Poštnina plačana T gotovfnL Leto XVI., štev. 77 Ljubljana, torek 2. aprila 1935 Cena t Din upravuistvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — relefon fit. 3122, 8123, 3124. 3126, 8126. inseratzu oddeleK: Ljubljana Selen. burgova UL 3. — Tel 3492, 2492. Poaruimca Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St U5& Podružnica Celje. Hocenova ulica fit 2. — Teleton 8t 190 Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana St. 11-842. Praga člslo 78.180, Wten ftt 105.241 Naročnina zn&Sa mesečno Dtn 26«— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122. 8128. 8124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 8t~ 2440. Celje, Strossmayer)eva ulica fitev. L Telefon St 65. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Anglija in Rusija Angleški »čuvar državnega pečata« lord Eden, ki je postal poleg Simona nekak drugi zunanji minister Velike Britanije, je svoj obisk v Moskvi podaljšal preko prvotno določenega časa. Že to dejstvo samo priča, da so Edeno-vi razgovori v Moskvi dobili večji pomen, kakor so prej v Londonu pričakovali. Razumljivo je, da so se ti razgovori sukali v prvi vrsti okrog uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, odnosno da so obravnavali položaj, ki je nastal zaradi tega enostranskega raz-veljavijenja mirovne pogodbe s strani Nemčije. Kočljiva nova situacija je bila tudi razlog, ki je napotil angleške državnike na turnejo po evropskih glavnih mestih. Gg. Simon in Eden sta šla na pot pred vsem zaradi tega, da bi se čim bolj avtentično informirala o stališčih, pogledih in namerah raznih vlad z ozi-rom na novo evropsko situacijo. Verjetno pa je, da sta poskušala tudi posredovati, k čemer sta tem bolj poklicana, ker je Anglija med vsemi evropskimi velesilami z Nemčijo še v najboljših odnošajih. Morda sta čutila tudi dolžnost do posredovanja, saj si morata priznati, da je nejasna angleška politika mnogo pripomogla k takemu razvoju mednarodne situacije, kakršnega smo doživeli v zadnjih tednih. Za potovanje odličnega predstavnika angleške vlade v Moskvo v Londonu niso bili posebno navdušeni, ker v velikem delu angleške javnosti ni prav nič popularno. Vrh tega si od Edenovega moskovskega obiska tudi niso obetali posebnih uspehov. Odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Anglijo, z edino izjemo kratkotrajne laburistične vlade, niso bili nikdar prav dobri in še danes so v Angliji mnogi ugledni politiki nazira-nja, da je njihovi domovini Rusija bolj nevarna od Nemčije, pa naj bo ta še tako oborožena. Anglija in Rusija imata v velikem delu Azije nasprotujoče si interese. Interesni konflikti, ki so se pojavljali dolga desetletja pred vojno, so se tudi po vojni takoj obnovili, čim je boljševiška Rusija v svetovni politiki začela hoditi po potih, ki jifi je utrla že carska Rusija. Zato je gledala Anglija vsako mednarodno akcijo Sovjetske Rusije z velikim nezaupanjem, tudi njen vstop v Društvo narodov in njeno približanje Franciji. Po vsem tem bi morda niti ne prišlo do Edenovega moskovskega obiska, ako ne bi zanj tako pritiskali v Parizu. Sedaj pa se zdi, da so tudi v Londonu zadovoljni s svojo odločitvijo. Eden je bil v Moskvi sprejet zelo prijateljsko in ne le voditelji sovjetske politike, marveč tudi moskovski prebivalci so storili vse, da pokažejo, kako je angleško nezaupanje v Rusijo neupravičeno. Na moskovskih ulicah je prišlo, kadar se je na njih pojavil Eden, do ponovnih velikih ova-«ij za Anglijo. Eden se je razgovarjal dvakrat tudi osebno s Stalinom, ki je drugače na glasu, da dosledno odklanja sestanke z inozemskimi zastopniki Lahko rečemo, da so v Moskvi znali spretno izrabiti nerodnosti Berlina v razgovorih z angleškima ministroma. Tam 9o jima neprestano dokazovali, kako se mora Nemčija nujno do skrajnosti oborožiti, da obvaruje Evropo pred boljševiško poplavo iz Rusije. V Moskvi pa so Edemu pod črta vali le svojo željo za ohranitvijo miru ter mu dokazovali, da Rusija ne le noče, marveč tudi ne more voditi imperialistične politike, ki bi kogarkoli ogražala. Prepričali so Edena in njegove spremljevalce, da je rusko oboroževanje le sredstvo za od vrnitev nevarnosti, ki preti ruskemu imperiju na vzhodu od Japoncev, na zapadu pa od Nemcev. Ali se jim je posrečilo spreobrniti angleškega lorda, je seveda tajnost. Vsekakor pa se vidi, da so poročila o njegovem bivanju v Moskvi, o ovacijah Angliji, o zdravicah odgovornih boljševiških državnikov angleškemu kralju in angleškemu narodu napravila v vsej angleški javnosti najboljši vtis, kar gotovo ne bo ostalo brez vpliva na bodoče odnošaje med Anglijo in Rusijo. Spričo nemške nevarnosti je bila Rusija poleg Francije od vsega začetka najbolj vnet zagovornik vzhodnega pakta. Njena vnema se je še podvojila, odkar je Berlin odločno odklonil varnostno zvezo vzhodnih držav z utemeljitvijo, da bi taka pogodba ne bila v skladu z nemškimi interesi in nemškim geopolitičnim položajem. Ker ni bilo upanja, da bi Nemčija svoje stališče spremenila, sta se Rusija in Francija tem bolj prizadevali, da bi za pakt pridobili Anglijo, ki v začetku, zvesta svojemu načelu neprevelikega vmešavanja v evropsko politiko, ni kazala posebne pripravljenosti, angažirati se za varnost mej v vzhodni Evropi. Uspeh Edenovega bivanja v Moskvi bo morda tudi v tem pogledu prinesel koristi, saj Eden gotovo ni govoril kar tjavendan, ko je v Moskvi odločno zavrnil domnevo, da bi Anglija dajala Nemčiji svobodne roke v vzhodni politiki. Odkar so se pokazala in se še poostrila nasprotstva med Rusijo in Nemčijo, je Anglija ves čas v dilemi, na katero stran bi se nagnila. Njeno koleba-nje je zanesl v evropsko politiko ne- Edenov uspeh v Moskvi Med Rusijo in Anglijo ni nobenega nesoglasja v glavnih vprašanjih mednarodne politike za ohranitev miru — V ospredju Edenove misije v Moskvi in Varšavi zaključitev vzhodnega pakta Moskva, 1. aprila, d. Komunike o razgovorih angleškega pravosodnega ministra lorda Edena z ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim, ki je bil včeraj izdan, pravi: »Zastopniki obeh vlad so mogli ugotoviti kot uspeh obsežne in odkritosrčne izmenjave misli, da ne obstojajo med njima sedaj nobeni interesni spori, niti kako nesoglasje v naziranjih v glavnih vprašanjih mednarodne politike in da nudi to dejstvo za nesljivo podlago za nadaljnji razvoj uspešnega sodelovanja za ohranitev miru. Zastopniki obeh vlad so prepričani, da bosta nju ni državi v spoznanju, da je integralnost ene ali druge obojestransko korisina. uredili svoje medsebojne odnošaje v duhu sodelovanja in v zvestobi do prevzetih obveznosti na podlagi skupne pripadnosti k Društvu narodov. Udeležniki konference so mnenja, da je prijateljsko sodelovanje obeh držav v splošnem okviru kolektivnega miru ter varnostnih akcij izrednega pomena za mednarodna prizadevanja v to svrho.c Angleški pravosodni minister Eden je včera; odpotoval v Varšavo. Zadovoljstvo v Rusiji Moskva, 1. aprila. AA. Pri odhodu ministra Edena iz Moskve, se je ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov poslovil od svojega britanskega gosta z besedami: »Želim Vam uspeha, saj pomeni vsak Vaš uspeh obenem tudi naš uspeh.< V političnih krogih vidijo v teh prisrčnih besedah Litvinova točen izraz prijateljske atmosfere, v kateri so se gibali moskovski razgovori. Pri odhodu v Varšavo je Edena viharno pozdravljala velika množica ljudi. Sovjetski uradni krogi naglašajo svoje zadovoljstvo nad uspehom sovjetsko - britanskih razgovorov. Posebno nekateri odstavki objavljenega komunikeja zbujajo mnogo upanja. Razen tega se iz besedila dobi vtis, da ni Velika Britanija tista, ki odpira vrata vzhodnega pakta Nemčiji in Poljski, temveč Rusija. Delo za kolektivno varnost Lonaon, 1. aprila AA. Reuter poroča iz Moskve: Angleško-sovjetski posveti so končani. Uradno poročilo pravi, da eo proučili glavne sestavine sedanjega mednarodnega položaja, med temi tudi predlog o vzhodnem paktu in druga vprašanja o pospešitvi in zboljšanju angleško-sovjet-skih odnošajev. Med razgovori, ki so bili od začetka do konca v popolni iskrenosti in medsebojni naklonjenosti, je Eden obvestil Litvinova o razgovorih angleških ministrov z voditeljem nemške vl*de. Soglašati so, da so ti pogovori pospešili pojasnitev evropske-skega položaja. Eden, Stalin, Molotov in Litvinov so bili mnenja, da zahteva sedanjtt mednarodni položaj kakor še nikdar delo za kolektivno varnost v Evropd v skladu z načeli Društva narodov. Sovjetski državn/iki so pri tem naglašali, da načrt