rodbino. polje žlahtna ostalina mrtvih prednikov. Izročila dvore* v Gredicah segajo v osemnajsto stoletje z daljnimi odmevi baroka tn rokokoja v tej blatni panonski provinci. Pisateljev oče Je bil graščak in odvetnik, vnet pristaš Gajevega ilirizma. Na Gredicah je bilo do zadnjega nekoliko duševnega vzdušja leta oeem ln štiridesetega. Ko je pričel L 1854. rojeni Gjalski literarno delovati (okrog 1873), Je bila preteklost še prav živa. V duši mladega pisatelja so ae križali vplivi starinskega zagorskega okolja, umetnosti ruskih realistov, zlasti Tu rg en Jeva m Schopenhauerje-Ve filozofije, v »vlastelinski« družbeni sredini s njenimi spomini na varmedžijsko gospodo in na sanos preporodu Ih časov, v krogih visokega uredništva, v družbi lepih žensk, ▼ tistem lagodnem življenjskem vzponu mladega moža, ki so mu že predniki utrli pot, se je razvijal Gjalski kot človek ln kot pisatelj. Ta milj« je bil že preveč vzburkan po vetru novega časa, da b4 bil mogel izoblikovati tip zaključenega človeka, kakor je bil še mogoč v aristokraciji 18. stoletja in v demokraciji 19. stoletja. Ne kot človek, ne kot politik ln pisatelj nI bil Gjalski zlit lz enega samega kova. Kot človek je nosil v sebi neutešeno in neutešljivo turgenjevljevsko svetobolje. ki ga je skušal prikriti s kultom ženskega telesa (še stari Gjalski je napisal strastne strani o lepih ženskah). Kot politik je kolebal med tradicijami starega hrvaštva, zaverovanega v davne privilegije ln med svežim realizmom hrvaško - srbske koalicije, ki se ji je pridružil v enem najvažnejših trenutkov hrvaške politične zgodovine. Kot pisatelj Je sicer obdeloval realno tvartno, kakor jo je zahtevala nova doba, vendar je omahoval med psihološkim realizmom in romantiko starih gradov, med optimizmom mlade demokracije in pesimizmom izživetih slojev, ki so spoznavali, da se stari fevdalni svet ruši tako neizprosno kakor plemiške kurije na solnčnth zagorskih bregovih. Gjalski Je ostal neomajno zvest svoji »rodjenoj grudi«, siromašnemu, a lepemu Zagorju: v tem Je njegova veličina. Zagorje! Romani in novele Gjalskega so najlepši tam, kjer opeva zmerno lepoto zagorske prirode, patriarhalni značaj njegovega življenja, vso njegovo »grandeur et dčcaden-ce«. Marsikateri spis Gjalskega je danes tako orumenel od starosti, kakor papir njegove prve izdaje, čas je zabrisal mnoge, nekoč »aktualne« poteze na spisih, kakor so »U noči«, »Radmilovič«, »Notturno« i. dr. Toda njegova knjiga »Pod starim krovovima«, ki jo .ie otožno prelistaval umirajoči A. G. Matoš, knjiga »Iz varme-djijskib dana«, poglavja iz »Osvita« in »Na rodjenoj grudi« ne ostanejo samo dokumenti o Gjalskem, marveč takisto svetli dokumenti o hrvaški literaturi 19. stoletja. Iz njih čutimo rezkosladki vonj domačnosti, v njih je ohranjen antični evan- > JUTRO £ §t 32 Petek, 8. n. 1S35 ELITNI KINO MATICA Danes, v petek, velik večer smeha ! Slavni in priljubljeni komik Szoke Szakall v filmu veselja PARADA SMfi MA Opozorilo! Ker Imamo za soboto na sporedu film PUSTOLOVŠČINE MADA-ME DUBARRY, se film »PARADA SMEHA« predvaja samo danes, v petek, dne 8. t. m., na kar ljubitelje smeha po-posebno opozarjamo! Kot dopolnilo »Ruske pesmi« Rezervirajte vstopnice za danes ln jutri! Predstave ob 4., 8 in 9*4 uri zvečer Predprodaja vstopnic od 11. do Vi 13. ure. fil^Mn ■ m a <*3II Jii HKflS&gK; - - SK /. ^fpMBiiiip I ^mvjn S * «2 m Ne imenuj po nemarnem S • • • Na stara leta postane marsikdo — kar s pravo besedo na dan! — bebast in norčav. Da je • .Slovencem« tako, se ne bo nikdo čudil. V polemiki z »Jutrom« prepeva slovensko himno, ki je še nikdo ni prepeval niti uglasbil. Na samo poročilo o razpustu narodne skupščine je že »sredi volilnega boja« In svoje prve vtise v Ljubljani zapisuje z grozovitim naslovom: — Kadar ljudstvo kaznuje, je kot bi kaznoval Bog! Učiti »Slovenca« krščanskih zapovedi se pravi zajemati vodo z rešetom. Imeh smo priliko v polemiki zadnjih dni zapisati dve stari dejstvi; da so klerikalci ne sramno izslljevalni, kjer jim to kaže, In klečeplazni kjer se imajo česa bati. Zdaj lahko povemo še tretje: tudi bogokletni so. kadar vse drugo nič ne pomaga. Bega ti privlečejo za ušesa že za same prve vtise. V tem trojem se njihov hrast ne omaja In njihova zvestoba ne gane! NAJBOLJŠA SMUKA te ne veseli, če te muči kašelj ali prehlad. Zato uporabljaj stalno Mr. Bahovčeve rPSntreQa" bonbone iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki delujejo zoper kašelj in hripavost, desinfici-rajo usta in grlo, ti preženejo žejo in oživljajo utrujeni organizem. Originalni zavitki po Din 3.— in 5.— v apotekah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. * V Kopenhagnu bodo slavili spomin pokojnega jugoslovenskega vladarja. V pri- bodnjih dneh bo v Kopenhagnu otvorjena razstava, ki bo prijateljem Jugoslavije razkazovala prirodne lepote, narodno bla go in umetnine iz Jugoslavije, poleg tega pa tudi s posebno zbirko poveličevala spo-m.n pokojnega kralja Aleksandra. Za to prireditev si je pridobil največ zaslug danski pisatelj Havijen, ki je spisal več knjig o Jugoslaviji, eno pa pred 4 leti posvetil kralju Aleksandru. Pisatelj Han sen je tudi na druge načine kazal veliko prijateljstvo do Jugoslavije. Tako n. pr je pred nekaj meseci poklonil muzeju sodobne umetnosti v Beogradu lepo zbirko umetnin danskih grafikov Sam je tud oskrbel, da bo na kopenhagenski razstavi 1 in (tisoč) nagrade izplačam takoj enemu, ki izsledi povzročitelja vloma v moje zasebno stanovanje v Kapelah pri Dobovi, izvršenega dne 30. januarja 1935. Eventualno najdenega krivca je prijaviti orožniški postaji v Dobovi. Istočasno svarim vsakogar pred nakupom ukradenih s vari, ki bi se morda prodajale: moško parilo, žensko in posteljno perilo, vse z vši-tim monogramom M. Z., letna ženska obleka, velika sobna preproga ln vezeno večbarvno svileno posteljno pregrinjalo. 1678 Valenčič Marica. velika zbirka slik iz življenja in delova nja pokojnega kralja Aleksandra. Pokro vitelj razstave, ki bo združena 6 predavanji, bo naš generalni konzul g. Tegner Razstava bo pozneje prenošeua v Stock-holm in Oslo. ♦ Nacionalna ura radia bo danes razpravljala o uiogi črne gore v svetovni vojni. Zanimivo zgodovinsko predavanje je pripravil g. Marko Cemovič iz Eeogra da. ♦ Predavanja ZKD iz Ljubljane. Sokol v Mostah priredi drevi ob 20. predavanje v sokolski kinematografski dvorani. Predaval bo sodnik g. dr. Bajič Stojan o Jugoslaviji v mednarodnem življenju. Po predavanju se bosta predvajala dva kulturna filma Vstop prost. — Sokolska četa v Zalogu priredi jutri ob 20. v šoli predavanje o Bolgariji. Predavanje bodo spremljale skloptične slike. — Sresko društvu JUU v Kočevju priredi pod okriljem ZKD jutri ob pol 11. predavanje v šoli. Predaval bo g. dr. Vrčon o sodobnih manjšinskih problemih. ♦ Za predsednika apelacijskega sodišča v Zagrebu v 2. 