Poštnina plačana v gotovini.
39.	V Ljubljani, dne 24. aprila 1923,	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
URADNI
in Slovencev.
pokrajinske uprave za Slovenijo.

Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
170. izpremembe in dopolnitve v zakonu o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav z dne 30. marca 1922.
171. Izpremembe in dopolnitve v uredbi o draginjskih dokladah delavskega osebja državnih prometnih naprav M S br. 10.716 z dne 11. junija 1922.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
!z „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 83 z dne 16. aprila 1923.:
Objava ministrstva za pošto in telegraf z dne 31. marca 1923.: Katarina Kosmač, poštna odpravnica oficiantskega staleža v Brusnicah, je postavljena za poštarico VI. razreda.
Številka 84 z dne 17. aprila 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 31. marca 1923., s katerim se postavlja po službeni potrebi pri glavni carinarnici I. vrste na Sušaku za carinika IV. razreda Branko D m i -trasi novic, carinik istega razreda carinarnice v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 12. marca 1923., s katerim se postavlja za stalnega vojaškega duhovnika III. razreda za rimsko - katoliško veroizpovedanje P. Franc Jaz-b i n š e k, duhovnik v Rajhenburgu.
Objavi generalne direkcije neposrednjih davkov z dne 12. marca 1923.: Premeščen je k davčnemu okrajnemu oblastvu v Ljubljani Jakob Mil a v c, višji davčni upravitelj VIII. činovnega razreda pri davčnem okrajnem oblastvu v Logatcu (ob svojih stroških). Postavljena sta:	za višjega davčnega
upravitelja VII. činovnega razreda pri finančni delegaciji v Ljubljani Fran Uršič, višji davčni upravitelj istega činovnega razreda pri davčni administraciji v Ljubljani; za davčnega upravitelja IX. činovnega razreda pri davčni administraciji v Ljubljani Ernest K r a m a r š i č, davčni upravitelj istega činovnega razreda pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljubljani (po službeni potrebi).
Objavi generalne direkcije carin z dne 27. februarja in z dne 2. aprila 1923.: Postavljena sta za carinika posrednika: pri carinarnici v Celju Zvonimir R. Millstein, pri carinarnici v Mariboru Anton T o r o š, bivši carinski uradnik.
Objava generalne direkcije carin z dne- 2. aprila 1923.: Rudolf Sedlar, revizor III. razreda glavne carinarnice I. vrste v Mariboru, je dne 27. marca t. 1. umrl.
Številka 87 z dne 20. aprila 1923.:
Uredbe osrednje vlade.
170»
Ministrski svet je odobril na predlog ministra za promet in sporazumno z ministrom za finance in finančnim odborom narodne skupščine na podstavi člena 20. zakona o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav z dne 30. marca 1922.* nastopne
Izpremembe in dopolnitve v zakonu o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav z dne 30. marca 1922.,**
in sicer:
I.
Člen 2. se izpreminja ter se glasi:
Glede na osebne doklade se dele službeni kraji na tri krajevne draginjske razrede, in sicer:
L razred: Beograd, Zemun in Sušak.
II. razred: mesta.
III. razred: trgi in vasi.
II.
Člen 3. se izpreminja ter se glasi:
Glede na stanovanske doklade se dele službeni kraji na tri stanarinske razrede, in sicer:
L razred: Beograd, Zemun in Sušak.
II. razred: mesta.
III. razred: trgi in vasi.
III.
Za členom 3. se dodaja nov člen 3. a, ki se glasi:
V	krajinah, kjer ni razdelitve na mesta in trge, velja tudi za uslužbence državnih prometnih naprav ona razdelitev, ki velja za državne uslužbence po občem zakonu o draginjskih dokladah.
IV.
V	členu 4. se razpredelnica, ki stoji za besedami: «po tej razpredelnici», izpreminja ter se glasi:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s andr a I. z dne 31. marca 1923., s katerim se postavlja na lastno prošnjo v stanje pokoja Dušan L e -tiča, načelnik L razreda oddelka za Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Slovenijo z Istro generalne direkcije neposrednjih davkov.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -d r a I. z dne 31. marca 1923., s katerim se postavljao v stanje pokoja: Avgust Flak, revizor I. razreda, Ljudomil Nabergoj, revizor II. razreda, in Martin Gabrijel, revizor IH. razreda — vsi trije carinarnice v Mariboru.