pakta o medsebojni pomoči ne ograža drugih držav in da bi bilo sodelovanje Poljske in Nemčije dobrodošlo. Komunike poudarja, da med Veliko Britanijo in Rusijo ni v nobenem mednarodnem vprašanju interesnega nasprotja. Zato so bili Eden in sovjetski voditelji mnenja, da bi bilo prijateljsko sodelovanje med Veliko Britanijo in Rusijo velikega pomena za razvoj mednarodnega dela za mir in varnost. Anglija in vzhodni pakt London, 1. aprila. AA. »Daily Telegraph« piše o moskovskem zaključnem komunikeju med drugim, da se iz njega vidi želja so- Titulescu pri Flandinu Prizadevanje Male antante s pomočjo francoskega zavezništva za zbližanje z Rusijo Pariz, 1. aprila. Po vesteh iz zanesljivih virov sta imela Titulescu in Flandin včeraj daljši razgovor, po katerem je Flandin pridržal rumunskega zunanjega ministra na kosilu. Titulescu se je odločil podaljšati svoj obisk v Parizu za nekaj dni. Včeraj se je sestal tudi z ruskim poslanikom Potemkinom. »Temps« poroča o pogajanjih rumunskega zunanjega ministra Titulesca s francoskimi državniki med drugim: Države Male antante vodijo v zadnjem času izredno realno politiko in odločno zagovarjajo vzhodni pakt, za katerega se med vsemi mednarodnimi političnimi na- črti za ohranitev in utrditev evropskega miru najbolj zavzemajo. Povsem je razumljivo, da si države Male antante prizadevajo približati se Rusiji, ker bi jim borbena politika Nemčije mogla morda že v kratkem silno škodovati, saj je znano, da se berlinski imperialisti ozirajo na češkoslovaški teritorij in pripravljajo osvajanja v vzhodni Evropi Spričo tega bi nc bilo nič bolj naravnega kakor politično in vojaško sodelovanje Rusije in Male antante. Pri vsem tem ostanejo države Male antante še vedno trdne zaveznice Francije. Titulescu je s svojimi razgovori z Lava-lom in Flandinom to ponovno dokazal. Razpust parlamenta v Graji Volitve v novi parlament, vo, bodo Atene, 1. aprila. AA. Današnja seja ministrskega sveta je trajala štiri ure. Sprejeli so celo vrsto izrednih uredb. Ministrski svet je nadalje sklenil razpustiti skupščino in senat. Volitve v razširjeno Narodno skupščino bodo 19. maja. Vlada je sklenila, naj nova Narodna skupščina po opravljeni reviziji ustave preide v redno zasedanje in k rednemu zakonodajnemu delu. Dotlej bo zakonodajno oblast imel predsednik republike z uredbami Načrt nove ustave, ki naj ga sprejme razširjena Narodna skupščina, bo sestavil poseben odbor po navodilih vlade. Nova ustava bo ohranila dosedanjo republikansko parlamentarno vladavino. Vladni krogi so mnenja, da je vlada premostila snočnjo hudo krizo, ki je ogražala ustavni ustroj. Odstop dveh ministrov in novi zakoni bodo okrepili zaupanje ljudstva. Velik del javnosti, zlasti pa vojaški krogi, so nezadovoljni z razsodbo vojaškega sodišča in zahtevajo končni obračun z venizelisti. Pristaši generala Me-taxasa demonstrirajo po ulicah. Obsodbe revolucionarnih oficirjev Atene, 1. aprila, d. Vojno sodišče je včeraj v zgodnjih jutranjih urah izreklo razsodbo v procesu proti revolucionarnim gotovost in nemir, ki sta prišla posebno prav Nemčiji. Nemška diplomacija se je trudila, da bi v to dilemo zavlekla tudi Francijo in jo postavila pred alternativo, da bi se morala odločiti ali za Anglijo ali za Rusijo. Ako se je Anglija po svojih zastopnikih sedaj v Moskvi prepričala, da v Rusiji ne goje ni-kakih imperialističnih, evropski mir ogražajočih načrtov, bo omenjena dilema odpadla tudi za Anglijo. Če pa bodo enkrat v Londonu o tem izrekli jasno in odločno besedo, bo mirovna stvar v Evropi doživela veliko utrditev in okrepitev. ki naj sprejme novo usta-19« maja oficirjem Deset obtožencev, med njimi vodja revolucionarnega pokreta polkovnik Sarafis, je bilo obsojenih r dosmrtno ječo. Razen tega jim je bila odvzeta oficirska čast. Deset nadaljnjih obtožencev je bilo obsojenih na 30 let dva na 2 leti, eden pa na 1 leto ječe. Štirje oficirji so bili oproščeni. Vsi obsojenci so razen polkovnika Sarafisa vložili prošnjo za pomi-loščenje. Dejstvo, da ni bila izrečena nobena smrtna obsodba, tolmačijo splošno kot namen vlade, da pospeši spravo in vzpostavi notranji mir. Predsednik vlade Tsaldaris je danes ia-javil, da je vlada izdala vse potrebne ukrepe za preprečenje vsakršnih poizkusov upora. Obenem je sporočil, da bo izšel danes odlok o ukinitvi senata. Ostavka finančnega ministra Atene, l. aprila w. Finančni minister in državni podtajnik v ministrskem pred-sectadštvu sta podala ostavko. Lerroux vrnil mandat Madrid, 1. aprila, g. S sestavo nove vlade poverjeni bivši ministrski predsednik Lerroux je danes po dvadnevnih brezuspešnih pogajanjih vrnil predsedniku republike svoj mandat. Predsednik Zamora je nato poveril sestavo vlade predsedniku agrarne stranke Martinezu de Velascu. Unifikacija nemškega pravosodja Berlin, 1. aprila AA Z današnjim dnem je prešlo vse sodno osebje v Nemčiji iz proračunov posameznih dežel v državni proračun. Prav tako je prešel tudi ves premični in nepremični inventar nemškega pravosodja v last države »Volkischer Beobachter« poudarja da se je s tem izpolnila rečna želja nemškega naroda. vjetske vlade, da čim bolj naglasi simpatično zadržanje Velike Britanije nasproti načrtu vzhodnega pakta, in sicer vzhodnega pakta brez Nemčije, pri čemer bi se pa Nemčiji brez težav omogočil naknaden pristop. Eden je izjavil članom sovjetske vlade, da ne more o tem ničesar obljubiti, dokler se ne odloči britanska vlada. Eden je dobil zelo ugoden vtis o Stalinu, češ, da je pokazal mnocro razumevanja za sedanjo politiko Velike Britanije in za njeno vlogo pri jamstvu evropske varnosti. Optimizem v Franciji Pariz, 1. aprila č. Francoski tisk zeio optimistično presoja rezultate EdSnovega poseta v Moskvi in računa, da bodo njihovi učinki za nadaljnji razvoj mednarodnih političnih razmer v Evropi, zlasti pa za nemško imperialistično politiko zelo pomembni. Nekateri listi gredo celo dalje in pravijo, da se francoskih odgovornih krogov loteva celo ie skrb, da ne bi vzkl/ilu med Rusijo in Anglijo preveliko prijateljstvo in bi morala Francija sprejeti posebne obveznosti, da ohrani svojo zvezo z Rusijo. »Petit Parisien« ugotavlja, da so se načelno rešili važni problemi, ki so doslej ločili rusko in angleško politiko na Bal j nem vzhodu. Litvinov je baje obljubil Edenu, da Rusija nima nlkaklh namenov, eksperimentirata z boljševiiškimi tezami na Daljnem vzhodu. V Moskvi spričo tega ničesar ne riskirajo, ko postavljaj« trditev, da bo Anglija že v kratkem pripravljena sodelovati pni paktu o vzajemni pomoči. Eden upa, da bo uspel tudi v Varšavi VarSava, 1. aprila. AA. Lord Eden ie nred svojim odhodom iz Moskve izrazil zastopniku poljske brzojavne agencije svojo ra- dost nad bližnjim obiskom v Varšavi. Nikoli ni podcenjeval vtisov, ki jih dobe državniki na svojih sestankih. Mnenja ie, da so tesno sodelovanje in osebni stiki tudi važen činitelj za Društvo narodov in kolektivni sistem, na katerega se naslanja politika Velike Britanije in Poljske. Upa, da bodo njegovi razgovori s poljskimi državniki pripomogli k ustvaritvi tega dela. Prihod Edena v Varšavo Varšava, 1. aprila, g. Lord Eden je ob 13. prispel na poljsko obmejno postajo Stolpze, kjer ga je kot zastopnik varšavskega zunanjega ministrstva pozdravil kneErpress Porany« pravi med dragim: Sa zapadu so pogosto imeli napačne nazore o razmerah v vzhodni Evropi. Se enkrat je treba poudariti, da je Poljska najhujši sovražnik vojn. Poljska nima ničesar dobiti t rog-ni. Poljska ne zahteva novih oeemelj. Minister Eden bo vsekakor razumel, da so v zmoti tisti, ki dvomijo o poljski miroljubnosti Poljska politika nima pretenzrj, de bi reorganizirala Evropo, ker se obrača samo do svojih neposrednih eosedorr, da ee zajanjS mir 1 njej i njim. Poljska bo swoj podpis okrepila z argumenti svoje lastne nw8 in z zvezami s Francijo m Rumunijo. Kar se vzhodnega paikta tiče. Poljska ni izpremenila svojega stališča, vendar pa bo minister Bdan po bivanju v Varšavi vsekakor doba vtia, da je prišel v deželo, kjer ima delo t» okrepttev miru videz največje realnosti. Gombosova zmaga pri nedeljskih volitvah Pri nedeljskih parlamentarnih volitvah si je v okra-jih, kjer volijo javno, pridobila Gombosova vlada od ' 176 mandatov 131 Budimpešta, 1. aprila gč. Včeraj so bile volitve v parlament v 176 volilnih okrožjih, kjer se glasuje javno. Gombose-va unitaristična nacionalna stranka je Iz-vojevala veliko zmago. Izmed 176 izvoljenih poslancev jih je dobila 131. S tem si je v novem parlamentu pridobila