6kupini 2. stopnje je imenovan dr. Aleksander V r a g o v i C. ♦ JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani opozarja vse šolske upravitelje, da nemudno pošljejo računovodstvu kr. banske uprave plačilne sezname za marc, ker sicer u^.teljstvo marca ne bo moglo prejet: plače v pravem času. ♦ Razdelitev mandatov pri skupščinskih volitvah. V naši včerajšnji prvi izdaji se je pri razlagi, kako se po sedaj veljavnem volilnem zakonu porazdelijo mandati, vrinila mala pomota. Oni dve petini mandatov, ki ne pripadeta že vnaprej najjačj. državni listi, se med kandidatne liste ne delita po banovinah, marveč po volilnih okrožjih. V Sloveniji bosta torej vsaka zase obračunali mariborsko in ljubljansko okrožje, ali kakor ju zakon imenuje: okrožji št. 1 in št. 2. Postopek sam je tak. kakor smo ga včeraj opisali. V drugi izdaji je bila ta napaka že popravljena. ♦ Centralni odbor združenja vojnih Invalidov je tri dni zboroval v Beogradu ter pripravljal kongres invalidskega združe nja, ki se bo vršil letos oktobra v Beogradu. Od ostalih sklepov so bili najvažnejši naslednji; Oblastni odbor združenja vojnih lnval;dov v Beogradu je razpuščen, ker ne posluje Dom vojnih invalidov, ki se gradi v Beogradu, bo dobil ime pokojnega kralja Aleksandra Za častna člana združenja sta bila izvoljena minister notranjih zadev g. Velja Popovič in ban primorske banovine g dr. Jablanovič. Izvoljen je bi) tudi odbor, ki bo do prihodnjega sestanka plenuma centralnega odbora pregledal vse njegovo delovanje. ♦ Novi grobovi. V Hrušici je umrl gosp Matija K o b e n t a r, ki je bil 30 let vzoren predsednik ondotne gasilske čete, odlikovan za državljanske zasluge. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16 Popolna razprodaja bluz, damskih in otroških oblek ter igralnih hlačk i. t. d. po skrajno nizkih cenah pri M. KRISTOF1C-BPCAB, Stari trg. št. 9. VSAKA PAMETNA IN ODLIČNA DAMA uporablja za vsakodnevno intimno in zanesljivo nego čistosti v šolniku kopališča Ischl pridobivano blagodišečo sol za izpiranje Isla - izplakovalno sol. (Isla SpUl-salz). Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. — Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d., Zagreb 3. — ▼ Trnovem Je nmrla gospa Nefa 8 a r-čeva. Pogreb bo Jutri ob 16. • Ceste na Loko 28. — Kakor smo te poročali, je na Pečici pri Lembergu izgubil po tragičnem naključju življenje g. Franc Dam-še, gostilničar in posestnik. Bil je vzoren gospodar, blagajnik JNS, član Posojilnice in Krajevnega Šolskega odbora v Lembergu kakor tudi občinski odbornik. Ve« okraj obžaluje njegovo tragično smrt. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Smrt zaslužnega srbskega pedagoga. V Beogradu je umrl v visoki starosta 8« let profesor Djuro D i m i č. Rodil se Je v Novem Sadu kot sin daleč naokrog znanega učitelja in narodnega borca, ki se je ndeležil vseh akcij proti madžarskim oblastnikom. Očetovskemu zgledu Je sledil tudi sin, ko Je študiral gimnazijo v Novem Sadu, vseučilišče pa v Gradcu ln v Nemčiji. Na beograjski gimnaziji je nastopil službo že leta 1880. kot profesor za nemščino. Udeležil 6e je vseh vojn, dobil je visoka odlikovanja zaradi svoje hrabrosti, priznanja pa so mu bila Izrečena tudi za uspešno prosvetno delovanje. Pri organizaciji srednjega šolstva v Srbiji si Je pridobil pokojni profesor Dlmlč velike zasluge. Film Z. K. D. Danes ob 14.30 očarljiva ljubavna epizoda iz viharne dobe leta 1812. ČRNI HUZAR Conrad Veidt, Mady Christlans, VVolf Albach Rettj, Otto VVailburg in drugi. Vstopnina Din 3.50. 4.50. 5.50, 6.50 Elitni kino Matica g_ • Promet izletniških vlakov Ljubljana-Bistrica Boh. jezero in Rateče-Planica. V nedeljo bo vozil na progi Ljubljana gl kol.-Bistrica Boh jezero, odnosno Rateče-Planica izletniški vlak. Odhod iz Ljublja ne gl kol. točno ob 6. uri, prihod v B* strico Boh jezero ob 8.45, v Rateče-Plan. co ob 9. Povratek iz Bistrice Boh Jezero ob 18., odnosno iz Rateč-Planice ob 18.20. prihod v Ljubljano gl. kol. okrog 21. ure ostanki na vseh postajah in postajališčih kakor normalno pri izletniških vlakih. Veljajo posebne povratne karte e 50% popustom od normalnih voznih cen Otroe od 4. do 10. let-' plačajo četrtino. S po sebno povratno karto za izletniški vlak se potniki smejo vračati le z izletniškim vlakom. H9 Zvočni kino Dvor pi Ken Majnard, najdrznejši junak divjega zapada v senzaciji nad senzacijo ČRNI ŠAKAL Napete dirke, da se gledalcem Ježi jo lasje in zastaja srce! Predstave ob 4., 7. ln 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—. PRIDE: Velesenzacija: »DR. X«. • Učiteljski koledar in sematizem vse ga učiteljstva Jugoslavije. V založbi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja r Beogradu je Izšel učiteljski koledar tn Sematizem vsega učiteljstva v Jugoslaviji In se že razpošilja naročnikom, ki ga vnaprej plačajo. Koledar Je ličnega formata, trdo vezan v formatu šestnajsterke in obsega 566 strani Služi kot odličen priročnik tn obsega poleg šematizma administrativna navodila, uredbe, pravila in razne izvode iz zakonov. Stane 15 Din. Denar naj se pošlje JUU v Beogradu, Kralja Milutina 66, čekovni račun 53.081. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. fH8 Zvočni kino Ideal Najslavnejša pevka berlinski slav-ček Gitta Alpar v nepozabno lepi opereti „6e srce izpregovori" Gustav Frohlich, Ti bor v. Halmay Orkester: Dajos Bella Predstave ob 4., 7. in 9. »4 zvečer. Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—. Iz Ljubljane u— Alpinistična šola TK Skale. V učilnici na Ledini se Je v sredo nadaljevala alpinistična šola TK Skale s predavanjem dr Oskarja Reje o meteorologiji. Predavatelj, ki je že znan iz odličnih preda vanj (Na Atlas, Spitzberge Itd.), Je svojo snov strokovno razvijal ter spravil v sklad neštete lepe naravne pojave v planinah z doživetji, s katerimi se tako obo-gačeni vračamo s planin v doline. O glav- ELITNI KINO MATICA JUTRI PREMIERA DOLORES DEL RIO ▼ pustolovščinah aaatne odarsko fakulteto v Monakovem in diplomiral 1. 1911. Obeneni je položil doktorat z disertacijo >Razvoj va luie v Srbiji«. Služboval je nato v ministrstvu za trgovino in industrijo od 1. 