kgimuL LETO XXXII, številka 16, 4. avgust 2000 Cena 269,00 SIT Z G 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS NAMESTO LIKVIDACIJE SOLASTNIŠTVO MOZIRSKE 8. DNEVI TURIZMA NA SOLCil TEMA MESECA: NOVO ŠOLSKO LETO PRED \ OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CE L JE ' * S N 0.0.032 s cvetačo in brokolijem Frupi Teatanic (M ledeni čaj 1,5 lun. Viut ‘ Steklenica enotna znižana cena v 1,5 litrske osvežilne' tn ponudba 139,00 SIT ercator tudi ¥ Zgornji Savinjski dolini v vseh zadružnih trgovinah zagotavlja kakovost po m \AVifc THg°, V) Zadruga mozirie nsfoled zgornjesa vinjska jska kmetu Mozirje z. o. zadruga 199,00 SIT RADICmpELJE TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Izkoristite še zadnje sončne žarke in za sončna ocaia F s \\ :www.8avlij-novioe-sp.sl Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo ,\\\^ najkasneje osem dni pred izidom Nnkx tekoče številke. - ' ' \Sw Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis \ Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Ml Objavljenih rokopisov in fotografij ne cžnjemo si pravico kra lil. Pisem bralcev in oj »riramo. \wS\' Vnedeljo, 15. oktobra, bomo po štirih letih spet volili naše predstavnike v državnem zboru. Takojeodloälpredsednik državo, ki seje pred tem o datumu volitev posvetoval z vsemi predsedniki parlamentarnih strank. 0 tem, kako bodo potekale letošnje volitve, bo še veliko govora v času predvolilne kampanje, medtem pa so si poslanci vzeli nekaj dni zasluženega dopusta. V tem času bo opravljena adaptacija parlamentarne dvorane, da bo lahko državni zbor v novi zasedbi lažje opravljal svojo zahtevno nalogo. Seveda se bomo tudi v uredništvu Savinjskih novic vključili v predvolilno kampanjo in omogočili vsem kandidatom oziroma političnim strankampredstavitev volivcem. Pri tem bomo (tako kot doslej) striktno upoštevali načelo enakopravnosti, skladno s prakso zadnjih let pa nameravamo izdati tudiposebnopredvolilno številko, ki jo prejmejo vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Letošnje poletje se sicer bistveno ne razlikuje od svojih predhodnikov, razen mor-dapo vremenu. Turistične prireditve se vrstijo ena za drugo, še posebej slovesno pa je letos na Ljubnem, kjer so pripravili že 40. Flosarski bal. Mlada občina je omenjenoprireditev »posvojila«kot občinskipraznik in ji s tem dodala vsebino ter razsežnost. Tudi tokrat se na Ljubnem odvija cela vrsta najrazličnejših aktivnosti, ki bodo doživele veliki finale v nedeljo z obujanjem fiosar-skih običajev. Tovrstne turistične prireditve naj bi v dolino privabile čim več obiskovalcev. Sodeč po statističnih rezultatih, kijihje objavila Upravna enote Mozirje, smo glede tega Zgomjesavinjčani bolj malo uspešni, saj nam število obiskovalcev in nočitev upadata. Vsaj lani je bilo tako, če podatke primerjamo zletom 1998. Edina svetla izjema je Solčavsko oziroma Logarska dolina, kjer so tudi letos z obiskom zelo zadovoljni. Odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo naj bi sedanjo sliko še polepšalo, zato so domačini pravočasno ukrepali in začeli z umirjanjemprometa v sami dolini. Če bi jo namreč zatrpali z jekleno pločevino, seveda ne bi bila več tisto, zaradi česar jo vsakodnevno obiskujejo turisti od blizu in daleč. Novo šolsko leto je tako rekoč pred vrati. Zato smo v tej številki za vas pripravili temu ustrezno tematskoprilogo, naslednja številka pa bo med vami 18. avgusta. Do takrat vam želim čimvečprijetnih poletnih dni\ ■pHAl/* Namesto likvidacije solastništvo........ Kmetje ne potrebujejo krajinskega parka na Golteh Biti zraven pomem tudi odgovornost........ Osnovna šola Rečica ob Savinji: V pričakovanju prvega j__V\\ \ 'vCv \ Občinski svet Luče: Zamrznili ceno odvoza smeti Gkonina: Složno in delovno do želenega cilja........9 SLS+SKD: Slovenska družina je ogroženai.............10 IJubno ob Savinji: Srečanje ljudskih godcev 11 TD Solčava: 8. Dnevi turizma na \ solčavskem.......... 12 Zgodovina in narodopisje Kako so nekoč volili..17 Tema meseca: Novo šolsko leto pred vrati.................18 Gorsko kolesarstvo: Luka Pustoslemšek in Boštjan Pahovnik v slovenskem vrhu.......26 OSREDNJA KNJIŽNICA —CSUB------ Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Lojze Slak z mladimi harmonikarji v Šmihelu (foto:Ciril Sem) Zgoraj desno: Otvoritev vodovoda v Okonini (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Podpis pogodbe o gradnji športne dvorane v Nazarjah (foto: KF) Spodaj desno: Kurjenje oglarske kope v Logarski dolini (foto: Marija Šukalo) JP Komunala Mozirje Namesto likvidacije solastništvo Po osamosvojitvi Slovenije je bilo zaradi korenitih sprememb tudi komunalno gospodarstvo soočeno s temeljitim prilagajanjem novonastalim razmeram. Z lastninjenjem družbenih podjetij in uvedbo zakona o lokalni samoupravi se je močno spremenilo tudi poslovno okolje javnih podjetij. Z delitvijo občin so novonastale občine postale solastnice javnih podjetij, ki so se znašla v situaciji, da svojo dejavnost opravljajo v večih občinah. Ravno delitev premoženja zgornjesavinjskih občin - mimogrede, delitvena bilanca je po petih letih usklajevanj in pregovarjanj končno pred podpisom - je najbolj občutilo JP Komunala Mozirje. Do pred kratkim je namreč prevladalo stališče, daje potrebno podjetje preprosto likvidirati, trezen premik v in javnimi podjetji glede osnovnih infrastrukturnih sredstev, ki so, v skladu s predpisi, namenjena izključno izvajanju dejavnosti. Znano je, da so infrastrukturni objekti v lasti občin, vendar, pravi Darja Planinšek, amortizacija osnovnih sredstev v upravljanju infrastrukture predstavlja strošek javnega Mozirje, v občini Ljubno pa so v vrednosti sedmih milijonov izvedli strojno-tehnološka dela na vodo-hramu v Okonini v povezavi z Juvanjem. Poleg tega vzdržujejo okoli 220 kilometrov občinskih cest v občinah Mozirje, Nazarje in Ljubno. Žal, ugotavlja Darja Planinšek, lahko zaradi pomanjkanja denarja opravljajo samo nujna vzdrževalna dela. Podjetje, nad katerim je pet let visel meč negotovosti, se očitno trudi zadovoljiti tako uporabnike kot lastnike. Zavedajo se, da je vsem težko ugoditi in hkrati upajo, da bo usoda 36 zaposlenih odvisna predvsem od njihovega dela in prizadevanj. Savinjčan Gradnja povezovalnega kanala med Prihovo (foto: Ciril Sem) in razmišljanju odgovornih je očitno zmogel najti optimalnejšo rešitev. Z določitvijo solastniških deležev bo mozirsko komunalno podjetje torej ostalo v lasti petih občin. Gornji Grad z lastnim komunalnim podjetjem v tem delu ni več aktualen. Dejstvo je, pravi Darja Planinšek, v. d. direktorice, da je podjetje zaradi zagotavljanja osnovnih življenjskih potreb prebivalcem izrednega pomena. Za razliko od koncesionarjev javna podjetja ne smejo ustvarjati dobička, poleg tega je njihovo delo nenehno pod občinskim nadzorom, in sicer tako glede cen storitev kot obsega in kvalitete opravljenih del. Poleg tega je uveljavitev zakona o gospodarskih j avnih službah vpeljala nove odnose v poslovna razmerja med občinami podjetja, zato je sestavni del kalkulacije cene storitev. Direktorica JP Komunala je prepričana, da ima občina precej možnosti, s katerimi lahko vpliva na oblikovanje poslovnega izida javnega podjetja; od nadzora pri oblikovanju cen do možnosti izbire izvajalca posameznih del. Notranjo organiziranost podjetja bo možno izvesti po sprejetju odloka o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, kljub pravni nedorečenosti pa se mozirski komunalci trudijo delati odgovorno in korektno. Trenutno izvajajo tri večje projekte, in sicer širitev čistilne naprave v Lokah, vredne 34 milijonov, med Rečico in Prihovo gradijo povezovalni kanal. Potrebnih 40 milijonov je zagotovila občina Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH Mozirje Kmetje krajinskega parka na Golteh ne potrebujejo V mozirski občini se trudijo uskladiti nasprotujoča mnenja in napisati prostorski akt, ki bo zadovoljil varuhe narave in obenem omogočal razvoj turizma. Nekakšen začaran krog torej, iz katerega bo potrebno potegniti optimalno možnost. Sicer se občini obeta še nadaljnja bolj ali manj sušna turis- tična prihodnost. Po slabih sezonah v preteklih letih je za mozirski turizem še kako važno vprašanje razvoja, vezano na smučarsko središče Golte. To je sedaj v lasti italijanskega investitorja Schaera. Težava je v tem, ker dogovora, ki bi bil skladen z zakonom o varovanju narave, še ni. S sprejetjem začasnih prostorskih ureditev in javno razpravo je občinski svetltalijanu dal možnostzazačetek najnujnejših del, ki se nanašajo na zajetje vode za dosneževanje in zamenjavo naprav, drži pa tudi, da z deli že zamujajo. Biti to plat zvona je morebiti še prezgodaj, dejstvo pa je, da precej vzrokov terja skorajšnjo ureditev razmer. Nezaposlenost v občini in dolini nasploh je nad republiškim povprečjem, s sanacijo zarjavelih in zastarelih naprav, ki v krajinski park takšne, kot so, ne sodijo, bi se odprla nova delovna mesta. Kmete, ki so z investitorjem že sklenili dogovor o najemnini parcel na smučiščih, je na javni obravnavi zanimalo, katere naravne znamenitosti so na Golteh, ki bi preprečevale posege. Po njihovem jih ni, zato bi lahko trinajst let star odlok o krajinskem parku preprosto ukinili. Kot primer so navedli Logarsko dolino, v kateri se kljub zaščiti gradi in obnavlja. Predstavnik Zavoda za gozdove je opozoril na previdnost. Golte ležijo na prepustnem apnencu, nevarnost onesnaževanja vode, ki odteka v dolino pa je velika. Na območju Tir-skih peči gnezdi eden od zadnjih dveh orlovskih parov, torej bi lahko vsaka nestrokovna poteza povzročila precejšnjo škodo. Takšna so torej stališča, na javni razpravi so prisotni lahko slišali obljubo tehničnega vodje Davida Senese, ki je obljubil, da bo vlagatelj zanesljivo varoval naravo. Vendar brez ustreznih bivalnih kapacitet gostov ne bo. Zamenjava vlečnic ne predvideva krčenja gozdov ali preusmerjanja voda, dejstvo pa je, da marsikatero evropsko smučišče leži v zaščitenem nacionalnem območju, vendar se naprave redno obnavljajo. Spremembe odloka bodo mozirski svetniki predvidoma sprejemali na izredni seji v avgustu. Morebitni zapleti ali celo zavrnitev odloka pa bi za vlagatelja zagotovo pomenilo izgubljeno sezono, za mozirsko občino in posredno celo dolino pa morebiti še kaj več. Savinjčan Savinjsko šaleška območna razvojna agencija Biti zraven pomeni tudi odgovornost Na ponedeljkovi seji skupščine Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije so bile potrjene spremembe in dopolnitve družbene pogodbe, ki jasno opredeljujejo pristojnosti posameznih organov družbe. Zaradi neizpolnjenih finančnih obveznosti občin ustanoviteljic, je razvojna agencija preteklo leto zaključila z izgubo, ki se izkazuje tudi v prvem polletju leta 2000. Zaradi izpada dohodka, pravi direktor Franci Kotnik, niso bile izvedene vse aktivnosti iz programa dela. V prihodnje naj bi se dogovor glede financiranja vendarle spoštoval, nenazadnje je z vstopom šaleških občin donedavni ZPC prerasel v regijsko institucijo, kjer se pričakuje odgovornost vseh družbenikov. V prvem polletju se je Savinjskošaleška območna razvojna agencija, kakor se po novem imenuje, tvorno vključila v kreiranje programov javnih del. Temeljni cilj le-teh je zaposlovanje brezposelnih, temu namenu pa je služil tudi posvet o spodbudah aktivne politike zaposlovanja, katerega so pripravili skupaj z velenjsko območno službo Zavoda za zaposlovanje. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da je nezainteresiranost malih delodajalcev za zaposlovanje delavcev posledica stagnacije, v kateri se nahaja malo gospodarstvo v Zgornji Savinjski dolini. Stimulativne vzpodbude s strani države so očitno še vedno preskromne, kar se kaže tudi v delovni zakonodaji, ki še vedno ne dopušča večje elastičnosti pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev. Na podlagi ugotovljenih potreb je bil v zimskih mesecih izveden osnovni računalniški tečaj za podjetnike in njihove delavce. Statistična Savin jska regij a je bila poleg Pomurja in Zasavja izbrana kot pilotna, ki bo v obdobju 2000-2002 deležna posebne finančne pomoči programa Phare. Celoten obseg programa naj bi Savinjski regiji namenil 17,8 milijona evrov, od tega bodo po tretjino sredstev morale zagotoviti država, Phare in lokalne skupnosti. Med temeljne naloge razvojne agencije v prihodnjem obdobju gotovo sodi svetovanje in pomoč podjetnikom, prav tako pomembno bo sodelovanje pri pripravi in izvedbi občinskih razvojnih programov ter izdelava integralnega razvojnega programa savinjsko-šaleškega partnerstva. Glede na precejšnjo stopnjo brezposelnosti na tem območju bo tudi v bodoče potrebno aktivno izvajanje politike zaposlovanja; med konkretnimi nalogami, ki si jih je zadala razvojna agencija do konca leta, pa so poslovno srečanje gospodarstva, oblikovanje grozda na področju lesne industrije, razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetih na območju savinjske, koroške in gorenjske regije, sodelovanje z obrtnima zbornicama Mozirje in Velenje ter savin-jsko-šaleško območno gospodarsko zbornico Velenje. Celoten program, ki zajema še nekatere postavke, bo možno realizirati samo ob doslednem spoš- tovanju družbene pogodbe vseh podpisnic. Pred novoizvoljeno predsednico skupščine Anko Rakun, županjo občine Ljubno, je torej pomemben razvojni izziv. V nadzorni svet so bili imenovani Srečko Meh, Ivan Purnat, Mirko Zamernik, Ivan Rakun, Dominik Miklavc, Franc Benda in Vida Skok. Logarska dolina Svoje dni je bil Palenk priljubljeno zbirališče, predvsem planincev, za domače kmete pa je pomenil pomemben dodaten vir dohodka, saj so ga oskrbovali z domačo hrano. Zato je bilo presenečenje obiskovalcev Logarske doline toliko večje, ker so ostala njegova vrata spomladi zaprta. Nekdanje uslužbence je po pogodbenem dog- V trinajstčlanskem programskem svetu so poleg družbenikov še po en predstavnik Zavoda za zaposlovanje Velenje, Kmetijsko svetovalne službe, Šolskega centra iz Velenja in predstavniki nekaterih večjih podjetij v regiji. Savinjčan ovoru s Kovinotehno začasno zaposlilo podjetje Logarska dolina d.o.o., delo zanje pa so zagotovili v prenovljeni koči v Logarskem kotu. Palenk bo novim lastnikom služil za depandanse, s pospešenim razvojem Logarske doline pa je nekajletna negotovost in stagnacija penziona Palenk presežena. Savinjčan Penzion Palenk dobil novega lastnika Zdi se, da je nekajletne negotovosti okoli penziona Palenk v Logarski dolini konec. Donedavna lastnica penziona, celjska Kovinotehna, in družina Plesnik so namreč sklenili dogovor, po katerem bo slednja penzion kupila. .JGORNJESAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE. KONČNO JE LJUDEM KAPNILO, DA JE TREBA ZA RAZVOJ TUDI INVESTIRATI. USTANOVLJENA JE BILA AGENCIJA ZA RAZVOJ, K! NAJ BI ZDRUŽEVALA IN POMAGALA MALEMU GOSPODARSTVU... KAKO'ZELO'SMO INVESTIRALI V PRETEKLOSTI PA NAM NAZORNO KAŽE SEDANJE OBUBOŽANO STANJE V DOLINI. Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah V okviru izvajanja programa Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah koroške, savinjske in gorenjske regije, ki je sofinanciran s strani programa PHARE (pre-komejno sodelovanje Slovenija -Avstrija/sklad za male projekte), smo si na avstrijskem Koroškem pred nedavnim ogledali prostore za predelavo mleka in mesa. Udeleženci ekskurzije na avstrijsko Koroško Udeleženci ekskurzije smo se zjutraj zbrali v Železni Kapli in se skupaj odpeljali proti Bad Kleinkirchheimu, kjer smo se ustavili na ekološki kmetiji, last Christiana Mayrbruggerja, ki se ukvarja z različnimi dejavnostmi. Na kmetiji redijo krave za prirejo mleka, vse mleko, letno 70.000 kg, pa predelajo doma. Njihovi izdelki so pasterizirano mleko za šole, jogurti in mehki siri. Na kmetiji imajo urejeno mlekarno, ki je ustrezno opremljena za pripravo teh proizvodov. Mleko in jogurte embalirajo v povratno embalažo - steklenice in ga tudi sami dostavijo končnim potrošnikom. To so v glavnem šole in gostinski obrati. Poleg tega imajo na kmetiji urejeno trgovino s kmečkimi produktiin sistem bioplina, ki ga izkoriščajo za proizvodnjo električne energije, katero oddajajo v omrežje. V Bad Kleinkirchheimu smo si ogledali tudi objekt za koriščenje biomase (lesnih sekancev), s katero ogrevajo vodo za hotele in individualne porabnike. Drugi del strokovne ekskurzije je bil namenjen ogledu skupne klavnice, ki so jo postavili kmetje iz Sel. Klavnico nam je razkazal Nanti Olip, preds- Luče ob Savinji Po dogovoru bodo staro igrišče pod pokopališčem preplastili z novo asfaltno prevleko, postavili fiksna koša za košarko, obstoječa koša na novem igrišču pa odstranili. Celotne stroške bo nosila občina, kot rečeno, so rešitve spre- ednik Gospodarske interesne skupnosti selskih kmetov. Povedal nam je, da so se temeljito pripravili na novosti, ki so jih čakale z vstopom Avstrije v Evropsko unijo in že leta 1995 začeli s pripravami na graditev skupne klavnice po predpisih, ki jih zahteva evropska zakonodaja. Obratovati je začela pred dvema letoma. V tem obdobju se je priključilo še nekaj kmetov, ki od začetka niso verjeli v ta projekt. Objekt je zasnovan večnamensko. Zgornji prostori so namenjeni izobraževanju in družabnemu življenju, spodaj pa je garaža, kurilnica in klavnica s predelovalnim prostorom in hladilnicami. Gospodarska interesna skupnost ima v lasti tudi prevozna sredstva za dostavo živine in prevoz mesa. Od začetka so za klanje živine najemali profesionalne mesarje, sedaj pa so se kmetje tega dela naučili sami. Njihova vizija je, da bi čim več dela opravili sami in ne najemali ljudi od drugod. Zaradi tega organizirajo izobraževanja, ki jih izvajajo priznani strokovnjaki. Cvetka Goličnik jemljive tudi za mejaše. Skladno z odlokom o javnem redu in miru se tudi organizatorji tekem strinjajo, da odgovarjajo za morebitno škodo, nastalo na imetju mejašev, po postavitvi ograje okrog celotnega igrišča pa bo možno odlok izvajati v celoti (uporaba igrišča do mraka, prepoved vožnje s kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi). Rešitev je bila sprejeta ob pravem času, saj so v Lučah ponovno precej aktivni športniki. Po zagotovilih tajnika občine Cirila Rosca bodo ograje nameščene še pred novim šolskim letom. Savinjčan Elkroj Mozirje Uvedba sistema »20 ključev« V Elkroju se že vrsto let trudijo s stalnimi izboljšavami. Z njimi so začeli leta 1994, ko so pridobili certifikat kakovosti ISO 9OOI, nadaljevali pa s celovitim optimaliziranjem podjetniških procesov pod vodstvom dr. Ferka. Nato so se zvrstili še programi Phare, TAM, EDO, CDA, AA, benchmarking in analiza poslovnih procesov. Rezultati vseh projektov so bili pozitivni, zato so se lotili novega procesa, kinaj bi podjetju prinesel še večjo uspešnost v prihodnosti. Gre za sistem »20 ključev«. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je z namenom povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva januarja letos objavilo javni razpis za uvedbo sistema »20 ključev« v podjetja. Med 15 izbranimi podjetji je tudi Elkroj kot edino konfekcijsko podjetje. Kot je v junijski številki tovarniškega glasila Kroj zapisala Brigita Jerovčnik, je razlogov za uvajanje sistema »20 ključev« v poslovanje Elkro-ja mnogo. Sistem naj bi imel pozitivne efekte na razvoj podjetja, povečanje produktivnosti in kakovosti, skrajšanje dobavnih rokov, zmanjšanje stroškov, večjo fleksibilnost in prilagodljivost spremembam na trgu, zadovoljitev strank, osredotočenost na izboljšave ter uporabo celovitega sistema pri doseganju izboljšav. Program »20 ključev« je celovit sistem, ki bazira na dejstvu, da izboljšava na enem področju vpliva na vsa druga področja. Vsak ključ torej deluje kot podpora drugim ključem oziroma pozitivni učinki na enem področju vplivajo na druga področja. Vseh ključev je 20, povezave med njimi pa so specifične. Temelje metode predstavljajo ključi 1,2,3 in 20, ki pospešujejo rast in razvoj ostalih 16 ključev, ti pa povratno vplivajo na temeljne ključe. Projekt je sestavljen iz petih stopenj, za vsako izmed njih pa bodo v Elkroju potrebovali eno leto. Prvo leto je namenjeno pripravi in izobraževanju, drugo leto uvajanju metode, tretje leto napredovanju in globlji uporabi, četrto leto institucionalizaciji in stabilizaciji ter peto leto rasti in ekspanziji. Franci Kotnik Rešitev, sprejemljiva za vse V Lučah so se uspeli dogovoriti, kako bodo rešili problem, ki je nastal zaradi povzročenega hrupa in motenja posesti ob športnem igrišču. Obstoječe igrišče ob šoli bodo v manjkajočih delih ogradili, pred najbližjo hišo pa bodo postavili tudi protihrupno ograjo. Osnovna šola Rečica ob Savinji V pričakovanju prvega šolskega dne Vrata nove osnovne šole na Rečici se bodo za vse uka željne mlade glave z vso gotovostjo odprla četrtega septembra. V tem času potekajo le še drobna finalna dela, s katerimi bo nova zgradba dobila končni videz. Slavnostna otvoritev nove šole na Rečici bo v sklopu občinskega praznika (foto: B. Kanjir) V tem času zaključujejo svoja dela tudi mizarji, brusijo se parketni podi, obešajo vrata in vgrajujejo zaključne letve. Vsa ta dela morajo biti gotova do devetega avgusta, ko bo prvi pregled šole. Tehnični pregled in prevzem šole se je zaradi dopustov pomaknil na 16. avgust, od takrat pa do konca avgusta pa se bo montirala notranja oprema. Slavnostna otvoritev nove šole, s katero bodo Nazarje Moderna športna dvorana bo z dolžino 44 metrov oziroma površino 1.600 kvadratnih metrov primerna tudi za tekme mednarodnega ranga v rokometu in odbojki, za kar se je v dolini v preteklosti že večkrat pojavila potreba. Pogodbo o gradnji omenjenega objekta sta v petek, 21. julija, podpisala župan občine Nazarje Ivan Pur-nat in namestnik generalnega direktorja CM Celje Marjan Vengust. Vzporedno z gradnjo športne dvorane poteka v Nazarjah tudi temeljita rekonstrukcija starega šolskega objekta, ki bo dozidan in prenovljen ustrezal zahtevam devetletnega osnovnega šolanja. Celotna vrednost investicije znaša 280 milijonov tolarjev, od tega bo rekonstrukcija starega šolskega objekta stala 50 milijonov. Četrtino potrebnih sredstev za športno dvorano, kjer bodo lahko istočasno nemoteno telovadili trije razredi učencev, bo prispevala država, levji delež pa bo nosila Občina Nazarje, ki bo po besedah župana Purnata del sredstev pridobila še iz drugih virov. Rekonstrukcija objekta A, kot v Nazarjah imenujejo staro šolsko zgradbo, bo zaključena do začetka šolskega leta 2000/2001, telovadnica pa naj potešene premnoge želje, stare že dolga desetletja, bo v času mozirskega občinskega praznika. V petek, 22. septembra ob 16. uri, se bodo torej vrata tudi formalno odprla, čeprav bo prej za njimi že dva tedna potekal pouk. Tudi prav, saj bodo lahko učenci šolo v teh dveh tednih sami dodobra spoznali, učitelji pa tudi ocenili njeno funkcionalnost. Benjamin Kanjir bi bila gotova v mesecu novembru. Pravočasen zaključek gradnje je v marsičem pogojen z vremenskimi razmerami v septembru in oktobru, saj je splošno znano, da je parket zelo občutljiv na vlago. Po besedah Marjana Vengusta bo izvajalec, ki medtem gradi tudi objekt na mejnem prehodu Pavličevo sedlo, cesto do mejnega prehoda in most čez Dreto na Kropi, storil vse, da bodo dela končana v predvidenih rokih. Franci Kotnik Rekonstrucija stare šole bo zaključena do 1. septembra (foto: KF) Zgornja Savinjska dolina Število turistov lani manjše Upravna enota Mozirje je na osnovi statističnih podatkov izdelala analizo stanja turizma v Zgornji Savinjski dolini v letih 1998 in 1999- Rezultati analize so vse prej kot spodbudni, saj je število turistov v letu 1999 glede na leto poprej padlo za dobrih osem odstotkov, število nočitev pa celo za dobrih sedemnajst odstotkov. V letu 1998 je dolino obiskalo 11.789 turistov, od tega 7880 oziroma 66,8% domačih in 3-909 oziroma 33,2% tujih. Največji obisk je bil zabeležen v avgustu (2.616 turistov), sledijo pa mu julij (2.131), junij (1.208) in maj (1.034). Najmanj turistov je predlani obiskalo dolino v mesecu novembru (317). V letu 1998 je bilo na območju Upravne enote Mozirje registriranih 30.255 nočitev, od tega 19.269 oziroma 63,7% s strani domačih in 10.986 oziroma 36,3% s strani tujih gostov. V letu 1999 je Zgornjo Savinjsko dolino obiskalo 10.821 turistov, od tega 7.359 oziroma 68% domačih in 3.462 oziroma 32% tujih. Tako kot leto poprej je bil obisk najboljši v mesecu avgustu (2.414), sledijo pa julij (1.804), september (1.374) in junij (959). Najmanj turistov je bilo v dolini v mesecu aprilu (262). Lani je bilo registriranih 25.043 nočitev, od tega 16.287 oziroma 65%s strani domačih in 8.756 oziroma 35%s strani tujih gostov. Če torej primerjamo število turistov v omenjenih letih, ugotovimo, da so lani obiskali dolino 803 turisti manj kot leto poprej, kar predstavlja 8,2-odstotni upad. Manjše je bilo tudi število nočitev - za 5.212, kar predstavlja 17,2-odstotni upad glede na leto 1998. V omenjeni analizi so obdelani tudi podatki za posamezne občine. Najbolj drastično je padlo število turistov v občini Mozirje - kar za 39,3% - in v občini Ljubno - za 35,2%. V občini Nazarje se je število gostov zmanjšalo za 9,3%, v občini Gornji Grad pa za 3,9%. Edino svetlo točko predstavlja območje občin Luče in Solčava, kjer je število turistov v primerjavi z letom poprej poraslo za 15,8% (zaradi lažje primerjave s podatki za leto 1998, ko občine Solčava še ni bilo, so sešteti podatki za obe sedanji občini). Podobna je slika pri številu nočitev. V občini Mozirje je bil njihov upad največji - 40,2%, le nekoliko manjši pa v občini Ljubno - 34%. V občini Nazarje se je kljub manjšemu številu gostov število nočitev povečalo za 4,7%, v občini Gornji Grad pa je bilo ravno obratno, saj je bilo število nočitev manjše za 17,5%. V občinah Luče in Solčava je število nočitev približno sledilo številu gostov in je poraslo za 11,2%. Franci Kotnik Začetek gradnje športne dvorane Pri osnovni šoli Nazarje so sredi julija začeli z gradnjo športne dvorane, ki bo služila tako za potrebe športne vzgoje osnovnošolcev kot tudi rekreacije občanov. Občinski svet Nazarje 32 milijonov proračunskega presežka 17. redna seja nazarskega občinskega sveta, zadnja pred počitnicami, je minila v znamenju predvsem dveh točk: rebalansa občinskega proračuna in razprave o izvajanju javne gospodarske službe ravnanja z odpadki. Naknadno so svetniki na dnevni red seje uvrstili še odlok o izvajanju javne službe proizvodnje toplotne energije. Proračun za leto 2000 je nazarski občinski svet sprejel že decembra lani, ko še ni bilo popolnoma znano, kolikšen bo obseg prihodkov. Sedaj je to jasno, zato je župan Ivan Pur-nat svetnikom predlagal rebalans proračuna, s katerim se prihodki s 466,4 milijona povečajo na 660,3 milijona tolarjev. Povečanje gre zlasti na račun prispevkov države za gradnjo daljinskega ogrevanja, sanacijo posledic poplav iz leta 1998, obnovo cerkve v Rovtu in ureditev muzeja, gradnjo ceste na Brdo in projekt CRPOV, plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s strani Glina in skonta podjetja Pluton za gradnjo osnovne šole. Na podlagi delitvene bilance je Občina Nazarje postala tretjinski lastnik podjetja Glin Grif. Odhodkov naj bi se v letu 2000 nabralo za 527,8 milijona tolarjev, od tega predstavljajo največje postavke odhodki za osnovno izobraževanje v višini 197,9 milijona, odhodki za komunalno dejavnost v višini 127,8 milijona in odhodki za cestno dejavnost v višini 6l milijonov tolarjev. V razpravi so svetniki od župana zahtevali odgovor, kako je s sofinanciranjem adaptacije fizioterapije v nazarski zdravstveni postaji s strani ostalih zgornjesavinjskih občin. Purnat jim je pojasnil, da bo polovico od 28,8 milijona tolarjev težke investicije prispevala država, preostalo polovico pa morajo prispevati ustanovitelji. Občina Nazarje bo kot lastnik objekta v celoti plačala popravilo strehe na zdravstveni postaji, preostanek omenjenega zneska, namenjen za prenovo fizioterapije in ureditev parkirnih prostorov, pa naj bi prispevale vse občine. Poročilo o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki je svetnikom podaljože Mraz, direktor podjetja PUP Velenje. Omenjeno podjetje je na območju občine Nazarje izvajalec ravnanja z odpadki že od avgusta 1997, v tem času pa je bilo nameščenih 851 standardnih posod, od tega 531 zasebnim gospodinjstvom, 33 gospodinjstvom v stanovanjskih blokih, 69 lokalom in 210 na ekoloških otokih. S tem je občina tako rekoč stoodstotno pokrita. PUP mesečno odpelje iz nazarske občine okrog 300 kubičnih metrov odpadkov, od tega okrog 50 kubik-ov sekundarnih surovin. Po besedah Jožeta Mraza so občani marsikje še vedno premalo ekološko osveščeni, kar se odraža v nedoslednem ločevanju odpadkov. To še posebej velja za ekološke otoke (le-teh je 30). Člani občinskega sveta so v razpravi predlagali, da bi se odvoz kosovnih odpadkov izvajal dvakrat letno (spomladi in jeseni), medtem ko je smiselnost odvoza bioloških odpadkov vprašljiva. Redno naj bi se izvajalo tudi pranje posod za odpadke, saj PUP že razpolaga z ustrezno tehnologijo. Jože Mraz je predloge podprl in obljubil njihovo realizacijo ob hkratnem dvigu cene storitve odvoza, ki pa naj bi znašal le nekaj odstotkov. Mraz je tudi povedal, da pristojno ministrstvo pripravlja uredbe o standardih o embalaži, nevarnih odpadkih in ločenih frakcijah, ki jih bodo morale v svoje odloke vnesti vse lokalne skupnosti. Obvezno bo treba vzpostaviti tudi inšpekcijski nadzor, kar bo po mnenju župana Purnata smotrno na nivoju savin-jsko-šaleške regije. V zaključnem delu seje so svetniki po hitrem postopku sprejeli odlok o določitvi predmeta in pogojev za izvajanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za proizvodnjo toplotne energije. Na podlagi tega odloka bo Občina Nazarje s podjetjem Glin Grif Pravi naslov za prave počitnice: SVIT Mozirje tel. 83-90-810 sklenila koncesijsko pogodbo. Ker se bliža 18. september -praznik nazarske občine, je župan občinskemu svetu predstavil osnutek programa prireditev. Poleg slavnostne seje sveta s podelitvijo priznanj in nagrad naj bi ob tej priložnosti odprli razstavo del Občinski svet Luče slikarjajožeta Horvata-Jakija, otvorili naj bi nove poslovne prostore Kovinoplastike Benda in oddelek fizioterapije v zdravstvenem domu, enotedensko praznovanje pa nameravajo obogatiti še z nekaterimi športnimi prireditvami. Franci Kotnik Zamrznili ceno odvoza smeti V Lučah so ceno vode zadnjič povišali leta 1995. Dve leti pozneje je bila sicer združena osnovna cena s takso za obremenjevanje okolja, z uvedbo davka na dodano vrednost se je cena komunalnih storitev celo nekoliko znižala, v teh letih pa je inflacija porasla za približno 50 odstotkov, kar seveda pomeni, da je upr avljalec Komunala Mozirje na področju vo-dooskrbe beležil izgubo. Ta se je pretežno pokrivala na breme amortizacije. Ob dejstvu, da imajo Lučani najnižjo ceno vode v Zgornji Savinjski dolini, so svetniki pristali na 30-odstotno povišanje cene vode za gospodinjsko rabo. Zaradi postopnega izenačevanja ostane cena gospodarske porabe zaenkrat nespremenjena. Več razprave in manj razumevanja svetnikov je bil deležen predlog PUP-a iz Velenja za 11,2-odstotno povišanje cene enkratnega odvoza smeti. Svetniki namreč ugotavljajo, da na odvzemnih mestih že nekaj časa vlada precejšen nered. Po pravici povedano, ga pomagajo ustvarjati tudi sami občani. Problem tiči v “komunalni kulturi” ljudi, saj, kot je bilo slišati, precej smeti še vedno najde mesto na nepravi lokaciji. Težava je v tem, da na nivoju celotne Zgornje Savinjske doline ni komunalnega inšpektorj a, ki bi imel pravico kršiteljem zakonodaje in občinskih odlokov izreči denarno kazen. O zavrnjenem predlogu za povišanje cene bodo svetniki ponovno razpravljali, vendar se morajo stvari prej urediti. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo primorani Podjetju za urejanje prostora iz Velenja odvzeti koncesijo. Na razpisu za izvajalca rekonstrukcije ceste v Podvežo in komunalno ureditev Kumrove njive in Spodnje vasi je med tremi prijavljenimi najugodnejši ponudnik podjetje Ceste mostovi Celje. Njihova ponudba znaša 130 milijonov tolarjev, kar pa je še vedno za 25 milijonov višje od cene, ki so jo s strani neodvisnih strokovnjakov pridobili v Lučah. Po mnenju svetnikov gre za cenovna pretiravanja. V kolikor županu Mirku Zamerniku ne bo uspelo s Celjani doseči primerne uskladitve cen, bodo primorani razmisliti o ponovnem razpisu. Savinjčan Če hočeš doseči cilj, hiti počasi in zaviraj tudi navzgor. Savinjčan Ljubno ob Savinji Kvalitetno usposabljanje za nadaljnje šolanje V osemdesetih letih so bile v Zgornji Savinjski dolini splošne šolske razmere, zaradi precejšnjega finančnega vlaganja, v republiškem merilu na visokem kakovostnem nivoju. V poznejših letih je bilo narejenega bore malo, na področju zaprtih šol praktično nič. Tudi na Ljubnem bodo pravočasno vzpostavili pogoje za devetletko (foto: Ciril Sem) Pomembno je, pravi Rajko Pintar, ravnatelj osnovne šole Ljubno, da se je v zadnjem času precej vlagalo v šolski prostor, ker se šolski tolar izteka. Dejstvo je, ugotavlja Pintar, da je bilo doslej iz tega naslova financiranih okoli 150 objektov na leto, vendar nič v Zgornji Savinjski dolini. Vsi skupaj torej lovijo zadnji vlak, da bi “potegnili” določena sredstva, v nasprotnem primeru bi morali čez nekaj let celotno finančno breme šolskih investicij nositi sami. Ugotovitev velja tudi za šolski trikotnik Rečica-Nazarje-Mozirje. V vsakem kraju obiskuje pouk od 250 do 300 otrok, takih šol je v Sloveniji največ in po ugotovitvah stroke se ravno na takšnem nivoju dosegajo najoptimalnejši rezultati. Tudi sicer je ljubenski ravnatelj prepričan, da zgornje-savinjske šole “delajo” dobre učence za nadaljevanje šolanja. Na Ljubnem v tem času s pospešeno gradnjo uresničujejo tri cilje: adaptacijo vrtca in prizidek jasli, ustvariti pogoje za enoizmenski pouk in seveda zagotoviti pogoje za 9-letno šolanje. Stopajo torej v krog šol v Zgornji Savinjski dolini, ki so pravočasno poskrbele za pogoje devetletnega šolanja, ki bo od leta 2003 naprej obvezno za vse šole. Dejstvo je, ugotavlja Rajko Pintar, da bodo pogoji devetletnega šolanja bistveno strožji od sedanjih. Na Ljubnem bo število učilnic popolnoma odgovarj alo naj višj im zahtevam devetletnega šolanja, na podlagi precizne demografije za preteklo leto pa jih je ministrstvo za šolstvo in šport opredelilo kot 18-oddelčno šolo. Statistični podatki kažejo, da se je število letno rojenih otrok na Ljubnem ustalilo med 30 in 40, z večjim številom oddelkov pa bo šolanje potekalo v manjših skupinah. Po predvidevanjih bodo začeli poučevati v novih delih šole prihodnje leto, vrtec bo adaptiran do letošnjega septembra in, kar je pomembno, pridobili bodo še eno telovadnico, ki bo služila tudi za potrebe občanov. Brez njihove referendumske odločitve za samoprispevek, bi bili zastavljeni cilji težko uresničljivi, je sklenil razmišljanje Rajko Pintar. Savinjčan Okonina Složno in delovno do želenega cilja V Okonini je bilo minulo soboto, na prvi dan praznovanja flosarskega bala, nadvse slovesno. Krajani so se upravičeno veselili dragocene pridobitve, ki jim je v hiše pritekla po vodovodnih ceveh, v drugem delu praznovanja pa so gasilci razvili nov prapor s podobo sv. Florjana, zaščitnika pred ognjem. Simbolična otvoritev vodovoda s 120-kubičnim vodohramom za Okonince ne pomeni zgolj rešitev vo-dooskrbnih zagat, ampak dokazuje, da znajo in zmorejo družno poskrbeti za boljšo kvaliteto življenja v kraju. Poleg drugih težav je bil dosedanji vodohrani premajhen, z novim vodnim zajetjem, vodohramom in zbiralnikom so te težave odpravljene. V času, ko predstavlja zagotavljanje neoporečne pitne vode velik problem za velik del človeštva, jepri-dobitev toliko dragocenejša. Najpomembnejši objekt v spodnjem delu občine Ljubno je bil realiziran s pomočjo občine, krajani sami so prispevali 5,5 milijona, za nemoten potek dela pa sta zaslužna predvsem Anton Priča in Franc Gov-ek. Dragocena pridobitev bo služila tudi za namene Juvanja in Radmirja, saj kapacitete omogočajo normalno oskrbo za približno 3000 ljudi. V drugem delu slovesnosti, katere so se udeležili številni gostje, so okon-inski gasilci razvili nov društveni prapor. Kot je bilo slišati, je gasilski simbol dar ljudi - tako posameznikov, podjetij in ostalih. Z zamenjavo 41 let starega prapora so tako tudi formalno zamenjali stare jugoslovanske oznake s slovenskimi. Slovesno zaobljubo je ob prevzemu podal predsednik društva Franc Govek, po pobratenju s prapori sosednjih društev pa je pridobitve, na katere smejo biti Okoninci resnično ponosni, blagoslovil mon-signor Jože Vratanar. Savinjčan Okoninski gasilci so po 41 letih dobili nov društveni prapor (foto: Ciril Sem) OBVESTILO V Uradnem listu RS št. 67/2000 je objavljen Odlok o razpisu rednih volitev v Državni zbor, ki bodo v nedeljo, 15.10.2000. Za dan razpisa rednih volitev po tem odloku, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje sreda, 16.8.2000. Naloga in pristojnost okrajne volilne komisije je tudi imenovanje volilnih odborov. Volilne odbore sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki. Politične stranke lahko najkasneje v desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov ter njihovih namestnikov Okrajni volilni komisiji Mozirje, Savinjska cesta 7. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA MOZIRJE Ljubno ob Savinji Stopili skupaj in naredili Nedeljo, ko se je pisalo 23. julija 2000, si bodo brez dvoma zapomnili ljudje iz Rastk nad Ljubnim. Njihovo delo pa si bodo z velikimi črkami zapisali v zgodovinski spomin tudi poznejši rodovi. Z veliko truda in odrekanjem, vse to pa povezano s precejšnjim finančnim zalogajem, so uspeli v celoti obnoviti podružnično cerkev svetega Miklavža. Ob somaševanju številnih duhovnikov je slovesnost vodil in cerkev blagoslovil mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger. Sveti Miklavž je zavetnik splavarjev in zato med Ljubenci še posebej čislan. Sedanjo cerkev pod pogorjem Smrekovca in ognjeniškega Komna so, na temeljih stare, zgradili leta 1864. Cerkev so prvikrat obnavljali že leta 1888, ko so ji povišali zvonik, po slabih sto letih, v začetku osemdesetih, so prizadevni krajani obnovili fasado, dotrajano ostrešje so nadomestili z novim, zvonik prekrili z bakreno kritino ter cerkveno ladjo z bobrovcem. Zunanjo podobo celovito dopolnjujejo nova macesnova okna s katedralnim steklom. Temeljite obnove je bila deležna tudi notranjost. Nov opečni tlak z izolacijo, pobeljene stene ter prenovljene klopi in obnovljene orgle iz leta 1877 so zadostni vzroki za besede zahvale domačinov ljubenskemu župniku Martinu Pušenjaku, ki je vseskozi skrbel za nemoten potek del. Sama zahvala je izražala več kot le zgolj vljudnostno gesto. V enaki meri gre hvala gotovo tudi njim samim, saj je bila ohranitev kulturnega in sakralnega spomenika uspešna samo ob polni prizadevnosti vseh. Z delom in denarnimi prispevki so propadajočo cerkvico ob sotočju potokov Žepe in Krupaha “vrnili v življenje” ter dokazali zdravo rast življa ob njej. Upati je, je med vrstice pozdravnega govo- ra dodal župnik Pušenjak, da bo trstva za kulturo, primaknila tudi kamenček k obnovi, preko minis- država. _ ... r Savinjčan Prenovljeno cerkev je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger (foto: Ciril Sem) SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Slovenska družina je ogrožena Leta 1989 so po ustanovitvi Kmečke zveze na pobudo kmečkih žensk prvič organizirali srečanje družin. Tokratno, že dvanajsto, je v sodelovanju s pašno skupnostjo Javorje organiziral občinski odbor SLS + SKD Luče. Tradicionalnega srečanja se vsako leto udeležijo številne družine iz Zgornje Savinjske doline, letos pa so zaradi nekoliko negotovega vremena prišli le najbolj zvesti. Med gosti je bil poleg predsednika stranke dr. Franca Zagožna in poslanca Jakoba Presečnika tudi dr. Andrej Umek, minister za okolje in prostor. Gornjegrajski dekan Jože Gračnar je v mašno bogoslužje lepo vpletel misli o vrednotah družine, ki jih je vredno in potrebno negovati, čeprav jim globalizacija ni naklonjena. Dr. Franc Zagožen je prepričan, da je tudi narod družina. Tako kot je potrebno razumevanje v naših družinah, kjer je potrebno potrpeti drug z drugim, se pogovarjati, zato da družina ostane skupaj, tako je tudi v narodovi družini, je zbrane nagovoril predsednik združene stranke. V času, ko se pripravljamo na vstop v evropsko družino, je tudi na tem nivoju potrebno razumevanje in solidarnost. Družina, ki se ne razume, razpade, je prepričan Zagožen in narod, ki se ne razume, ravno tako. “Ohranjajo se samo tisti, ki znajo živeti skupaj kot trdna skupnost. Evropska civilizacija ima nove perspektive, z združevanjem v EU se tudi nam nakazuje možnost, vendar se moramo najprej spraviti med seboj. V zadnjih tednih in mesecih smo bili kar precej razdvojeni, veliko je bilo napetosti, ukvarjali smo se s problemi, ki niso ključni za naše sožitje. Poslanci SIS + SKD smo se enotno odločili, da pripravimo vse pravne podlage, da bodo jesenske volitve potekale v miru, da jim nihče ne bo odrekal legitimnosti in legalnosti,” je zbranim spregovoril Zagožen. Po njegovem prepričanju je skrajni čas, da se začnemo pogovarjati o bistvenih stvareh skupne preteklosti. Brezplodna razprava o volilnih sistemih bi namreč lahko delila ta narod še naslednja leta ter bi resnično pripeljala do prave duhovne vojne in razkola. Narod je potrebno socialno in gospodarsko utrditi, potrebno je vedenje o solidarnosti, poskrbeti je treba za nemočne in sposobnim omogočiti, da storijo, kar je mogoče za svojo lastno korist, svoje družine in celoten narod. V Sloveniji je družina v krizi, je prepričan Zagožen, pred desetimi leti Se je v Sloveniji rojevalo 30.000 otrok, danes samo še 17.000, prihodnost pa kaže, da se jih bo čez 2 5 ali 30 let rodilo samo še od 8 do 9 tisoč. Začeti je treba z veliko več optimizma in se ukvarjati s ključnimi problemi našega sožitja, je zbranim družinam še podal v razmislek predsednik združene stranke SLS + SKD. Savinjčan Nestanovitno vreme je letos nekoliko razredčilo vrste kmečkih družin Sem) Poletni tabor glasbenikov na Obali Pomembne niso samo ure sedenja za instrumentom Letos je že peto leto zapovrstjo, odkar se je pričel in končal Glasbeni julij na Obali- tabor za obetavne mlade slovenske glasbenike. Celotno glasbeno dogajanje je potekalo pod pokroviteljstvom županstva Kopra in umetniškim vodstvom Tomaža Lorenza. Petdeset mladih glasbenikov se je letos izpopolnjevalo in si nabiralo novih izkušenj na inštrumentih kitare, violončela in komorne igre pri uglednih pedagogih in izvrstnih koncertantih, kot so: kitarista Jerko Novak in Istvan Römer, violončelist Andrej Petrač, pianistka Alenka Šček Lorenz ter violinist Tomaž Lorenz. Glasbenega julija na Obali smo se udeležili tudi trije glasbeniki iz Zgornje Savinjske doline: kitaristki Suzana Heber in Katja Klemše ter harmonikar Primož Kranjc. To je edina slovenska poletna glasbena šola, ki je zaradi številnih sponzorjev (na čelu s Telekomom Slovenije) in naklonjenosti Ministrstva za kulturo brez šolnine. Vendar pa moramo izbranci te šole kazati visoke umetniške vrline, visoke dosežke iz preteklih obdobij in delovne sposobnosti. Slednje so na takšnih poletnih šolah zelo pomembne. Pouk namreč poteka vsak dan in je individualen. Posebnost tega tabora je tudi bogata paleta spremljevalnih dogodkov, kot so: koncerti mentorjev in tečajnikov v čarobnih okoljih Kopra, Izole in Pirana. Izvajali smo skladbe, ki smo jih delali z mentorji na tečaju, velik poudarek pa je bil na krstnih izvedbah del slovenskih skladateljev, napisanih prav za izbrane udeležence tečaja. Deležni smo bili tudi predavanj, večerov s slovenskimi skladatelji in uglednimi osebnostmi z drugih umetniških področij, strokovne ekskurzije v Škocjanske jame in navsezadnje sprostitve: piknik, namiznoteniški turnir, biljard... Po oceni mentorjev sodi Glasbeni julij na Obali v sam vrh slovenskih poletnih taborov. Pomembne niso samo ideje mentorja in ure sedenja za inštrumentom, da zaigraš skladbo perfektno. Vseh pohval vreden je odnos učitelj - učenec, ki je tu poleg resnega dela zajemal tudi prijateljsko druženje, bodrenje pred nastopi in včasih tudi prijetno klepetanje ob kavi. Katja Klemše Mladi forum ZLSD Svetovno druženje socialdemokratske mladine Od 24. do 30. julija je v švedskem mestu Malmö potekalo tradicionalno srečanje socialdemokratske mladine iz več kot stotih držav. Organizatorju Mednarodni zvezi socialdemokratske mladine (IUSY), je uspelo zbrati preko 7000 mladih, med njimi tudistočlanicinčlanovMladegaforumaZLSO,med katerimi so bili tudi člani iz Zgornje Savinjske doline. Mednarodna organizacija združuje pod svojim okriljem mladinske organizacije demokratičnih socialistov, socialnih demokratov in delavskih mladinskih organizacij. Letošnje geslo festivala “Moč solidarnosti” simbolizira skupen boj levo in socialdemokratsko usmerjene mladine iz vsega sveta za svobodo in pravičnost. Udeleženci, tudi predstavniki Mladega foruma ZLSD, so preko delavnic in delovnih konferenc aktivno izmenjali mnenja in izkušnje, ki zadevajo področjaodfeminizma, človekovih pravic in globalizacije. Predstavniki Japonske, Ugande in Slovenije na Savinjčan lUSY-u na Švedskem (foto: ToP) Ljubno ob Savinji Srečanje ljudskih godcev Ljubenci slovijo po številnih mojstrih igranja na “frajtonarico”, ko pa se jim pridružijo še ljudski godci in pevci iz Zgornje Savinjske doline, Pohorja, Kozjanskega in še od kod, je rajanje zagotovljeno. 2 8 skupin in posameznikov se je minulo nedeljo predstavilo ljubiteljem domačih napevov, za organizacijo je poskrbela znana glasbena družina Mirne Podkrižnik, tehnično brezhibnost in vodenje programa pa sta zagotovila znana glasbena zakonca Jože in Cita Galič. Tokratno srečanje ljudskih godcev in pevcev “na Razmišljanje širše dimenzije bo zagotovo spod- Produ” je že tretje in že kar težko pogrešljivo, saj je budilo tudi redaktorje za narodno glasbo na na- več kot očitno, da se je lepo prijelo tudi med ljubitelji tovrstne glasbe. Resnici na ljubo, ljudje so podobnih srečanj željni, organizatorji pa bodo morebiti v bodoče razmislili tudi o kvaliteti srečanja. Ne nazadnje je lahko takšna glasbena prireditev priložnost za ohranjanje starega glasbenega ljudskega blaga, kar nekatere skupine s posluhom negujejo in ohranjajo, glasba narodnozabavnih ansamblov pa morebiti na takšna srečanja ne sodi. cionalnem radiu, kajti priložnosti za ohranjanje izvirnega glasbenega izročila je z globalizacijo vedno manj. Kljub vsemu, ljudje so bili zadovoljni, organizatorji pa so dokazali, da za uspeh prireditve ni potrebna vnaprejšnja kalkulacija - ljudem je pač potrebno nuditi nekaj uric sproščenega uživanja in morebiti nekaj obujanja spominov - in že zato se stvar splača. Savinjčan Srečanja ljudskih godcev spodbujajo ohranjanje starega glasbenega blaga (foto: Ciril Sem) Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje Uspel tradicionalni memorial Viktorja Lnkšeta Zadnja sobota v juliju je med gasilkami in gasilci že dolga leta rezervirana za počastitev spomina dolgoletnega in prizadevnega gasilca Viktorj a Lukšeta. Na to soboto se v Mozirju srečajo gasilke in gasilci veterani iz vse Slovenije. Namen srečanja je druženje enakih, ki jih tudi v jeseni življenja povezuje ljubezen do humanega gasilskega poslanstva. Seveda ti ljudje že dolgo ne sodelujejo pri operativnih akcijah, kljub temu pa so v društvih še kako dejavni, saj na mlade prenašajo svoje dolgoletne izkušnje, jim posredujejo bogata znanja, poleg tega pa jim služijo kot zavidanja vreden vzor. Ker pa tekmovalni duh v človeku živi skozi vse življenje, se veteranske ekipe med sabo pomerijo v spretnostnih vajah. Nagrade so priznanja in pokali, najboljši pa prejmejo tudi prehodni pokal. Letošnjega memoriala se je udeležilo kar 29 ekip, od tega pet ekip veterank. Med njimi so največ znanja in sreče pokazale članice ekipe iz PGD Gaberke, med veterani pa so zmagali člani ekipe PGD Šmartno ob Paki. Memorial Viktorja Lukšeta je izkoristil tudi župan občine Mozirje Jože Kramer. Občinski odbor za požarno varstvo, ki ga vodi Janko Žuntar, nato pa tudi občinski svet sta sprejela odločitev, da se vsakemu gasilskemu društvu v občini priskrbita dva dihalna aparata. Ti so izrednega pomena za zaščito gasilcev, ki tvegajo svoja življenja, ko rešujejo življenja in premoženje drugih. Prostovoljna gasilska društva iz Mozirja, Rečice, Pobrežij in Grušovelj so tako od 29. julija “bogatejša” za dva dihalna aparata, ki jih bodo prav gotovo s pridom uporabljali. Seveda jim je župan ob podelitvi zaželel, da bi te aparate čim manjkrat potrebovali v operativnih akcijah in večkrat za usposabljanje. Memorial Viktorja Lukšeta je s to podelitvijo dobil piko na i, prav vsi, ki so se ga udeležili, pa so organizatorjem obljubili, da se naslednje leto v Mozirju zopet snidejo. Benjamin Kanjir Turistično društvo Solčava 8. Dnevi turizma na Solčavskem Neutrudni solčavski turistični zanesenjaki so tudi letos ob pomoči vseh društev v kraju pripravili nepozabne, že 8. Dneve turizma na Solčavskem. Z njimi želijo obiskovalcem približati utrip kraja v preteklosti in danes. Tako so s skupnimi močmi zadnji vikend v juliju obiskovalcem pripravili številne prireditve. Gobarska razstava je privabljala številne obiskovalce (foto: M. Šukalo) Na petkovem Večeru s citrami so se predstavili solčavski citrarji različnih generacij. Ljubiteljem alpinizma in gora sta Aco Pepe-vnik in Milan Romih premierno predstavila projekcijo filma Lotse 2000, mladina pa se je zabavala na rock žuru s Perestrojko. Sobotno dopoldne je bilo v znamenju razstav z različnih področij. Lovci so pripravili pokušino dobrot iz lovske kuhinje in lovsko razstavo v svojem domu. Pred informacijsko-turističnim centrom je obiskovalce pritegnila razstava gob, pa tudi pokušina gobjih specialitet. Organizatorji so poskrbeli za voden ogled po domači cerkvi, ki je posvečena Mariji Snežni, in obisk tisočletne solčavske tise. Oglarsko kopo v Logarski dolini je letos zakuril mojster Friderik Strmčnik iz Grušovelj. Obiskovalci so se lahko preizkusili v jahanju, se prepustili užitkom vožnje s kočijo, se peš podali po naravoslovno-etnološki poti ali pa si ogledali muzej Potočke zijalke v gostišču Firšt in multivizijsko predstavitev Solčavskega v hotelu Plesnik. Najbolj drzni so lahko skočili tudi s padalom v tandemu ter se preizkusili v strelskih spretnostih z lokom. Letošnja novost je bila ogled planšarije v Logarskem kotu in pokušina solčavskih dobrot. Soboto so v Solčavi zaključili z Veselim večerom, ki je bil v znamenju 10. obletnice delovanja ženske vokalne skupine, s svojimi nastopi pa so koncert obogatili znani gosti. Na Dnevih turizma v Solčavi so se v soboto in nedeljo predstavila tudi druga domača društva. Čebelarske dobrote je obiskovalcem ponudila turistična kmetija Pečovnik iz Robanovega kota, društvo rejcev ovac jezersko: solčavske pasme je na ogled postavilo svoje izdelke, lokostrelski klub Indiana pa je poskrbel za predstavitev lokostrelskih veščin. Planinci in ljubitelji plezanja so ob pomoči alpinistov Drejca Grudnika in Toneta Pavliča pripravili letno plezalno steno, na kateri so se lahko pomerili vsi, ki ljubijo tovrstne izzive. Športniki so organizirali turnir v malem nogometu za memorial Darka Ipavca. Nedelja je minila v znamenju različnih razstav, ki so bile na ogled postavljene že v soboto, nadaljevale so se tudi različne dejavnosti - od lokostrelskih do drugih športnih aktivnosti in padalcev. Popoldne, ki je bilo namenjeno predstavitvi Kumske konjenice v Logarskem kotu, pa zaradi slabega vremena ni potekalo v skladu z načrti organizatorjev. Marija Šukalo Lovci so pripravili nadvse zanimivo razstavo trofej (foto: M. Šukalo) Predstavitev glasbenikov različnih generacij Domači večer s citrarji V okviru tradicionalne prireditve Dnevi turizma na Solčavskem so zadnji petek v juliju turistični delavci pripravili Večer s citrarji, na katerem so se predstavili glasbeniki različnih generacij. Obiskovalcem večera je kot prvi zaigral de- setletni Matija Vavdi, ki se je s Svojo virtuoznost na tem starem instrumentu je pokazal tudi Alojz Lipnik, stari maček tovrstne glasbe, ki je s citrami prepotoval že dobršen del Slovenije. Za njim ni zaostajal niti Klemen Matk, ki je dokazal, da mu tudi strune na citrah niso nobena uganka. Njegovo igranje v duetu z Alojzom Lipnikom je bil še en dokaz, da pri Matkovih citre ne bodo šle v pozabo. Mali, komaj 7-letni Miha Prušnik, s seboj ni prinesel citer, ampak je raztegnil frajtonarico. Kljub temu, da je instrument lansko “Miklavževo darilo”, je že v juliju meh raztegoval kot pravi muzikant. citrami spoznal v osnovni šoli. Svoje znanje v igranju na citre je pokazal tudi Franci Roban. Karli Gradišnik, znani virtuoz tudi zunaj naših meja, pa je pripravil kar nekajminutni “šou” program, v katerem je pokazal, da se na citre ne igrajo samo narodne pesmi, ampak se lahko igrajo tudi zabavne melodije. V Solčavi so poleg dobrih glasbenikov tudi pesniki, ki znajo misli o lepotah svojega kraja in okoliških gora v rimah prenesti na papir. V to sta obiskovalce prepričali Ida Slapnik, ki je prebrala nekaj svojih pesmi, in mala Mihaela, ki je recitirala pesem Robanovega Joža. Marija Sukalo 10 let ženske vokalne skupine Veseli večer v Solčavi Veseli večer v Solčavi so domačini poimenovali kulturno zabavno prireditev, ki je minila v znamenju praznovanja 10. obletnice delovanja ženske vokalne skupine in je popestrila sobotni večer v okviru tradicionalne prireditve Dnevi turizma na Solčavskem. Celoten sklop prireditev so pripravili člani turističnega društva ob pomoči vseh društev v občini zadnji vikend v juliju. Obiskovalce je pozdravil župan občine Solčava Vojko Klemenšek, ki je slavljenkam čestital ob jubileju, obiskovalcem pa zaželel obilo zabave. Članice v ženski vokalni skupini so se v desetih letih menjale, na slavnostnem koncertu pa so pod vodstvom zborovodkinje Martine Štiftar zapele Nežka in Lilijana Robnik, Ida in Marjeta Slapnik, Helena Jezernik, Minka Kramar in Valčka Roban. Za popestritev koncerta so poskrbeli številni gosti: Ivan in Andrej Rak iz Šmihela nad Mozirjem, kvarteta Petrol iz Celja in Pušeljc, mešani pevski zbor iz Solčave, ženski tercet iz Nove Štifte, moški pevski zbor iz Luč, Havdejeve dečle, družina Bri-novšek z Gneča... Obiskovalce so pevci popeljali v čas naših babic in dedkov, ko so stare slovenske pesmi prepevali skoraj na vseh domačih zabavah in ohcetih, sedaj pa so skoraj že pozabljene. Za zaključek večera so pripravili šaljiv kviz o poznavanju Solčave. Moška in ženska ekipa, ki sta bili izbrani med gosti večera, sta pod budnim očesom komisije odgovarjali na šaljiva vprašanja. Seveda je v navadi, da tista ekipa, ki pozna odgovor, pritisne na stikalo, da se posveti luč. Ker v Solčavi teh naprav nimajo, so si pomagali s prižiganjem vžigalic, kar pa ni bilo vedno enostavno. V izenačenem boju so z rahlo prednostjo zmagali moški. Ob koncu programa so pripravili žrebanje nagrad, ki so jih podelili sodelujočim na različnih razstavah; za kulinarične dobrote turistični kmetiji Robnik, za urejeno okolje in ocvetličenje kmetiji Bukovnik, za ročna dela pa Betki Slapnik. Marija Sukalo Predstavitev ovčerejskih društev Združevanje zaradi skupnega nastopa na trgu Na Dnevih turizma na Solčavskem so sodelovali tudi predstavniki društva rejcev ovac jezersko-solčavske pasme in ovčerejskega društva Raduha. Obiskovalcem so ponujali volno, izdelke iz volne ter strojene kože ovac in ostale drobnice, med jedmi pa so gostje največkrat segli po golažu in jagenjčku na žaru. Društvo združuje predvsem rejce drobnice iz občin Tržič, Jezersko in Solčava, delno pa tudi Ljubno, Jesenice in Preddvor. Vsako leto se zberejo na občnem zboru, pripravijo pa tudi nekaj razstav. Naloga društva je predvsem v združevanju rejcev zaradi skupnega nastopanja na trgu pri odkupu tržnih viškov mesa drobnice. Od ovčerejskega društva Raduha se društvo rejcev ovac jezersko-solčavske pasme razlikuje le v vrsti vzreje ovac. Slednji gojijo izključno omenjeno pasmo, medtem ko se člani OD Raduha ukvarjajo tudi z vzrejo križanih vrst drobnice, vsi skupaj pa so povezani vzvezo društev drobnice. Marija Sukalo Obiskovalci so si lahko ogledali ovce jezersko -solčavske pasme (foto: M. Šukalo) Razstave v Solčavi Paša za oči Zadnjo julijsko soboto so v Solčavi poskrbeli za odprtje številnih razstav, ki so bile postavljene v okviru prireditve Dnevi turizma na Solčavskem. V Zadružniku so mesto našle kulinarične dobrote solčavskih mojstric kuhinje, ki bi lahko s svojimi izdelki zadovoljile še tako izbirčnega sladokusca; pripravljene jedi so bile prava paša za oči in skušnjava za želodec. Skuhale so skoraj že pozabljene jedi, vse kulinarične dobrote pa bi težko našteli. Koliko so spretni prsti mladih in manj mladih, je pokazala razstava ročnih del. Razstavni prostor je bil prepreden z lično kvačkanimi in vezenimi prtički ter zavesami in gobelini, izdelki iz volne in lesa, ikonami in drugimi ročno narejenimi izdelki. Svoje mesto so našla tudi naravna zdravilna zelišča, saj so razstavljavci prepričani, da “zoper vsako bolezen rož’ca raste na tem svet’”. Pestrost barv in številčnost zelišč sta to vsekakor dokazala. Pred informacijsko pisarno je na prostem našla mesto gobarska razstava, ki so jo postavili ljubitelji gob v kraju. Gobe so bile skrbno razvrščene in označene. V Lovskem domu so lovci postavili na ogled različne trofeje živali, ki živijo vnjihovem revirju. Izrazito visokogorsko lovišče na 4238 hektarjih, ki leži v zgornjem delu Savinjske doline, skri-vaštevilne vrste divjadi: muflone, srnjad, jelenjad, divje prašiče, gamse in druge. Prostor je bil premajhen, da bi lahko razstavili vse trofeje, ki jih je v solčavskem revirju uplenilo 59 aktivnih in trije častni člani zelene bratovščine, zato so razstavili le nekatere. Obiskovalcem pa so pripravili tudi pokušino lovskih specialitet Marija Šukalo Bavarski dvori Ogled