večino, čeprav bi v ostalih 69 okrožjih, kjer se glasuje tajno, opozicijske stranke dobile vse mandate. Novi parlament bo Imel skoraj docela novo lice. Vanj pride mnogo mladih ljudi, ki doslej politično niso imeli nobene besede. Izmed prejšnjih parlamentarcev so pri volitvah mnogi propadli Med njimi so izgubili mandate bivši podpredsednik parlamenta Potler, bivši poslanec Kis, bivši vodja madžarskih fašistov Zoltan Mesko in baronica Crosti. Volitve so v ostalem potekle mirno, le v občini Szihalonu pri Miskolczu so volilci, ki niso bili zadovoljni z izidom tamkajšnjih volitev, napadli orožnike. Pri spopadu je bil neki mlaiši volilec težko ranjen. Opoldne so bili znan! rezultati iz 175 volilnih okrajev in so dobili: vladna stranka 130, neodvisni mali poljedelci 18, poslanci brez strank 8, krščansko-socialna generacija 1, legitimistična ljudska stranka 1 in narodni socialisti 1 mandat. Ožje volitve bodo v 16 volilnih okrožjih. Čeprav bodo končni volilni izidi znani šele v začetku prihodnjega tedna po volitvah v ostalih okrajih, podaja »Magyar Orszag« že sedaj sliko bodočega parlamenta. List pravi na podlagi dosedsnjih izidov, da bo parlament sestavljen tako-le: Preureditev nemške vojske Berlin, 1. aprila, p. Poročajo, da je vlada na svoji zadnji seji sklenila poklicati v vojaško službo letnik 1915., kakor določajo novi pravilniki o splošni vojaški obveznosti. Sedanje stanje nemške vojske se bo s tem povečalo za 300.000 mož. Iz vladnih krogov se širijo govorice, da napadalni oddelki, ki so predstavljali doslej tipično narodno-socialistično vojaško formacijo, ne bodo razpusčeni, marveč po zahtevi Hitlerja preurejeni, tako da jim bo odvzet njihov dosedanji militaristični značaj. Zaščitni oddelki se nasprotno vedno bolj krčijo in dodeljujejo državni obrambi. Francoska sterilizacijska afera Pariz, 1. aprila AA. »Matin« poroča iz Bordeauxa, da so odkrili tamkaj novo sterilizacijsko afero 15 oseb se je dalo operirati v svrho sterilizacije. Operacije je izvršil neki Avstrijec, ki nima pravice za izvajanje prakse na Francoskem; pomagala sta mu dva zdravnika. Ko je policija za stvar zvedela so se krivci že rešili v Belgijo, po mnenju lista ni izključeno, da gre tu za organizirano propagando S političnim ozadjem. vladna stranka 164, stranka polje- delcev 22, krščanska stranka 17, ■ociilni demokrati 14, liberalna stranka Raszaya 7, krščanska opozicija 3, legitknisti in izven strank 18 poslancev. V političnih krogih opozarjajo, da volitve za poučene niso bile nobeno presenečenje, ker se je mogel pričakovati poraz stranke malih poljedelcev po ponovni odpovedi volilnega pakta « vlado. Pri tem naglašajo, da morajo opozicijski kandidati pri javnem glasovanju propasti, ako ne bodo paktirali z vladno stranko in «ko jim vlada z raznimi manevri za kulisami iz milosti ne bo zagotovila že prej mandatov. »Esti Kurierc trdi kot gotovo, da Eck-hardt brez pakta z vladno stranko ne bi dobil niti enega mandata. Opozicijski tisk imenuje včerajšnji dan »črno nedeljo madžarskih volitev«. Zaradi volilnih mahi-nacij oblasti vlada v opozicijskih krogih veliko razburjenje. Bivši minister prelat Aleksander Errazt je izjavil, da vidi ▼ včerajšnjih volitvah nov korak k diktaturi, odgovornost za to pa nosita stranka malih poljedelcev in Eckhardt osebno. Bivši poslanec Berky je izjavil, da se j« udeležil nad 200 volitev, ni pa še nikoli videl tako velike moralne in materialne korupcije kakor včeraj. V njegovem okraju so 1000 volilcev terorizirali, 1000 plačali, da niso šli volit, 1500 volilcev pa sploh niso pustili k volitvam. Berky namerava poslati peticijo notranjemu ministru. Današnji popoldanski listi so polni sličnih pritožb. Razkol v romunski kmetski stranki Bukarešta, 1. aprila, d. Razkol ▼ narodni kmetski stranki je izzval včeraj v Si-binju med pristaši Vajde Voevoda in Jurija Maniua oziroma osrednjeg* vodstva stranke nove spopade. Vodstvo stranke ie namreč sklicalo za včeraj v Sibinju zborovanje, vendar pa so prisotni pristaši Vajde Voevoda shod razbili. Ko so se pristaši Mania umaknili v drugo dvorano, kjer so bili v pretežni večini, so pristaši Vajde Voevoda odšli pred hotel, kjer sta se nastanila vodja stranke Mihalake ter Maniu, katerima so onemogočili, da bi odšla na shod. Po hrupnih demonstracijah je posredovala policija, pod čije *ar-stvom sta končno odšla Mihalake iSlužbene Novine«. Naredba o prevažanju živali Beograd, 1. aprila AA. Na podlagi zakona o pobijanju in zatiranju živinskih bolezni je kmetijski minister predpisal na-redbo o prevažanju živali z motornimi vozili v notranjem prometu. Naredba velja za prevoz konj, oslov, mul, mezg, govede, bivolov, ovc, koz in svinj ne glede na starost. V veljavo stopa tri mesece po razglasitvi v »Službenih Novinah«. Volilno gibanje Minister dr. Hasanbegovič kandidira v Tuzli Tuzla, 1. aprila. AA. Minister brez listnice dr. Avdo Hasanbegovič je že dva dni v tuzlanfkem srezu, kjer je prevzel sresko kandidaturo na listi g. Jevtiča. Tekom današnjega dne je imel g. minister volilne shode v delavskih središčih. Na shodu v Kreki je pojasnil delavstvu ukrepe, k; jih je vlada izdala v njihovo korist in ki jih še namerava izdati. Enak shod je bil tudi v Vukovijah. ki se ga je udeležilo nad tisoč delavcev in kmetov iz bližnje in daljne okolice. Nova kandidatura v Ljubljani V soboto in nedeljo so se vršila med zastopniki obeh obrtniških skupin pogajanja glede postavitve skupne obrtniške kandidature v Ljubljani. V nedeljo dopoldne je prišlo med njimi do naslednjega sporazuma: obrtniški kandidat v Ljubljani bo g. Josip Rebek. skupina g. pičmana pa dobi v obrtniškem odseku Zbornice za TOI polovico, to je osem mandatov s predsednikom odseka, ki bo obenem podpredsednik zbornice. Na ta način se je zdelo obrtniška kandidatura v Ljubljani zagotovljena. V nedeljo zvečer pa so se sestali voditelji skupine g. Rebeka, ki so razpravljali o sklenjenem aranžmanu. po daljši debati so se postavili na stališče, da dogovora ne morejo odobriti, nakar je g. Rebek svojo kandidaturo umaknil. Med/tem so se včeraj začeli v Ljubljani zbirati podpisi za novo kandidatno listo. Kandidata na njej sta g. Josip Kavčič kot zastopnik gospodarskih krogov in magi-stratni nadstvenik g. dr. Riko Fui kot zastopnik uredništva in delavstva. Kot namestnika sta določena carinski posrednik in špediter g. Raj t j 14 5%. Po tej doigl uverturi ie Sele moeel on ftlnsV »vet •■aspravljat.' o elavnl točV luevneea reda r> prora^nnn za 1 1935-3« Poročevalec g inšpektor Tajnik Je naJprei prebral daljši ekepoze. v katerem Je razlo- ustvariti med domovino in našimi izseljenci sirom Evrope, Severne in Južne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije in Afrike tesnejših kulturnih m nacionalnih odnosov, so zastopniki omenjenih društev in savezov sklenili, da združijo svoje sile in ustanovijo Delovno združenje za svetovno zajednico Jugoslovenov s sedežem v Zagrebu. Na sestanku so bila sprejeta tudi že pravila nove organizacije. Sklenjeno je bilo, da se takoj ustanovi poseben urad organizacije, da se pripravijo informativne publikacije, niz predavanj m sproži akcija, da se vse kulturne ustanove in društva, ves tisk, vse gospodarske korporacije, so kolska društva in športni savezi v domovini informirajo o nalogah novega udruže-nja ter pridobijo za sodelovanje v vseh smereh narodnega življenja. Nadalje je bilo sklenjeno, da se organizira tudi pregledna razstava našega sveta v tujini in da se pripravi organizacija svetovne narodne za-jednice Jugoslovenov. Končno je bil izvoljen odbor novega udruženja, v katerem so kot predsednik zagrebški književnik Milan Marjano vid, dalje zastopniki naštetih organizacij iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, med njimi: prof. dr. Cermelj, odvetniški koncir pijent dr. Jože Dekleva, mž. Janko Mao-kovšek, dr. Julij Fellacher, Vinko Zorman, dr. Čok, dr. Rebernik, dr. Novak in profesor Grafenauer. žil motive, ki so blM merodajirf pri sestav* proračuna. Vsi izdatki znašajo 1,900.386 Din. Orf tega odpade na prejemke občinskih uslužbencev 23S.400 Ddn, na pisarniške potrebščine, kurjavo, razsvetljavo itd. 8-1.400, na javno razsvetljavo &5.9S4. za šole in prosvetna društva 313.8SS, za vzdrževanje cest, mostu, kanalizacije, vodovoda itd. 313.421, za zdravstveno skrb 56.600, za socialno skrbstvo 183.2SM) Din, za novo kopališče 130.000 Din Itd. Dohodki so proračunani na 1,827.944 Din. Od tega bo doklada 35% na neposredne državne davke vrgla 562.872 Din, trošarina na