1911 do 1926. Vodil je oddelek za kreditne ustanove in zavarovanje. Po upokojitvi je postal glavni tajnik beograjske borze. Odtod j« zdaj imenovan za guvernerja Narodne banke. Dr. Radosavljevič je bil v tesnih stikih z Narodno banko že pred svetovno vojno in je po želji pokojnega reformatorja srbskih financ Pačuja proučil organizacijo belgijsk«. Narodne banke v Bruslju Kasneje je bil kot načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dolgo vrsto let vladni komisar v Narodni banki. Udtleiil se je opetovano tudi raznih mednarodnih konferenc, kjer je zastopal našo državo. Novi guverner bo brez dvoma odličen sodelavec finančnega ministra dr. Stojadinoviča. Mesto guvernerja je bilo prazno od 17. aprila preteklega leta, ko je bila »prejela ostavka tedanjega guvernerja Ignjata Baj-lonija in je začasno prevzel dolžnosti guvernerja viceguverner dr. Melko Cingriia. Prejšnji guverner Ignjat Bajloni je bil postavljen na to mesto avgusta 1928. in je opravljal posle 5 in pol leta. Njegov predhodnik je bil Ljuba Srečkovič, ki pa je zavzemal to mesto le 4 mesece, ker je nenadoma umrl. Pred Srečkovirem pa je bil dolgo vrsto let guverner Gjorgje VajferL Po zakonu o Narodni banki od 17. junija 1931 se guverner (kakor tudi oba vicegu-vernerja) postavljajo s kraljevim ukazom za dobo 6 let Odgoditev davčnih plačil v izjemnih primerih Ker so zadnje čase davčne oblasti prošnje za odgoditev davkov odbile, ne da bi jih sploh proučile, je davčni oddelek finančnega ministrstva naložil davčnim obla-stvom, da morajo v bodoče vse prošnje za odgoditev davkov vzeti v proučevanje in izdati primeren odgovor. V nalogu, ki ga je v zvezi • tem izdal davčni oddelek finančnega ministrstva davčnim oblastvom, se ugotavlja, da dosedanji ukrepi glede odklanjanja teh prošenj niso bili umestni. V sedanji splošni gospodarski krizi, ko je država dostikrat prisiljena izdati posebne določbe za ublažitev te krize, je treba izvajati nasproti gospodarstvu vsaj tiste ukrepe, ki jih zakon določa celo za normalne razmere. Umesten odlog plačila davka lahko davčnega obvezanca-gospodarstvenika, ki je v trenutni plačilni zadregi, reši gospodarske škode, ki bi mu jo napravilo eksekutivno Izterjanje. Prošnje o odgoditvl davčnih plačil do 50.000 Din bodo reševali finančni direktorji. Vsako vloženo prošnjo za odgoditev davčnega plačila bodo finančne direkcije dobro proučile in nato izdale sklep. Pri tem bodo imele pred očmi, da je odgoditev izjemen ukrep, ki «e »me izvajati samo proti takšnim davčnim obvezancem. ki so za nekaj časa plačila nesposobni in bi se pri njih izkasiranje davka eksekutivnim potom ne dalo izvršiti brez hujših posledic za njihovo gospodarstvo in njihov obstoj. Dolžni davek pa se ne sme odgoditi preko tekočega leta. Finančne direkcije bodo gledale, da bodo dale odgoditev samo za dati čas. ki je davčnemu zavezancu potreben. gradnja prog Št. Jani • Sevnica in Koprivnica • Varaždin, za kateri progi je oddalo edino ponudbo omenjeno domače podjetje na licitaciji dne 15. oktobra 1930 In ponovno na licitaciji dne 15. Junija 1931. S to progo naj bi »e zvezala dolenjska železnica, odnosno zagatna proga Trebnje • ŠL Janž z glavno progo Zagreb - Zidani most. Projektirana proga bi se odcepila od železnice Trebnje - ŠL Janž pri Tržišču, kjer je predvidena tudi prva postaja nove železniške zveze. Od tu bi se zgradila proga kot dolineka železnica ob levem bregu Mirne do Savske doline. Sava bi se premostila z velikim železnim mostom s 100 in 25 m odprtine. Priključek na glavno progo Zagreb-Zidani most je predviden na severnem izhodu postaje Sevnica, ki bi služila tudi kot končna, odnosno priključna postala nove železnice. Cela proga bi imela 12.800 m dolžine s tremi postajami Tržišče, nato v km 6 postaja Jelo^ee in končno obstoječa postaja Sevnica. Razen že omenjenega železniškega mostu čez Savo se bi imela zgraditi še 2 manjša mostova od 10 in 5 m odprtine. Zgraditi bi bilo 5 predorov, in to 90. 110. 190. 240 in 340 m dolžine. Po proračunu direkcije za gradnjo novih železnic iz I. 1930. bi znašali celokupni stroški 37 milijonov 400.01X1 Din. Od tega zneska bi se porabilo 4,oo0.000 Din za dobavo materiala. kakor tračnic, kretnic itd., kar bi se moralo dobaviti iz inozemstva. Ves ostali znesek bi se pa porabil doma. ter bi se s tem znatno opomoglo domači industriji in omilila delavska hrezposelnosL Ni potrebno omenjati poleg socialnih koristi za čas gradnje železnice, tudi važnost te železnice kot transverzalke Iz strategičnih in gospodarskih ozirov. da postane plačila zmožen. Davčne uprave pa bodo s svoje strani vodile kar najstrožje računa o tem, da se bodo davčni obve-zanci, ki jim bodo dovoljene odgoditve, kar najtočneje držali dovoljenih rokov m plačali davek. V ta namen bodo o dovoljenih odgoditvah vodile še posebno evidcnco in na -»odlagi nje kontrolirale, ali se davčni obvezanci drže dovoljenih rokov ali ne. Pri tistih davčnih obvezancih, ki bi zanemarili rok davčnega plačila, se ima izvršiti eksekutivni postopek za ves dolg. Prošnje za odgoditev davkov v višini preko 50.000 Din ostanejo tudi nadalje v pristojnosti davčnega oddelka finančnega ministrstva. ____ Gospodarske vesti = Nedopustna konkurenta. K naši notici pod gornjim naslovom, ki smo jo objavili v sredo, dne 6. t. m. dostavljamo, da je poleg Zbornice za TOI v Ljubljani in Združenja čevljarjev za ljubljanski sodni okraj storilo vse potrebne korake na merodajnih mestih tudi Združenje mizarjev v Ljubljani, da se Salezijanski zavod vrne na polje svojega pravilnega udejstvovanja. * Konkurc je razglašen o imovini Alojza Dolenca, posestnika v Dragonji vasi pri Cirkovcih (upravitelj mase dr. Alojz Vise-njak, odvetnik v Ptuju; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Ptuju 13. t. m., prijavni rok do 9. marca, ugotovitveni narok 16. marca) ln o imovini Jurija Lenassiia, lastnika tvrdke »Prilika« v Ljubljani, Kersnikova ulica (konkurzni upravitelj dr. Lju-devit Brence, odvetnik v Ljubljani; prijava terjatev do 5. marca, ugotovitveni na roti 8. marca). Borze 7. februarja Na ljubljanski borzi je danes deviza Newyork za malenkost popustila, London pa je bil čvrstejši. V zagrebškem privatnem kliringu je prišlo do prometa v angleških funtih po 223.86, v »vstrijskih šilingih po 8.15 in v španskih pezetah po 5.35. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila in je bil za kaso zabeležen tečaj 3S5 — 387 (v Beogradu promet po 387 in 388); za februar pa je bil zaključek po 385. Promet je bil tudi v 7 odst. investicijskem posojilu po 78. Dolarski papirji so prav tako nekoliko popustili in je bil promet v 7 odst .Bla'rovem posojilu po 67.50 in 67.75 ter v 8 od»t. Blairovem posojilu po 75. Deriia. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) .luidlerdam 29W.5h — 2i>a3.1?, Bertu. 1756 08 — 1769.96. Bruselj 1024 20—1029.2'« Curlb 1421 01 — 1428.08. London 216 07 — 217.12, Newyork 4378 67 — 4414.88. Paru 289 60 — 291 03, Praga 183.42 — 184.52 Trst 872.34 — 376 47. Avstrijski šiling v privatnem kHr'n"i! «10— 8.20 (arih. Beograd 702, Pariz 20.3775. London 15.1550. Newvork 310 50. Bruselj 72.10, Milan 26.26. Madrid 42.2250, Amsterdam 208.85, Berlin 124, Dunaj 57.65. Stockholm 78.20, Oslo 76.20. Kobenhavn 67.70, Praga 12.9150. Varšava 58.3200, Atene 2.92. Bukarešta 3.03. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 884 — 387, 7•/. Investicijsko 76 — 78, 7•/• Blair 67 — 68, 8»/. Blair 75 — 77, 4*/« agrarne 47 — 49, 6*/. begluške 66 — 67. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 385 — 887, za februar, marc S86 — 387, za april 885 — 887, za maj - junij 384 — 387, 7•/• investicijsko 75 — 78, 7V# Blair 67 do 67.50, 8*/. Blair 75 — 77, 7*/» Drl hipotekama banka 70 den., 6*'» begluške 67.50 bL; delnice: Narodna banka 6000 den.. Priv agrarna banka 262 — 266, Trbovlje 125 do 128. Potrti neizmerne Žalosti javljamo tutoo vest, da Je umrla naša dobra, draga mati, stara mama in tašča, gospa Neža šare dne 7. februarja po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb preblage pokojnice bo v soboto ob 4. popoldne lz hiše žalosti. Cesta na Loko it. 28, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. februarja 1988. Žalujoče rodbine: Breskvar. Jnvan, PrtvSek ln Stembal. 0(1«, W r«t pod S 8» U76J »d I« XI 1934 Beograd. Vojna škoda 387 — 3S8 (387, 388). za februar, marc 387 — 388. 7•/» investicijsko 77 — 78, 4•/# agrarne 48 _ 50, e0,'«) begluške 67.50 — 68 (69, 68), za marc 67 — 67.50 (67.50). 8°'* Blair 79.50 bi., 7*/i Blair 60.50 _ 67.50 (67), Narodna banka 5750 bi., Priv agrarna banka "267 bL Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.10. Državne železnice 25.20, Trboveljska 14.55, Alpi-ne-Montan. 11.35. Blagovna tržišča žito + Chicago, 7. februarja. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 94.1250, za julij 87.3750; koruza: za maj 82.">0, za julij 78.25. + Winuipcg, 7. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 82, za julij 81.6253, za september 78.25. + Ljubljanska borza (7. L m.) Tendenca za žito je bila čvrsta. Nudi se (vse freo. nakladalna postaja) pšenica baška 79 kg, po 130 — 136; oves: bosanski 89—94; koruza; baška |x» 73 — 74; banatska po 70 — 71; moka: baška in banatska »0« po 210 — 230; baška »2« po 195 — 215, baška »5« pa po 175 _ 19o; otrobi: baški debeli 100 - 1<>5 drobni 85 _ 90 + Novosad^ka blagovna borza (7. t. m.) Tendenca etaina. promet je bil srednji Pšenica: baška in sremska 124 — 125; banatska 122 — 126; baška potiska in slavonska 127 — 129. — Koruza: baška in sremska 69 — 70; sušena 70 — 72; banatska 66 — 67; sušena 67—69. Oves: baški in sremski 84 — 86; slavonski 86 — 88. _ Ri: baška 117.50 — 120. — Ječmen: baški, sremski, 65/66 kg 117.50 — 120; jari 67/68 kg 130 — 135. — Moka: baška in banatska »O«« in »Ogg« 192.50 _ 215. >2« 172.50 _ 195; >5« 152.50 _ 175. >6« 135 do 147.50. >7« 110 - 115; »8« 85 do 90. — Otrobi: baški in sremski 79 — 81; banatski 78 — 80. — Fižol: baški in sremski beli 1 SO - 132.50 + Budimpeštanska terminska borza (7. t. m.) Tendenca stalna, promet srednji. Pšenica: za marc 16.95 — 16.97, za maj 17.26 — 17.27; korn/a: za maj 12.15—12.17. BOMBAŽ. + Liverpool, 7. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 6.77 (6.77), za julij 6.67 (6.67). + Newyork. 7. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 12.31 (12.33), za julij 12.33 (12.37). »EKTOAJR DRAMA. Začetek ob 20 Petek, 8. ob 19.: Siromakovo jagnje. Gostovanje v Celju. Sobota. 9.: Praznik cvetočih češenj. C. Nedelja. 10. ob 15.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20.: Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: Dorica pleše. B. Nedelja, 10. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdoL — Ob 20.: Mignon. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdoL CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 19. Petek, 8.: Siromakovo jagnje. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. MARIBORSKO GLFDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 8.: Zaprto. Sobota. 9.: Zdravnik na razpotju. C. Nedelja, 10. ob 15.: Janko in Metka. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20.: Okence Premiera. Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: lz 5 velikih sob tn dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale Vprašati je v oglasnem oddelku > Jutra t. ■r V globoki žalosti naznanjamo tuž-no vest, da je naša ljubljena mama, stara mama sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Ena Baraga roj. Staral mestna babica dne 6. t. m. po daljSL težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno preminula. Pogreb bo v petek, dne 8. februarja t. L, ob 45 uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 7. februarja 1936. Amalija por. Faganel. Friderika por. Leltgpb. hčerki: Lndvik, sin, in ostalo sorodstvo. Zaščita proti plinom Obvezne plinske maske za prebivalstvo v ČSR — Dolžnosti podjetnikov, posameznikov in občin Češkoslovaški ministrski svet je sprejel zakonski načrt o zaščiti in obrambi zoper plinske napade ki je zelo zanimiv in značilen v svojih podrobnostih. Zakon nalaga predvsem gradbenikom, lastnikom zgradb in podjetjem ter ustanovam z večjim številom nameščencev, da pripravijo pravočasno vse potrebno za zaščito zoper takšne napade. Dolžni so zgraditi zaklone in Jih vzdrževati v redu. Prav tako so dolžne preskrbeti sebi in svojim bližnjim po eno uradno določeno plinsko masko osebe ,ki jih k temu pozovejo oblasti. Skrb za gradnjo zaklonov bodo imele gradbene inštance in graditelji ter lastniki teh zaklonov bodo deležni nekih ugodnosti, ki jih bo vlada še posebej določila; preskrbo z maskami pa bodo imele v rokah policijske oblasti. Se prav posebno bo naloženo občinam, da se bodo brigale za prostore, ki se bodo uporabljali kot zaklonišča in za zadostno število plinskih mask v svojem območju. Občine bodo pobirale posebno davščino, da bodo krile strofike, ki jim nastanejo s tem in z brigo za dobre signalne naprave ter sanitetno službo. Občine, ki pokažejo premalo zanimanja za vse to, ne bodo smele izdajati gradbenih dovoljenj in predpisov. Politične oblasti bodo upravičene izdajati navodila in odredbe v skladu z lokalnimi potrebami, posebno če bo grozila nevarnost, ter bodo smele pozvati kor-poracije in poedince k sodelovanju. V svrho zaščite zoper zračne napade bodo smele oblasti zahtevati od državljanov tudi nepremičnine in jih po potrebi razlastiti ali kakšne objekte celo uničiti, seveda vse to proti primerni odškodnini. Izdelovanje, popravlja- nje ta prodaja plinskih mask bo koncesio-nirana obrt, izdelovati pa se bodo smeli samo oblastno dovoljeni tipi plinskih mask. V poglavjih o kaznih se navajajo v prvi vrsti sabotažna dejanja. Kdor poškoduje napravo, ki je namenjena obrambi zoper plinske napade, preprečuje obrambo zoper napade iz zraka ali nevarnost na kakršenkoli način povečuje, se kaznuje z ječo od 1 do 5 let, v težjih primerih z ječo od 5 do 20 let ali celo s smrtjo, če je imelo njegovo delanje za posledico smrt kakšne osebe. V vojnem času