Objavi generalne direkcije carin: z dne 3. aprila 1923.: Josip Jaklič, bivši carinski uradnik, je postavljen za carinskega posrednika pri carinarnici v Mariboru;
z dne 27. marca 1923.: Družba «Orient», mednarodna trgovsko-spedicijska in skladiščna d. d. v Mariboru, je prestala opravljati carinsko-posredniške posle pri carinarnici na Jesenicah.
Krajevni draginjski razred
Letna plača		I.	II.	HI.
		Dinarjev na		dan
do 2999 Din . .	.		30	28	26
od 3000 do 4999 Din .		32	30	28
od 5000 do 7499 Din .		34	32	30
od 7500 do 8999 Din .		37	35	33
od 9000 Din ....		40	38	36
	V.			
Člen 5. se izpreminja	ter	se glasi:		
Aktivni poduradniki	(zvaničniki) dobivajo oseb-			
ne doklade, in sicer:	Krajevni draginjski razred			
Letna plača		I.	II.	m.
		Dinarjev na dan		
do 2000 Din ....		27	26	24
od 2000 Din ....		29	28	26
* Uradni list pod št. 127 iz leta 1922.
** Razglašene v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 85, izdanih dne 18ega aprila 1923. (Prilog VI. — 1923.)
VI.
Člen 6. se izpreminja ter se glasi:
Aktivni sluge dobivajo osebne doklade, in sicer: v I. krajevnem draginjskem razredu na dan
Din..........................................19
v II. in III. krajevnem draginjskem razredu na dan Din.......................................18
VIL
Člen 7. se izpreminja ter se glasi:
Pomožno osebje dobiva osebne doklade po tej
razpredelnici:	Tt ■
Krajevni
draginjski razred
Vrsta uslužbencev	I. II. ITT.
Uradniški
pripravniki
Pod-
uradniški
pripravniki
do opravljenega drugega strokovnega izpita. . . . . po opravljenem strokovnem izpitu.	.
do avtorizacije, odnosno do opravljenega izpita. .	.
po avtorizaciji, odnosno po opravljenem izpitu .	.	.
Vse ostalo pomožno osebje . .
Šoferji................................
Šoferski pomočniki................16
Al CO VACAAA
22 21 20 23	22	21
21	20	19
22
20
22
21
19
21
15
20
18
20
14
VHI.
Člen 10. se izpreminja ter se glasi:
1.) Upokojenci in upokojenke kategorije po členu 4. dobivajo po višini pokojnine osebne draginjske doklade brez ozira na to, ali jim je pokojnina odrejena v dinarjih ali v kronah, in sicer:
Krajevni draginjski razred Z letno pokojnino I. II. III.
Dinarjev na dan
do 2999 Din ali K . . .	13	12	11
od 3000 Din ali K navzgor	14	13	12
2.) Upokojenci in upokojenke ostalih kategorij dobivajo osebne draginjske doklade brez ozira na višino pokojnine in brez ozira na to, ali jim je pokojnina odrejena v dinarjih ali v kronah, in sicer:
Krajevni draginjski razred I.	H.	III.
Dinarjev na dan 11	10	9
IX.
člen 11. se izpreminja ter se glasi:
Upokojenci in upokojenke državnih prometnih naprav, ki uživajo kot osebno pokojnino popolno plačo onega službenega mesta, s katerega so bili upokojeni, dobivajo draginjske doklade iz člena 1. tega zakona kakor aktivni uslužbenci tega službenega mesta.
To ne velja za one upokojence, ki so se jim za pokojnino vštela tudi vojna leta in ki samo na podstavi tega prejemajo popolno plačo onega službenega mesta, s katerega so bili upokojeni, če so bili upokojeni pred dovršenim 55. letom starosti ali čc niso bili na dan, ko je stopil v veljavo zakon o draginjskih dokladah (dne 1. januarja 1922.), stari nad 60 let.
X.
V	členu 15. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: Če bi dobivala po tej izenačitvi ena ali druga
izmed teh kategorij upokojencev manjše doklade, nego jih je imela do sedaj, naj prejema tudi razliko do dosedanjih doklad.
XI.
Za členom 15. se dodaja nov člen 15. a, ki se glasi:
Rodbinam umrlih uslužbencev državnih prometnih naprav pripada poleg posmrtne plače in pokojnine, odnosno pogrebnega prispevka, posmrtne četrti, vzdrževalnina ali miloščine tudi enomesečna dra-ginjska doklada, če je imel uslužbenec v življenju pravico do te doklade. Odredbe tega člena veljajo izza dne 1. oktobra- 1922. kakor analogna odločba ministrskega sveta D R br. 142.060/22.:i:
XII.