vino 247.000 Din, na pivo 39.000, na igs nje 83.000, na meso 70.000, ostala trošarina 420.000, dohodek obč. posestev 56.647. dohodek klavnice 60.000 Din itd. Proračunski primanjkljaj v zneska 72,392 Din se bo pokril s prebitkom Iz lanskega leta. Občinski odbor je glasoval v posameznih delih proračuna posebej, zlasti je ločeno glasojral za vsako postavko, katera naj se glasom omenjenega protesta črta oziroma zniža in je vse postavke soglasno odobril, končno pa je glasoval še o celotnem proračunu in ga tudi soglasno sprejel in odobril. Obsojeni vohuni Beograd, 1. aprila. AA Sodišče za zaščito države je danes razglasilo razsodbo v procesu proti Ireai Meslenje in tovarišem zaradi vohunstva v korist neke države. Obsojeni so: Meslenje Irena iz Pečuja na 20 let, Kaub Franjo. brivski pomočnik v Osijeku na 15 let, Hom Ferdinand, trgovski pomočnik v Osijeku na 12 let. Helen Bardandrija, kmetovalec iz Kneževih vinogradov, srez Dardan, na 10 let Ba-lint Kalman, sobni slikar na dosmrtno ječo in Virgilij Josip iz Majevcev. srez Ba-tina, mehanik na 18 let Vsi so hkratu obsojeni tudi na tTajno izgubo častnih pravic. Razprava je trajala tri dni. Obsojenci so priznali svoje hudodelstvo tako v preiskavi kakor med razpravo samo. Svoje delovanje so opisali podrobno in priznali, da so delali iz koristoljubja. Pri njih so našli obilno gradivo, ki jih je obremenjevalo. Hud vihar na Jadrami Sibenik, 1. aprila, n. Davi je prispela v tukajšnjo luko italijanska motorna ribiška ladja z 20 ribiči, ki so se dva dni borili na odprtem morju s hudim viharjem in ki bi kmalu vsi izgubili življenje. Ladja je opremljena z radijsko oddajno in sprejemno postajo. Kapitan ladje je izjavil, da je ves čas na morju klical na pomoč, vendar pa se mu ni nihče odzval. Razen tega pripoveduje radio-telegrafist da je prejel od mnogih parnikov na odprtem morju vesti, po katerih je izginilo 50 ribičih ladij ob italijanski obali, za katere je prav tako prosil pomoči. Po informacijah, ki jih je dobil je izgubilo življenje 33 italijanskih ribičev, dočim je 6 ribiških ladij razbitih. __ Novi intendantski oficiif Beograd, 1. aprila p. V intendantski akademiji so bili danes slovesno promo-virani gojenci 9. razreda nižje šole. Najbolje je bil klasificiran intendantski podporočnik Nikola Srba, ki je prejel v dar kraljevo sabljo. Vremenska napoved Vemensko stanje 1. t. m.: Ciklon nad južnovhodno Evropo, dež tn sneg na Balkanu, drog ciklon s središčem nad južno Skandinavijo povzroča dež in sneg v srednji ln severni Evropi, slab visok pritisk nad vzhodno in južnozapadno Evropo Porast temperature v vsej Evropi. — V Jugoslaviji sneg, mestoma vetrovno na vzhodu in jugu države Temperatura je malo porasla. Minimum Kalinovik —6, maksimum Omtšalj 12. Novosadska vremenska napoved za danes: Toplejše vreme oblačno v vsej kraljevini, dež ponekje na zapadu tn v notranjo?« države, kjer bo 6e snežilo. Zagrebška vremenska napoved ea danes: Pr»r<»' hl«dr>c »n «tnlno vrpme Dunajska vremenska napoved ta torek: lblaČno padavine prehoden nekoliko top-eie. podnevi temperatura okoli 10 stopinj Močnejši zapadni vetrovi. Izgledi za sredo" najbrž zopet bolj hladno. Maši kraji in ljudje Oslo in prvi april Ljubljana, 1. april* Včasi je bil prvi april pravi pustni dan hudomušnih novinarjev. Kaj vse si je lahko privolila njihova razbrzdana fantazi-jal Izume in dognanja, morske Kače in strašne najdbe, da so se človeku ježili lasje. V današnji dobi vsemogočih ne-možnosti, v stoletju samih drznih izumov •o potegavščine s tehničnimi čudeži verjetne tudi izven prvega aprila Da vozi vak otro? Gradu, in da imamo na Kongresnem trgu letališče — kdo se ne bi nasmehnil, ko se pa jutri vse to lahko zgodi. Da Coro Skodlar razstavlja s svojim klubom napol zaposlenih umetnikov sredi Tivolija — kdo izmed tolikih ljubeznivih prijateljev v umetnosti in literaturi bi mu tega ne privoščil! Treba je bilo letos seči dalje za breg. Planica nam je letos vsem dala po gr Si. Vrvež samih intrig je pri nas ustvaril atmosfero polno elektrike, podtikanj, škodoželjnosti in nesramnosti. Navzlic krf.s-nim uspehom, za katere nas morajo drugod še dolgo zavidati, se nam je zgodilo, kakor da drvimo nizdol po skakalnici sto metrov — v prepad. Kaj je bilo še treba storiti? Samo še korak — in skrajnost bi bila dosežena. In ta korak si je privoščilo današnje ponedeljsko »Jutro«. Senzacija iz Osla, da je JZSS izključen iz FISe je delovala v Ljubljani, v vsej Slovenii in v vsej Jugoslaviji kakor bomba. Največji siromak pa je bil generalni tajnik JZSS g. Joso Goreč, ki so ga ves dan osebno in po telefonu mrcvarili, da je domala ušel iz kože. — Zdaj pa imate hudiča, zakaj pa ne poznate svetskih manir! — se je hurioval boter, ki dobro pozna finese gospodov okrog FISe. — Zahtevam takojšnje plačilo dolga! —> je takoj zjutraj zglasil pri saveznem blagajniku Komarju pridobitnik, ki ima še nekaj terjatve. — Moj mili Bog! — je ves zasopihan in ramežen prihitel v redakcijo »Jutra« rodbini član JZSS, ki ima kaj idealizma v 8ebi. — Mili Bog, ali so nam res morali nakopati še to sramoto? Tako me je sram. da si na cesto ne upam... Tako in podobno se je planiska afera s prvim aprilom temeljito razčistila in raTkadila. Ozračje je spet čisto, gorje pregnano, — saj kdo se potegavščini ne b;i nasmehnil. Naj živi naš vrli zagovornik Planice v Oslu, tovariš Thulin Tham®! Smuk! Zdaj pa pojdimo veseli v pomlad! Orkan ma Jadranu Potopili idejnem vzdušju svoje posebne ostrine (problem židovskega človeka v evropskem, krščanskem občestvu, za Shakespearejev čas značilni domislak za happy-end, naj se Shylock pokristjani), je vso dramatično silo dejanja, kakršna je, in ves blesk pesnikovega slovesa zajel v umetniško izdelani odrski podobi, kakršne pomenijo mejnike v razvoju odrskega ustvarjanja pri nas. O notranji poglobitvi režije in igralcev priča dovolj nazorno že smotrna, sijajno zamišljena oprema igre, ki je zanjo napravil osniutke inž. arh, Franz. Vsa peza dejanja je na Shylocku, bogatem, Skopem židovskem trgovcu, ki je po svoji dvolična usodi — saj je deležen ponižanja in krivice in krivičen obenem — sodobnemu gledalcu mnogo bližji, kakor je mogel biti Shakespeare ju in njegovim dnean. Skrbinšek ga je živel udržano, brez patosa. Njegov liik je rasel do neposredne resničnosti, da je s svojo silo ln nemoč jo obenem pretresal in premagal do dna. Levar je v trgovcu Antoniu podoživel podobo žichi nasprotne skrajnosti, človeka svetle plemenitost; in zvestobe. S Shyl-ockovo demonsko tragiko vzporedno teče igra ljubezni siromašnega plemiča Baasa-nia in bogate Porcije (Gregorin - Boltar-jeva), pa Graziana in Nerisse (Jerman -V. juvanova) in Lorenza in Jessrike, čudovito nežidovske Shylockove hčere (Jan -Danilova). Za veseli del, brez katerega ni tragike pri Shakespeare ju, skrbe nehote eksotični snubači (Cesar. Sancin), hote pa prevejani Shyiookov sluga (Daneš). V beneško veličastne odetega doža je podal Debevec. Razen Dren ovca (Salarino), so v manjših vlogah predstavili zanimive tipe še Lipah, Plut, potokar, pianecki. Skrbinšek in Gregorin sta bila deležna cvetja, vsi igralci, posebno še Shylock, pa mmogo, mnogo navdušenega aplavza. L. M. Dr. Božidar širola Zagrebški 'isti se spominjajo 251etnice znanstvenega in umetniškega dela znanega etnografa in skladatelja dr. Božidara Š i -role. Njegove skladbe so bile že večkrat na naših koncertnih proeramih. poleg tega zasleduje dr. Širola z očitno simpatijo slovensko glasbeno življenje. Na zagrebškem koncertu, ki ie bil posvečen našemu skladatelju A. Lajovicu, je imel dr. Širola lepo uvodno besedo o Lajovčevem umetniškem SNEŽNO BELO PERILO DA ierp eni i novo milo! logu revizorja inšpektorja dr. Avramovi-ča je občni zbor brez debate soglasno izrekel razrešnico upravi. Pri razpravi o samostojnih predlogih, ki so jih stavile posamezne sreske sekcije, je bilo med drugim sklenjeno, naj se rezervni oficirji vsaj enkrat na leto sesta-nejo v svojih sreskih mestih, da se po-bliže seznanijo med seboj, te sestanke pa naj bi redno spremljala strokovna vojaška predavanja. Združenje naj bi se reorganiziralo na podlagi banovinskih in sreskih odborov in v tem smislu naj se izvede izprememba pravil. Rezervnim oficirjem naj poizkuša organizacija izposlo-vati polovično voznino na železnicah, rezervnim oficirjem — državnim uradnikom pa naj se dovoli trikrat četrtinska vožnja na leto. Za potovanja po državi v svr-ho boljšega spoznavanja našega naroda naj bi se vobče vsem rezervnim oficirjem dovoljevale