se te kazni pe morejo omiliti. Nemarnost se kaznuje z ječo od 1 meseca do 6 let, a kdor bi človeku v nevarnosti ne pomagal, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase, se kaznuje z ječo od enega do šestih mesecev. IIU-4 Polarni tedniki se krčijo Neprijetnosti ekspedicije ob Longyearskem zalivu V Stockholmu sta poročala pred kratkim profesorja Ahlmann in Sverdrup o uspehih švedsko-norveške ekspedicije, ki je v preteklem letu opazovala lednike na severnem Norveškem in na Grumantih. Iz 20.000 podrobnih opazovamj, posebno v območju »Lednika 14. julija« na Grumantih. so raziskovalci morali sklepati, da ledniki v teh krajih nazadujejo. V zadnjih 23 letih je omenjeni lednik nazadoval n. pr. za kakšen kilometer, debelina ledu pa se je zmanjšala za 40 m. Zanimivo je, da so iste rezultate dala tudi opazovanja drugih raziskovalcev Ark-tide, posebno opazovanja sovjetskih eks- pedicij in stalnih postaj v Nansenovi deželi ter ob severni obali Nove zemlje, torej sploh v iztočju Zalivskega toka. Kako dolgo bo trajalo še to nazadovanje ledovja, je nemogoče povedati, prof. Ahlmann pa je prepričan, da je samo začasno. Ekspedicija je v ostalem potekla ugodno navzlic gosti, vlažni megli v poletnih tednih. Neprijeten je bil samo povratek od Lednika 14. julija proti premogovni postaji ob Longyearskem zalivu. Led je bil na tej poti tako razpokan in slab. da so imeli psi, ki so vlekli sani, neprestano ranjene noge. Nazadnje so morali pse položiti na sani, možje so pa vlekli. i dni odrezani od sveta Snežni plaz, ki je zasul dve hiši, Je usmrtil več ljudi in živali Sele zdaj prihajajo v javnost podrobnejše ■*esti o katastrofah, ki so zadele posamezne kraie v zadnjih dneh, ko so vihrali v srednjeevropskem planinskem svetu siloviti orkani. St. Antiinien je bil kar tri dni odrezan od sveta. Snežne mase in plazovi so izpodrezali sleherni promet s tem krajem m ko so po tridnevni izolaciji ljudje mogli stopiti iz svojih hiš na prosto, se jim je nudila grozotna slika razdejanja. S Kiihmihorna se je v torek ponoči utrgal silen snežni plaz, ki je zasul v St. An-tonienu dve hiši in neki hlev. Domači prebivalci so takoj organizirali reševalna dela in se jim je tudi posrečilo rešiti iz ene iz- Skok iz višine 9000 m Danski specialist za skoke s padalom John Tranum namerava v bližnjih dneh nad Sjallandom na Danskem tregati skok tz višine 9000 m. Prvih 8000 m bo padal prosto, šele za zadnjih 1000 m otvori padalo. A kar je najzanimivejše pri tem, je to. da hoče s pomočjo mikrofona, ki bo v zvez i s kodanjsko kalundboršiko brezžično postajo poslušalcem med padcem sporočati. kako se počuti človek, ki leti prosto iz višine 9000 m srkozi ozračje. Stvar bodo tudi filmali in Tranumova poročila bodo oddajale tudi druge postaje, med njimi ameriške. Kdaj se bo vršil poskus, še ni točno določeno. Nov dom za Scotland Yard Scotland Yard v Londonu dobi novo poslopje. Angleški notranji minister John GMmore je že najavil, da je napravila pristojna oblast načrt, ki ga bodo skušali realizirati v desetih letih. Za modernizacijo policije je predviden proračun v višini štirih milijonov funtov. Ta denar se bo v prvi vrsti porabil za novo policijsko poslopje med Temzo in \Vhtte Hallom. Današnje poslopje policijskega ravnateljstva v Londonu je bilo sezidano pred 43 leti. ko je imela ustanova komaj 200 uradnikov. Danes znaša njih število več tisoč, prostori pa so prav tesni kakor tedaj, ko jih je bilo nekaj sto. Detektivi morajo delati na hodnikih in na stopniščih, zaradi česar često trpi delo. Novo poslopje bo posebno glede oddelka za tajno službo popolnoma preurejeno. med poškodovanih hiš dva zakonca, moža in ženo. i>juna hči pa se je zadušila v snežnem plazu, ki je porušil stavbo. Tudi nekega drugega sorodnika, ki je bii ob času nesreče v poslopju, pogrešajo. V drugi hiši pa je plaz usmrtil vse ljudi, očeta, mater in dva otroka. Potegnili so jih mrtve izpod razvalin. Plaz, ki je zadel hlev, je napravil na živini veliko škodo. Zaradi pritiska je poginilo 17 goved in 22 ovac, zadušil pa se je tudi konj. Šele po treh dneh je sosedstvo izvedelo za to nesrečo, ki je po obsegu žrtev v letošnji plazov bogati zimi brez primere. Nemčija se bo postarala V nekem strokovnem medicinskem Deta razpravlja prof. J. Lange iz Vrodava o nevarnosti postaranja, ki preti NemfiJL L. 1975. bo kakšnih 13 odstotkov njenega prebivalstva starih nad 70 let, kar Je aelo velik odstotek. Toda Lange se te ostarttre ne boji preveč in to Je značilno aa pre-obrazno mišljenja, ki se Je izvršila v zadnjih časih v hitlerjevski NeančiJL Dočim Je še pred nedavnim vse povzdigovalo samo mladino, pravi Lange, da Ima pač tudi starost neko vrednost za mlado pokol en Je. Navaja Kanta, ki je dosegel najviflji razmah svojih sil onstran življenjskega viška. Dokler človek od starosti ne postane slaboumen, se od nJega lahko Se vsak nekaj nauči. Usoda plesalke Te dni so izročili v budimpeštamsko umobolnico nekoč slovito primabalerino madžarske opere Ano Liszkovroko, ki trpi na mamiji zasledovanja. Lieszkowska je bila pred leti izstopila iz zveze bud-impeštan-ske opere ter je prirejala gostovanja sirom Evrope. S tem si je nabrala precej veliko premoženje, ki pa je neznano kako skop-nelo. foldrugo leto potem, ko je popolnoma obubožala, se je plesalka vrnila odgon-skim potom v Budimpešto, kjer je živela v veliki revščini. Prijatelji so ji sicer pomagali osnovati plesno šolo, kjer pa ni mogla poučevati, ker so se v zadnjem času vedno bolj množili simptomi zasledovalne blaznosti Kioski za prometne stražnike ČE BEREŠ TO, IZVEŠ; da je irska zbornica v Dublinu sprejela zakonski predlog senatorja Moora z določbo, da morajo vse Irke do 18. leta nositi posebno obleko, ki bo na zunaj pričala o njih mladoletnosti; da je neki ruski poizkusni balon za polete v stratosfero dosegel 23.000 m višine ob 33 stopinjah C; da je francoski zunanji minister Pierre Laval po povratku iz Londona zbolel na hripi; da bo v Hauptmannovem procesu zaslišanih še kakšnih 30 prič; da je v Goteborgu na Švedskem zgorel največji turistični hotel v zapadni Švedski, Hindas Tourist Hotel, in da so si morali tujci v največjem nočnem mrazu goli in bosi reševati svoje življenje; da se mudi v Kitzbiichlu na zimskem odmoru \Valeški princ, ki si je prepovedal vsako nadlegovanje s pretnjo, da bo v tem primeru takoj odpotoval drugam. Smrt prof. Zillmanna V Frankfurtu ob Meni je umrl znani kemik prof. dr. Zillmann. Slovel Je kot izvrsten strokovnjak za kemijo živil, ki Jo je obdelal v številnih delih, v zadnjih letih se je bavil posebno z vitaminom C, ki je neobhodno potrebna zaščitna snov zoper skorbut. Bil je prvi, ki je to snov odkril v malih obistih. Anamitska plesalka Nastopila je na proslavi anamitskih študentov v