gradov kralja, ki je zgrešil poklic Ena od možnih smeri boljšega izkoristka dopusta je, poleg odhoda v vroče obmorske kraje, tudi sever, kjer si lahko letos ob neprevročih poletnih dnevih odpirate vrata zgodovine evropskih krajev, navad in običajev. Obisk Bavarske in njenih dvorcev kralja Ludvika drugega je vsekakor nekaj, kar presega pričakovanja, tudi če pričakujete pravljični svet. V Celju smo se v zgodnjih jutranjih urah, recimo temu sredi noči, našli pred avtobusom, ki je že na pogled zagotavljal udobno vožnjo. Vsi smo zasedli najboljše sedeže, vendar so v tovarni tega vozila najbolj mislili na udobje šoferja, zato smo se tudi ostali potniki temu podredili in ga pustili, da je sedel tam, kjer je imel najboljši razgled na cesto. Sopotnikov v Celju ni bilo preveč, zato smo nenaključne turiste pobrali še v Slovenski Bistrici. Mariborčanom, ki so imeli željo po izletih in potrdilo, da so zaželeni na izletu, smo tudi namenili sedeže, ki so jih čakali takoj za šoferjem. Dobili so si jih zahvaljujoč Žalčankam, ki so imele zadnje sedeže nad motorjem za najboljše. Kar dobro se nam je ob treh zjutraj zdelo, da niso spredaj in blizu mikrofona. Ostali udeleženci izleta, ki si nismo bili sodelavci kot one, si ob treh zjutraj nismo imeli toliko povedati o prejšnjem dnevu. Vendar smo jih bili veseli, saj smo v naprej vedeli, da bo z njimi še hec. Avtobus je imel tudi prima klima napravo. Naj bom sarkastičen, ali ne, letošnje “saharsko” poletje redno skrbi za odlično vodno hlajenje. Dež, dež, dež. Vso pot nas so nas obdajale meglice vodnih pršic pred nami vozečih vozil in megle, ki so ovijale avstrijske vrhove, da jih nismo mogli videti. Da ima Avstrija veliko dvatisočakov in ene naj višjih vrhov v Evropi, bom lahko še naprej verjel samo zem- ljevidu. Na poti do Bavarske se je pred nami pojavil mejni prehod med Avstrijo in Nemčijo, ki nam ni bil v napoto. Odkar so v skupni igri združene Evrope, se Avstrijci in Nemci ne zadržujejo več na teh postojankah, z njimi pa tudi mi ne. Ostajajo kot mejniki med eno in drugo državo. Vso pot smo držali vodo in trpeli žejo do prvega dovoljenega izhoda. Hecam se. Vsakič, ko je kdo želel, ali na stranišče ali se fotografirati ob obcestnem kamnu, smo zaradi njega postali. Tako smo se vozili tri dni do Bavarske. Tudi sedaj se hecam. Nepotrjeno smo se strinjali, da naj nas šofer in vodička vozita koder hočeta, dokler bomo spali. Ko je bilo sonce predvidoma par metrov nad dežnimi kapljami smo seveda pos- tali in se pretegnili ob drago plačani avstrijski kavi. Nikoli ne plačujte tik pred odhodom. Ne boste se imeli niti časa čuditi koliko šilingov ste pustili v obcestnem gostišču. Udeleženci dobrega turističnega plana smo si najprej ogledali jezero in vas z istim imenom Königssee. Prekrasno jezero ob- liva vznožje gora najbolj jugovzhodnega kota Nemčije. Globoko je 200 metrov. Zaradi svoje globine je skozi vse leto hladno in temu primerno čisto, saj si nihče od turistov ne pomišlja, da bi se namočil v njem. Jezerska voda je praktično pitna, vendar ne boste videli nikogar, ki bi jo pil. Najbrž zaradi slajših okrepčil, ki jih ponujajo v idilični vasici, kjer ponujajo tudi obilo spominkov. Osem kilometrov raztegajoče jezero smo si ogledali še iz vasi oddaljenega razglednega prostora. Tam se male množice turistov porazgubijo. Lahko se odločite za vožnjo po jezeru in tako tudi vi razredčite gnečo ob obali. Od avtobusnega postajališča bi lahko videli Orlovo gnezdo, če le ne bi bil v meglo zavit vrh hriba, kamor je rad prihajal Hitler. Tam si je visoko nad Berchtesgadnom dal zgraditi zavetišče, ki so ga po vojni razstrelili, kasneje pa se spomnili turistov in tam postavili restavracijo. Spomin na padec tiranije je tudi same Bavarce spodbudil k humorju. Nemogoče je ne opaziti razglednice z montirano fotografijo eksplozije Kehlstein-hausa - »Hitlerjevega gnezda«. Nato smo se podali na ogled prvega od gradov. Ludvik II. si je dal zgraditi veličastne gradove, ki so poznani po vsem svetu. Vsekakor najbolj slaven je njegov Neuschwainstein, grad, po katerem so se zgledovali tudi kreatorji risank in stripov. Kopijo lahko vidite tudi v Disneylandu. Ko je načrtoval kopijo Versaillesa (dvorec francoskega Sončnega kralja) se je pri pri prvotni lokaciji uštel, saj mu je zmanjkalo prostora za tako velik grad z vrtovi. Tako je tam postavil Linder-hof- impozanten dvorec. Na jezeru Chiemsee pa je našel dovolj velik otok, da je tam postavili Herrenchiemsee, kopijo Versaillesa, ki jo v nekaterih pogledih celo presega. Chiemsee je bil tudi naš naslednji cilj. O tem prihodnjič. Igor Solar Osrednja fontana pred dvorcem Herrenchiemsee (foto: IS) 20+20 = 40 let IZ STARE NOVA SALONITNA STREHA Ugodno: Zaščita starih salonitnih streh - s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakrknejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem ali opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov strehe. Garancija 10 let za material in delo. VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, ing. Edvard Pilko s.p., Pohorska 2,3000 Celje, Tel.: 041/727-243 Gremo na potovanje Sezona dopustov je na višku. Žal niso tako zelo na višku temperature, saj nihajo od poletno toplih do spomladansko hladnih. Kljub temu zanesljivo ne bo odveč nekaj konkretnih napotkov pred potovanjem z avtomobilom. Nenazadnje doživi avto prav takšen vročinski šok kot mi, Zgodnji odhod, polna obremenitev, počasna vožnja, po možnosti pa še vročina, ki presega vse meje »normale«... Kaj storiti, da bo vaš avtomobil “fit” in da vam živci ne bodo »pregoreli« že ob prvi gneči? Prav gotovo bo vaša pot na dopust precej manj naporna, če bo vaš avtomobil ustrezno pripravljen. Da bo temu tako, je potrebno samo nekaj preventivnih ukrepov, ki bodo zagotovili brezhibnost vašega vozila. Ko žena pakira kovčke (živci, živci...), naj si voznik vzame čas in pregleda svojega jeklenega ljubljenčka. o se peljemo proti morju. * Pomemben je pritisk v pnevmatikah, ki naj se poveča glede na polno obremenjeno vozilo. Natančni podatki o tlaku so ponavadi navedeni na pokrovčku posode za gorivo ali na okvirju vrat. Če jih ni, poglejte v knjižico o vašem avtomobilu. * Preverite nivo zavorne tekočine, ki naj se nahaja med MAX in MIN. Le ustrezna količina vam zagotavlja varno zaviranje po pregretem Črnem Kalu. * Olja v motorju naj bo prav tako dovolj, če pa je vaš avto požrešen, lahko tudi kakšna rezervna plastenka v prtljažniku pride prav. * Napolnite posodo za pranje stekel in vodi dodajte koncentrat za čiščenje, saj veste: mušice in oljni madeži se z vodo samo razmažejo! * Obvezno preverite nivo hladilne tekočine, da vam motor ne zakuha. Kaj je bolj neprijetnega kot vodna para izpod motornega pokrova v največji vročini in gneči?! * Preverite napetost jermena za vodno črpalko in alternator. * Preglejte izpušni sistem, da vam kakšen delček ne odpade že na avtocesti. * Imate rezervne žarnice? Na avtomobilu delujejo vsa svetlobna telesa? Kazni za tovrstne okvare znajo biti visoke! * Ne pozabite na nalepko SLO, če potujete v tujino. To je sedaj tudi Hrvaška, saj veste, kajne? V primeru okvare ali nesreče - brez panike. Uporabite mobilni telefonski aparat in pokličite policijo. To vas bo rešilo marsikakšnega zapleta, še posebej če ste se zapletli s tujim državljanom. Igor Pečnik Formula 1 V Nemčiji prva zmaga Brazilca Barrichella Nedeljska dirka za Veliko nagrado Nemčije v Hockenheimu je po dramatičnih kvalifikacijah v soboto postregla s še bolj dramatičnim razpletom. Po tem, ko je že po štiristo metrih v prvem krogu po trčenju s Fishicello znova odstopil ljubljenec domačega občinstva Michael Schumacher, sta srebrni puščici suvereno drveli proti novi dvojni zmagi McLaren Mercedesa. Toda iz ozadja se je že prebijal edini preostali Ferrarijev »jezdec« Rubens Barrichello... ... ki je prehiteval tekmece enega za drugim (zaradi smole na kvalifikacijah je moral startati šele z 18. mesta) in se prebil na tretje mesto. Ko je na progo pritekel neznani gledalec (kasneje se je izkazalo, da gre za odpuščenega Mercedesovega delavca), se je v potek dirke vmešal varnostni avto. Kolona bolidov se je spet strnila, vendar posebnih sprememb ni bilo. Varnostni avto je moral na progo še enkrat, ko je Jean Aleši v prost peugeotu »torpediral« Pedra Dini-za v sauber petronasu. In potem se je za konec še ulilo. Vodilna Häkkinen in Coulthard nista tvegala in sta zavila po gume za dež, Brazilec Barrichello pa je pogumno vztrajal na progi. To se mu je na koncu tudi obrestovalo, saj je dosegel tako želeno prvo zmago v karieri. Ferrari je na ta račun obdržal vodstvo v točkovanju konstruktorjev, Schumacher pa je prav tako ostal na prvem mestu med vozniki. Veliko polemik je po dirki sprožila prav nesreča na startu, ko je Giancarlo Fishicella z benettonom trčil v zadek Schumacherjevega ferrarija, kar je pomenilo konec diike za oba. Pred tem je David Coulthard, ki je startal s prvega mesta, Schumacherja izrinil ob rob steze, kjer je nato Nemec neprevidno zapeljal pred Italijana. Ali je bilo ravnanje Škota korektno ali ne, ali bi lahko Fishicella z zaviranjem kljub vsemu preprečil trčenje, ali je šlo za zaroto proti Schumacherju, ki ga marsikdo med vozniki ne mara preveč, vse to bo predmet razprave tudi v prihodnjih dneh. V vsakem primeru je najbolj pomembno, da so sedaj štirje dirkači na vrhu razpredelnice uvrščeni v vsega desetih točkah, torej je lahko vrstni red po dirki v Budimpešti čez dober teden dni že bistveno drugačen. Dirka na Madžarskem je bila dolga leta najbolj priljubljena med slovenskimi ljubitelji formule ena, s stoodstotno podražitvijo vstopnic za stojišča pa to ne bo več. Naših vzhodnih sosedov to seveda ne skrbi preveč, saj se nadejajo množičnega obiska Nemcev in Italijanov, ki bodo zanesljivo tudi tokrat z rdečimi čepicami stali ob strani Michaelu Schumacherju. Franci Kotnik Navijačem Ferrarija je zastal dih: Schumacher je dirko znova končal v prvem ovinku (foto: POOL) Poduk iz preteklosti Piše: Aleksander Videčnik Iz roda v rod se spreminjajo življenske navade in druge okoliščine, ki vplivajo na naše počutje. To kar je še pred pol stoletja veljalo za pravilo, je danes že pozabljeno! Vendar pa je dobro, mislim celo, da je celo dolžnost, spoznati življenje prejšnjih rodov. Ne morda zaradi poduka, ne, zaradi vedenja o svojih koreninah, nam je to potrebno. Ko sem pred leti govoril z nekdanjim dninarjem A.V. iz Mozirja, sem si nekako lahko ustvaril sliko njegovega trdega življenja. Doma je bil na oferiji v okolici Nove Štifte, pri hiši ni manjkalo otrok, zato je oče moral nenehno skrbeti za kakšen denar. Kuhal je oglje tam pod Menino in po njenih obsežnih gozdovih je iskal primeren les za v kopo. Tako je že moj sogovornik v rosnih letih spoznal kuho oglja, saj je moral pomagati, včasih kar prehudo! Pozneje si je služil drvarski kruh, od leta 1931 dalje pa kot dninar iskal vir sredstev za življenje. Ni se hotel vezati na katero od kmetij, vsak dan “je bil posebej naprošen”. Res pa je, da je kot dninar kaj rad ostal na kmetiji, kjer mu je bilo všeč, tudi po več mesecev. Hrana je bila dobra, se spominja sogovornik, le redka gospodinja je varčevala z mesom kadar so bila velika dela. Ponavadi je jedla družina skupaj z gospodarjem, le v nekaterih trških hišah ni bilo tako. Plačilni dan je bila sobota, za teden nazaj. So bili časi, ko je bilo težko za delo in če nisi bil delaven, ga tudi nisi dobil. Saj je šel glas o dninarjih, takšen ali drugačen... Pri neki ugledni hiši v Mozirju sta se gospodar in gospodinja sporekla, ker je bil gospodar radodaren do dninarjev. Vedno je nadzoroval hrano, da ni bila slaba in skrbel za pijačo iz »ta pravega soda«. Pri hiši je bilo kar dosti poslov, saj je bilo posestvo veliko. Delali so poleti in pozimi še v gozdu. Ko je gospodar zbolel, se je hrana do te mere poslabšala, da je hiša ostala brez dninarjev. K sreči ni bilo povsod tako, je pripomnil pripovedovalec. Stanoval je v najemnem stanovanju in ga z delom odplačeval. Tedaj so bile razlike med ljudmi tako velike in očitne, da dninar zlepa ni našel družice za zakon, ker pač tudi ni mogel preživljati družine. In spet so nastajali novi in novi »ofri«. Ti pa so sodili na podeželju v spodnjo plast prebivalstva. Včasih je kateri od gospodarjev prav podcenjevalno obravnaval dninarje in še bolj svoje ofre, to se je razvedelo in težko je dobil najeto delovno silo. Moj sogovornik je na koncu dejal: “Ni nam bilo lahko, toda kljub temu smo marsikdaj veselo zapeli in zaplesali, pač enaki med enakimi.” O gornjegrajskih zemljiških uradih Pri naštevanju uradov, ki so vodili ogromno zemljiško posest, je treba povedati, da so Gornjegrajci imeli svoja posestva tudi zunaj sedanje Zgornje Savinjske doline. Zato bo naštevanje nekaterih uradov zvenelo tuje. Na kratko lahko opišemo obseg tako, da posest v drugih predelih enostavno pojasnimo s katerim od večjih krajev tam blizu, kjer so bili uradi gospoščine. Zelo velik je bil urad Braslovče, kar 76 hub je zajemal. Tudi v spodnjem delu Savinj ske doline so imeli urad Volog, ta je obsegal 31 hub. Potem je bil urad Šentilj, ki je obsegal 29 hub. Urad Lemberg je imel 31 hub. Urad Po reber je zajemal okolico Kamnika in je obsegal 65 hub. Nato sta v urbarju še: Urad Kojca z 8 hubami in Urad Artenca z 9 hubami. Tako bi grobo lahko orisali posest gornjegrajskega veleposestva, da je segala na območja Kamnik, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Vojnika in seveda Zgornje Savinjske doline. Sedaj smo na tem, da omenimo še urade, ki so spadali na območje sedanje doline in jih še nismo našteli. Urad Ljubenska Gorca: Savina - 22 hub; Sveti Primož - 23 hub; Planina - 24 hub in Tir - 36 hub. V Savini so poleg hub beležili še mlin. Urad Luče: Krnica - 23 hub; Podvolovljek - 19 hub; Podveža - 21 hub; Raduha - 29 hub; Strmi Vrh - 4 hube; Konjski Vrh 22 hub in 1 mlin. Urad Solčava je zajemal 30 hub in 1 mlin, ki ga je imel v najemu Bels-chak. Prav zanimiva je primerjava popisa živine v nekdanjem Uradu Tirosek. Kot navaja Ferdo Gestrin v svoji študiji, je podatke zbral Ignac Orožen in jih takole prikazal: konj krav volov bikov telet drobnice svinj leta 1542 21 298 152 7 336 2760 244 leta 1910 22 212 148 16 277 969 309 Tabela prikazuje močno nazadovanje števila drobnice in porast prašičev. To slednje je posledica, da so tudi na hribovskih kmetijah vse bolj uvajali svinje, ki so nadomestile zabel, prej dobljeno od drobnice. Upadanje ovčjereje pa gre pripisati hitri širitvi industrije in propadanju domače suknjarske obrti. Ljudje so pač segali po blagu iz tovarn, ki je bilo cenejše in bolj pestre izbire. Nekoč je bila ovca dajatev zemljiškemu gospodu, seveda v dvajstem stoletju tega ni bilo več, tudi zaradi tega je drobnica izgubljala na gospodarskem pomenu. Tako smo skušali vsaj okvirno opisati nekdanje zemljiško veleposestvo gornjegrajskih gospodov. Seveda bi bile predstavitve razumljivejše, če bi opisana območja še izrisali v obliki karte. Toliko pa je le, da si vsaj bežno predstavljamo kje vse so gospodarili Gornjegrajci. Benediktinski urbar Zadnjič smo objavili podatke za Bočno. Tokrat začenjamo s tistim delom urbarja, ki omenja predel »Oberfotschn«, kar označi Ignac Orožen kot »Hribovje nad Bočno«. Lahko bi torej sklepali, da gre za kmetije v sedanjem zaselku Rovt. Verjetno je tudi tako. Oberfotschn Jakob in der Eben - Jakob v ravnini, (op. A. V.), Niclaw am puhel - morda bi to lahko bil Nikolaj na grebenu »punkl« (op. A. V.), Michel Eryawecz - skoraj jasno je, da gre za priimek Erjavec, (op. A.V.), Sneyderin vidua, Myke Krywowenyk, Orožem tolmači kot kmetijo Krvevnik, Miksche de ob votschen, Janes am Rayn - Orožen zapiše, da gre za kmetijo na Bregu, Peter in Gelownik, po Orožnovem Jelovšek, Nuschak Pfeyffer. Urad Monte Laufen Janes Flademik, gre za kmetijo Fludemik na desnem bregu Savinje, tako Orožen, Martin Sacznik am Richoltsin, po Orožnovem Sačnica (Zatišnica) in po njej hišno ime, Jannes Im Ossownicz, po Orožnovem Oselnik, Michel Sneyder ob Schrotim, Orožen meni, da gre za kmetijo Vrtnik, Janes in der Sacznicz - morda Janez za Sačnico (op. A. V.), Nicus am Smertnikowem, Orožen tolmači za kmetijo Sedmak, Ničla in der Sacznicz, domnevno Nikolaj v Sačnici (op. A.V.). Prihodnjič bomo nadaljevali s podatki za urad Ljubno (Ljubenska Gora). Kako so nekoč Dolili. V stari Avstriji so razmeroma pozno uveljavili volilno pravico. Volilni red iz leta 1864 je veljal za vse občine v državi, ki nimajo posebnega položaja (statusa). Takšne predpise so izdajale dežele, v našem primeru torej dežela Štajerska. Tedaj je veljala še davčna volilna pravica, hkrati pa tudi »inteligenčna volilna pravica«. Skratka, voliti so smeli le tisti, ki so plačevali določeno višino davka! Iz druge skupine pa so bili volilci, ki so to pravico pridobili zaradi določenega položaja v družbi, službi ali pa izobrazbi. Ti so torej volili tudi, če niso plačali davka oziroma niso bili davčni ob-vezanci. Prva skupina (davkoplačevalci) so pridobili volilno pravico le, če so plačali za predhodno leta najmanj 1 goldinar davka in niso imeli davčnih zaostankov. Leta 1861 so predpis dopolnili tako, da je za pridobitev veljal vplačan direktni davek ne glede na vsoto plačila. Torej, volilna pravica je bila vezana na gmotno stanje državljana in ne na osebo, saj splošne volilne pravice tedaj še ni bilo. Veljalo pa je pravilo, da je državljan imel volilno pravico v občini, kjer je tudi plačeval davke. Seveda ni bilo volilne pravice za ženske, če je katera že bila davkoplačevalka je moral za njo voliti od nje pooblaščeni moški. V tako imenovano »inteligenčno skupino« so sodili duhovniki, uradniki višjega razreda, akademsko izobraženi, upokojeni častniki, učitelji itd.. Seveda pa je moral biti stalno nastanjen v občini, v kateri je želel voliti. Zanimivost je tudi volilni razred (kurije), ki ločil tiste z višjimi davki od ostalih. Ponavadi so imeli dva razreda, ponekod pa tudi tri. Občinski volilni red iz leta 1864 pa je upošteval tudi volitve v skupnosti občanov (srenje). Th je veljalo pravilo o domačinih. Poznali so tri vrste: tiste, ki imajo v občini domovinsko pravico, tiste, ki te niso imeli so imenovali »sodruge« in tiste, ki so imeli v občini premoženje, pa ne tudi domovinske pravice. Vse druge je štel predpis za tujce. Velike spremembe je prinesel zakon iz leta 1909, ki je zagotavljal splošno volilno pravico, toda še ne za ženske. Tedaj seveda že za vse vrste volitev in le za občinske. Treba je povedati, daje pomenila izvolitev v občinski svet posebno čast, tako pa tudi samo županstvo. Seveda so vse te dolžnosti opravljali izvoljeni častno. Poklicnih politikov pač tedaj še ni bilo! Same volitve v občinah so bile dogodek leta. Volišče so imeli ponavadi kar v občinski pisarni, seveda saj ni bilo navala, ko je bilo volilnih up- ravičencev tako malo. Seveda pa je bila neke vrsta tekma med kandidati, tako imenovani »prvi svetovalec« je bil hkrati tudi namestnik župana. Izide so točno ugotavljali in napisali zapisnik, katerega izvod so morali poslati na okrajno glavarstvo, ki je pravilnost poteka volitev in rezultatov preverjalo. Volitve v deželne zbore so leta 1867 prvič prinesle Slovencem v nekdanji monarhiji političen uspeh. Prvič sta bila namreč v ta zbor izvoljena dva Slovenca, med drugim tudi Mozirj an Janez Lipold. Če beremo tedanje zapisnike in sploh spremljamo dejanja na volitvah, smemo trditi, da so volitve potekale dostojan- stveno in brez notranjih spopadov. Ti so se pojavili po tem, ko je na Slovenskem propadla »sloga« oziroma je nastopila notranja politična delitev. Takoj, ko so se uveljavile stranke, je bilo seveda nekdanje romantike konec. Ko danes gledamo nazaj v tisti čas, ne moremo mimo moči, ki jo je izkazoval naš narod v času slogaštva. Bili so le Slovenci in se kot taki branili pred naraščajočo germanizacijo. Kar oživimo spomin na čas slovenskih taborov po deželah, ki so jih poseljevali Slovenci. To so bile množične narodne prireditve, ki so kazale na narodovo odločnost. Seveda je vse to le zgodovina! bela 1915 so zapisali... Spet smo preleteli Ilustrirani glasnik izpred 85 let. Alkohol iz grahovih 4 v v v luscin »Delajo ga v Ameriki, kjer so dognali po obširnih poizkusih, da se dobi iz grahovih luščin boljši alkohol nego iz kaj drugega, izvzemši žito. Od žitnega se razlikuje novi alkohol samo po tem, da ni grahov alkohol užiten. Jasno je, da se dobi lahko alkohol iz luščin, ki imajo v sebi sladkor, ker so pa grahove luščine lesnate, ima ta alkohol veliko procentov methylovega alkohola v sebi, vsled tega ni za uživanje. Iz 50 /S* v v funtov luščin se dobi baje galona (4,51) 98,12 % alkohola. Luščine se dobe v velikih kupih od tovarn za konzerve, samo od ene tovarne pri New Yorku so dobili 250 ton, za tono so dali dolar. Pri draginji in veliki uporabi alkohola je skoraj gotovo, da bodo sledili pri nas ameriškemu zgledu. Nevarnost je tu, da pride tak strupen alkohol po brezvestnih trgovcih lahko ljudem v roke kot piten alkohol. Ni še par let, kar se je zastrupilo na Nemškem več oseb z methylovim alkoholom. Najboljša obramba proti takim strupom je - ne pij nikakega žganja!