četrtinske vozovnice. Zastopnik komandanta dravske divizje podpolkovnik Erič je pozdravil skupščino z željo še bolj neposrednega stika med tovariši aktivne in rezervne vojske, nato pa je bil izvoljen novi odbor: predsednik Lorger, podpredsednik Pogačnik, tajnik Prinčič, blagajnik Turei, poverjenik za sekcije Primožič, gospodar Flere, odbornik inž. Kobi, v nadzorni odbor pa dr. Avramovič, inž. Dimnik in Biber. Pred zaključkom zborovanja je predsednik Lorger prečital še apel akciiskafla za zaščito - nakar sta bili odposlani še brzojavki ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Jevtiču in ministru dr. Marušiču s pro-Snjo, naj vlada na vsak način poskrbi za zadostno zaščito interesov naših rojakov V kolodvorski restavraciji so se v nedeljo dopoldne z-brali na svojo skupščino delegatje strelskega okrožja, ki združuje v sebi vse strelske družine ljubljanskega vojnega okrožja. Zborovanje, na katerem je bilo zastopanih 21 družin, je poteklo živahno, a stvarno. Predsednik brigadni general Jovanovič se je v svojem otvoritvenem nagovoru spominjal predvsem smrti blagopokojnega viteškega kralja in nato predlagal vdanostno brzojavko dvoru, ki je bila sprejeta med občim odobravanjem, ter pozdravni brzoiavki ministru vojske in strelski zvezi v Beogradu. Podpredsednik Sterlckar, ki je nato podal predsedstveno poročilo, se je najprej spominjal vseh umrlih strelcev, zlasti zaslužnega blagajnika okrožja Simčiča Tajnik Boris Roš je navedel, da šteje okrožje S7 družin s 4^22 člani, ki so priredili lani 6S2 strelskih vaj. Okrožni odbor si je tudi letos z vso silo prizadeval, da bi olajšal nabavno pu^Sk in streliva za članstvo, da bi bilo tako omogočeno sodelovanje v družinah tudi siromašnejiše-mu prebivalstvu, zlasti pa mladini. Potem ko so poročali še blagajnik Kostanjevec, tehnični referent Dcržaj in gospodar Šolar, je bil na predlog revizorja Lipnika sprejet absolutorij blagajniku s pohvalo. Pri volitvah je bil za predsednika vnovič izvoljen po večini stari odbor z generalom Jovanovičem na čelu. Na glavni skupščini v Zagrebu bodo letos zastopali okrožje Hajnrihar, Roš, Jevak in Sterle-kar. Novosti občinskega gospodarstva na Jesenicah Jesenice, 1. aprila V petek zvečer je bila mestna proračunska seja. Proračun, ki ga je obravnaval finančni odsek v 12 sejah, navaja 1,843.036 Din dohodkov in etiako izdatkov. Primanjkljaj 604.100 Din se bo kril s 60odstotno doklado na vse državne neposredne davke. Občinska uprava je skušala davščine v čim večji meri prevaliti na gospodarsko jačje davkoplačevalce. Uvedla je pod silo razmer nove davščine na električni tok in na premog, namen len industrijskim svrham. Davek na električni tok bo konzumenta obremenil kvečjemu od 1 do 3 Din na leto po osebi. Na drugi strani pa je oprava pri sestavi proračuna vpoštevala težavni gospodarski položaj obrtnikov in znižala doklade od 80 na 60. To bo imelo splošno ugoden učinek. Med izdatke so vnešene važne postavke: 50.000 Din za zgraditev ubožni-ce, 25.000 Din za gasilski dom, 25.000 Din za razširjenje meščanske šole, 60.000 Din za kanalizacijo, 40.000 Din za razširjenje vodovoda. To vse se bo skušalo izvršiti še letošnje poletje. O proračunu se je razvila živahna debata. Pred podrobno razpravo je dr. štem-piharjeva skupina zapustila sejo, skupina dr. Stanovnika pa je sicer vztrajala do konca, a se je razprave in glasovanja vzdržala. Ob polnoči je bil proračun z majhnimi spremembami in dopolnili sprejet % glasovi večine. Obsodba treh ubijalcev Novo mesto, 30. marca V Dolnjih Skopicah, občina Catei, je 231etni delavec Potokar Janez iz Gornjih Skopic 3. junija naprosil 201etnega trgovskega pomočnika Enoha Viljema iz Mrt-vic, da bi mu pomagal nabiti fante iz Cre-šnjice, ki so tedaj pili v Dolnjih Skopicah v Zevnikovem vinotoču. Kljub tej pomoči pa se Potokar še ni čutil dovolj sposobnega, da bi nabil črešnjiske fante, zato se je dogovoril še s 201etnim Tomšetom Viktorjem, delavcem iz Skopic, za napad. Vsi trije so se napotili pred Zevnikov vi-notoč. Potokar in Tomše sta čakala ob plotu pri hišnih vratih, nekoliko vstran od hiše pa Enoh in še neki Zibert Vsi navedeni so se bili poprej oborožili s koli. Prav tako neki Rudman Vilko, ki je stal pri plotu blizu Enoha Ce sta se Rudman in Zibert udeležila pretepa, to Enohu ni bilo znano. Kakor hitro so prišli iz gostilne Škofljanc Jože, posestnikov sin iz Cre-šnjic, Dobravec Franc in še neki drugi fantje, sta Potokar in Tomše pričela udrihati po njih s koli. Pri tem spopadu je dobil tudi Tomše po glavi s kolom, Enoh pa po desni nogi. Pri tej priliki je Enoh uporabil svoj kol in nekoga udaril, ne da bi vedel koga. Najhujše udarce, ki so bili namenjeni Dobravcu Francu, je prestregel škofljanc Jože, ki je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi preloma lobanje umrl. Enoh je priznal, da je 18. januarja letos na okrožnem sodišču v Novem mestu zoper Janeza Potokarja po krivem prisegel, k čemur da ga je zavedel Potokar Janez, ki mu je re-itel, naj ne pove resnice. Zaradi Škofljančevega uboja se je moral pred novomeškim sodiščem zagovarjati prvotno samo Potokar Janez. Navzlic obremenilnim izjavam prič pa je obtoženec pri razpravah dne 9. oktobra lani in 18. januarja letos krivdo tako trdovratno tajil, da je senat moral tudi drugo razpravo preložiti v svrho zaslišanja še nekaterih od Potokarja Janeza predlaganih prič. Ker pa se je pojavil na razpravi 18. januarja utemeljen sum, da je že priča Enoh Viljem pod prisego lažno izpovedal na korist obtožencu, je senat okrožnega sodišča na predlog državnega tožilca sklenil ukreniti zoper obtoženega Potokarja Janeza preiskovalni zapor. Na novi razpravi 25. januarja je podal priča Zibert Anton taka pojasnila, da Potokar ni mogel več iz zagate in je krivdo priznal. Še posebej je priznal, da so se tepeža udeleževali on, Tomše Viktor in Enoh Viljem. Spričo tega se je tudi ta razprava preložila in tej je sledila nova 29. t m., na kateri so se morali zaradi uboja Škofljanca vsi trije zagovarjati. Enoh Viljem pa se je moral zagovarjati še zaradi tega, ker je lažno izpovedal pod prisego, da se Potokar ni udeležil tretepa. Na sodišču je Tomše Viktor priznal, da je bil pri tepe-žu udarjen m poškodovan, zanika pa, da bi se dogovorno oborožil s Potokarjem in Enohom. Mali senat pod predsedstvom sos g. Božidarja Romiha je vse tri obtožence obsodil zaradi uboja pokojnega Škofljanca, in sicer Potokarja Janeza na 4 leta robij« in na izgubo častnih pravic za 3 leta, Enoha Viljema na 1 leto strogega zapora in Tomšeta Viktorja na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Proti odmeri kazni se j« pritožil samo Potokar, ostala dva pa ata kazen sprejela. delu in pomenu. Že zaradi tesnejših vezi s slovensko glasbo se tudi mi spominjamo tega izredno delavnega in mnogostransko zaslužnega intelektualca, ki v svoji osebnosti ubrano združuje znanstvenika in umetnika. Dr. Božidar Širola je objavil s področja etnografije večjo vrsto razprav, ki so delno izšle v izdanjib Jugoslovenske akademije. Posebej je treba omeniti njegovo raziska-vanje glasbil, ki so udomačena med ljudstvom. Živahno je deloval in še deluje na področju hrvaške glasbene zgodovine. Med drugim je izdal »Preeled povijesti hrvatske muzike«. Kot skladatelj je v teh 25 letih ustvaril obsežno delo, ki mu daje ugledno mesto v vsem glasbenem življenju Jugoslavije. Prvo njegovo odrsko delo je bila eno-dejanska opera »Novela od Stanca«, ki so jo uprizorili tudi v Ljubljani. Pozornost sta vzbudila opera »Citara i bubanj« in balet »Sjene«. Spisal je vrsto misterijev, instrumentalnih del in komorno-glasbenih skladb. Največji sloves so mu prinesle velike orato-rijške skladbe, med njimi »Pjesme razlike«, »Žrtva Abrahamova«, »Život i spomen Cirila i Metodija«, »Missa poetica« in dr. Vrh tega je spisal večje število vokalnih skladb, med njimi zlasti na kajkavsko besedilo pokojnega Dragutina M. Domjaniča. Nekatere so priobčili tudi ljubljanski zbori. Dve majhni opereti in več klavirskih skladb^ izpopolnjujejo vnanjo karakteristiko obsežnega dela dr. B. Širole. Ob zaključku prvega četrtstoletja prizadevnega in uspešnega dela želimo dr. Ši- roli, da bi s takimi in še večjimi žlahtnimi 'sadovi svoje osebnosti izpolnil tudi dra go četrtstoletje! —•• Dr. Clonarju v odgovor Prejeli smo: V zadnji številki »Sodobnosti« je gosp. dr. J. Glonar ocenil med drugim tudi moj prevod Dumasjeve »Dame s kamelijami« in napisal o njem naslednje besede: »...Ob čitanju osupne človek pri stavka (str. 69): »V neki knjigi Alfonza Karra, ki se imenuje »An Rauchen«, sem bral...