Parizu v čast Novemu letu. A nami ti praznujejo začetek novega leta dosti pozneje nego ml Poderžaj v Ameriki Newyorški preiskovalni sodnik je te dni prvič zaslišal Ivana Poderžaja, kri so ga zaradi bigamije prepeljali z Dunaja v Zedi-njene države. Pri prvem zaslišanju se je vedel Poderžaj zelo cinično. Na sodnikovo vprašanje, koliko žen ima, je odvrnil, da se tega ne spominja. Ameriške oblasti bodo zdaj uvedle tudi ponovno poizvedovanje zaradi izginotja odvetnice Agneze Tuf-versonove, Ici je bila takisto ena izmed Poderžajevih žen. V llumuniji je pritisnil takšen mraz, da so postavili na križiščih za prometne stražnike pmejnn Irtrrtnv tf jttt MboUtat Inozemci v ČSR Društvo absolventov čeških tehničnih visokih šol ter strokovnih zavodov so poslala pra&i vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se prepove samostojno izvrševanje obrti vsem tistim inozemcem, ki žive manj nego pet let na Češkoslovaškem. Ta določba naj se uzakoni. Zaposlitev ino-zcmcev v zasebni m javni služb« pa naj se dovoli iele po desetletnem bivanju v CSR. Spomenico je podpisalo več podjetniških družb in nekaj profesorskih kolegijev na čeških tehničnih visokih šolah. LJUBEZEN IN ŽIVLJENJE Zaljubljeni izgubi kakor vrvohodec tla pod nogaani, čim etapi na trdno podlago. ★ Najprvo ljribkmo »zaradi«, potem >na-vallc«. ★ Ljubezen Ima svoj koledar: kratkemu maju sledi dolg april. ★ V človeškem razmerju je vedno tisti bogatejii, Id več daja nego prejema, . "".'V* -.-J •' • ŽIVLJENJE IN SVET ILUSTROVAN TEDENSKI OBZORNIK Izhaja ob nedeljaJi ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 D. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. Naročnina za inozemstvo: Italija: četrtletno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. Francija: mesečno 4 franke. Češkoslovaška: mesečno 8 čk. striia: ling. Amerika in ostalo Inozemstvo letno iy2 dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5 VSEBINA ST. 7: Zakaj so staramo? (Samo v roagenčni cevi je življenje večno - Po raznravi dr. K. H. Grafa - kk) — S ven He-din-pt: Aleksander VeUki — Dr. Anton Debeljak: Po sinji Adriji (7) — Jean Perrigault - nj: Med zadnjimi kralji maiikovcev (1) — Ludvik Mrzel: Zgodba o Florjana Sapotniku (1) — Naš jezik (I. Koštial. »Legate) — Essad beg: Zarota zoper svet (7) I. Koštial: Vincta — Ren* Goozl (D) — Stiki med neomikanimi ljudstvi (k) — VeUko telo, majhni možgani — Iz Ijte-rarnega sveta (Tartarln tz Taraskona na platna - A, n. — Iz Poljske - S. B. — Tehnični obzornik (Umetno rezanje - trna — Električni vratar - trna) — Človek in d°m (Svetlobna kultura, stanovanjska knltura trna) — Zanimivosti — šah — Za bistre glave — Ka platnicah: Kako se selijo in spreminjajo anekdot« — Humor — Anekdote — Slika na ovitku: B. Zimmer-mann: Lepa zima (le-orez) — Naslovna slika: Hinko Smrekar: »Sv. Valentin« .. v i.v. ? »s. .-'v m Električni avto Nov tip motornega vozila se poraja v Ameriki Za letošnje poletje pripravlja neka velika ameriSka avtomobilska tovarna nov tip motornega vozila, ki ne potrebuje bencina in ki bo s stroškom borih 10 centov opravil baje 1000 milj poti. Ta čudežni avto je izum elektrotehnika Bdgarja Warda iz Toronta, ki je pred kratkim napovedal tudi letalo na akumulatorski pogon. To letalo bi vozilo 500 ur s fantastično nizkim izdatkom 80 centov. Wardov patent leži v varni oklopni omari neke avtomobilske tvrdke v Detroitu. Iz- um so vdelali že v težka vozila, ki so Jlb m uspehom preizkusili na ameriških cestah. Na teh poskusnih vožnjah so vozovi že po 26 sekundah brzeli s hitrostjo 126 km na uro. Vir energije Je baterijski sistem, k* je njegova podrobnejša konstrukcija to razporedba za sedaj seveda tajna Od akumulatorjev gre tok k Štirim električnim motorjem, ki so montirani na posamezna kolesa. V Torontu so izdelali že 30.000 teh baterij. Z uspehom so jih preizkusiti tudi v Wardovem letalu. Malo tehtne priče Hauptmannov položaj čedalje slabši — Kdo plačuje njegove branit el je ? Hauptmamnova stvar stoji v Flemingtonu vsak dan slabše. Po razkrinkanju Somerja. ki so mu dokazali lažno pričevanje proti plačilu, je nastopil kot priča neki Filip Mo-r«. ki •e je diskvalificiral posebno s tem, da je skušal v sodni dvorani igrati teater. V navskrižnem zasliševanju je posnemal ameriškega fHmskega igralca Willa Rogersa. Na občinstvo je to napravilo vesel vtis in ljudje so se mu smejali, sodišče pa je pričo kmalu zavrnilo, posebno ko je začel pripovedovati o treh moških, ki so ga 2. marca 1932 zvečer pozvali, naj prisede k njim v avtomobil, da ga bodo potegnili do pokopališča v Bron-xu. Ker ni mogel Mozes izpovedati nič pomenljivega, ga je predsednik obravave kmalu odsloviL Nato je bil kot priča zaslišan Hans Glok-kenburg, najboljši prijatelj obtoženca. Pripovedoval je, da se je mudil usodnega večera, ko je bil izTočen denar izsiljevalcem na pokopališču, v Hauptmannovem stanovanju. Hauptmann je bil doma. V njegovem domu je vladalo radostno razpoloženje in se je plesalo ob zvokih glasbe. Glockenburg je tudi opisal slovo Izidorja Fiscba od Amerike pred vožnjo v Nemčijo. Fisch je prinesel k Hauptmannovim večji karton, v katerem je bil tudi denar, ki ga je obtoženec shranil in pozneje odprl. Ker je Glockenburg na koncu skušal ponoviti tezo Novi guverner Rima Mussolini Je pred kratkim preosnoval svojo vlado ter Imenoval na vsa odlična mesta v državi nove može. Za guvernerja ▼ Rimu obrambe, da je sodelovala pri ograbljenjn pokojna Landberghova uslužbenka Violota Sharpova, je prišlo med državnim tožilcem in braniteljem Reilh*'em do besednega spopada, Državni tožilec je zavrnil pričo. Reilly pa je protestiral proti tesmu. da skuša \Vilentz ustrahovati pričo. Na konca m je tudi to zaslišanje končalo brez posebnega učinka. V Flemingtonu ne morejo pogoditi, kdo je tista skrivnostna »ila, ki plačuje Haup*-m&nnove branitelje. Za Reilivja, ki dela • pomočjo več drugih advokatov, so vsi prepričani, da se ne trudi zastonj in tudi ne iz človečanskih nagfbov. Nltt reklamni oziri niso tako tehtni, d«, bi mu narekovali takšno žrtev. Zato se Sirijo glasovi, da financira Hauptmannovo obrambo neka tajna organizacija nar. socialistov, drugi pa pravijo, da krije stroške neki časopis. ki si je zagotovil prvenstvena poročila- Slednje je skoro verjetnejše, kajti Hauptmannorva žena je objavila ▼ n«ke*n magazinu življenjepis svojega moža. od časa do časa pa govori tudi sama ▼ m di;-- za kar je gotovo dobro plačana. Teko je ta proces od začetka do konca v vseh svojih odtenkih pristno ameriška senzacija in ko bo zaključen, bo marsikomu žal, da se ne more nadaljevati. A N E K D O T A Znani dopisnik pariškega lista »Pariš Solr« Jules Sauenvein je te dni obiskal Lavala v njegovi londonski hotelski sobL Državnik, ki potuje brez osebnega tajnik«, Je baS pospravljal svoje stvari v kovčke, pa se je pritožil, da si je v Londonu nakopal hud prehlad. Maodonald mu je priporočil whisky, a Laval zavoljo svoje bole»-ni na Jetrih ne sme piti alkohola »Ne de nič,< je dejal na zadnje, »uspehi, ki smo jih dosegli, so vredni tudi prehlada.