Vse te izpremembe in dopolnitve veljajo izza dne 1. marca 1923.
V	Beogradu, dne 29. marca 1923.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
171*
Ministrski svet je odobril na predlog ministra za promet in sporazumno z ministrom za finance in finančnim odborom narodne skupščine na podstavi člena 21. uredbe o draginjskih dokladah delavskega osebja državnih prometnih naprav M S br. 10.716 z dne 11. junija 1922.** nastopne
Izpremembe in dopolnitve v uredbi o draginjskih dokladah delavskega osebja državnih prometnih naprav M S br. 10.716
z dne 11. junija 1922.***
l.
V	členu 4. odpadata pri vseh kategorijah IV. in V. krajevni draginjski razred. Osebe iz teh razredov se uvrščajo v višji draginjski razred po novi razdelitvi službenih krajev.
II.
Za členom 4. se dodaja nov člen 4. a, ki se glasi: Jako dobro kvalificirani delavci, ki napredujejo po odredbah začasnega pravilnika izredno, spadajo glede draginjskih doklad v ono stopnjo, ki ustreza po službenih letih njih dejanski osnovni mezdi.
m.
člen 5. se izpreminja ter se glasi:
Osebe, ki prejemajo rente, provizije, pomoč iz bolezenskega fonda, pokojninske mezde ali milostne oskrbnine, in sicer na podstavi in v okviru izdanih predpisov posameznih direkcij, ki še veljajo, dobivajo osebne draginjske doklade brez ozira na višino njih temeljnih pokojninskih prejemkov in brez ozira na to, ali so jim ti prejemki odrejeni v dinarjih ali v kronah, in sicer:
v I. krajevnem draginjskem razredu po 12 dinarjev na dan, v II. krajevnem draginjskem razredu po 11 dinarjev na dan in v III. krajevnem draginjskem razredu po 10 dinarjev na dan.
Ce bi dobivala po tej izenačitvi ena ali druga teh kategorij manjše doklade, nego jih je imela do sedaj, naj prejema tudi razliko do dosedanjih doklad.
IV.
Člen 10. se izpreminja ter se glasi:
Izvzeti so od pravice do rodbinskih doklad:
1.	a) Delavci, ki imajo posestvo, od katerega plačujejo več nego 5 dinarjev letnega neposred-njega davka, če službujejo v trgih ali vaseh, a več nego 10 dinarjev, če službujejo v Beogradu ali v mestih, če imajo v enem in drugem primeru manj nego 5 službenih let, in
b) delavci, ki imajo posestvo, od katerega plačujejo nad 30 dinarjev letnega neposrednjega davka, če so prebili v službi neprestano najmanj pet let brez ozira na kraj službovanja. Pri delavcih, ki ni-
* Uradni list pod št. 421 iz leta 1922.
** Uradni list pod št. 218 iz leta 1922.
*** Razglašene v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 85, izdanih dne 18ega aprila 1923. (Prilog VI. — 1923.)
majo drugega posestva nego samo hišo z enim stanovanjem in ki stanujejo v njem, se ne jemlje v poštev davek, ki ga plačujejo od tega stanovanja.
2.) Delavci, ki niso državljani naše kraljevine, in sicer za one rodbinske člane, ki ne žive na ozemlju naše kraljevine.
V.
Za členom 13. se dodaja nov člen 13. a, ki se glasi:
Izvzete so od pravice do draginjskih, osebnih in rodbinskih doklad osebe iz člena 5. te uredbe, ki imajo bodisi iz lastnega posestva, bodisi iz osebnega dela na mesec 1000 ali več dinarjev dohodkov. Vendar pa ta odredba ne velja za one osebe, ki se upokoje po 25 službenih letih, in za upokojenke, ki uživajo vdovsko pokojnino, če so stare nad 60 let.
VI.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo izza dne
1.	marca 1923.
V Beogradu, dne 29. marca 1923.
Predsednik ministrskega sveta;
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Razglasi drugih uradov in obiastev.
Preds. 900/4/23—1.	3—3
Razpis.
V okrožju višjega deželnega, sodišča v Ljubljani je razpisanih več sodniških mest IX. činovnega razreda. Prošnje se morajo vložiti do dne 2 0. m a j a 1 9 2 3.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 37.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 13. aprila 1923.
Št. 1173/23.	•	~	3-1
Razpis.