« Ker je A. Karr francoski pisatelj, bi se iz tega dalo sklepati, da prevod ni opravljen po izvirniku, ampak po nemškem prevoda, in kar je tu še tukaj treba posebno podčrtati, po slabem nemškem prevodu ...« Iz teh besed bi bralec morda sklepal, da učeni dr. J. Glonar original pozna, da je moral moj prevod primerjati z njim in ob tem primerjanju ugotoviti, da svojega prevoda nisem deial po originalu, ampak bržkone po nekem slabem nemškem prevodu. V francoskem izvirniku (Nouvelle Collec-tion Michel - Levy) pa e napisano: »...II y a dans un livre d'Alphonse Karr, intitu-lč: Am Rauchen...« Ob tej ugotovitvi pade vsa shorleckholmes-ka znastvenost našega ocenjevalca v vodo in se nam pokaže učeni doktor v prav zanimivi luči. Iz citata namreč sledi, da eoso. doktor izvirnika sploh še odprl ni in da torej mojega prevoda sploh ni mogel primer- —J-H1IIHH ELITNI KINO MATICA HH I TELEFON 21-24 Samo še danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer vesela opereta „TERI POJEM PESEM SVOJO" v kateri poje slavni tenor ff. £, GRCH Sodelujejo: KABIN HARD — THEO LINGEN —■ B. A. BOBEETS Domače vesti Pride! JOAN CRAWFORD Pride! V PREKRASNI FILMSKI REVIJI P R O O A^I A VIEN)E)RA\ FILM LEPOTE, ŽIVLJENJA EN LJUBEZNI ♦ Obisk uglednega danskega znanstvenika. V prihodnjih dneh se vrne v našo državo ugledni danski arheolog in arhitekt Binar Dyggve, ki je dalje časa v Splitu proučeval zgodovinske spomenike. Z uglednim danskim učenjakom je sodeloval tudi profesor ljubljanskega vseučilišča dr. Saria. Danski arheolog bo ostal pri svojem ponovnem posetu več dni v Splitu, potem pa bo nadaljeval svoja proučavanja nekaj mesecev v Grčija, iz Grčije se bo vrnil spet v Dalmacijo, ker so ostanki nekih starih cerkva zbudili njegovo veliko pozornost. ♦ Profesor dr. Stražnlckl spet pozvan v Saar. Iz Zagreba je odpotoval v Saarbriik-ken prof. dr. Stražnicki, ki je bil vnovič postavljen za člana vrhovnega plebiscitnega sodišča Lige narodov. To sodišče, kl ima sedaj manj članov, bo ostalo še leto dni v Saarbriicknu. Namen tega sodišča je varstvo udeležencev plebiscita pred preganjanjem zaradi plebiscita. ♦ Nacionalna ura radia. Zagrebška postaja bo danes oddajala predavanje 4 ve Franiča o etnografskem muzeju v Zagrebu. ♦ Promocija. G. Franc Derganc, sin Šefa primarija g. dr. Fr. S. Derganca, je bil 22. marca v Beogradu promoviran za doktorja vsega zdravilstva. ♦ Premestitve v železniški službi. Premeščeni so uradnik VIII. položajne skupine; Vodenik Konrad, prometnik, Lz Šmart-na ob Paki v Ljubljano glav. kol.; IX. položajne skupine: Adam Ciril, prometni uradnik, iz Hrastnika na Zidani most; Po-har Jožef, prometnik iz Metlike za šefa postaje Šmartno ob Paki; X. položajne skupine: Dekleva Josip, pomož. strojevodja, iz Maribora v kuril, izpostavo Rogatec, Rejec F. iz Ormoža na Pragersko; Tomi-čevič Radoslav iz Vidma-Krškega v Ormož; Lamper Avguštin iz Brežic v Videm -Krško; Miloševi«* Ivan z Jesenic v Kranj; Zupančič Ivan iz kurilniške izpostave Rogatec v strojno t.tanico Slov. Konjice; Žu-ra Anton iz kurilnice Maribor v delavnico Smederevo; zvaničnika I. kategorije: česen Janez i i Dravograda-Meže na Pragersko; Fegic Ivan iz Gornje Lendave-Mač-kovci v Metliko; zvaničnik II. kategorije Fluher Jožef iz Gornje Lendave Mačkovci r Hodoš. ♦ Razpisane so usrtanove trgovca Antona Kolenca za dijake visokih in srednjih šol za š leto 1&34-35. Prednost imajo marljivi, potrebni prosilci, ki so s pokojnim v sorodstvu ali svaštvu, potem domačini iz gornje(grajskega sreza, sicer pa Slovenci, ne glede na spol. Ker je obrestna mera padla na 2 odstotka, so kuratoriju na razpolago mnogo nižji zneski kakor prejšnja leta. Prošnje naj se vložijo do 16. aprila 1935. izključno pismeno na naslov: »Ku-i-atorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju«. Osebna intervencija brezpogojno izključena. ♦ Zračna proga Beograd - Berlin. Včeraj je bila otvorjena redna zračna proga, kd veže Atene, Beograd ln Berlin. To zračno progo vzdržuje nemško zrakoplovno društvo Lufthansa. Po tej novi progi traja potovanje od Beograda do Aten samo 6 spomeniki" lepi. moderni, po nizki ceni pri tvrdki Franjo KUNOVAR Zahtevajte album! Ljubljana Sv. Križ. Telefon 2787 ' iT. ■ _ ~ ' ' jati z njim. Tako tudi ni mogel ugotoviti, 'ga prevoda o »neke vrste varanju javnosti ki je nekoliko nespodobno . .« in sicer zaradi prevajalcev, ki prevajajo iz tujih — slabih nemških — prevodov, pa tega ne povedo (jaz žal nisem imel v rokah nobenega nemškega prevoda »Dame s kamelilanii« in zato ne morem soditi ali so ti prevodi dobri ali slabi), bi pa vprašal učenega g. doktorja, kako naj se imenuje tako »znanstveno delovanje«, pri katerem si nekdo daje videz, da je neko knjigo prebral in jo pozna, pa se mu potem dokaže, da dotične knjige še odprl ni, kje da bi jo podrobneje pregledal? Skrajni čas je že, da se s take vrste »znanstvenostjo« pri nas neha, sicer bo res postalo naše kulturno delo »neke vrste varan je javnosti, ki je nekoliko nespodobno«, in skrajni čas je že, da bi se razni vsezna-leži otresli večnih in neminljivih blamaž, brez katerih očitno ne morejo živeti. Morda je pri g. dr. Glonarju še nekaj drugega Morda mu je všeč poza Satirja v mišji luknji, ki zlije vedro gnojnice kamorkoli nanese in zleze nazaj v luknjo, ko ga Kdo z loparjem lopne po glavi. Tudi to je metoda za dosego popularnosti, samo človek mora imeli precej debelo kožo, da jo dolgo vzdrži. ^icer pa ni vredno, da bi človek na Široko poieiniziial. zlasti pri stvareh, ki se jim ur, ravno toliko časa pa tudi od Beograda do BerKna. Na tej progi traja sam let sicer samo 5 ur, ena ura pa odpade na pristanke. V službi te redne zračne proge so najmodernejši in najudobnejši trimo-torni Junkersovi avionl. ♦ Iskanje grobov vojnih žrtev. V Kava-darju se že nekaj dni mudi odposlanstvo ministrstva pravde, ki išče grobove vojnih žrtev. Odposlanci so že obhodili kava-darski, negotinski, djevdjelski in strumi-ški srez ter zbrali doslej ostanke preko 2000 neznanih Junakov. V Udovu bo še le-tos zgrajena in posvečena skupna grobnica. ♦ Predavanje »Narodne knjzižnlce In čitalnice« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 3. t. m. ob 20.30 predava g. minister prof. dr. Oto Frangeš o temi »Hitlerjeva Nemčija ia kmetski problem«. Vstop prost. ♦ Sresko učiteljsko društvo za srez Radovljico bo Imelo 8. t. m. svoje mesečno zborovanje s pričetkom ob 9. url v Lescah. Udeležba je zaradi važnosti dnevnega reda obvezna. ♦ Uprava občine MIsNnje naznanja, da se bo sejem, kd se vrši redno vsako leto 20. aprila, letos preložil na 24. aprila in to iz razloga, ker pade letos 20. april na veliko soboto in to nI ugodno. ♦ V visoki starosti 87 let Je na Selščku umrl ugledni posestnik in gostilničar g Ivan žitnik. Pogreb bo jutri ob 9. — Pokojnemu blag spomin, žalujočim aaše iskreno sožalje! ♦ Uspešno izsuševanje Moravške doline. H članku, ki smo ga objavili v nedeljski številki, velja pristaviti: Prebivalci moravške doline se iskreno zahvaljujejo kr, banski upravi, kakor tudi g. viš. svetniku inž. Hočevarju, strokovnemu voditelju za osuševanje, za dosedanjo naklonjenost in prosijo še za nadaljnjo pomoč, da se izvede izsuševanje doline. ♦ Brat je ustrelil brata. V vasi Robo-vu v šarplaninskem srezu sta živela brata Hasan in Hadžija Ibrahim v skupnem gospodarstvu. Starejši Hasan je obolel in je Hadžija gospodaril sam, pri čemer pa mu ni bilo do varovanja skupnega imetja. Namesto da bi delal, je postopal in zanrav-ljal, pa je zato prihajalo neprestano do prepira med bratoma. Tako je tudi onega večera Hadžija prišel domov, ne da bi se bil ves dan lotil kakega domačega dela. Ves dan je pohajkoval po vasi. Ko ga ie Hasan začel karati, Je Hadžija pograbil sekiro in jo zavihtel nadenj. Toda starejši brat je bil hitrejši. Potegnil je samokres izza pasu in trikrat sprožil. Hadžija Je mrtev obležal na tleh* Hasan se le nato nemudno odpravil r Prizren ln se je s&m ovadil oblastim. ♦ Zaključek hajduškega procesa v Banja-luki. Razprava proti hajduku Konopki in 69 njegovim pajdašem in pomočnikom je bila po treh dneh zaključena in je bil Ko-nopka obsojen na 16 let robije. Njegovi najožji pajdaši so dobili po 6, 5 in 3 leta robije, drugi manjše kazni, nekaj pa jih je bilo obsojenih tudi pogojno in oproščenih. Na razpravi ni Konopka nikdar obremenjeval svojih sokrivcev in, ko so bili na vrsti razni v dobi dveh let izvršeni zločini, je vedno branil svojo kožo, navajajoč, kje je vse takrat bil, ko so biM v raz-nrih krajih izvršeni zločini, a ni pri tem nikdar niti poizkusil, da bi obremenil kakega svojega pajdaša. Sokrivci 60 mu slabo plačevali tako obzirnost. Nanj so dosledno valili odgovornost tudi za dela, ki jih on sploh ni mogel sam izvršiti. ♦ Usnje iz delfinovega želodca. Naštim pomorskim ribičem se obeta nov zaslužek, ki ga jim prinašajo najnovejše ženske modne mu&ice. Naveličale so se modne dame čevljčkov, torbic ln drugih takih potrebščin lz kačjega, krokodilovega in bog-ve kakšnega nenavadnega usnja, pa so modni izmišljevale) prišli na stari »izum« pomorskih ribičev, ki so tupatam uporabljali deflinov želodec namesto usnja in si krojili iz njega svojo obutev. Delfinov želodec daje zelo tanko, toda zelo trdno usnje, ki se da kar najlepše obdelati v katerikoli barvi. Traja zelo dolgo in je zelo elastično. Stari ribiči v Dalmaciji eo nosili obutev tako obutev in pravijo, da jim je trajala do deset let. V ruskem Kavkazu pa menda že obstoji tovarna, ki izdeluje tako usnje. Naši dalmatinski ribiči pa so dobro vidi ozadje. Ponekod se že razpiše, drugje pa se spomni tistih znanih Heineje-vih besed o brezupnem boju s stenico, se pomilovalno nasmehne in si reče po francosko: >Passons!