« VSAK DAN ENA »VaSa žena mi je pripovedovala, da sta včeraj imeli izredno lovsko srečo.« »Res je, namestu v trgovino z divjačino zavil pomotoma na ribji tig^ L. WOL»FF: 16 Pokonci gflavo >To je, madame. Tak zakon vsekako obstoji. Sam sem bil deležen nezaslužene sreče, da sem živel v takem zakonu.* Zamišljeno je pogledal v zrak. Čez nekaj časa se je opameto-val in si prižgal novo cigareto. >Resni('-ni zakon, madame, ni trgovska pogodba niti ne kupčrij-flki dogovor. Resnični zakon je zadeva spolov.« Šarloto je izpreletelo. •akon pač vendarle ni?« »TJdeležrmi so seveda tudi duševni momenti, a ta duševnoet raste samo iz spolnega sozvočja. Ne vem, ali se dovolj jasno izražam, madame.« >Pač, popolnoma vas razumem, gospod Platonov.« Pomislila je, nato je boječe vprašala: >Torej mislite, da je zakon, ki ga na primer prelomi žena, dokončno prelomljen?« »Pardon, madame, resničnega eakcraa ne more prelomiti ne ia ne oni, ker drugače ne bi bil resnični zakon.« Šarlota je čutila, da ni kos njegovi dialektiki. Negotovo tipaje je rekla: »Postaviva na primer, go«pod Plaitonov, da bi bila žena posiljena.« »Nočem biti nevljuden proti ženam, a ekepsa mi prepoveduje verjeti v posilstvo.« »Tega nikar ne recite, gospod Plaitonov,« Je razburjena dejala. >Med vojno smo slišali več ko dovolj o takih primerih.« »Mislim, da so bile v teh primerih okolnoeti drugačne.« Onemogla je rekla: »Prešibka sem. Ne morem vam oporekati, gospod Platonov. Najbrže imate v vsem prav.« »Nihče ne more vedeti, ali Ima prav ali nima, madame.« Otožno ga Je pogledala in z obupnim naporom vprašala^ »Ce vas prav razumem, torej ne bi mogli odpustiti ženi, ki je bila brez svoje krivde drugemu možu v last?« »Odpuščanje je beseda, ki ne spada semkaj, madame. Ne morem si na primer predstaviti, da bi me bila moja žena prevarila, bodi si s krivdo ali brez krivde. Če bi se bilo vendarle zgodilo, ne bi bil ne odpuščal ne obsojal, ampak bi si bil pognal svinčenko ▼ glavo.« »Ne!« je z grozo vzkliknila Šarlota. »Tako ne smete govoriti, goerpod Platonov.« »Mon Dieu, madame, česa človek ne reče,« je odnehal Platonov. »Nikar ne jemljite mojih besed za čisto resnico. Najbr/e se ne bi bil ubil, ampak bi se bil peljal k ciganom in se strahovito napil.« Šarlota je držala roke sklenjene pred seboj. Mimo ušes ji je drlo kakor šum divjega morja. Mraz jo je zalival in oviral obtok krvi. Ekscelenca Platonov Je krčevito sesal svojo ugaslo cigareto. »Ali vam je Mehika tudi tako nesimpatična kakor meni, madame?« »Mehika mi je zelo nesimpatična, gospod Platonov.« »So dežele, ki se mi nagonsko upirajo. K tem deželam spadata razen Mehike tudi Italija in Norveška.« V gibčnih startih je obRrno razto&fl rroj odpor do imenovanih dežel. Šarlota je vstala. »Spat moram iti. Lahko noc, gospod Platonov.« »Lahko noč, madame. Ne zamerite, da sem toliko govoril. Rusd smo v izgnanstvu neznosni blebetači.« Trudno se mu je nasmehnila in odšla iz salona. Ko je prišla v svojo sobo, si je nadela klobuk in pla^č, vzela pismo, se splazila po hodniku, tiho odprla vrata, odšla iz hiče in krenila na vogal ulice, kjer je visel nabiralnik. Še vedno je deževalo. Ulica je bila prazna Šarlota je vrgla pismo v nabiralnik 14 John Jakob Bunjes je ležal v nočnem vlaku. Z očmi srepo uprtimi v nizki strop, z rokami sklenjenimi pod glavo, poražen človek — tako je ležal John Jakob Bunjes. Ničesar ni bilo več moči rešiti. Uničil je bil človeško življenje. S tem so je bilo treba sprijazniti, kakor že. Bunjes je zastokal. Nihče ne more prenesti zavesti take krivde. A na pol poti med Berlinom in Hamburgom se Je Bunjes zalotil na tem, da Je lažnivec, navaden, klavrn lažnivec. Za greh in kes mu vobče ni šlo, saj je bil konec koncev vendarle močan dedec s krepkimi rameni, ampak kratkomalo za to, da ne bo ta prečudna Šarlota Ditmarjeva nikoli več njegova Bunjes se je obupno upiral spoznanju, ki ga Je napadlo in nra razdevalo plemenito pozo moža, ki hoče vse popraviti. Zgodaj zjutraj, ko se je vlak ustavH v Hamburgu, M Je peljal Bunjes naravnost k dr. Windholzu. -ENE MALIM OGLASOM Po &o (mi ma beeedu, LHn 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— ss Iifro ali dajan}* naslovov plaAaJo onL kl tftčeje po Dtn t.— ta vsako besedo, Olo 2.— davks aa vsak ogla* m enkratno pristojbine Dtn 5.— za Stfro ali dajanje aaslovov NajmanjAl r.neaek za enkratno ottjavn ogiama Din 20___ Vsi i »»ta K oblast ne zaračunajo po Dtn 1.— ca be^odn, Din 2.— davks rs vsafc oglas m enkratno prtstofhtno Din 5.— sa Šifro aH dajanje -ins-lnvrrv Vatmanfll meneb r.n pnbrntun nhjavo nelnm Din 17.— ronnaDam na StTre ne orllaealte mam k T Ia ee zanrevane uo O^^oddejta Ua«,« Di« J,- v znamkah. Vse pristojbine n male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih ie vpoalati v pismu obenem i naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana fttev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska pristojbina Din S.—. Vsa naročila in vpraSanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Ni vsako izbočeno steklo PUNKTALNO STEKLO Beseda »Punktal« je postavno zaščiteno geslo tovarne Zeiss za označbo točkastega očrtavanja njenih stekel za naočnike — Zeiss-ovo kvaliteto. Cena Punktal stekel ni dosti večja od drugih izbočenih stekel. Kot znamenje ima vsako Zeiss steklo ugra-virano znamko Pazite na to! PUNKTAL DOVRŠENO STEKLO ZA VID J C IN A 7,<-te»-ove reklame t Izložbenem okna rta pokanje}« strokovoo trgovino m optiko, r kateri dobite n« /.•issoTc izdelke. Pojasnjevalni litt »Punktal« in cenik brezplačno pri Carl Z .mm. Jena al! pri X. Pav-lovič, (reneralno zastopstvo sa Jugoslavijo, Beograd. Mil. Draškoriia nlica 9 — Poitanski pretinae 41<1. Beseda Din Javek 2 Om. aa iifro ali dajanje aa*lova Olo NaimanjSt coesek 17 Dlo Frizersko vajenko a primerno šolsko izobrazbo, t vso oskrbo sjirejme takoj Osojnik, Gorenji &av»., K raj j. m Bciu-da I Oio Javek t Ola u iifro aii dajanje oaslova S Oio Najmanjl' coesek 17 Ola Spretno modistko •prejmem. — Dopise pod •Ctiic Pariaiene« na ogl. oddelek »Jutra«. 3S16-1 Pianista (ko) dobrega, iščem za stalno »apoelitev v Sav. banovini Podrobne informacije na: Ivič, Ljubljana, Stari trg ŠL IT/m. »3-«! Sedlarja Kurjenega, od '35—SO let ata.rr.fM sprejmem. — Po-nodhe na podružnico Jutra * Trbovljah pod »Sedlar«. 354S-1 Natakarica kavlje zmožna, dobi na-me^čenje. Naslov v vseb l>o«l>valnleah »Jutra« »15-1 Je »cd a l Oio. Javek 2 Oio. ta iifro tU dajanje naslova S Oio Najmanjil cne«ek 17 Dlo. Oliak< 12 Oio Francoščino in nemščino od oanovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje strokovna učiteljica. Beethovnova «1. 