Odda se mesto državnega	pravdnika	v	VIL či-
novnem razredu, odnosno	namestnika	državnega
pravdnika v VIU. činovnem razredu v Ljubljani ali drugod, če bi se izpraznilo.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti na višjem državnem pravd-ništvu najkesneje do dne
1. junija 1923.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 19. aprila 1923.
Preds. 335/4/23—1.	3-3
Razpis.
Odda se mesto .sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Litiji, odnosno se oddado tudi mesta, ki bi se izpraznila po premestitvi ali kako drugače tekom razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
2 0. maja 1923.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 37.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 12. aprila 1923.
Preds. 347/4/23—2.	3—2
Razpis.
Oddado se tri mesta jetniških paznikov pri deželnem sodišču v Ljubljani kakor tudi mesta, ki bi se izpraznila po premestitvi ali pa kako drugače tekom razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
2 8. maja 192 3.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 38.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 17. aprila 1923.
Preds. 483/4/23—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru kakor tudi mesto, ki se morda izprazni tekom razpisa ali po premestit d.
Prošnje naj se vlože do dne
2 8. maja 1 923.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 38.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 15. aprila 1923.
iSa 8/23—2.	574
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Julija Kovačiča, trgovca v Vojniku.
Poravnalni komisar: deželnosodni svetnik Franc Tiller okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik: Drago Sirec, trgovec v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 2 dne 16. junija 1 9 2 3. ob devetih. Rok za oglasitev do dne 1. junija 1923.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 13. aprila 1923.
C I 36/23—1.	543 3—2
Sklep.
Janez Prek, preužitkar v Podvezi št. 20, je vložil po Francu Košenini, notarju v Gornjem gradu, tožbo zaradi izbrisa vknjiženih terjatev, odnosno pravic, in sicer:
1.	) zoper Marijo Nadlušnikovo v znesku 230 gld. s pripadki in zaradi preživitka;
2.	) zoper Antona Preka, Jožefo in Jero P r e -kovo v znesku 206 gld. 325/7 kr. s pripadki za vsakega;
3.	) zoper Janeza S e 11 a k a zaradi vknjiženih najemnih pravic.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. maja 1923.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče tožencev in njih dedičev neznano, se jim postavlja za skrbnika Vekoslav Juršič, sodni oficial v Gornjem gradu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 6. aprila 1923.
A VI 183/23—1.	582 3—1
Poklic neznamii dedičev.
Robert Rezek, višji revident južne železnice v Mariboru, Frankopanova ulica št. 49, je dne lOega aprila 1923. umrl, ne da bi bil zapustil naredbo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja kanclist okrožnega sodišča v Mariboru Franc Korošak.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 15. aprila 1923.
E 793/22—30.	589
Dražbeni oklic.
Na predlog Posojilnice v Celju bo dne 2 5. maja 1 923. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi že odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Sv. Jungert:
Označba nepremičnin: vi. št. 126 graščina, cenilna vrednost 1,284.000 K; vi. št. 142 hiša št. 8, cenilna vrednost 30.000 K; vi. št. 143 gospodarska in druga poslopja, cenilna vrednost 379.300 K; vi. št. 191 njive, cenilna vrednost 468.359 K; vi. št. 192 travniki in pašniki, cenilna vrednost 669.671 K: vi. št. 216 vrtovi, cenilna vrednost 26.475 K; vi. št. 217 gozdi, cenilna vrednost 800.834 K; vi. št. 241, 253 in 312 ribniki, cenilna vrednost 15.645 K, skupaj 3,674.284 K. Skupna cenilna vrednost zaokrožena na 3,994.250 K. Najmanjši ponudek znaša 2,662.850 K.
K nepremičnini vi. št. 126, 142, 143, 191, 192, 216, 217, 241, 253 in 312 spadajo te-le pritekliue: 1 par težkih konj, 2 žrebeti, 5 krav in 3 telice, 4 vozovi, 1 navaden voz, 4 brane, brana za travnike, 1 sejalnica, 1 mlatilnica z motorjem, 1 cirkularna žaga, 1 slamoreznica, 1 obračalnik za seno, 1 kosilih stroj, 1 obračalni plug, 2 pluga, 1 osipalnik, 1 sejalnik za koruzo, 1 vitel (gepelj), 2 konjski opremi, 6 sodov, 4 kadi, 10 grabelj, 10 vil, 10 lopat,
5 krampov, 2 žagi in 2 sekiri v cenilni vrednosti 319.950" K.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij znaša 400.000 K.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 26. marca 1923.
1907 ö 297.	'	605
Razglas o prostovoljni prodaji zemljišča.