« Boris Rihteršič. Branislav Nušič, ki je — kakor smo na tem mestu že zabeležili — dovršil farso >Ušao djavo u selo«, pravkar piše novo komedijo »Ujež« (»Udruženje jugoslovenskih emancipovanih žena«). Trije novi francoski »nesmrtniki«. Minule dni so pod kupolo Francoske akademije volili nove »nesmrtnike«. Na mesto abbčja Bremonda je bil izvoljen Andrč B e 11 e -sort, urednik >Journala des Dčbats« in literarni kritik, znan po svojih študijah o Virgilu, o Balzacu, o Voltaireu in dr. — Na mestu Raymonda Poincareja bo sedel pod kupolo nasmrtnikov Jacques B a i n -v i 11 e, urednik »Revue Universelle«, zgodovinar, kritik in romanopisec. Bainville je spisal med drugim knjige »Zgodovina dveh narodov«, »Zgodovina dveh generacij«, »Kako se je rodila ruska revolucija«, »Bis-marek in Francija« ter več romanov, kritik in dr. Mesto marsejske žrtve Barthoua, čigar krasno knjižnico so prav te dni prodali na veliki aukciji za skoraj 4 milijone frankov, pride romanopisec Claude Farrtre. Njegovo ime je znano tudi slovenskim čita-teljem. L. 1933. je založba »Evalit« izdala v prevodu Pavla Karlina povest »Opij«. Izvolitev Farrerea za člana Francoske akademije pa je vendarle presenetila, prav kakor sedaj 2e dobffi pozive lz fTemčIJe, da bi se lotili lova na delfine ln se seveda odzovejo tem pozivom. En sam deflinov želodec bi mogel vreči 2000 Din. Seveda delfinov ni mogoče loviti z mrežo, ker jo raztrgajo, temveč jih je treba streljati. Kakor se trdi, se je v Dalmaciji že sestalo nekaj ribiških skupin, ki se nameravalo baviti izključno z lovom na delfine, to doslej skoraj nedotikano, in neuporabno morsko divjačino. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar* vah in plisira tovarna JOS. REICH. ♦ Eno srce — ena radenska! DOBRNA PRI CELJU je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija m od 1. septembra do 31. oktobra dvajsetdnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nrizaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1.100.— Din, 1.250.— Din m 1.450.— Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300.— Din, 1500 Din, 1600.— Din (trije razredi) za vse ostale. Prospekti na zahtevo Iz Ljubljane u— Najlepša dela slovenske preze in poezije nam bodo podali na nov način dijaki ljubljanske klasične gimnazije v »Naši besedi«, literarni akademiji, s katero bodo nastopili v dramskem gledališču 12. t. m. ob 20. Pri akademiji sodeluje nad 250 dijakov od prve do osme šole, ki bodo nastopili z recitacijami v zboru, s petjem v zboru in kot reci ta to rji-solisti. Najmlajši dijaki, učenci prvega in drugega razreda, bodo v zboru recitirali Levstikovo »Kako je v Korotanu«. žensk)! zbor bo recitiral Aškerčevo »Anko« in Goljevo »Procesijo«. Z drugimi deli nastopijo moški zbor recitatorjev, pevski zbori, recitatorjd-solisti in solistke. Moški in ženskd zbor recitirata skupno Župančičev Napis na žari« v počastitev spomina viteškega kralja Ue-dinitelja. K dovršenosti prireditve bo pripomogla tudi lepa scenerija in glasba, ki bo spremljala nekatere recitacije. Prireditev bo pod okriljem pomladka Rdečega križa. Po bistvu in namenu Je akademija kulturna in dijakov vredna, morebitni dobiček bodo dijaka porabili v dobrodelne namene. Upamo, da se bo javnost odzvala vabilu naših dijakov in prišla na ta lep večer »Naše besede« v dramsko gledališče. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V Šiški. — Telefon 33-87 gretl theimer svetislav petrovič v veseli dunajski opereti HIŠICA [V GRINZINGU 8 V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik M Pred:-: ve ■ v torek, sredo in četrtek ob 7. ln 9. I Pride premiera veseloigre ■ »DREVI TI IN JAZ« u— Tečaj občinskih delovodij. V Mestnem domu je bil v soboto zaključen specialni tečaj za občinske delovodje, ki se je pričel 21. p. m. Tečaj so posečald delovodje iz okrajev Logatec, fikofja Loka, Kranj in Ljubljana, bilo jih je preko 70 Predavanja , kd 60 trajala sleherni dan od jutra do večera, so imela namen usposobiti udeležence tečaja za prevzem vojaških upravnih zadev, kil bodo predvidoma odvzete sreskim načelstvom. v zvezi s tečajem so se gibali tečajniki prav živahno tudi na področju svoje stanovske organizacije. Predvsem so sprejeli predlog za spremembo uredbe o občinskih uslužbencih, zlasti pa naj se ukine fiksiranje minimalnih prejemkov tako, kakor Je določeno sedaj. Iz vrst občinskih uslužbencev se namreč ugotavlja, da je 85% občin na preuredbo že pristalo, v 06talih primerih pa obstoje pomisleki iz posebnih razlogov, ki jiih uslužbencem na merodajnih mestih ne bo težko raztolmačiti. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in športnih trgovinah po 10.— Din. pred leti izvolitev Pierrea Benoita, to pa iz dveh razlogov: Predvsem je bila v ospredju kandidatura Paula Claude la, ki je sicer katoliški mistik, a je umetniško mnogo pomembnejši od Farrerea. Z druge strani pa je Farrere prav kakor Benoit v splošnem lahek, zabaven pisatelj, ki bi ga pri nas kakšen ošaben kritiški sršen prej osumil žumalizma in drugih podobnih lastnosti kakor priznal za pisatelja - umetnika. To, da je Claudel izgubil bitko pod kupolo »nesmrtnih«, je presenetilo tudi tiste, ki nimajo posebnih simpatij do njegove miselnosti, ki pa priznavajo v njem umetniško individualnost in originalnega oblikovalca, ki v vsakem pogledu odtehta vse tri naslednike Bremonda, Poincarča in Barthoua. O tem značilnem dogodku so objavile »Les Nouvelles Littčraires« v najnovejši številki daljši članek iz peresa svojega ravnatelja Mauricea Martina du Gard. K oceni koncerta ljubljanske Filharmonije. Prejeli smo: Dodatno k tej oceni pripominjamo: Očividci (pravilno bi bilo v tem primeru bržkone: uhoslušci) mi zatrjujejo, da sem napravil krivico solistu roga, češ da so se mu nekatera važna mesta ponesrečila. Kakor sem omenil pri oceni, sem poslušal koncert v radio - prenosu. Prav lahko je mogoče, da sem torej pripisal napake, ki so bile dejansko napravljene, godbeniku, katerega sicer poznam in cenim kot odličnega, namesto da jih stavim na rovaš radijskih motenj. Tako rad popravljam morebitno krivico in pristavljam, da je poslušanje radijskega prenosa vezano na mnoge obzirnosti; ena izmed njih je u— Uprava Hubadove župe JPS obvešča, da bo redna letna skupiščina v nede Ijo ob 9. v Hubadori dvorani. Prijavit«1 delegate! člani včlanjenih pevskih društev imajo na železnici 50% popusta. Na odhodni postaji naj kupijo celo karto in železniško legitimacijo Obr. K. 13. Cela karta velja za brezplačni povratek, ako se udeleže župnega koncerta ob 15. v Uniono Na koncertu bo uprava Hž potrdila udeležbo. u— Opozarjamo na komorni koncert znamenitega Brandl-tria, ki bo jutri v sredo, dne 3. t. m. ob 20. uri v Hubadori pevski dvorani. Koncert spada v krog Intimnih koncertov Glasbene Matice. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. u— Kulturno znanstvena sekcija JNAK Edinstva priredi danes ob 20. v klubskem prostoru članski sestanek s predavanjem dr. Verčona »O fašističnih korporacijah« Udeležba strogo obvezna. ffizSH Zvočni kino Ideal g|§g Danea ob 4., 7. ta 9.