« Nasvet: Ostanimo kar pri naših starih žganjekuhah in domačem sadju. pečemo state fotografije Leta 1932 je bilo v Mozirju veliko slavje ob 50 letnici Sokola. Na sliki je tribuna pred Maksetom, videti je župana Matijo Goričarja, ki je bil govornik. Slika je iz Zbirke Aleksandra Videčnika v Mozirju. Študent naj bo! Skoraj vsako leto ob tem času namenjamo nekaj strani Savinjskih novic tako imenovani šolski prilogi. Razlog ni le v tem, da to branje sodi v čas, ko se počitnice prevesijo v drugo polovico. Je globlji: Tudi v uredništvu se zavedamo, daje znanje najdragocenejši kapital, poleg zdravja edino bogastvo, ki tudi običajnemu in brezimnemu mlademu človeku omogoči pot navzgor in boljše življenje. Čeprav imate morda okrog sebe polno zgledov »frajerjev«, ki so pustili šolo in se »znašli f, imejte ves čas pred očmi, da bodo naši otroci iskali zaposlitev v času, ko bomo v Evropi. Ko bodo morali za skoraj vsako delovno mesto tekmovati z vrstniki iz Francije ali Nemčije ... Zato jih spodbujajte, da bodo iskali čim višjo izobrazbo in napnite vse sile, da jo bodo tudi dosegli, pa čeprav se vam morda kdaj zdi, da bi se bilo najboljše sprijazniti z neuspehi. Ovire so zato, da jih premagamo! Novo šolsko leto pred vrati Pripravila: Karolina Vrtačnik SKRB ZA NADARJENE Kdo štipendira bodoče genije? Svojemu otroku želi vsakdo le najboljše. Veliko je staršev, ki potiho upajo, da bo prav njihov nadebudnež dosegel izjemen uspeh. Nekateri zato otroka vpišejo v alternativne zasebne šolske programe, a je raziskava pokazala, da to ni potrebno, saj taki šolarji po rezultatih ne odstopajo od običajnih. Torej imajo tudi podeželski šolarji enake možnosti za uspeh, vsaj na štartu. Če jih seveda opazijo. Absurdno je namreč, da se lahko Slovenija kot edina v Evropi pohvali s sistemom štipendiranja izrazito nadarjenih, hkrati pa nima krovne ustanove, ki bi sistematično iskala in la nadpovprečne otroke. S dal še zakon o varstvu osebnih podatkov, ki onemogoča iskanje nadpovprečnih s pomočjo inteligenčnih testov v 7. razredu osnovne šole. Če ima otrok to srečo, da ga opazijo, je kandidat za Zoisovo štipendijo. Pred več kot desetimi leti io ie uvedel Zavod za zaposlovanje, saj so ugotovili, da približno tretjina izrazito nadarjenih ne doseže visoke izobrazbe. Če nadarjen šolar ne dobi te štipendije ali se odloči za kaj drugega, mu je v Sloveniji na voljo več skladov, ki jih podpirajo: Fondacija Ana podeljuje štipendije učencem osmih razredov ter dijakom in študentom, ki so izjemno uspešni, a izvirajo iz finančno šibkejših družin. Mundov sklad štipendira študente po 2. letniku študija, ki imajo povprečje vsaj 8. Rotary club podpira študente, ki se odločajo za študij v tujini, glasbene talente išče ustanova Gallus. Poleg naštetih obstajajo še Slovenska znanstvena fundacija, Fundacija akademika dr. Antona Trstenjaka, Fondacija akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, Fondacija Avgusta Kuharja, Socialdemokratska fondacija Ivana Cankarja in Ustano-vaAjda, ki spada pod okrilje Kmečke družbe. Plonk strani na internetu http://www.stjost.org/arco/ Prijazen škratek Arco vas že v uvodu prijazno pozdravi z zelo pregledno razvrščenimi datotekami vaj, referatov, seminarjev, poročili in spisi po posameznih predmetih. Datoteke so vse zazipane. http://solajenora.kmeki.org/ Šola je nora je najbolj znana plonk stran za dijake na internetu. Osnovna razvrstitev je po predmetih od slovenščine, psihologije vse do računalništva. http://www2.arnes.si/ * ssd-bvirc/dijaki.htm Na #1 strani za dijake je nekaj tudi za osnovnošolce. Danes že marsikateri šolar sam veselo srfa po internetu. Z malo sreče pa si lahko olajša pot do znanja in seveda boljše ocene. http://www.geocities.com/ Motor City/Pit/1065/ Šolski arhiv je res že malce zaprašen, saj že nekaj časa ni bil posodobljen. Toda znanje ne zastari (vsaj ne pri slovenščini in zgodovini) in se vedno najde kaj uporabnega. Priprava na maturo pa je vedno lažja, če se pregledajo pretekli izpiti. Na voljo vam je matura 96 in 97. http://www2.arnes.si/ " mko-rit/soIa.html Šolski arhiv je zbirka plonkcev, referatov in drugih pripomočkov za učenje, pravi avtor, ki je končal tretji letnik srednje šole. Do tretjega letnika so tudi vse datoteke, skrbno zložene in pregledne. SPREMEMBE V ŠOLSTVU Kaj bo prinesla devetletka? Program prenovljene osnovne šole se ponekod po Sloveniji že izvaja. Za vse prvošolčke pa bo nastopil kot obvezen v šolskem letu 2003/04, ko bodo šestletniki namesto v današnjo malo šolo sedli v prvi razred osnovne. Lahko zapišemo, da bo nova šola desetletna. Program namreč predvideva deseti razred, ki se bo izvajal le na določenem številu Novost: Nivojski pouk Devetletka je razdeljena na tri ob- jem preverjanju znanja v devetem razredu, pa tistim, ki-bi rezultate zaključnega preverjanja želeli izboljšati ter učencem, ki so se šolali po drugačnih programih (na primer waldorfska šola). pomembnejših novosti, ki jih prinaša, pa o njej mediji poročajo manj kot o obveznih izbirnih vsebinah, je diferenciacija. Beseda pomeni razlikovanje oziroma razdelitev otrok glede na sposob- MALOPRODAJA IN PAPIRNICA VILJEM KRAJNC s.p. Attemsov trg 20 (brunarica) GORNJI GRAD Tel.: 03/5843-703, GSM: 041/681-422 • ŠOLSKI PROGRAM (zvezki, pisala, geometrijsko orodje, šolske torbe, peresnice...) • PISARNIŠKI PROGRAM (papir, obrazci, registratorii, diskete...) • FOTOKOPIRANJE • ŠPORTNI PROGRAM (trenirke, dresi, copati, žoge vseh vrst .) ODPIRALNI ČAS: 8.00 -12.00, 14.00 -18.00, SOB. 8.00 -12.00, NED. 9.00 -11.00 TRGOVINA KUMČEMER Mariia Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel, št.: 841-441 Naj vaš otrok gre prvi dan v novo šolsko leto v novih oblačilih priznanih znamk /y. po ugodnih cenah! „ “°“*« TRENIRKE IN ŠE MNOGO... Pridite in se prepričajte. Ne bo vam žali nosti. Prinaša pouk v skupinah, v katere se združujejo otroci s podobnimi znanji. Tako naj bi bili otroci obravnavani posamezno; učni načrt ne bo povsem enak za vse v razredu. V 8. in 9- razredu se bodo otroci iz dotlej skupnega razreda jo o tem tri mesece pred začetkom pouka obvestiti najbližjo šolo, ki otroku tudi podeljuje spričevalo na podlagi preverjanja znanja. Če učencu dvakrat zapored spodleti, je dolžan nadaljevati šolanje v običajni šoli. Kje lahko dobite informacije o devetletki? ■ Spletna stran http://www.mss.edus.si ■ Odprti telefon ministrstva za šolstvo vsak prvi ponedeljek v mesecu od 15. do 18. ure (tel.: 080 22 22). ločili po zahtevnostnih ravneh učenja slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. To imenujemo nivojski pouk. Ločevali pa se bodo lahko tudi prej; od 4. do 7 razreda, vendar samo za nekaj ur. Naslednjo delitev bo prinesla odločitev za različne izbirne predmete v 7,8. In 9- razredu. Šola na domu Nov program prinaša še eno novost: Otrokomnitrebavšolo, ampak lahko imajo zasebne učitelje na domu (ali kje drugje). Starši mora- Opisno ocenjevanje Za nekaj let bodo številke izginile iz spričeval, saj bodo otroci od 1. do 3. razreda ocenjeni le opisno, z besedami, naslednja tri leta kombinirano in šele v zadnji tretjini osnovne šole samo številčno. Seveda to še zdaleč niso vse spremembe, ki jih prinaša devetletka in tudi ocenjevati jih še ne moremo. Čas bo pokazal, kdo ima prav: zagovorniki ali nasprotniki prenove. Na trgu 36, Mozirje Darila za vse priložnosti, igrače, galanterija, šolski program. , ŠOLSKE POTREBŠČINE * I PESTRA IZBIRA, U60DNI PLAČILNI P060JI W / " (PlAČILO NA VEČ ČEKOV, KREDITNE KARTICO 10% POPUST PRI NAKUPU S ČERINOVO KARTICO' OBIŠČITE NAS IN SE PUSTITE PRESENETITI Vaš JfiZIKOVNI TĆCAJI, f POTOVANJA ZA MIAM 'f ¥ ¥ fI "3 IN Sfi IN TURISTIČNA AGENCIJA Uflt »S V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tei. 83-90-810, faks 83-90-811 Savinja Mozirje Obisk v Savinji se izplača! Nič ne pomaga, pogled na koledar pove vse: začel se je mesec avgust in čas je, da se začnejo priprave na novo šolsko leto. Odkar ima trgovsko podjetje Savinja v Mozirju tako bogato založeno papirnico, so skrbi zgornjesavinjskih staršev manjše, saj jim ni treba več po nakupih v večja mesta. V mozirski papirnici, v nekoliko manjšem obsegu pa tudi v nazarskem trgovskem domu in rečiškem marketu, je na voljo vse, kar šolarji in dijaki potrebujejo na začetku šolskega leta 2000/2001. 10 DOPPEL- MALER TUTE »llf »ASSEHtSIS Za vas smo se sprehodili med prodajnimi policami papirnice v Mozirju in se najprej ustavili pri zvezkih. Na zalogi so raznovrstni, formata A4 in A5, brezčrtni, črtasti, s karo vzorcem ali notnim črtovjem, s trdimi ali mehkimi platnicami, s klasično ali spiralno vezavo. Program za pisanje in risanje dopolnjujejo beležke, risalni listi in bloki. Zares pestra ponudba, zato je odločitev kar težka. Nič drugače ni pri pisalih, saj so na izbiro navadni in kemični svinčniki, nalivna peresa, flomastri in barvice, voščenke, vodene in tempera barvice. Smo kaj izpustili? Morda res, zato je najbolje, da si ponudbo ogle- date na lastne oči. Vsekakor moramo omeniti še peresnice najrazličnejših modelov, v katere je mogoče lepo zložiti pisala, imajo pa tudi takšne, ki so z njimi že napolnjene. neverjetno, koliko različnih, tako barvno kot oblikovno privlačnih modelov čaka na prodajnih policah, da postane zvesti vsakodnevni spremljevalec v šolo in nazaj. Cene? Zelo konkurenčne! V Savinji tudi že sprejemajo naročila za učbenike in delovne zvezke. Da bi vam kar najbolj olajšali njihov nakup, vam nudijo možnost plačila s karticami in čeki na več obrokov. Slogan »Savinja -moja trgovina« torej še vedno drži, mar ne? Ko boste že enkrat v papirnici, ne spreglejte njihove ponudbe računalniškega programa, ki zajema diskete in CD plošče, barve za brizgalne tiskalnike, trakove za iglične tiskalnike, miške in podloge zanje, čistila in še in še. Prav tako celovita je ponudba pisarniškega materiala od papir- Ponudba torb in ostalih solskih pripomočkov je izjemno pestra Šolarji pri pouku potrebujejo tudi geometrijsko orodje, kot so ravnila, trikotniki, šestila, pogosto pa tudi radirke, škarje in šilčke. Vse to vas čaka v Savinjini papirnici, kjer prodajalke rade poudarijo, da so proiz-vajalci omenjenih šolskih potrebščin priznane firme, kot na primer Jolly, Benetton, Seven, Nosy-Be, Sugar & Spice, Schneider, Fish Bone itd. Ko ste nakupili vse, kar potrebujete iz navedenega programa, vašemu šolarju manjka le še torba. Izbira je odkrito rečeno odlična. Prav SAVINJA VAM NUDI: - škarje šolske................................174 SIT - mapa A4 z elastiko...........................245 SIT - komplet (5 zvezkov A5, 5 ovitkov, 5 etiket)....422 SIT - komplet (5 zvezkov A4, 5 ovitkov, 5 etiket)....670 SIT - komplet (barvice, voščenke, flomastri, brisalec, nalivno pero, črnilni vložki).. 1.280 SIT - šolski nahrbtnik......................... 1.950 SIT - šolski nahrbtnik + Walkman...............6.947 SIT ja različnih formatov in barv, obrazcev, map in kolegij blokov do spenjalcev, luknjačev in registrator-jev. Za najmlajše, ki jim še ni treba misliti na šolo, se bo našla kakšna prisrčna in poučna igračka. Seveda je v tako skopih besedah nemogoče našteti vse, kar lahko za vašegašolarjakupite vSavinji. Zato vas prodajalke vljudno vabijo, da jih obiščete v Papirnici Mozirje, Trgovskem domu Nazarje in Marketu Rečica ob Savinji. Poslušajte nasvet: obisk v Savinji se vam bo izplačal! PR V Savinjinih prodajalnah, ki so med tednom odprte ves dan, ob sobotah pa dopoldne, nudijo privlačne cene, plačilo na obroke in pestro ponudbo vsega, kar potrebuje vaš šolar! SAMO ZA PUNCE Vestna ali nemarna? Ravnanje s šolskimi potrebščinami in odnos do šole ter (ne)urejenost tvoje sobe lahko veliko povesta tem, kakšna si. Pomisli! Je pred novim šolskim letom čas za veliko čistilno akcijo? TEST 1. Predno se zjutraj napotiš v šolo: a) pospraviš posteljo kot poklicna sobarica, b) skušaš vsaj malo poravnati odejo in rjuho, c) po tuširanju vržeš pižamo na tla, brisačo v kot. 2. Tvoja omara je videti nekako tako: a) kot da bi jo povozil vlak, b) nekaj praznih škatel za čevlje, stari tenis copati, oblačila pa so pomečkana, nekaj jih je na obešalnikih, nekaj na policah, c) puloverji so lepo zloženi kot na policah v trgovinah, čevlji pa zloženi v vrsti. 3. Med jedjo si si novo belo majico umazala s kečapom. a) Če madež po pranju ne bo izginil, boš naslednjič čez majico oblekla še kaj, da se packa ne bo videla. b) Stečeš v kopalnico in majico namažeš s tekočim praškom, da se umazanija odmoči. c) S prstom odstraniš kečap, misleč, bo že mama uredila stvar. 4. Napotila si se na sprejem najboljših učencev in opazila, da imaš strgane nogavice. a) Nadaljuješ pot. Svet zaradi zanke na tvojih nogavicah ne bo propadel. b) Na zanko naneseš malo prozornega laka, da ne bo “lezla” dalje. c) Stopiš do najbližje trgovine in si kupiš nove nogavice. 5. Najbolj od vsega te moti, ko: a) ti mama, babica ali prijateljica odstrani kak las z bluze, b) mlajša sestra stika po tvoji sobi, c) mama uporablja isti nož za maslo in marmelado. 6. Prvi šolski dan si s seboj odnesla: a) beležnico, pisalo, b) nič, kdo ve, kdaj boš spet imela priložnost iti v šolo brez vsega, c) polno šolsko torbo. 7. Nestrpno čakaš na soboto. Načrtuješ: a) srečanje s prijateljicami v mestu, b) ves dan poležavanja, c) pospravljanje sobe. 8. Dan pred odhodom boš: a) prebrala turistični vodnik o kraju, b) poiskala kopalke, sončna očala in ležalko, c) pripravila majice, kratke hlače, knjige in revije. 9. Profesorica biologije vam vrne test. a) Na nekaj vprašanj si odgovorila, na druga ne. Nisi se dovolj učila, saj nisi hotela zamuditi svojih priljubljenih TV-serij. b) Rezultat je zate porazen, saj si knjigo za biologijo ravno tisti teden posodila sošolki. c) Dobila si pet in si vesela, saj si dva tedna redno ponavljala učno snov. 10. Ta teden bo tvoj fant praznoval rojstni dan. Za zdaj si: a) mu kupila čestitko, o darilu pa še nisi razmišljala. b) povabila njegove prijatelje na zabavo, s katero ga nameravaš presenetiti. c) iskala rokovnik, v katerem imaš zapisan njegov rojstni dan; ne upaš mu namreč priznati, da si pozabila. Seštej točke po naslednji tabeli: a) b) c) 1. 1 2 3 2. 3 2 1 3. 2 1 3 4. 3 2 1 5. 3 2 1 6. 1 3 2 7. 2 3 1 8. 1 3 2 9. 2 3 1 10. 2 1 3 10-16 točk Kot iz škatlice Veš, kaj pomeni beseda obsesija? Za sabo čistiš na vseh področjih življenja, in to je dobro. Če pa pustiš posteljo nepostlano, kadar se ti mudi v šolo, ni noben greh. Sprosti se malo in nehaj brisati prstne odtise z mize, takoj ko se je kdo dotakne. Tvojim gostom to ni všeč, in če se bodo vedno morali bati, ali se lahko sploh česa dotaknejo, k tebi sploh ne bodo več prihajali. 17-23 točk Kakor ti drago Preveč vestna si, da bi pozabljala na pomembne stvari. Dobro, včasih založiš ključe, na prijateljičin rojstni dan pa nikoli ne pozabiš. Določene stvari imajo v tvojem življenju prednost, in če je denimo tvoja soba malo prenatrpana, se ti zdi to v redu, dokler se ti v njej dobro počutiš. Da bi pa morala v soboto zvečer ostati doma in zlagati knjige po abecednem redu?! Ne pride v poštev. 