Pri podpisanem okrajnem sodišču se bo na prošnjo nedoletnega Ivana K r a p c a v Ižakovcih št. 48, zastopanega po varuhu Ivanu Srešu v Ižakovcih št. 49, prodajalo na javni dražbi nedoletnikovo zemljišče pod vi. št. 8 (B 20,28), 74 (B 8, 16), 93 (B 8) in 16 katastralne občine Melincev, namreč četrtin-ski solastninski deleži parcel št. 275, 276, 277 «Gornjih njiv», na katero odpada v naravi primeroma 1455 kv. s.
Javna dražba (licitacija) se bo vršila na licu mesta v Melincih dne 2. maja 19 2 3. ob devetih.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču in pri kr. notarju v Dolnji Lendavi.
Izklicna cena je 55.000 K. Ponudki, ki ne dose-zajo izklicne cene, se ne bodo jemali v poštev.
Vadij, ki ga mora položiti vsak ponudnik pred začetkom dražbe, znaša 6000 K.
Najvišji ponudek bo položiti v rokih, določenih v dražbenih pogojih.
Pravice vknjiženih upravičencev (bremena in dolgovi) ostanejo po dražbi nedotaknjene.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek L,
dne 16. aprila 1923.
E 213/22—7.	573
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. maja 19 2 3. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Prihova, vi. št. 48.
Cenilna vrednost: 151.103 K 50 v, vrednost pri-tekline: 3600 K, najmanjši ponudek: 103.123 K 66 v.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek II.,
dne 9. aprila 1923.
A 28/23—42.	581
Oklic prostovoljne dražbe.
Na prošnjo dedičev po upokojenem župniku Ivanu Vidergarju v Radomljah, umrlem dne 20. januarja 1923., bo dne 2 6. aprila 1923. ob
Proglasitve za mrtve.	571
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Alojzij Kranjc, rojen dne 12. decembra 1888., oženjen posestnik v Štritu, pristojenvBučko, poiilični okraj Krško.	Odrinil začetkom svetovne vojne leta 1914. s 17. pehotnim polkom v Galicijo; od takrat neizvesten.	Žena Angela Kranjc.	Ivan Smolik v Novem mestu.	5. 3. 1923.; T 6; 23-4.	1. novembra 1923.
Janez Videnlč, rojen dne 12. februarja 1891., samski posestnik v Češnjicah št. 21, občina Cerklje, politični okraj Krško.	Odšel kot vojak 17. pehotnega polka leta 1915. na gališko fronto ter pisal zadnjič dne 4. novembra 1915.; od takrat neizvesten.	Sestra Frančiška Videnič.		5. 3. 1923.; T 9/23—3.	1. novembra 1923.
Janez Gunčar, rojen dne 5. februarja 1888., samski posestnik na Gori Sv. Lovrenca, politični okraj Krško.	Prišel kot vojak 27. pehotnega polka dne 27ega marca 1915. v rusko ujetništvo, kjer zbolel za vodenico; od takrat neizvesten.	Brat Jožef Gunčar.		5. 3. 1923.; T 10/23—3.	1. novembra 1923.
Anton Šporar, rojen dne 20. januarja 1894., samski posestnikov sin v Bruhanji vasi, občina Podgora pri Velikih Laščah.	Odšel s 17. pehotnim polkom v Galicijo, odkoder zadnjič pisal meseca februarja 1915.; od takrat neizvesten.	Sestra Ivana Šporar.	Alojzij Sever v Velikih Poljanah.	15. 3. 1923.; T 11/23-5.	1. novembra 1923.
Janez Žugič, rojen dne 28. junija 1889., samski posestnik v Hrastju št. 8, občina Cerklje pri Krškem.	Bil kot vojak 17. pehotnega polka leta 1914. v Karpatih; od takrat neizvesten.	Sestra Terezija Žugič.		15. 3. 1923.; T 5/23-4.	1. novembra 1923.
Franc Uhan, rojen dne 22. oktobra 1873., oženjen posestnik in kovač v Straži št. 41.	Prišel kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka dne 14. novembra 1914. v srbsko ujetništvo; zadnjič pisal meseca oktobra 1915.	Sin Franc Uhan ml.		27. 3. 1923.; T 20/23-2.	1. novembra 1923.
Jožef Turk, rojen dne 13. junija 1894., samski posestnik v Pod-hosti št. 7, občina Toplice.	Bil kot vojak 17. pehotnega polka, 5. stotnije, dne 11. maja 1915. v bilki pri Kolomeji; od takrat neizvesten.	Oče Andrej Turk.		27. 3. 1923.; T 16/23-5.	1. novembra 1923.
