PROBLEMATIKA DOMOV ZA STAREJŠE OBCANE
Vse več bolnih in nepomičnih
Ko smo pred desetimi leti gradili domove za starejše občane je prevladovalo mnenje, da naj bodo ti domovi predvsem resnično bivalno okolje za vse tiste starejše občane, ki želijo jesen življe-nja preživljati čimbolj brezskrbno a še vedno v stiku z okoljem in dejavnostmi, ki jim zapolnju-jejo dnevni čas. Skratka, v domu naj bi bili deležni normalne domske oskrbe! A današnja slika tega skorajda idiličnega bivanja je povsem drugačna. Nič prijazna ni in zapisali bi lahko, da je celo skrb zbujajoča.
Cemu? Vse več je v naših domovih (v domu na Bokaicah in v enoti Kolezija) občanov, katerih
Skupno 570postelj
V Domu na Bokalcah je 378 postelj, v enoti Kolezija pa 192. Čakalna doma je na Bokal-cah nekoliko manjša (večje število postelj), v povprečju pa je vloženih za oba domova nekaj več kot sto prošenj.
zdravstveno stanje je slabo. Iz leta v leto se manj-ša odstotek zdravih oskrbovancev — v obeh do-movih je ta odstotek padel v zadnjih treh letih na od 23 na 18 odstotkov. To pomeni, da se število oskrbovancev z osnovno oskrbo zmanjšuje, precej pa narašča število tistih, ki morajo biti deležni tako imenovane dodatne oskrbe. Vse več je nepo-mičnih in polpomičnih oskrbovancev, ki potrebu-jejo celodnevno nego in pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Vse bolj narašča tudi število dementnih (bebavost, izguba spomi-na) pa tudi inkontitentnih (nekontrolirano odva-janje). Slednjih je že preko 40 odstotkov oskrbo-vancev. Narašča tudi število tistih, ki jih je potreb-no oblačiti, dvigovati in hraniti. V domovih starej-ših občanov opažajo, da je zdravstveno stanje populacije, ki prihaja v dom iz leta v leto slabše, zato postaja tudi delo v domu bolj zahtevno glede zdravstvenega pristopa do bolnika, glede hrane in fizioterapije.
V zdravstveno negovalni službi delajo višje in srednje medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, strežnice — negovalke in čistilke. V do-mu delata tudi dva zdravnika vse dni v tednu razen nedelje. Skupno število bolniščnih dni se je
v dveh letih zvišalo za 15 odstotkov, napotitve v bolnico pa za 35 odstotkov, povprečna ležalna doba pa je padla od 18,2 na 15,3 dni. Ktejnujepo eni strani pripomoglo slabo finančno stanje zdrav-stvenih organizacij, po drugi strani pa narašča število zaužitih zdravil na oskrbovanca.
Premalo usposobljeni podaljški bolnišnic
Skratka, tozadevno se situacija v domovih sla-bi, kljub trudu, prizadevnosti in dobri volji zapo-slenih. Za tako zahtevno nego iraajo premalo srednjih in višjih medicinskih sester, zato izvajajo nego negovalke, ki pa nimajo ustrezne izobrazbe.
Povsem na dlani je ugotovitev, da bi bilo po-trebno zvečati obsega zdravstvenih storitev in ta-ko zanje nameniti tudi več sredstev ter spremeniti kadrovske normative.
Dejstvo pa je tudi, da ti domovi vse bolj posta-jajo podaljšana roka bolnišnice, vendar nezadost-no in neprimerno opremljene in usposobljene.
Sanatoriji odprtega tipa?!
Takšnega mnenja so bili tudi člani izvršnega sveta, ki so hkrati predlagali, da bi, za prihod iz bolnišnic za tiste paciente, ki ne morejo skrbeti zase ali nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje, zagoto-vili bivanje v »sanatorijih« odprtega tipa bodisi kot prehodna faza ali podaljšanje bolnišničnega zdravljenja. Ti sanatoriji bi bili namenjeni starej-šim ljudem s srednjim nivojem zdravstvenih uslug.
Predlagali so tudi, da se izboljša, predvsem pa okrepi služba za nego na domu, tako da bodo v domovih občani, ki bodo to želeli in ne morejo sami skrbeti zase.
Problema pomanjkanja negovalnih in finančnih sredstev pa se po mnenju izvršnega sveta lahko rešimo tako, da v primeru, da bi sprejeli zakon o možnosti civilnega služenja vojaškga roka, lah-ko vojaški obvezniki opravljali delo negovalcev v domovih starejših občanov ali nego na domu. V organizacijo nege na domu se lahko vključijo tudi humanitarne in cerkvene organizacije.
Ob vsem tem pa je potrebno zagotoviti večje zmogljivosti in boljše kadrovske normative, ki bodo omogočali boljšo oskrbo oskrbovancev v do-movih starejših občanov.