24-30 točk Zanikrnica Huri Zakaj bi morali postiljati posteljo, če pa bo spet razmetana, ko bomo legli, je tvoja filozofija, ki je niti mamine ostre pripombe in primerjave s pravljično zanikrnico Huri ne morejo spremeniti. Čas je, da spremeniš stališča. Pa ne zato, ker to želi mama, ampak ker se boš tudi sama bolje počutila v prostoru, kjer boš imela pregled nad stvarmi. Ni ti treba biti obsedena s čistočo. Poskusi vsaj malo pospraviti in si olajšaj življenje! Vožnja in alkohol Zavod za zdravstveno varstvo Celje Kako čista so jezera, bazeni in Savinja? Alkohol je nasprotje nasprotja. Je hrana in strup. Je vir iskrivosti in veselja in hkrati vir pobitosti in žalosti. Je prijatelj in sovražnik. Kje so meje? Vedno v primerni količini. Znano je, da je dovoljena stopnja alkoholiziranosti za voznike B kategorije!),5 promila alkohola v krvi na 1 kg telesne teže voznika. Ta stopnja je pri različnih ljudeh različna, četudi so enako težki in spijejo enako količino alkohola. Odvisna je od mnogih faktorjev. Pri starejših ljudeh je nižja kot pri mladih. Nižja je pri ljudeh, ki občasno uživajo alkohol kot pri abstinentih. Za ugotavljanje koncentracije alkohola v krvi sta odločilna dva biokemična procesa, ki sta sočasna, vendar potekata različno hitro. Proces, ko alkohol prehaja iz prebavnega trakta v kri, imenujemo resorbcija.V prvi uri po zaužitju alkohola preide v kri od 5 do 70% alkohola. V uri in pol je v krvi že 70 do 90% alkohola. Po dveh urah preide v kri ves zaužiti alkohol. Prva faza procesa je s tem zaključena in stopnja vinjenosti je tedaj največja. Proces izločanja alkohola iz krvi imenujemo eliminacija - čas treznjenja. Za sodno prakso velja, da se v eni uri izloči preko urina 0,1 promila alkohola. En deciliter zaužitega belega vinaz 11 maligani odgovarja stopnji koncentracije 0,14 promila alkohola v krvi. Pomeni, da bi se po popitju enega litra takega vina treznili 14 ur. Ob prometnih nesrečah se čas nesreče in morebitni odvzem krvi za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti voznika praviloma ne ujemata, zato je treba vinjenost voznika ugotoviti za nazaj. Medicinski izvedenci določijo stopnjo vinjenosti za čas prometne nesreče tako, da k ugotovljeni vrednosti alkoholiziranosti v času odvzema krvi prištejejo toliko desetink promila alkohola, kolikor ur je preteklo od prometne nesreče do odvzema krvi. Metoda izračuna je priznana tudi v sodni praksi. Zaradi omenjenih biokemičnih procesov in ugotovljenega časa, kako procesa potekata, je izračun za nazaj v mnogih primerih sporen. Z njim nesporno ugotovimo, da je v času prometne nesreče alkohol bil prisoten, izračunana stopnja pa je lahko sporna. Primer: Voznik popije 0,51 belega vina. Dve uri pozneje je povzročil prometno nesrečo. V času prometne nes- reče je bila faza resorbcije zaključena in voznik je imel 0,7 promila alkohola v krvi (0,14 promila x 5 dl=0,7 promila). Tri ure po nesreči so vozniku odvzeli kri. Analiza je pokazala, daje bilo v času odvzema 0,4 promila alkohola v krvi. Tri desetinke promila alkohola so se od časa nesreče že izločile. Sodni izvedenec je izločen alkohol prištel k izračunu analize in ugotovil 0,7promila alkoholavkrvizačaspro-metne nesreče. V takih primerih je izračun za nazaj pravilen in alkohol bi lahko vplival na prometno nesrečo. Drugi primer: Voznik popije 0,51 belega vina. Nato se odpelje in kmalu za tem povzroči prometno nesrečo. V času prometne nesreče je le neznaten del alkohola prešel v kri. Tri ure po nesreči so vozniku odvzeli kri. Analiza je pokazala, da je bilo v času odvzema krvi 0,6 promila alkohola v krvi. Od naj večje koncentracije 0,7 promila, se je v tretji uri izločilo 0,1 promila alkohola. Izvedenec je za nazaj izračunal, da je imel voznik v času nesreče 0,9 promile alkohola v krvi (0,6 promila + 3 x 0,1 promila = 0,9 promila), kar odgovarja več kot 6 decilitrom popitega belega vina. V takih primerih je izračun za nazaj sporen. Dejstvo pa je, da bo sodišče priznalo iz-vedenčevo mnenje, saj mu kaj drugega ne preostane in voznik se bo moral sprijazniti z vsemi negativnimi posledicami, v kolikor z drugimi izvedeniškim mnenjem, ki bo upoštevalo tudi resorbcijski del analize, ne bo dokazal drugače. Oba primera sta glede časovnih zaporedij dogodkov prilagojena teoriji. Večina dejanskih primerov se zgodi v drugačnih časovnih odmikih, kar pa ne zmanjšuje potrebe po ugotavljanju vinjenosti tudi z resorbcijo. Treba je dokazati čas, kdaj je voznik alkohol užival in nato strokovno oceniti, koliko alkohola je v času prometne nesreče lahko prešlo v kri. Smatram, da velika večina voznikov ne bi zmogla pravega zagovora, če bi doživeli kaj podobnega, kot navaja drugi primer. Navedbe kažejo na nevarne pasti, ki jih voznikom lahko povzroči alkohol. Hkrati pa smo spoznali, da je uzakonjena rutina lahko tudi krivična. Karol Kopušar Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje Kopalna sezona se je letos začela že zelo zgodaj in možnosti, da se prebivalci celjske regije ohladijo v poletnih dneh, je kar veliko. Na Celjskem je na voljo 11 kopališč s številnimi zaprtimi in odprtimi bazeni, ki obratujejo skozi vse leto (Naravno zdravilišče Topolšica, Toplice Dobrna, Terme Zreče, Kopališče Hotel Planja, Zdravilišče Atomske toplice, Terme Rogaška, Kopališče Hotel Donat, Zdravilišče Laško, Terme Čatež, Kopališče ŠRZ Rdeča dvorana Velenje), ter 10 letnih kopališč. Ta so v Šoštanju, Celju, na Frankolovem, v Slovenskih Konjicah, Šmarju, Šentjurju, Rimskih Toplicah, Radečah, Sevnici in Orli vasi. Higienske razmere v termalnih in letnih kopališčih Značilno je, da je kvaliteta bazenskih kopalnih voda v termalnih kopališčih boljša kot v letnih, saj so termalna kopališča večinoma moderna in boljše opremljena kot letna. Obratujejo skozi vse leto, imajo stalnega upravljavca in zato imajo tudi več denarja za primerno vzdrževanje kot letna kopališča, ki obratujejo le slabe tri mesece v letu. Zavod za zdravstveno varstvo Celje izvaja redni strokovni nadzor nad kvaliteto kopalne vode v vseh termalnih kopališčih na območju celjske regije. Ocenjujejo, da je stanje v termalnih kopališčih pretežno dobro. Občasna mikrobiološka neustreznost vode je največkrat posledica povečanega števila bakterij v vodi. Kemijska neustreznost je posledica neustrezne količine klora v vodi (premalo ali preveč klora) ter povečane vsebnosti sečnine. Za poletno sezono je pomembnejša informacija o razmerah v letnih kopališčih. Odvzeti vzorci vode v bazenih 10 letnih kopališč so pokazali, daje voda večinoma ustrezna. Še največkrat odstopata od dovoljenih količin klor in sečnina. Higienski pogoji v letnih kopališčih so slabši v primerjavi s kopališči, ki so odprta celo leto, kar se brez dvoma prej ali slej odrazi tudi na kvaliteti vode. Na čistočo kopalnih voda v bazenih odločilno vplivajo tudi higienske navade kopalcev. Te so pogosto daleč od primernih. Ne poznamo tehnologije, ki bi v pripravi kopalne vode lahko učinkovito odpravila negativne posledice opuščanja higienskih navad kopalcev. Zlasti za dvoje osnovnih pravil pri kopanju gre: prav vsak obiskovalec bi se moral pred vstopom v bazen vsakič temeljito oprhati in dosledno uporabljati stranišče, kadar je to potrebno. Po kopanju v bazenu se mora vsakdo doma znova temeljito oprhati. Kvaliteta površinskih voda Veliko prebivalcev se odloči za kopanje v katerem od jezer ali rek. Med najpogosteje obiskanimi so Šmartinsko jezero, Slivniško jezero, Braslovško jezero, jezero Žovnek in Savinja. Tudi letos so odvzeli vzorce vode za mikrobiološko in kemijsko analizo na tistih mestih vodotokov in jezer, ki jih ljudje najpogosteje izberejo za rekreacijsko kopanje. Vzorce so odvzeli v začetku junija. Rezultati analiz so odraz trenutnega stanja voda na odvzemnih mestih. Kvaliteta opazovanih voda je odvisna od različnih vplivov in se kot taka tudi spreminja. Ob nižjem vodostaju se kvaliteta vode običajno bistveno poslabša. Za zanesljivejšo oceno kvalitete voda bi bilo nujno vzorce vode analizirati pogosteje. Žal za zdaj to še ni sistemsko urejeno. Odvzemna mesta vzorcev kopalnih voda 1. Savinja (Kolenčev jez, Šport center, Delejev jez, Ljubija, Letuš, Letuš Kasaze in mehki jez v Celju), NASVETI IN OGLASI S3 2. Šmartinsko jezero (pri Ribiški koči in pri brani), 3- Slivniško jezero (pri Ribiškem domu), 4. jezero Žovnek in 5. Braslovško jezero. Rezultati laboratorijskih analiz Rezultati kemičnih analiz so domala povsod ustrezni. Nekoliko odstopa le vrednost pH vode v jezerih, ki je na zgornji meji dovoljene ali pa jo nekoliko presega. To pomeni, da je voda bolj bazična, zato je po kopanju v taki vodi potrebno posvetiti pozornost negi in zaščiti kože. Slednje velja tudi v primeru kopanja v bazenih, kjer je voda prav tako bolj bazična. Vsi vzorci voda, ki so bili odvzeti v jezerih, so tudi mikrobiološko ustrezni. Mikrobiološke preiskave vzorcev Savinje so pokazale, da je od sedmih odvzetih vzorcev le eden ustrezal mikrobiološkim zahtevam za kvaliteto kopalne vode. Vzorci so bili oporečni zaradi povečanega števila klic in prisotnih bakterij fekalnega izvora. Pri vrednotenju rezultatov analiz so upoštevali Pravilnika o higienskih zahtevah za kopalne vode. Urejenost naravnih kopališč je neustrezna Urejenost naravnih (divjih) kopališč ostaja, podobno kot v prejšnjih letih, neustrezna. Čeprav so to znana mesta za kopanje, še vedno ni opaziti kakšnega posebnega napredka pri urejenosti naravnih kopališč, zlasti pri zagotavljanju večje varnosti in pogojev za osebno higieno. Nasprotno, na večini mest so oznake, ki opo- zarjajo na to, da je kopanje prepovedano. Koristni napotki za obiskovalce naravnih kopališč Vsi, ki se bodo kljub prepovedi odločili za kopanje v katerem od jezer ali v Savinji, bi morali upoštevati vsaj temeljna opozorila, da bi zmanjšali nevarnost poškodb ali obolevanja. Vsem obiskovalcem naravnih kopališč svetujejo, da pri kopanju posebej skrbno nadzorujejo otroke in jih ne puščajo samih. Ne glede na rezultate kemičnih in mikrobioloških preiskav je voda v bakteriološkem smislu nezanesljiva. Poleg tega je mogoče, da so v vodi prisotni virusi ali drugi povzročitelji nalezljivih bolezni, kijih ob rutinskih analizah vzorcev vode ne ugotavljajo. Vode iz naravnih kopališč ne smemo uporabljati za pitje ali pripravo hrane (tudi za umivanje in hlajenje sadja ne). Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je potrebno neprestano opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo. Otroke je potrebno tudi opozarjati, naj se v teh vodah ne potapljajo in ne skačejo v vodo, ki je motna. Enako opozorilo velja za odrasle. Po kopanju v naravnih, neurejenih kopališčih svetujejo vsem, da se ob prihodu domov temeljito oprhajo in umijejo. Franci Kotnik Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Poročilo o kvaliteti kopalnih voda na območju celjske regije, 20.6.2000 Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2000 : - naziv častnega občana Občine Mozirje, - nagrada Občine Mozirje, - zlata plaketa s priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine. ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE se predlagajo občani Občine Mozirje za življenjsko delo ali za izredne dosežke pri njihovem delu, ki se nanašajo na izvajanje naloge občine, oziroma zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev. Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in odbori Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino : - osnovni podatki o predlagatelju; - podatki o predlaganem kandidatu za priznanje; - vrsta priznanja; - podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje občinski svet. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, lahko občinski svet za pripravo dokončnega predloga oziroma gradiva za odločanje, na svoji seji imenuje posebno delovno telo. V tem primeru mora občinski svet opredeliti sestavo odbora in njegove naloge. 5. Priznanja se slavnostno podelijo praviloma na seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov : Občina Mozirje, Savinjska cesta 7 p. Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ, do vključno 31.08.2000 OBČINA MOZIRJE Nič kaj toplo ni bilo in veter je pihal, a sijalo je svetlo sonce, ki je naznanjalo vedre stopinje po ŠKRATKOVIH STEZICAH. Na tisti petek se je sredi Gornjega Grada zbrala velika gruča malčkov in nekaj odraslih “varnostnikov”. Za boljšo predstavo; bilo nas je preko devetdeset. Pot se je pričela v parku. Tam je že čakala babica pripovedovalka, ki je nagovorila malčke in čisto tako, kot znajo le prave babice, povedala pravljico o gornjegrajskem hlapcu. Povedala je, da so včasih, ko je bilo knjig še bolj malo, pravljice živele tako, da so po-tovale od ust do ust. Potem so po dolgem času naletele na ušesa, ki so znala pisati in tako jih danes najdemo v knjigah. Kako z zanimanjem so male glavice poslušale. Po pravljici je babica otroke “pocrkljala” z birfelnom, sladkorjem v kockah. Tako je bilo v starih časih, ko je obstajal le tak “bonbonček”. Pa, dane pozabim na škratka, ki sta nas spremljala. Bila sta sila prijazna. Ves čas, ko smo hodili in poslušali, sta dobrohotno delila suho sadje, vsak iz svojega koška. Tako smo bili siti in vitamini so nam pomagali pri premagovanju poti. Odšli smo po začrtani poti. Ta nas je vodila sprva po cesti, nato po stezici ob potoku, navkreber čez travnik tja do sončnic na njivi. Tam je stala bajtica in že je bila z nami babica pripovedovalka. Poslušali smo pripovedko o treh velikanih. Ih se je babica poslovila od nas, mi pa smo jo mahnili naprej po poti. In glej! Ob poti je stala mizica pokrita z mahom in na njem je bilo polno gozdnih rastlinic in gobe. Izvedeli smo, da trenutno ne rastejo v velikih količinah, ker jim vreme ni naklonjeno. In ko smo si ogledovali zanimivo zbirko, je nekdo opazil, da iz gozda prihaja še en škratek. Na ramah ima obešen košek, notri pa, no ja, bolj malo gob. Povedal nam je, da je škratek gobar in da v gozdu resnično ni prave bere. Šli smo dalje, mimo kmetije in nato na bolj moderno cesto. Hodili smo in hodili, bili smo že malce utrujeni, ko jo je nenadoma čez mostiček primahal Gozdni mož. Opiral se je na leseno palico, na glavi mu je čepel klobuk, na že malce od starosti upognjenem hrbtu pa je nosil star koš. To se je zgodilo, ko smo ravno prispeli do starega zapuščenega mlina. Bogve kako od daleč jo je primahal tale mož. Povedal nam je, da prebiva tako globoko v gozdu, da se je k njemu na obisk potrebno odpraviti kmalu zjutraj, takoj po zajtrku. Seveda smo mu obljubili, da ga enkrat obiščemo. Povedal nam je, da si sam pripravlja hrano in da ne hodi v trgovino. Včasih mu dobri ljudje prinesejo kaj iz trgovine. Njegova hrana je kruh, platički, klobasa bolj redko, sicer pa si nabere gob, jagod, borovnic in malin. Ker Gozdni mož ni vedel kaj je sladoledna lučka in je mislil da opeče, so mu otroci povedali kakšna hrana je to. Ko je izvedel, da je iz mleka, je izjavil, da je zagotovo dobra. In potlej je začel s pripovedovanjem. Najprej je povedal tisto o njegovem dedku, če-dru (tako se po starinsko reče pipi za tobak) in palčku. Ker smo tako pridno in negibno poslušali, nam je Gozdni mož povedal še eno pravljico: O mlinarju, ki ni hotel klepetulje za ženo. Obogateni od pripovedovanja smo vstali, da premagamo še zadnji kos poti. Pred nami je bila lesena brv čez potok, na drugi strani pa jasica, stara bajta in klopi za sedenje. Kako prijeten kraj je bil ta naš končni cilj. Posedli smo se in počivali, nakar se je pred našimi očmi začela odvijati igra O Jakcu Pametnjakcu. Spet je bilo zanimivo in še smešno za povrhu. Da se je pot končala ustvarjalno, so vzgojiteljice priskrbele material za izdelavo sovice iz storžka in usnja. Pridno smo lepili in veliko lepih sovic je nastalo. Sledila je še pojedina sladkih v jajcih opečenih rezin kruha in pitje domačega soka. Tako. Treba se je bilo še vrniti v naselje in škratkove stezice so bile prehojene. Vsa ta zanimiva stvar se je ponovila še v malo večjem številu v soboto, saj je dež dobronamerno prenehal padati, ravno ko je bilo treba kreniti na pot. Dva skratka pa smo intervjuvali: NINA MERMAL in SANDRA SEMPRIMOŽNIK SLAPNIK na počitnicah med četrtim in petim razredom v Gornjem Gradu. Biti škratek je bilo zelo zanimivo. Mislil sem, da ne bo toliko otrok. Škratki smo nasu-šili suho sadje, da ne bi bil kdo lačen. Z Gozdnim možem in babico pripovedovalko se dobro poznamo, saj se vsako leto ob božiču dobimo skupaj. Sicer je pa biti škratek super, ni se treba nič učiti, ni treba hoditi v šolo. Škratki znamo izdelovati čarobni prašek za sadje, smo odlični v škratovščinah, med počitnicami otrokom, ki so na morju, pospravljamo po policah in se radi kopamo. Tretji škratek ROMANA TES-OVNIK z enakim šolskim statusom, pa nam je šel po gobe. JANA JANKO, 15 let, Mozirje Med počitnicami veliko časa preživljam na Ljubijskem jezu, kjer se s sestrično in prijatelji kopamo. V tem času se sprostim in pozabim na šolske skrbi. Šla bom tudi na morje. Junija sem bila deset dni pri stricu v Švici, kjer sem veliko doživela in si razširila obzorje. BLAŽ ČASL, 14 let, Prihova V počitniškem času grem k starim staršem, k teti, pomagam pa tudi staršem pri delu. Počitnice so zame čas, ko nimam takšnih obveznosti kot v šolskem času. Avgusta grem s starši, sestro in prijatelji na morje. Drugače pav prostem času rad kolesarim in vodim na sprehode svojega psa. Ureja: GLORIA * ANIKA HORUAT najavlja novi album s sinslom »Ti zavajaj me«. Pesem, ki se že vrti na radijskih postajah, je Anika premierno predstavila v zadnji Mariovi oddaji Zoom. Septembra bo zanjo posnela tudi videospot, kjer si jo bomo lahko ogledali tudi v različicah. Novi album, na katerem bosta tudi uspešnici »Predala se ne bom« in »Čutim, da živim«, bo izšel v jeseni. Prvič bo nastopila s svojim bandom 18. avgusta v Škofji Loki. Naš glasbeni potepuh, ANDREJ ŠIFRER, se je tokrat udomačil v Severni Kaliforniji CZDAJ, v majhnem mestecu Santa Rosa. Glavni vzrok mu je bilo povabilo »kralja biues orglic« Charlie-ja Musselwhife-a. Ta velikan bluesa in glavna inspiracija za film The Blues Brothers, na enem od Šifrerjevih posnetkov celo zapoje in seveda »odorgličari« v svojem neponovljivem stilu. Naslov nove plošče, ki bo izšla konec septembra, bo »Muza moj’ga bluza«, za poskušino pa že vrtijo »Ženske, ki Pijejo Pivo«. Članica skupine SPICE GIRLS Melanie C je izjavila, da bodo Spice Girls po triletnem premoru objavile novi album. Gradivo je praktično že posneto, dekleta pa so že sredi priprav za snemanje prvega videospota. Indie Spice pravi, da dekleta kljub solo projektom še vedno med sabo zelo dobro sodelujejo. Ni pa še sprejeta odločitev, katera od skladb bo postala prvi singe! iz albuma Spice III. Največkrat omenjajo pesem Let Love Lead The Way. Simpatični Zgornjesavinjski fantje pod imenom »TRIO ČRNA MAČKA« so izdali svoj drugi avtorski projekt z naslovom »Le pesem še živi...«. Avtorja kasete in kompaktne plošče, ki je nastala v studiu Melopoja v Pamečah pri Slovenj Gradcu, sta brata Jani in Dušan Čerček. ki sta poleg Sadek Jožeta tudi člana te skupine. Mojster in producent je Boštjan Podlesnik. Na novem izdelku, na katerem je deset njihovih lastnih skladb, lahko slišite tako zabavno in narodnozabavno glasbo, kakor tudi hotelsko glasbo, na katero so fanjte še posebej ponosni, saj pri tej zvrsti ne uporabljajo prav nobenega instrumenta na elektriko. Trio pripravlja tudi videospot, ki bo gotov septembra. Alenka Gorsko kolesarstvo Luka Pustoslemšek in Boštjan Pahovnik v slovenskem vrhu Gorsko kolesarstvo je športna disciplina, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v slovenskem prostoru. Zgornja Savinjska dolina s svojimi naravnimi danostmi jeza gorsko kolesarjenje naravnost idealna, na kar je že pred leti opozoril Andrej Marovt Helešič z Ljubnega, ki se je povzpel vse do naslova državnega prvaka v spustu. Njegova odlična naslednika sta Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada in Boštjan Pahovnik iz Luč. Luka, sicer študent ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, se z gorskim kolesarjenjem aktivno ukvarja tri leta. Prvo vidnejšo uvrstitev je dosegel lani s četrtim mestom na državnem prvenstvu na Pohorju. Nastopil je tudi na številnih tekmah rekreativnega značaja in redno zasedal mesta od prvega do petega. Ob koncu sezone je sklenil, da se bo na leto 2000 temeljito pripravil. Pozimi je veliko treniral in se udeležil tudi enotedenskih klubskih priprav v Poreču (Luka je od lanskega leta član kolesarskega kluba Calcit Kamnik, kamor je zaradi bistveno boljših pogojev prestopil iz ljubenskega kluba). Letošnjo sezono je začel s šestim mestom v kategoriji mlajših članov (do 23 let) na tekmi za državni pokal v Podvelki. Ob tem velja pojasniti, da v gorskem kolesarjenju obstajajo tri discipline: kros, spust in dvoboj. Kros je najbolj kompleksna disciplina, Luka Pustoslemšek se najraje spopada z zahtevnimi vzponi... ki terja od tekmovalca tako premagovanje vzponov kot hitro vožnjo navzdol, medtem ko je spust izrazito »dirkalna« disciplina, v kateri pa ni važna le hrabrost tekmovalca ampak tudi tehnika vožnje. Dvoboj bi lahko primerjali s paralelnim slalomom pri alpskem smučanju, saj gre dobesedno za dvoboj dveh kolesarjev na kratki in zahtevni progi po principu izpadan- ... Boštjan Pahovnik pa ima rad tudi hitre spuste ja. Luka Pustoslemšek nastopa v krosu. V nadaljevanju letošnje sezone je najprej osvojil drugo mesto na tekmi za pokal Alpe-Adria v Šmohorju v Avstriji, nato pa je na tekmi za slovenski pokal v Ljutomeru zasedel peto mesto, kar je bilo dovolj za uvrstitev v državno reprezentanco, ki je od 6. do 13. junija zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v španski Sierri Nevadi. To je bila za Luko prva zares velika tekma, zato trema ni izostala. V izjemno težkih pogojih (nadmorska višina preko 2.300 metrov) je na tehnično zelo zahtevni progi osvojil 65. mesto med stotimi tekmovalci, kar je bilo sicer nekoliko pod njegovimi pričakovanji, vendar je za razliko od nekaterih drugih tekmovalcev zdržal do cilja in si tako pridobil zelo koristno izkušnjo. Po vrnitvi v domovino je prvega julija nastopil na tekmi za slovenski pokal v Moravcih in zasedel zanj (pre)skromno sedmo mesto, že teden dni kasneje pa je znova opozoril nase z drugim mestom na tekmi za pokal Alpe-Adria na Višar-jih v Italiji. Po prvi polovici sezone je v skupnem seštevku za državni pokal v svoji kategoriji peti, za pokal Alpe-Adria pa četrti. Do naslednje tekme, ki bo sredi avgusta, se bo Luka malce odpočil, kajti njegova velika želja je uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu konec avgusta v Belgiji. Oktobra ga čaka še državno prvenstvo, kjer se prav tako nadeja dobrega rezultata. Prihodnje leto se seli v elitno starostno kategorijo članov, kjer je konkurenca izjemno ostra. Ne glede ne to si želi že v prvi sezoni izboriti prostor med najboljšimi desetimi, za kar bo moral ogromno trenirati. V povprečju preživi na kolesu dnevno okrog tri ure, prevozi pa 60 do 80 kilometrov. »Kolesarstvo je zares naporen šport, toda po treh letih je postalo moj način življenja, ki mi je všeč,« ugotavlja Luka, ki brez večjih težav usklajuje študijske obveznosti s tekmovalnimi. »Šport, s katerim se ukvarjam, je izrazito individualen, zaneseš se lahko samo nase. Nenazadnje je tudi pri študiju tako, kar se zahteva, je pač treba znati.