Janez Mesojedec, rojen dne 24. februarja 1884., samski posestnik v Bruhanji vasi št. 5.	Bil kot vojak 17. pehotnega polka meseca maja 1916. v bojih na tirolski fronti ter zadnjič pisal meseca junija 1916.; od takrat neizvesten.	Sestra Ana Hajdinjak.		27. 3. 1923.; T 18/23-3.	1. novembra 1923.
Franc Erjavec, rojen dne 2. novembra 1884., oženjen čevljar v Cerovem bregu št. 3, občina Studenec pri Krškem.	Bil leta 1917. v bojih ob Piavi; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Terezija Erjavec.	Ivan Smolik v Novem mestu.	1. 4. 1923.; T 7/23-2.	1. novembra 1923.
Anton Steh, rejen dne 24. maja 1892., samski posestnik v Cesti št. 25.	Bil kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka, 2. stotnije, v Karpatih; izza meseca marca 1915. neizvesten.	Mati Marija Steh.	Anton Perko, posestnik v Ždenski vasi št. 15.	1. 4. 1923.; T 19/23—4.	1. novembra 1923.
Franc Grebenc, rojen dne 6. februarja 1893., samski posestnikov sin v Malih Laščah.	Bil kot vojak 17. pehotnega polka, 4. stotnije, na gališki fronti; izza dne 15. januarja 1915. neizvesten.	Oče Janez Grebenc.	Brat Janez Grebenc.	1. 4, 1923.; T 15/23-3.	1. novembra 1923.
devetih v župnišču v Radomljah prostovoljna sodna dražba v zapuščino spadajočih premičnin, sobne in kuhinjske oprave, posod, knjig-povestne in bogoslovne vsebine (Valvazor [Krajčeva izdaja], Mayerjev konverzacijski leksikon, drja. Weissa «Weltgeschichte», «Dom in Svet» [15 zvezkov] in dr.).
Dražbeni pogoji se razglase pri dražbi.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek L,
dne 13. aprila 1923.
E 2262/22—7.	575
Dražbeni oklic.
Na predlog Franca Grudna, 1365 E., 41. St., Cleveland, Ohio, Severna Amerika, bo dne 7. maj a 1 9 2 3. ob devetih na licu mesta v Hrastju št. 1 pri Grosupljem na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih pod vi. št. 92 v zemljiško knjigo za katastralno občino Stransko vas:
Označba nepremičnin: pritlična hiša v Hrastju št. 1 s priteklinami, vrt in 16 zemljiških parcel (pol grunta); cenilna vrednost: 611.125 K, najmanjši ponudek: 326.668 K.
Zdražitelj mora prevzeti brez zaračuna na največji ponudek stvarno breme preužitka in stanovanja v cenilni vrednosti 121.125 K.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 5. aprila 1923.
E 31/23—5.	584
Dražbeni oklic.
Dne 2. maja 1 923. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Hmelčič vi. št. 534.
Cenilna vrednost: 5200 K, najmanjši ponudek: 3466 K 66 v.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 28. marca 1923.
Št. 361/23.	586
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Ivan Šušteršič z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1923.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani; predsednik: dr, D. Majaron s. r.
Št. 2182.
576
Razglas o zvišani mostnini na savskem
mostu pri Sevnici.
Graščini boštanjski, lastnici savskega mostu pri Sevnici, se dovoljuje, da sme izza dne 1. maja 1923. pobirati zvišano mostnino po nastopnem cenovniku:
1.	)	od	osebe........................0-25	Din,
2.	)	od	drobnice......................!•—	»
3.	)	od	živine.....................2—	»
4.	)	od	enovprežnega voza z voznikom	0-25	»
5.	)	od	dvovprežnega voza z voznikom	0-40	»
6.	)	od	ročnega voza z voznikom . .	0-25	»
7.	)	od	kolesa z voznikom ....	0-50	»
8.	)	od	motocikla z voznikom .	.	.	1—	»
9.	)	od	avtomobila z voznikom . .	.	3-'—	»
Ta cenovnih velja za enkratno prekoračitev mosta.
Vojaštvo, vojaška in državna vozila so oproščena mostnine.