15, visoko priUičje (t aredi). illli-i Sluf.be išče i)«Hi M »ara. U>ii 4 Oio. a* Mtr» ali dajanje iuIoti j Oio Najmaoitt coeeek O Olo Delavka t večletnimi spričevali — prosi za sluibo v kaki tovarni kot šivilja ali slično Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1:50«. 2519-2 Gaterist spreten in neumoren delavec, pri lesnih industrijah vsestransko uporaben, r najboljših letih, zdrav, iSče primerno zaposlitev. Gre tudi za slugo ali skladiščnika. Najboljša priporočila. Ponudbe prosi pod šifro »Vesten in neumoren delavec« na oglasni oddelek »Jutra«. £532-2 G. Th Rotman: Brata Smuka Rrrr 1 Ta mah je pridrevel Peter In se treskoma zaletel v voziček s tako močjo da ga Je kar na dvoje presekal In sts zaboja, kl Ju skozi vrata nI bilo moči spra-Viti v hlžo. kar skozi Izložbeno okno zle-4tl« v trgovino! Poštena natakarica vajena šivanja in drugih hišnih del, išče kjerkoli službo. Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra«. SC38-? Mizarski pomočnik dober delavec, išče rno-slenje. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«. 2545-3 Šivilja gre Šivat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3566-2 Prodaji Seseda I Oio. davek t Olo ca iifro ali dajanje oaslovt i Ola NaimanUl urvt 17 Oio. Ženini ?rne soknje in obleke re« p o e e n 1 kupite pri Preskerjn. Sv Petra e. 14 81-6 Športni voziček moderen, skoraj nov. naprodaj v Levstikovi nI. 35 vrata S — med ld. In 3. uro. ?."ZMM> Ves inventar ateljeja Doris Beethovnova 14, prodam. V najem se oddajo tndi poslovni prostori tega ateljeja. Informacije v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2M7-6 Kupim beseda 1 Din. davek 2 Olo eo iifro att dalanle naslov* 1 Oln Natmanjil (nesek 17 Olo Izložbene omarice • pokrovom, kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2KC-7 Kapital 4eaeda 1 Dlo lavek i Olo im Ufre ali dajanj* naslov* 1 Oio Najmaalil roeaeli 17 Oio. 60.000 Din posojila v gotovini, iSčem u takoj Vknjitba na prvo mesto na lepo posestvo Štirikratne vrednosti, ob glavni eesti f blilSini mesu Ponndbe do Cl. februarja na ogla«, oddelek »Jutra« v Ljublja nI pod »Gotovina takoj« 9488-16 Družabnika n povečanje te obstoječ* trgovino. na prometnem kraju na defell. Hčem -Potreben kapital najmanj fio.nno Din. Ponndbe na ogl oddelek »Jitra« pod^JMfro »SUpirea Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske kupim do tneska Din 3.10.000, pod Ugodnimi pogoji; plačam cel inesek od 1. do 5. marca t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Rr. knjižic« 1G35«. 2B!7-16 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske, tamenjam km knjižic« Mestne hran. ljubljanske. — Ponudbe na Aloma Companv, Ljubljana. 33'ft-l« Kdo ml posodi 10.000 Din m nakvp (Ivine, proti prvovrstni garanciji. — Ponadbe m oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurnost«. 2331-»IS Beseda 1 Olo. davek t Olo. za iifro aH dajanje oaslova 5 Ola Nalmanlll soosek 17 Dia Poceni! Poceni! Zdravo letovišče! Naprodaj je novoiidana vila v Marenborsru • 10(10 m* r.emljiSfta, brezpraSna lega, jnžtia stran, davka prosta, s 4 sobami in pritiklina-tni. električno lučjo in vodovodom, pripravno za upokojence. Din MO.OnO. Pojasnila daje P. Prfglau, Marenberg. 98VV-30 Majhno posestvo s hita in gospodarskim poslopjem, ti« ~owtaje St. T,ovrene na Dravskem polju, po nizki ceni naprodaj. priporočljivo ta upokojenca ali obrtnika. Pojasnila daje Prančič Ignae v Mariboru, Kejierjeva ,1. MM-30 fSSJSSJSSf Seseda 1 Oln. davek 7 Olo. ca iifro sil dajanje naslova 5 Olo Nalmanjftl znesek 17 Din. Vsakovrstno pohištvo izdelaš« rajamčeno M hega lesa. dobite po zoat no z o I t a n i h cenah pri Ivrdki Ig. RepSe. zaloga pohiitva. Ljubljana. Dvor nI trg it 1. M -12 Otomane modroce. spalne fotelje, Oouch zofe in malo stransko izložbo ugodno proda £akraj«ek, Selenburgma 4. 3>(t>-ie Seseda I Olo. davek 2 Din ra iifro ali dalanie oaslova 5 Din Nalmanjil inesek 17 Oio V Trbovljah iSčem lokal ta trgovino — event. pristopim kot družabnik. ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Odkupim«. 2623-19 Stanovanje Beseda 1 Olo. davek 2 Oln ca iifro ali dajanje oaslova 5 Din Nalmanjil znesek 17 Dlo. Enosob. stanovanje večje sobe in kuhinje, t razsvetljavo oddam 1 marcem ta 400 Din mesečno v Jenkovi nlici itev. JO. 2553-31 Trisob. stanovanje v Tavčarjevi ulici — in itirisobno stanovanje v Slomškovi ulici oddam. Pojasnila daje kamnosek Vodnik v Kolodvorski ul. it. 94. Stanovanje tri- ali itirisobno, komfortno, v najboljil centralni legi oddam odraelim osebam. Natančne ponndbe pod iifro »Izvanredn* prilika« na oglaani oddelek »Jutra«. 3R40-31 Dvosob. stanovanje • kopalnico oddam * t* majem. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. ««-01 Fnosob. stanovanje odda tako] Peter Starin, Kav&kova t/L 8567-S1 mmm Sobo • pooobaUi v bodo«, takoj o d d a ■ aa Starem trgu St 1W1. Opremljeno sobo ( posebnim vhodom, oddam s 16. februarjem boljšemu gospodo v Božni nlici 3. SSJTrJS Dve prazni sobi veliki, oa aii00, m vsako obrt ali stanovanja, oddam takoj skupno ali posamez no. Clglič, Mestni trg 11, Ljubljana. SV55-33 Prazno sobo sopari rano, elegantno, v4-sokopriUičoo, zelo čieto in •olnčno, oddam lahko takoj. Naslov v v*eh poslovalnicah »Jutra«. SGOKB Separirano sobico aolnčno, z elektriko, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9540-23 Prazno sobo lep« hi veliko, v bHfloi poite oddam. — Našlo* v vseh poslovalnicah »Jutra« Sobico mirno la udobno, oddam na Mlrjn. Naelov v veeh poslovalnicah »Jutra«. SE8S-® r ul leseda 2 Dlo. davek 2 Dir ca iifro ali dajan)* oaaHr«> 1 Oio Stojmaoj« tocMk tf> Ola »Dreamer« Se strinJaMO pričaknjoč SK-M Ninek Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. S5SO-S4 Balzac 1935 Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 2r£»-2i Meta, dvigni pismo atte-34 V oglas, oddelku »Jutnc dvignit* sledeča ptema: .Mrika, Agilen, Betigrad, Bodočnoet J90, CieU, Cen-trum. Dobra provizija, Dolenc, Dolgoročno, Državni uradnik. Gorska rofa, Izjema, Konkurenčno, Lntz-ova peč, Mlad, Marec, Meta, Mirje, Mirna sobica. Neto kasa, Naci, Nanos 10 Ne daleč. Odpoved febru-arja. Odlična optika. Pri jetna izprememha. Popolnoma samostojna. Priložnost, Prikupna, Popolno jamstvo, Pariz. I»rodaja ali nakup. Posest, Promet. Razumevanje, Razočaran, Reden plačnik. Solidna bodočnost. Strokovnjak, Sigurna eksistenca. Skromna plača 1935, Skladiščnik. Šivilja S. Štiri osebe. Točno plačilo. Trajno. Pirod no 33. Ugodno, Vpeljan. Vsaka vloga. Vesela pomlad. Vloja. Za maj. Zna na opekarna. Zanesljiva. ion, 2.71-300, »is. »rs. MUJSSIMf »Komprimtr« stiskalnico najmanj t