« Boštjan Pahovnik je Lukov mlajši kolega, ki resno trenira šele eno leto. Lani je tekmoval kot rekreativec, za letošnjo sezono pa se je po prestopu v kranjski Scott team temeljito pripravil. Boštjan nastopa v kategoriji mlajših mladincev (pod 17 let), prihodnje leto pa ga čaka prestop v kategorijo starejših mladincev. Sezono je začel z drugim mestom na tekmi za slovenski pokal v Podvelki, nato pa je 24. aprila zmagal na tekmi za pokal Alpe-Adria v Novi Gorici. Serijo zmag je nadaljeval 9. maja na drugi tekmi za pokal Alpe-Adria v avstrijskem Šmohorju, na tekmah za slovenski pokal v Ljutomeru in v Planici in nato spet na tekmi za pokal Alpe-Adria na Višarjah. Na polovici sezone v svoji kategoriji vodi v skupnem seštevku obeh pokalov in je na najboljši poti h končni zmagi. Boštjan trenira v povprečju dve uri dnevno, za razliko od Luke, ki mu ustrezajo predvsem zahtevni vzponi, pa ljubi tako proge z dolgimi vzponi kot tehnično zahtevnimi spusti. Obema mladima kolesarskima upoma moralno in materialno stojijo ob strani starši, kajti brez domače podpore možnosti za treniranje in tekmovanje kajpak ne bi bilo. Boštjan se zelo veseli prihodnje sezone, ko bo imel kot starejši mladinec možnost uvrstitve v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v Združenih državah Amerike. O tekmovalnih dosežkih obeh gorskih kolesarjev bomo seveda še poročali. Hkrati pa je to morda priložnost, da bi javnost temeljito razmislila o popularizaciji tega športa v dolini. Zanesljivo bi bilo mogoče doseči sprejemljiv kompromis med kolesarji in zaščitniki narave, hkrati pa bi bilo organizirano ukvarjanje mladih s kolesarstvom adut več v boju proti drogam, alkoholu in tobaku. Franci Kotnik Kvadratlon Dolenjske toplice Raduha team drugi V soboto, 17. junija, je v Podturnu pri Dolenjskih toplicah četrtič zapored potekalo tekmovanje v kvadratlonu, ki je zajemalo štiri discipline (kajak, gorsko kolesarjenje, gorski tek, jadralno padalstvo) in je potekalo štafetno. Razen jadralnega padalstva, kjer se upošteva natančnost doskoka, se ostale discipline merijo na čas. Tekmovanja se je drugič zapored udeležila tudi ekipa Raduha team iz Luč, ki jo sestavljajo naslednji tekmovalci: Franci Strmčnik (kajak), LukaPus-toslemšek (gorsko kolesarjenje), Boštjan Pahovnik (gorski tek) in Andrej Zeme (jadralno padalstvo). Med šestimi prijavljenimi ekipami je ekipa Raduha team dosegla odlično drugo mesto z minimalnim zaostankom za zmagovalno ekipo domačinov Mizarstvo Vidmar. Odličen nastop nam je vzpodbuda za podobne dosežke v prihodnosti, ki so jih posredno omogočili tudi naši sponzorji, zato se jim najlepše zahvaljujemo. Franci Strmčnik Raduha team se nadeja dobrih rezultatov tudi v bodoče Letna liga v košarki Mozirje 2000 Zmaga ostala doma Po vseh težavah, ki so jih imeli to sezono organizatorji z vremenom in posledično s preložitvijo tekem zaradi spolzkega igrišča, jim tudi v finalnih obračunih Play-offa vreme ni bilo naklonjeno. Po odigranih tekmah za razvrstitev od petega do osmega mesta se je spet močno ulilo in o končni razvrstitvi so, po dogovoru med ekipami in organizatorjem, odločali prosti meti. Tako sta se za tretje mesto pomerila najnatančnejša izvajalca prostih metov iz ekip KK Velenje-Norma Soft in Prebolda. Slednji je imel v zaključku mirnejšo roko in naveliko veselje soigralcev ekipi Prebolda zagotovil odlično tretje mesto. Sledil je samo še finalni obračun med domačim športnim društvom Mozirje in TEŠ-em iz Šoštanja, kjer pa so bili izvajalci vsi igralci prve peterke. Po treh razburljivih in popolnoma izenačenih krogih je zadnji met zgrešil igralec šoštanjske ekipe in Mozirje je znova osvojilo naslov prvaka letne lige. Na koncu lahko rečemo le to, da so organizatorji storili vse, da bi ligo pripeljali do konca tako kot narekujejo pravila, vendar je bila tokrat višja sila močnejša. Kljub temu ni bilo nobene zamere in slabe volje, kar se je pokazalo na družabnem zaključku vseh ekip, kjer je predsednik domačega športnega društva podelil zaslužena priznanja in pokale. Te sta prejela tudi najučinkovitejši strelec prvenstva Iztok Zakrajšek, ki je dosegel 118 točk, v metih za tri točke pa je zmagal domači ostrostrelec Jože Goltnik. Končni vrstni red: l.ŠD Mozirje, 2. TEŠ Šoštanj, 3- KK Prebold, 4. KK Velenje-Norma Soft, 5. ŠD Mozir-je-mladi, 6. ŠD Vrbovec-Tris, 7. Moto Bar Vovk, 8. Pizzerija 902 Gornji Grad. Franjo Pukart 5. Memorial Darka Ipavca Prehodni pokal Žabam Zadnji vikend v juliju so člani Športnega društva Solčava v okviru turistične prireditve Dnevi turizma na Solčavskem pripravili že 5. memorial Darka Ipavca v malem nogometu. V uvodnih dvobojih so se poleg domačih ekip Solčava in Alpinisti pomerile še ekipe Kozorogi, Šmihel, Polda’s, Žabe in Gamsi. V prvi polfinalni tekmi sta igrali ekipi Žabe in Gamsi, zmagala pa je ekipa Žabe s 4:1. V drugi polfinalni tekmi so Solča-vane premagali Kozorogi z 2:1. Tako so v finalnih bojih merili svoje moči in nogometno znanje Žabe, ki so premagale Gamse z 1:0, ter Solčavani, ki so se pomerili z Gamsi. O zmagovalcu so odločali prosti streli. Letos je prvo mesto in pokal ter prehodni pokal pripadel Žabam; Kozorogi za drugo in Solčavani za tretje mesto so prejeli pokal; četr-touvršeči Gamsi pa so se morali zadovoljiti s tolažilno nagrado - zabojem piva. Pokale je udeležencem podelil župan Vojko Klemenšek. Marija Šukalo Lovska družina Gornji Grad Zmagovalci kombinacije Na strelišču gornjegrajske lovske družine v Zagradišču je tretjo soboto v juliju potekalo tekmovanje celjske zveze lovskih družin v četverni kombinaciji. Strelci so se pomerili v posamični in ekipni konkurenci, največ uspeha pa so poželi predstavniki gostiteljev. Ekipna zmaga je torej pripadla lovski družini Gornji Grad, za katero so streljali Dušan Žehelj, Ciril Kolar in Nani Tiršek. V posamični konkurenci je v skupnem seštevku zmagal Dušan Žehelj (LD Gornji Grad) pred Dušanom Urankarjem (LD Braslovče) in Alešem Šekoranjo (LD Grmada). Po posameznih disciplinah so bili najboljši: krogla 100 m: Nani Tiršek (LD Gornji Grad), premična tarča: Aleš Šekoranja (LD Grmada), glinasti golobi: Dušan Urankar (LD Braslovče), MKsmjak:FrancSalobir (LD Gozdnik Griže). KF Zmagovalna ekipa LD Gornji Grad (foto: Martin Tevž) Milo« LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf> Ugodne cene in gotovinski popusti! S TOVORNIM VOZILOM V HIŠO 18. julija ob 7. uri zjutraj je bil dežurni policist obveščen, da naj bi v Sp. Rečici voznik tovornega vozila trčil v stanovanjsko hišo. Policisti, ki so odšli na kraj dogajanja, so ugotovili, da je Jožetu M. iz Krnice počila vlečna os, zato je priklopno vozilo trčilo v stanovanjsko hišo, last Antona P. Povzročena je bila le materialna škoda. SMRT ČEŠKEGA PLANINCA 19. julija okoli druge ure zjutraj je dežurni policist sprejel obvestilo o gorski nesreči na Raduhi. Mozirski policisti so v sodelovanju s kolegi z Raven in reševalci GRS Prevalje ugotovili, da se je smrtno ponesrečil češki planinec, ki je skupaj s prijateljico zašel izven označenih poti. Truplo planinca so prepeljali s policijskim helikopterjem v Prevalje, prijateljico ponesrečenega planinca pa so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec. TATVINA LESA 20. julija zjutraj so bili policisti obveščeni o tatvini smrekovega lesa na območju Šmartnega ob Dreti. Neznani storilec je s krajo 25 kubičnih metrov lesa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS oškodoval za okoli 300.000 tolarjev. Policisti so storilcu že na sledi. PRETEP V BAZA BARU 23. julija deset minut pred peto uro zjutraj je bil v Baza baru v Šmihelu kršen javni red in mir. Policisti so na kraju ugotovili, da so se med sabo pretepali Ciril G. z Brezij, Franc in Marko H. iz Šmihela, Luka Š. iz Nazarij ter Robert Z. iz Lok. Poleg njih se je v pretep vmešal tudi Jure Š. iz Šmihela, ki je po lokalu hodil z motorno žago. VLOM V SOLČAVI 27. julija ob 9-40 uri je bil dežurni policist obveščen o vlomu v stanovanjsko hišo v Solčavi. Nepridiprav pa očitno ni imel namena ničesar odnesti, saj je poškodoval le vhodna vrata na objektu, iz notranjosti pa ni ničesar odtujil. JožetaH. iz Solčave je oškodoval za okoli 1000 tolarjev. Nesreča nikoli ne počiva, k sreči pa se nekatere prometne nezgode končajo le z zvito pločevino. (foto: Ciril Sem) V SPOMIN V 87. letu starosti je umrla naša Pepca PLATOVŠEK Slikarka - samouk Pozno - šele v jeseni svojega življenja je odkrila v sebi dar za slikanje. Ko je po prvih začetkih žela priznanja in navdušenje prijateljev in znancev, se je v njej prebudila prava umetniška duša. Ustvarjala - slikala je z nedoumljivo ljubeznijo in predanostjo. Kot da bi hotela nadomestiti zamujeni čas. Njene pokrajine in tihožitja so osvojila preprostega občudovalca, dobila pa je tudi priznanje in vzpodbudo stroke. Ustvarjala je z ljubeznijo in zato so njena dela polna topline in miline, ki osvoji oboževalca. Pepca je svoje slike podarjala - prijateljem, zaslužnim občanom, društvom in ustanovam v kraju. Ni javnega prostora v kraju, ki ga ne bi krasila njena slika. Hvala Pepca, ker si tudi v naše domove prinesla delček svoje umetniške duše! S svojimi deli se je predstavila širši javnosti tudi na razstavah. Pred tremi leti je zadnjič samostojno razstavljala na Ljubnem. Razstava je bila tudi medijsko zelo odmevna. Razstavljala je tudi v galeriji Štekl v Gornjem Gradu. Namesto groba se bomo ustavili in počastili njen spomin pred njenima slikama, ki visita v mrliški vežici na Rosuljah. Podarjeni sta bili pred leti v ta namen. Simbolično predstavljata življenje in minevanje. V naših srcih bo ostal večen spomin na to izredno ženo. V imenu vseh, ki se je bodo s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjali Županja Občine Ljubno Anka RAKUN ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Frančiška ATELŠEK iz Radmirja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkev ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu monsignorju Vratanarju za lepo opravljen obred. Hvala vsem za zapete pesmi ter govorniku Francu Trbovšku. Žalujoči vsi domači Dolgo je, odkar odšla si. Anam je lažje, ker vemo, da letiš z angeli... in da nas čakaš med zvezdami... in da nas čuvaš, tako kot tebe mi v spominih in globoko v naših srcih. V SPOMIN dobri mamci, babici in prababici Vidi KOLENC iz Spodnje Rečice Dolgih osem let je minilo 22. julija, odkar si odšla od nas. Radi se te spominjamo in se zahvaljujemo vsem, ki radi postoje ob tvojem grobu. Vsi tvoji Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) V SPOMIN 31. julija je minilo deset let, odkar je za vedno odšel naš dragi mož in oče Jože HRIBERNIK iz Rečice ob Savinji 135 Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu. Njegovi domači ZAHVALA V 82. letu starosti je zaspala naša draga mama Ančka BENDA iz Spodnje Rečice 48 (1918-2000) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, vsem, ki ste izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranjali v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN 10.8. mineva 5 let, odkar je za vedno odšla od nas ljuba hčerka, sestra in teta Jožica ČASL Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče, ste jo imeli radi in se je še vedno radi spominjate. Vsi njeni Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 31.07. do 06.08. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589, 07.08. do 13.08. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041-633-417, 14.08. do 20.08. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041-633-418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRjE, tel. 831-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933-AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621 950. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JULIJ 2000 ROJSTVA: Rodilo se je 6 dečkov in 4 deklice. POROKE: 1. Marko Rozoničnik iz Šmihela nad Mozirjem in Danica Senica iz Dol Suhe 2. Ciril Rogelšek iz Lokovice in Vida Kugonič iz Lepe Njive 3. Robert Vivod iz Nazarij in Melita Pliberšek iz Nazarij 4. Darko Ziherl iz Kranja in Stanka Vodončnik iz Dobletine 5. Vinko Pustoslemšek iz Konjskega Vrha in Ivica Rose iz Konjskega Vrha 6. Peter Kovač iz Ljubljane in Polona Podlesnik iz Krnice SMRTI: 1. Franc Lozinšek iz Prihove 2. Franc Rosenstein iz Brezja KINO MOZIRJE mm 5., 6.8.2000 MIŠEK STUART LITTLE - komedija Družina posvoji malega miška, ki bi delal družbo njihovemu sinu. Toda pri hiši je tudi ljubosumni muc, ki mišku zakuha veliko godljo... 12., 13.8.2000 ANA IN KRALJ - ljubezenska drama Režija: Andy Tennant Vloge: Jodie Foster, How - Fat Film je epska zgodba, ki se odvija na Tajskem ob koncu 19. stoletja. Pripoveduje o resničnih prigodah britanske guvernante Anne, ki jo kralj Siam najame, da bi poučevala njegovih 58 otrok. Med njima se že ob srečanju začnejo iskriv i besedni spopadi in hkrati porajajo posebna čustva VELIČASTNI PRIZORI NARAVNIH LEPOT TAJSKE IN SPEKTAKULARNIH TAJSKIH OBIČAJEV! Predstave: sobota ob 20.30 uri, nedelja ob 19. uri. Vstopnina 500 sit. 5., 6.8.2000 TRIJE KRALJI-akcija Režija: David O Russell Vloge: George Clooney, Ice Cube, Mark Wahlberg Leto 1991 - zalivska vojna se je pravkar končala in štirje vojaki komaj čakajo, da zapustijo puščavo in se vrnejo domov. Toda naletijo na zemljevid, na katerem je označeno, kje so zlate palice, ki jih je iraška vojska ukradla Kuvajtu. Naredijo načrt, kako priti do palic... 12., 13.8.2000 NEBEŠKA VABA-komedija Režija: Ljubiša Samardžič Glasovi: Nebojša Glogovac, Ana Sufrenovič Zelo čustvena, na trenutek tudi smešna in hkrati dramatična zgodba o nekaj aprilskih dneh lanskega leta, ko je NATO bombardiral Beograd. Zgodba govori o stanovalcih bloka, ki so vsak na svoj način doživljali to tragedijo. Predstave: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. Vstopnina 500 sit. Cvetke in koprive NA ZDRAVJE ŠPORTNI DVORANI Ko sta pristavila vsak svojo piko na i, sta Ivan Purnat, župan občine Nazarje, in Marjan Vengust, namestnik direktorja CM Celje, takole nazdravila bodoči veliki pridobitvi Zgornje Savinjske doline. Omenjeno podjetje je v Nazarjah namreč že začelo z gradnjo športne dvorane, ki jo dolina zares krvavo potrebuje. (NA OTVORITEV BAJE PRIDEJO ROKOMETAŠI PIVOVARNE LAŠKO PRESS) VALČEK ZA SLS+SKD Predsednik združene stranke dr. Franc Zagožen se je na srečanju družin na Raduhi takole sprostil po napornih parlamentarnih dogodkih. (JESENI PA VESELO NA VOLITVE PRESS) STARO PRIJATELJSTVO Vesna Pungartnik, šefica bara Baza v Šmihelu, je na veselico z Lojzetom Slakom povabila tudi prijatelja iz mladih letih Ota Pestnerja, ki se je vdružbi Mozirjanov počutil več kot odlično. (PRAVI PRIJATELJI SO PRIJATELJI ZA VEDNO PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične ° k4 (\n |ivo, se boste y ine zobove, a ü .um uciiui yie. fegone srvori. n Oven od 21. 3. do 2< Počutje: Ker to obdobje ne bo pteveč razburljivo, pogosto dolgočosili. Iskali boste različne načine zobove, o vam ne bo prvo nič dišalo. Uspelo vam bo, da boste šli no krajši izlet in s tem dobili občutek, do se le nekaj dogaja. Želeli si boste veliko dinamike, vendar do tega v tem obdobju ne bo prišlo. Potrpljenje. Ljubezen: Na tem področju se boste trudili, da bi očarali čim več ljudi. Zelo pomembno vam bo, da vas bo partner občudoval in vos kdaj tudi pohvalil. Da bi dosegli to cilj, boste imeli nenavadne ideje, nikar ne pretiravajte. Lahko bi se partnerju zamerili. Delo: V tem obdobju se ne spuščajte v investicije, ter boste denar še koko krvavo potrebovali. Vodite si evidenco izdatkov, do boste vedeli kom denar gre. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Vaše psihično in fizično počutje bo v tem obdobju odvisno od tega, koliko boste sami storili v tej smeri. Nekoj vom bo jemalo voljo, zato ste v nevarnosti, do se prepustite in pasivno čokate no razvoj dogodkov. Poiščite si družbo ljudi, ki vam veliko pomenijo. Ljubezen: Težko boste spregovorili o svojih čustvih, ker boste pač izzvani, boste slednjič zbrali pogum, kasneje pa se boste bolje počutili in tudi odnos s partnerjem se bo poglobil. Spoznali se boste v povsem novi luči. Delo: Na tem področju boste precej zaletavi in prepričani v svoj prav. Dobro bi bilo upoštevati nasvete, ki ste jih dobili in se ne potapljati v tvegane stvari. Dvojčka od 21. 5. do 21. ć. Počutje: Zaradi neugodne situacije doma, boste pogosto napeti in živčni. Prizadevali si boste, da bi stvori uredili, vendar boste ugotovili, do ni vse v voši moči. Potrebovali boste veliko potrpljenja, da se stvari uredijo. Ljubezen: S partnerjem se bosto najbolje razumela, če bosta sama domo. Novo okolje bi povzročalo nove konflikte, soj bosta na večina stvori tudi različna odreagirala. Odkrito se pogovorite, sicer se bo vajin odnos ohladil. Delo: Vaša delavnost bo nekoliko padlo. Pomembno je, da se ne izpostavljate in ne ukrepate na lastno pest, ker boste precej zaletovi in nerazsodni. Tisti, ki se poklicno ukvarjate s financami, po boste bolj uspešni. Bodite s sodelavci prijazni, čeprav vam bodo šli pogosto na živce. Rak od 22. 6. do 22. 7. Počutje: V glovnem boste dobre volje, čeprav se bodo ^ Q problemi, ki vas težijo, nadaljevali, vendar v milejši obliki. Zavedali se boste, do so občutki nemoči, ki vas bodo občasno prevevali, kratkotrajni, zoto boste kmolu dobili vajeti v svoje roke. Pomembno vom bo, da se dokažete. Ljubezen: V ljubezni boste nekoliko egoistični. Razdajali se boste no številnih področjih, od partnerja po pričakovali, do počaka v vrsti. Ker vam bodo stiki z ljudmi, ki vas bodo poiskali v težavoh, vzeli veliko energije, jo bo za partnerja ostalo zelo malo. Užaljeni boste zaradi obsodb. Delo: Iznajdljivi boste, zato boste veliko zaslužili. Ker po gre le za trenutno ugodno situacijo, se morote zavedati, do vaš sedanji vir dohodka ne bo večen. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: V prihajajočem obdobju boste polni energije in z zdravjem ne boste imeli težav. Želeli si boste vzbujati pozornost, zoto boste iskali težave tam, kjer jih nimate. Koristilo vam bo spremembo okolja, da obdržite kondicijo, ki ste si jo nabrali. Ljubezen: Ker boste preveč usmerjeni vose, boste imeli no tem področju kor nekoj težav. Samski levi si boste prizadevali omrežiti kar največ ljudi. Po vsej sili boste hoteli dokazati, do ste za stopničko višji od drugih. Globljih čustev zorodi pretirane samokontrole ne boste sposobni, zoto se ne boste zaljubili. Delo: Nagnjeni boste k postavljanju s svojimi sposobnostmi na tem področju, kar bo izzvalo negativno reakcijo sodelavcev. Ne bodite preveč razsipni s samohvalo, saj se vas bodo sodelavci naveličali. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Zelo čustveni boste, vaše razpoloženje pa bo precej spremenljivo. Hitro boste prizadeti, vendar vas tudi v dobro voljo ne bo težko spraviti. Imeli boste težave s presojanjem in pogosto se boste v svojih ocenah zmotili. Nagnjeni boste k subjektivnemu ocenjevanju, ki bo močno čustveno obarvano. Zaradi tega vam bo kasneje v neki situaciji nerodno. Ljubezen: Ljubezen vam bo zelo pomembna, čeprav vaš partner ne bo imel tega občutka. Precej posesivni boste, veliko boste pričakovali, pri dajanju po boste previdni. Marsikatero partnerjevo ravnanje si boste napačno razlagali in zaradi tega boste po nepotrebnem trpeli. Delo: No tem področju ne bo težav in presenečeni boste, do ste tote zlahka uspeli. <8 TO m* Tehtnica od 24. 9. do 23.10. SL Pocut|e: Razčistiti boste morali nek pri|atel|ski odnos. Prevec ste pričakovali, zato ste nekoliko lazoforoni. Čeprav boste pri izražanju misli nekoliko nerodni, ne skrbite, do vos prijatelj ne bo razumel. Ker boste bolj popustljivi in tolerantni kot sicer, se bodo stvari uredile. Ljubezen: Manjkalo vam bo poleta in imeli boste občutek, da je odnos doma postal rutinski. Dovolj realni in samokritični boste, da boste uvideli tudi svoj delež krivde. Čas je ugoden, da se pogovorite, zakaj je do tega prišlo. Želeli si boste, do drugi vaših težav v partnerstvu ne opazijo, zato boste navzven nosili masko sreče. Delo: No tem področju boste zelo prizadevni, morda celo preveč. Ne bodite preveč pedantni, soj vam ho to vzelo preveč časa. Ne dovolite, da bi zoiodi sedenja zo knjigo zanemarili stvori, ki vom nekoj pomenijo. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Zaradi nezmernosti bo voše telo pod nenehnim pritiskom. Ker si boste dali preveč delo, tet je potrebno, boste pogosto utrujeni in izčrpani. Verjetno vas bo šele slabo počutje prisililo, da boste začeli več razmišljati o sebi. Poskušajte vsoj zo nekaj dni spremeniti okolje, zlasti tisti, ki živite v mestu. V prvi polovici tega obdobja bodite bolj pozorni na hrano, ki vašemu telesu najbolj ne ustreza. Ljubezen: Partnerju boste bolj prijatelj, kot karkoli drugega, zato vam bo zelo hvaležen. Spoznali boste, koko pomembno je biti zvest sebi in drugemu. Delo: Ker se boste želeli dokozati, se boste lotevoli stvori, ki vom bi prinesle slavo. Bodite previdni in ne zahtevajte preveč od sebe. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Z zdravjem bi lahko imeli še nekaj manjših težav, vendar bo kmalu šlo no bolje. Umirili se boste, kor bo pripomoglo tudi k boljšemu fizičnemu počutju. Ugotovili boste, do ste marsičemu kos, če je vaše življenje urejeno in ne pretiravajte z delom. Izogibajte se opoldanskemu soncu, sicer boste imeli težave z glavoboli in uživajte čim več tekočine. Ljubezen: Marsikateri strelci se boste ozirali po vplivnih ljudeh. Čeprav si tega ne boste hoteli priznati, boste želeli zvezo z nekom, ki bi dvignil vaš ugled. Verjetno vam bo to tudi uspelo, ni po sigurno, do bo zveza tako osrečujočo, kot si trenutno predstavljate. Delo: Zaenkrat se vam ne obetajo večje spremembe, če jih ne boste na silo izzivali. Vsako neprevidnost se vom utegne maščevati, zato bodite pri delu pedantni. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutja: Velite se boste sukali v družbi, kjer se boste najlažje sprostili. Sami boste težko zdržali, soj boste čutili potrebo po razgovoru. Navezali boste nekaj novih stikov, ki pa jih ne boste poglabljali. Osebne stvari boste zadržali zase. Ljubezen: Nagnjeni boste k pesimističnim zaključkom in čeprav se partner ne bo v ničemer spremenil, boste pogosto imeli občutek, do je vse narobe. Ne bodite skrivnostni, soj to ni dobra podloga za dober zakon. Delo: Imeli boste nekoliko težav s koncentracijo, ker vas bo nenehno preveval občutek, do je veliko stvori ostalo nedokončanih. Odpravite nepotreben strah in samozaupanje se vam bo povrnilo. Vodnar od 21 . 1. do 20. 2 Počutje: Če ne boste zdravju posvečali več pozornosti, boste v tem obdobju naleteli na težave. Več pozornosti posvetite hrani. Pomembno je, da si za vsak obrok vzamete dovolj časa in potem počasi no sprehod. Ljubezen: Čeprav vam bo veliko do samostojnosti na vseh področjih, vos odvisnost od partnerja ne bo motilo. Dobro razpoloženje vam lahko skoli le neprijeten pogovor o stvari, ki bi jo radi pozabili. Če je le mogoče, se prisilite in zberite pogum, da stvor razčistite. Delo: Na tem področju boste imeli srečo. Čeprav ne boste posebno delovni, vam bo uspelo priti do denarja. Če ste zadolženi, imate sedaj odlično priložnost, da zlezete na zeleno vejo. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Voše razpoloženje bo piecej labilno in odvisno od dogodkov. Ob težavah boste zelo hitro lahko izgubili pogum in zaupanje vase, zato boste potrebovali nekoga, ki vos bo bodril. Ljubezen: Doma se ne boste dobro počutili, ker bo situacija precej napeto. Trenutno ne boste mogli ničesar spremeniti, zato je najbolje, da poskrbite, da vos bodo te stvori kor najmanj vznemirile. Sprememba okolja bi vam dobro dela, zoto izkoristita priložnost, ki se vam bo ponudilo. Delo: Občutljivi boste no mnenje drugih ljudi, zoto si boste pogosto čezmerno prizadevali, do bi bili sprejeti. Ob ljudeh, ki bodo v službi dominirali, se boste počutili manjvredne, zato se boste držali v ozadju. Potrditev boste iskali pri prijateljih in jo tudi našli. K Kdor hoccipölbMznj3 ci zaobiti utrujpjp5?<3 BtSBaSč ccijno hodi'dljcfi Siva ekonomija Pogovarjata se delavca na črno: "Kako je? Si še brezposeln?" "Ne, sedaj sem na dopustu..." Delni pristaš "Si tudi ti vključen v samoprispevek za šolo?" vpraša Simon Jakoba, čigar posestvo meji med dvema občinama. "Sem," potrdi Jakob, "z ženo sva prispevala Mihca in Janjo..." Nedopusno bujenje na dopustu: zadrževanje "Prvič iščete zaposlitev?" "Da.” "Imate voljo do dela?" "Imam." "Pri nas plače niso velike." "Sem slišala." "Na regres kar pozabite." "Bom poskušala." “Dopusta boste imeli minimalno." "Sem si mislila." "Časa za malico ne bo." "Ne bom več hujšala doma." "Vse sobote so delovne, včasih je treba delati tudi ob nedeljah." "Nisem preveč verna." "Nadure so pri nas običaj, plačamo jih kot navadne." "Si bom zapomnila." "Zavarovani ne boste." "Znam paziti nase.” "Sindikata v podjetju ni in ga ne bo." "Rada verjamem." "Sami krijete stroške za pokvarjen material ali orodje." "Upam, da ne pred plačo." "Imeli boste dvoizmensko delo-vsak dan." “Kdo bi si mislil, da sem bila na cesti, pri vas pa je toliko dela." "Ne bom vas prijavil kot stalno delovno silo, zato si ne omislite bolniške ali porodniške, ker je ne boste imeli plačane." "Varčni ste, ni kaj." "Ste se pripravljeni še čemu odreči?" "Da. Službi pri vasi" Rok trajanja omejen Sestri si potožita: "Moj možje postal impotenten..." 'Tudi mojega so sami izgovori!" Težave pri nakupu "Želite, prosim?" prodajalka oblek nagovori kupca. Kupec pa je skop z besedami: "Srajco..." "Kakšno?" želi vedeti uslužbenka. "Takšno z rokavi..." Prodajalka se zmede, ker sedaj ne ve, ali želi kupec letno srajco ali takšno z dolgimi rokavi. "Kakšne rokave pa želite?" vpraša. "Ja, enega levega in drugegadesnega..." Markacije ljubezni Robertu je uspelo razgaliti Nežo. Med rjuhami je odkril, da ima tetovirani dojki. Na eni je imela vrtnico, druga pa je bila porisana s tulipanom. "Saj kar ne vem, na katero rožo naj se najprej spustim?" se je pošalil, Neža pa mu je neučakano rekla: "Pusti vrt, kar na njivo se spravi!" Kratkotrajna jeza Učiteljica slovenščine pobara učitelja matematike: "Se še vedno tako hitro razjeziš nad neznanjem svojih učencev?" "Sploh ne. Pustil sem šolo in odprl trgovino. Sedaj njihovo neznanje izkoriščam..." Ozdravel s pomočjo bolezni Namišljenega bolnika ni več k zdravniku. Doktor ga pokliče domov: "Kaj pa je z vami? Da niste morda zboleli?" Ste zaspani? Slabo vidite? Vas daje utrujenost? Kdo pa je od vas zahteval, da berete Zadrečke novice ob enih zjutraj? Motor na težko gorivo Umrl je Vinjeni Janez. Njegovi sosedi ugotavljata: "Živel je dolgo, čeprav je veliko pil... Koliko let bi le učakal, če ne bi bil tak pijanec?" se sprašujeta, ko pride mimo Janezov vinski brat Fredo. "Manj bi dočakal, hik, ker bi ga ob vama prej minila volja do življenja, hik!" Na pomoč ob taki pomoči Vinjeni Tonček, okajeni Pavlin in od pira omamljeni Silvo se v domači gostilni družijo ob šanku. Silvo joka v pivo in tarna, kako z njegovo ženo v postelji ni nič. Možje okoli šanka sočustvujejo z njim, saj je častil pijačo. Tonček mu da nasvet: "Z mojo ženo tudi včasih ni nič. Je pa zelo ljubosumna. Tako ji včasih rečem, da sem bil z Lepo Zalo. Ljubosumje jo tako podžge, da greva takoj v posteljo." "Ah, jaz tega svoji ženi ne morem reči," zavzdihne Silvo. "Ne, ravno kaj takšnega ji moraš povedati!" zavzeto reče Pavlin izpod šanka. "Jaz tudi svoji rečem, da si me je ogledovala Lepa Zala, pa jo i mam takoj v postelj i I" "Ah, jaz tega svoji ženi ne morem reči," zavzdihne Silvo. "Moja žena je Lepa Zala..." Redakcija pomaga Mož se noče več redno ljubiti z mano. Vsakič ima nov izgovor. Najprej je bilo nogometno prvenstvo, vmes so dirke formule ena, potem bodo olimpijske igre, pozimi bo hotel gledati smučanje... Kaj naj naredim? Tekom dneva mu omeni, da so napovedali odvzem električnega toka. Zvečer pa odvij glavno varovalko in izkoristi redukcijo. Nezreli odnosi "Vaš sin je rabutal naša jabolka!" se Joža huduje sosedi. Ta se prav tako razhudi: "Mule, pa sem mu lepo povedala, daše niso zrela!" Če bi fantje dekletom znali brati misli, bi jih dekleta lahko veliko bolj izkoristila! Moča košnje me suši "Naš ata je spet vse pomešal," pravi Jožek bratu. "Kaj pa je bilo?" vpraša Maks. "Vprašal sem ga, kaj naj naredim z mokro otavo, da bo suha, naveličano me je pogledal, potem pa je rekel, da naj jo kar v vodo zmečem." Goljufijabesed "V igralnici nisem še nikoli nič izgubil. Vedno si priigram zaslužek!" se hvali reden obiskovalec kazine. "Res? Na kateri avtomat pa igraš tako dobro?" "Na klavir ob baru..." Šport in nasveti Kako se zmaga na formuli ena? Prvi prideš na cilj, če znaš v ovinkih dovolj hitro voziti počasi. Kaj je športna smola? Ko preskočiš dva metra, pa vseeno ne doskočiš na stopničke. Povejte kuharju, da je pravi mojster svoje obrti Zadrečke novice so vam spet ukradle nekaj časa. Če se ne spomnite, kako in zakaj, jih preberite še enkrat. IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): r~ mm mmm v ANNAPURNA: Prvi osvojeni himalajski osemtisočak EJDETIK: Oseba z živo predstavo doživetih stvari GROTIUS: Holandski učenjak in pravnik (Hugo) KIROVO: Mesto na vzhodu Uzbekistana ŠAFOT: Oder za obglavljanje obsojencev________________ Rešitev oreišnie križanke: Španija, parazit, Arat, VO, Ga, alem, Veniše, rotopapir, anomalija, Ito, Komanč, avalit, osončje, Emona, let, Baruca, Er, AC, Kukoč, lori, Nair, tesača, Kir, grint, Ari, ocepek, kotlič, Castro, Aglaja. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 15. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike reklamnih majic: 1. Sonja Jeraj, Prihova 48, Nazarje; 2. Fanika Pečovnik, Raduha 39, Luče; 3. Jože Špeh, Praprotnikova 14, Mozirje; 4. Stanislav Mavrič, Šmiklavž 55, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 16. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 11. avgusta 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica. - PVC okna - vhodna vrata - žaluzije - rolete MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: -H-386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodaja BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194. RTV SERVIS PERNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/44-77-66. POGREBNE STORITVE ANEBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 03/5841-029, mobitel 0609/654-651. POPRAVILO PRALNIH IN SEŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. ODKEP STARINSKEGA POHIŠTVA in predmetov, starejših od 60 let. Tel. 041/623-165,01/2862-103. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309- Morda ste iskali prav to i_________________________________________________________________________________________________________________________________i 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/630-611 •-mali: info@radiorap-polzela-sp.si Pomoč v gospodinjstvu 4-6 urna dan. Tel.: 041/756-791- Prodam 701 stiskalnico za sadje. Tel. 839-4711. Prodam BT 50 S, letnik 87, nov zobčenik in gume, motor v odličnem stanju, nujno. Tel. 03/5844-453 ali 041/913-896. Prodam leseno strešno kritino (šikel-ni), dolžine 1 m, tel. 844-596. Elektro agregat, nov, na traktorski pogon 14,4 KW, ugodno prodam. Tel. 839-18-00. Izginil je pes pasme doberman s ko- vinsko ovratnico. Pokličite na tel. 843-235. Prodam snežni plug za traktor, nov, nerabljen, in zastavo 750, brezhibno. Tel. 845-278. Prodam teličko sivko, staro 2 meseca. Tel. 854-131. 10 dni starega črno-belega bikca prodam. Telefon: 835-256. GSM:04l/ 942-169- Prodam hišo v Gornjem Gradu, cca 160 m2. Tel. 01/5422-330. Kupim otroško kolo za starost 2 leti. Tel. 845-449, zvečer. Kajak prijon hurricane in tajfun prodam. GSM 041/793-659. Računalnik pentium 900 MHz, komplet, 3 leta garancije, cena: 210.000 SIT. Tel. 031-390-170, Dominik. Prodam suzuki swift 1.3 sedan, 1.91, 94.000 km, garažiran, reg. do 3/2001, tel. 841-522, GSM 041/962-546. Prodam 3 leta staro lepo kobilo, motarsko čelado kot novo in še nova za- Prodam bikca simentalca, 130 kg, tel. 841-891. pakirana garažna vrata. Ograjenšek Franc, Ponikva 48 a, Žalec. Prodam črnobelega bikca, starega 7 dni. Tel. 835-239- Zajce za zakol ali pleme prodam. Informacije na tel.: 03/ 5845-364. Prodam suha bukova drva metrska. Tel. 03/ 5844-326 Prodam kozo dobro mlekarico. Tel. 041/960-734, zvečer. Kupim teleta do 10 dni. Tel. 031/503-042. Prodamo hišo v Lučah. Informacije na telefon: 844-085 R4 GTL, 1.91, prevoženih 90.000 km, reg. celo leto, rdeč, ugodno prodam. Tel. 041/324-377. Prodam motor APN6 za 40.000 SIT. Tel. 843-210, zvečer. Prodam seat toledo TD, I. 95, garažiran, reg. do 5/2001. Tel. 063/ 841-103. Poceni prodam alkaten cevi, 3/4 cole, 6 bar, 500 m, tel. 846-019. Prodam otroško kolo, Rog, z 18 prestavami, za starost 9-18 let, dobro Kupim knjige za 2. letnik gimnazije. Tel. 841-177, Melita. ohranjen, cena po dogovoru. Tel. 5843-399. V najem dajem trosobno stanovanje v Nazarjah. Tel. 839-4130. ANKARAN - depandanse CEDRA in DOR ■ polpenzion od CjjoO SIT/pAjč) OMIŠALJ [KEKI - HTL. Delfih -polpenzionCCdOO SIT/da^) OD 19.8. DALJEN1Ž3ECENE! SVIT Mozirje tel: 83-90-810 KUPON za brezplačni mali oglas do g 10 besed v 17. številki SN g 1 ime in priimek NAROČ. ŠT. j naslov MII! i i ULTRA f d.o.o. NAZARJE V VSEH TRGOVINAH ULTRA TOKRAT V AKCIJI: 1 Olje Agrogold 11 PVC - rastlinsko........ Majoneza Heilmans 620 ml................ Sladkor 2 kg - Ormož.................... Napolitanke kakav Medex 1 kg............ Čokolada Milka mlečna 100 gr............ Kozarci za vlaganje 10 kom + kis za vlaganje 3 I. •••••••••••• '••••••••V**' Adk ’"k; 169,90 sit/l ...399,90 sit/kom ...299,90 sit ...399,00 sit ....89,90 sit .598,00 sit Kava TROPIC 100 g.................................T;.S..............................79,90 sit NETOPIR (Laško) 0,33t,..........................................................89,90 sit SPUMANTE peneče vino §7 I......................................................249,90 sit ...JSL...............................................109,90 sit JUP11,51 brezalkohol WC Carlina .......|.........L.............;£..........................................249,90 sit Plenice Pampers dvojni paket (midi, maxi) ...*£...............................................2.699,00 sit mali paket (junior)............................................................799,00 sit Paprika za vlaganje, breskve...............ZAGOTOVO NAJCENEJE!!!!!!!! : ";:i' ■ Vabljeni v naše trgovine! OBMOČNO ZDRUŽENJE ß/jjk RDEČEGA KRIŽA M MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje Veteranska liaa v malem nogometu Razpis za sezono 2000/2001 * V ligi imajo pravico nastopa igralci rojeni leta Obvešča, da bosta poletni 1965 in starejši. krvodajalski akciji * Vse zainteresirane ekipe vabimo, da pošljejo tokrat: svojega predstavnika na sestanek, ki bo v Detek. 25. avausta 2000. ob 19. uri v 17.8.2000 od 7 do 15 ure prostorih ŠD Vrbovec na igrišču v Nazarjah. v OŠ Nazarje * Takrat bomo zaključili vse prijave in se dokončno dogovorili s sodelujočimi o poteku in izvedbi lige. in * Predvidoma bi se liga začela v torek, 29. avgusta 2000, prijavnina pa bi znašala 17.000,00 sit. 18.8.2000 od 7 do 13 ure * Informacije lahko dobite pri Tomažu Križniku (tel. v OŠ Ljubno ob Savinji 83 98 629 - služba, 834-006 - doma) in pri Markotu Krajnerju (tel. 83 93 153 - služba, ali GSM 041/783-482) Vljudno vabljeni! Organizator ŠD Vrbovec Nazarje naiprei ha ha, nato aha! OPELS agila ie samo videti hecna, a ie domišljeno urbano vozilo. Daie vtis majhnosti, toda samo navzven. Navznoter ie agila prostorna in prilagodljiva. V njei ie dovoli prostora za vse. Udobne zadnje sedeže zlahka zložimo v dno vozila in si tako zagotovimo do 1250 litrov dodatnega prosto- AVTOCENTER CELEIA, Celje. ra. Visoko sedišče ponuja odličen pregled nad cestiščem in omogoča lahkotno upravljanje. Več kot veš o agili, boli rečeš aha! Od začetka julija tudi v Sloveniji! Testno vožnjo z opel agilo si lahko privoščiš pri vseh pooblaščenih trgovcih z vozili Opel. . 03 425 46 00 I AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, tel. 03 -586 43 80 TURISTIČNA AGENCIJA Celje - skladišče D-Per 7/2000 ' V Grabnerjevi hiši Tel. 83-90-810, faks u 7 v Mozirju 1-811 DAN SE ZAČNE POČITNICE r, 500M07983 , 16 COBISS Q □ ha ha □ aha PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje - vodovod - opremo kopalnic - keramične ploščice -plin [2423^ Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/70-33-130, Fax: 063/70-33-136 E OHRN5R an KORADO (D ra aklimat ra «5 o gorenj eKopalmce EUROFIRE Buderus Parižlje 72, Braslovče ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje v križišču za Polzelo - kopalniška oprema KOLPA Novo Mesto, Gorenje in različni proizvajalci iz uvoza - keramične ploščice Gorenje in več tujih proizvajalcev UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET Hiša dobrega nakupa RENAULT www.rsl.si IZKORISTITE eno izmed naših POSEBNIH PONUDB: RENAULT ocean 1.477,000 SIT RENAULT CÜO ocean od 1.537,000 SIT RENAULT Mšgane Concorde od 2.689,000 SIT RENAULT .Sečnic Concorde od 3.039,000 SIT RENAULT Laguna Concorde od 3.530,000 SIT Nakup po sistemu "STARO ZA NOVO" prihranek do 180.000 SIT. Akcije med seboj niso združljive. LEVEC Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 452 515 Obrat Mozirje, Savinjska c. 24 tel.: 833 320 OSREONJR KNJ- CELJE