Ta cenovnih velja do preklica za dobo abnormalnih razmer po vojni, najdalje pa do dne 25. novembra 1925., t, j. do dne, ko preide imenovani most po deželnem zakonu štajerskem z dne 29. januarja 1873., št. 3, in po odloku štajerske deželne vlade z dne 25. novembra 1875., št. 16.205, v last štajerske dežele, odnosno one pokrajine ali oblasti, ki bo vzdrževala cesto, katere objekt postane ta most.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 13. aprila 1923.
Zastopnik gradbene direkcije: inž. Hanuš s. r.
K št. 2580.	577
Razglas o prevzemu adaptacijskih del v kleti vladne palače v Ljubljani.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za prevzem adaptacijskih del v kleti vladne palače v Ljubljani.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 1 2 e g a m a j a 1.1. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako:
«Ponudba za prevzem adaptacijskih del v kleti vladne palače v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbene komisije med 10. in 11. uro na dan licitacije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 2 pri oddelku IV. podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 5 %j (odnosno 10%, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri finančni deželni blagajni v Ljubljani najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». O položeni kavciji izda blagajna položnico, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem s ponudbo je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 1 Din, da so plačani vsi davki, in istotako kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje razpisanih del.
Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na ponujeno vsoto.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni po dražbi.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 14. aprila 1923.
Zastopnik gradbene direkcije: inž. Hanuš s. r.
K št. 2582.	578
Razglas o prevzemu adaptacijskih tlel v
zavodu za umobolne v Ljubljani.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za prevzem adaptacijskih del v zavodu za umobolne v Ljubljani.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke, dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 1 2 e g a maja 1.1. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako:
«Ponudba za prevzem adaptacijskih del v zavodu za umobolne v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbene komisije med 10. in 11. uro na dan licitacije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 2 pri oddelku IV. podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 5 %j (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri finančni deželni blagajni v Ljubljani najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena '24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». O položeni kavciji izda blagajna položnico, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem s ponudbo je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 1 Din, da so plačani vsi davki, in istotako kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje razpisanih del.
Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na ponujeno vsoto.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni po dražbi.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 14. aprila 1923.
Zastopnik gradbene direkcije: inž. Hanuš s. r. Št. 2601.
Razglas.
Z uredbo o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi je predpisano pod točko A/II/7, da so za razdalje in neuporabnost potov odločilna potrdila okrožnih gradbenih sekcij in gradbene direkcije.
Da se čim bolj uprosti zamudno delo, ki je spojeno z ugotavljanjem razdalj, odreja gradbena direkcija:
Vsi polagalci računov naj predlagajo odslej listine z razdaljami, ki jih je treba ugotoviti, svojemu nadrejenemu oblastvu, ki jih zbira ter jih vsako soboto, zbrane v skupen spis, pošlje, in sicer listine, ki se tičejo uradnih opravil v območju okrožne gradbene sekcije ljubljanske, gradbeni direkciji, listine, ki se tičejo uradnih opravil v ostalih krajih, pa dotičnim okrožnim gradbenim sekcijam, v katerih območju se je vršilo uradno opravilo.
V vednost naj služi, da obseza okrožna gradbena sekcija v Ljubljani okrajna glavarstva Ljubljano, Kamnik, Litijo, Kočevje in Logatec;
okrožna gradbena sekcija v Kranju okrajni glavarstvi Kranj in Radovljico;
okrožna gradbena sekcija v Novem mestu okrajna glavarstva Novo mesto, Črnomelj in Krško;
okrožna gradbena sekcija v Celju okrajna glavarstva Celje, Brežice in Konjice;
okrožna gradbena sekcija v Slovenjgradcu okrajno glavarstvo Slovenjgradec, ekspozituro Mozirje in okrajno glavarstvo Prevalje;
okrožna gradbena sekcija v Mariboru okrajni glavarstvi Maribor in Gornjo Radgono;
okrožna gradbena sekcija v Ptuju okrajni glavarstvi Ptuj in Ljutomer;
okrožna gradbena sekcija v Murski Soboti okrajno glavarstvo Mursko Soboto in ekspozituro Dolnjo Lendavo.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 17. aprila 1923.
Zastopnik gradbene direkcije: inž. Hanuš s. r.
Št, 3103/1923.	548 3—3
Razglas o opravljanju državnega izpita za samostalno vodstvo gozdnega gospodarstva.
Na podstavi začasne naredbe ministrstva za šume in rudnike z dne 22. oktobra 1919., št. 15.462, se razpisuje s tem natečaj za državni izpit za samostalno vodstvo gozdnega gospodarstva.
Prošnje za opravljanje tega izpita morajo predložiti kandidati podpisanemu odseku najkesneje do dne 2 0. maja t. 1., in sicer oni, ki so v javni službi, po svojem nadrejenem oblastvu, ostali pa po pristojnem političnem oblastvu.
Prošnji je treba priložiti:
1.	) Krsitni list.
2.	) Zrelostno izpričevalo in izpričevalo o šumarskih študijah, dovršenih na vseučilišču kraljevine Srbov, Hrvatov in -Slovencev v Zagrebu.
Kandidati, ki so dovršili šumarske študije na drugi visoki šoli, morajo dokazati, da so opravili vse predpisane izpite iz onih predmetov, iz katerih se opravlja izpit na vseučilišču kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu.
3.	) Izpričevalo o neoporečnosti, izdano po pristojnem političnem oblastvu.
4.	) Kratek življenjepis.
5.	) Izpričevalo, da je bil prosilec po- dovršenih študijah vsaj leto dni v praktični šumarski službi pri urejenem gozdnem gospodarstvu.
6.	) Samostalno sestavljen in z lastnim mnenjem opremljen strokovni popis poslov, s katerimi se je prosilec bavil in ki jih je vodil ob praktičnem službovanju.
Izpit se bo vršil pred nalašč za to postavljeno izpraševalno komisijo dne 4. junija t. 1. in naslednje dni v prostorih Šumarskega doma v Zagrebu,
Šumarski odsek ministrstva za šume in rudnike v Zagrebu,
dne 12. aprila 1923.
Razne objave.
Št. 29.920.	590 3—1
Karotina banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Na podstavi odločbe gospoda ministra za finance kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 4ega aprila t. L, št. 13.000, mora Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev takoj začeti z likvidacijo poslov v podružnicah bivše Avstro-ogrske banke. Zato pozivlje Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
1.	) vse one osebe, ki so na kakršnikoli osnovi kaj dolžne bivši Avstro-ogrski banki, naj plačajo svoje dolgove najkesneje do dne 3 0. junija t. 1. pri podružnicah Narodne banke v onem kraju, kjer so se zadolžile.
To se ne tiče hipotekarnih posojil, katerih likvidacijo si je pridržala Avstro-ogrska banka na Dunaju.
Dolg se mora plačati v dinarjih, računaje štiri krone za en dinar, a eno avstro-ogrsko krono za eno našo krono. Poleg glavnega dolga se morajo plačali obresti za ves čas od zapadlega roka do dne, ko se dolg plača, po obrestni meri, ki je veljala za dotično vrsto posojila pri bivši Avstro-ogrski banki.
Narodna banka ima pravico, po preteklem roku sodno zahtevati plačilo vseh terjatev iz celokupne dolžnikove imovine brez ozira na to, ali se je učinil dolg v lombardu ali na kakršnikoli drugi osnovi.
2.	) Vse one osebe, ki imajo na kakršnikoli osnovi
kaj prejeti od bivše Avstro-ogrske banke, naj se najkesneje do dne 3 0. j u n i j a t. 1. prijavijo podružnici Narodne banke v onem kraju, kjer je terjatev zasnovana z dokumenti, na katere opirajo to svojo terjatev.	Uprava.
607	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 8. aprila 1923.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga,................. 347,866.553	‘90
Posojila....................... 1.467,483.889-80
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................... 1.238,216.353-46
Račun začasne zamene ....	297,573.863" 13
Dolg države..................... 2.956,550.000"	—
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163" — Saldo raznih računov............. 102,069.113	-73
Pasiva:	8.548,136.937-02
Glavnica Din 50,000-000 v kovanem zlatu: od te vplačano	18,822.000- —
Rezervni fond.................. 4,997.630"96
Novčanice v tečaju............ 5.436,962.695" —
Državni račun začasne zamene. 297,573.863 " 13 Terjatve države po raznih računih 146,253.918" 14
Razne obveznosti................. 505,149.666	"79
Terjatve države za založene domene .......................... 2.138,377.163"	—
Saldo raznih računov. • • • ___________—________
8.548,136.937-02
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
6	% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave
7	% na leto.
587 Preložitev občnega zbora.
Občni zbor Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani se ne bo vršil dne 26. aprila t. L, marveč dne 2 4. maja t. 1. z istim dnevnim redom, kakor je bil objavljen v Uradnem listu 26 z dne 15. marca 1.1,
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani,
dne 21. aprila 1923.
560	Razid društva.
Podružnica «Slovenske Straže» na Krki se je prostovoljno razšla.	Fratlc Rebolj ml. s.r.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.