% url zvečer M velika premiera H Skrivnost g Madame Blanch 5 Vsaka žena Ima svojo ljubavno skrivnost. raDBBBBBBI u— JNAO Jadran poziva tovariše filozofe in filozofinje, da se udeleže danes popoldne ob pol 4. setanka v društveni posvetovalnici. Pridite točno! Odbor. u— Jadranašice, danes točno ob 14. se bo vršil članski sestanek, kd je strogo obvezen za vse tovarišice. u— J NAD Jadran. V četrtek 4. t m. ob 20. bo v društveni čitalnici predaval g. dr. Vrčon. Po predavanju debata. Udeležba obvezna. u— Pevski zbor Glasbene Matic«. Drev4 deljena vaja ob 18. ženski ob 20. moški zbor. — Odbor. u— Družabni sestanek ljubljanskih Je- gličevcev bo nocoj ob 8. pri Mikflču. Vabimo vse, ki so študirali v št. Vidu v zavodi, da se sestanka zanesljivo udeleže. u— Izlet v Dubrovnik. Odpotujem s Pak-kard avtomobilom iz Ljubljane v Dubrovnik 6. aprila. Sprejmem 2 osebi. Izrabite izredno ceneno priliko.* Informacije »Put-nik«, Ljubljana. u— Zveza gospodinj priredi tečaje za: postne juhe 4. t. m. ob 19. uri prispevek 12 Din, uporabo pomaranč 8. t. m. ob 15. uri, 15 Din, vložke za juho 9. t. m ob 19. 12 Din, slano čajno pecivo 10. t. m. o'o 19. 12 Din; sladke specialitete iz sirčka 11. t. m ob 19. uri 12 Din, torte brez pečenja 12. t. m. ob 15. 15 Din. Prijave vsak dan od 16. do 17. na Bregu št. 8. u— X- redni otočni zbor Jugoslovenskega kinološkega saveza se je vršil 27. t. m. v hotelu Metropol. Udeležili so se ga v polnem številu odbor in delegati edlnlc. Načelstvo je dobilo soglasno razrešnico in ostane kakor do sedaj, razen tajnika V načelstvu so: predsednik dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik, podpredsednik Franc Urbane, veletrgovec, blagajnik Ivan Zupan, ravnatelj, gospodar Ivan Rostan. fin. nad-svetnik v p., vodja rodovne knjige Oskar Kosler, graščak, tajnik — novo Izvoljeni Teodor T. Drenig. art. kpt. v p. Predsedstvo: Tavčarjeva ulica 12. Tajništvo: Cesta v Rožno dolino 36. u— Za brezposelne trgovske pomočnike Je daroval Pomočniškemu zboru združenja trgovcev v Ljubljani g. Rihard Porry 100 Din namesto venca na krsto ge. Marije Kosove. Pomočniški zbor se darovalcu najlepše zahvaljuje. u— Vino in arirovost. Pred Lassanovo gostilno v šlški so se v nedeljo ponoči, ko se po krčmah zapirajo vrata, spoprijeli malo preveč veseli ljudje ln na koncu so morali reševalca dva izmed njih odpeljati na kirurški oddelek. Eden je dobil precej močan sunek z nožem v desnico, drugi pa po glavi. — še grši primer surovosti pa je zabeležila kronika v nedeijo popoldne. Ko se je okrog 70 letni mestni revež Mihael šugelj, ki stanuje v barakah za mestno klavnico, s svojo ženo vračal po Tyrševd cesti s sprehoda, ga je neki capin prav pred stražnico na voglu Masarykove ceste tako brutalno sunil brez vsakega povoda, da je padel in si zlomil nogo. tudi ta, da rog vobče ni hvaležno glasbilo za radijske prenose, kakor mi zagotavljajo verodostojni poznavalci. — L. M. Š. 0 slovenskem prevodu Olbrachtorega »Hajduka Nikole Šuhaja«, ki ga je izdala Tiskovna zadruga, je poročal v »Lidovih Novinah« z dne 28. marca znani kritik dr. Rajmund H a b r i n a. Poročevalec pohvalno označuje stike, ki jih imata s češko kulturo prevajalca Oton Berkopec in B. Borko in se ugodno izreka o kvaliteti njunega prevoda. 0 koncerta sodobne jugoslovenske glasbe v Pragi, ki ga je priredila v prostorih Umčleckč besede »Pritomnost«, prinašajo »Lid. Noviny« simpatično poročilo. Ob tej priliki so prvič izvajali Miloja M i 1 o j e v i-ča skladbo »Opelo op. 43«, ki ga je skladatelj spisal ob smrti kralja Aleksandra I. Izmed izvajanih primerov klavirske produkcije je bila po kritikovem mnenju najmočnejša Osterčeva Toccata. Dalje so izvajali violinsko sonato J. Slavonskega, Odakove Tri psalme, več pesmi La-jovica, H r i s t i d a in G o t o v c a. Program so izvajali: baritonist Zd. Otava. goslač J. Pečka. klavirista F. Pujman in dr. K. Reiner in Pevsko združenje praških učiteljic pod vodstvom M Vymetala. Zbornik srhskohrvaških narodnih pesmi za mladino. Kot 47 zvezek »Zlatne knjige«, ki jo mesečno izdaja Kohnova založba v Beogradu, je pravkar izšel zbornik izbranih narodnih pesmi pod naslovom »Nekad bilo. sad se spominjalo« Tudi ta zvezek največje srbskohrvaške mladinske knjižnice je u— Drevi zaključni plesni venček torkovega tečaja v Jenkovi šoli Kazina. V četrtek zaključek nadaljevalnega in v nedeljo popoldanskega tečaja h Maribora a— Francosko odlikovanje. Ne rednem petkovem občnem aboru tukajšnjega ir rair coeskega krožka, ki ga je otvorila in vodua zaslužna predsednica ga. Maistrova, je tukajšnji konzularni zastopani; dr. V. Rapolec kot zastopnik ljubljanskega francoskega konzula obvestil zborovake, da je podei.l francoski minister za norod.no vzgojo go^pe K. D' Akaro Ln gospe dr. b. Vrečko v i v znak priznanje za njun požrtvovalni pouk francoščine v otroških kurzih in lepe prireditve ob zaključku leta red »Pabues acadčni (juee« Izročil je častno diplomo gospe D' Akaro. ki se je zahvahLa za visoko čast z izredno lepim francoskim govorom. Diplomo za go. B. dr. Vrečkovo, ki radi bolezni ni mogLa prisostvovati prisrčni slovesnosti, je prevzela Rospa predsednica. Sledila eo porooMa. k; so pričala o vnetem delovanju v smeri poglabljanja franoosko-j*ugosloveaskega prijateljstva. Število članov je naraslo na 193. Knjižnica šteje 1558 knjig. Krožek je organiziral 12 tečajtnih oddelkov s 155 udeleženci. Občrni zbor je določil v odseke sa predavanja, prireditve in p-opagando go D' Akarovo, A. Pinterjevo Ln dr. Vrečkovo ter ag- dr. Ra-potca in dr. Vebleta. a— Za mariborski spomenik kralje De-dindtelju so prispevali: poveljstvo £2. top. polka 340 Din (zbirka), občinska hr&n-ii-rmca Murska Sobota 100, sresko sodišč« Šoštanj 100, Anton Godec, Llmbuš 100, gasilska četa Petišovci 53, gasilska četa Sv Lenart v Slov. goricah 200. a— Uslužbenci MP so se organizirali. proračunski seji občinskega odbora so «e kakor znano sprejeli reorganizucijski prei-logi MP. Med drugim vsebuje točka VI reor-gamizaoijskih predlogov ureditev vsefa službenih odnosov nameščencev Mestnih podjetij. Ker zahteva zakon, da službeno pogodbo sklepata delodajalec in pristojna organizacija, se Je uslužbenstvo MP organiziralo v svoji strokovni organizaciji, da se na ta aažin to pereče vprašanje čimpreje res:, a— Lepa kulturna bilanca. Na rodnem občnem zboru pevskega društva »Lene« r Košakih so poročali predsednik Babič, tajnik Dasko in blagajnik Golte«. Luna marljivo deluje na kulturnem polju. Šolskem* upravitelju Cvetku je predsednik teroči v znak priznanja za zasluge, k i si Jih J> pridobil kot mnogoletni društveni pre sednik, častno diplomo. Pri voMtvah e bili izvoljeni: Babič, predsednik, Kolar podpredsednik. Dasko, tajnik. Pivec namestnik, Goltes blagajnik, Gradišnik, namestnik. Prevolšek in Vedngeri, odbornika. V nadzornem odbora sta štancer fn Krejač. a— Meja poje. S krasnim uspehom mo nastopili v soboto rvečer v Grmekovl dvorani v Studencih naši obmejai pevci iz Gradišča in Kaple. Prisrčno naravno in toplo neposredno je zvenela naj-odna pesem r slikovitem sporedu, ki so ga podajali moški, ženski in meSanl zbor la Kaple pod vodstvom pevovodje učitelja Malina ter moški zbor pod vodstvom zborovodje učitelja Turka tz Gradišča. V okviru piTre-ditve Je bil tudi potpuri naro>hiih pesm\ U jih Je proizvajal mladinski odsek NO r Studencih pri Mariboru. Iskreno dobrodošlico je izrekel dragim gostom od naše meje inž. Gruden v imenu studenške NO, ki je večer organizirala, ljubezniva Je bela zahvala šolskega upravitelja Lašiča, spodbudne besede predsednika ».Meje« odvetnika dr. Irgoliča. Večer bo ostal vsem udeležencem v trajnem spominu. a_ V »oboto premiera. Uprizori ee ▼ gte- dališču V. Katajeva »Kvadratura kroga«. Režiser inž. airch. Stupica, nastopijo K naliva, Severjeva, Skrbinšek. Stupica, Gorimštk, Nakrst, Starčeva, Gorinškova, Barbičeva, Furijan, Košič, Blaž. Premiera bo za red A. a_ 166.833 Din je dosegel v marcu sfcted za zgradbo azila za jetične bohr"ke v Mariboru. ob „JUBILEJU" TVRDKE ANTONA MACUNA Ljubljana, Gosposka ul. 8-IO se oblečete ceneno s konfekcijskim to manufakturnim blagom. OGLEJTE SI BOGATE IZLOZBE ! opremljen * ilustracijami V. J- Zedrin- Niko Županid. Ime Grk t pomenu velikana pri Belokranjcih v dravski baaovinL Kot separatni odtis iz sedmega zvezka »Etnologa« je izšlo predavanje, ki ga je imel ravnatelj našega Etnografskega muzeja in bivši minister dr. Niko Zupanič na lanskem bizantološkem kongresu v Sofiji. Raziskovalec najprej navaja razne pomene besede grk v narečjih Jugoslavije, nato pa premo-triva vprašanje, zakaj Belokranjci imenujejo velikana G r čina in pravijo v nekem pregovoru »Jak kot Grk«. Izvor belokranjskih pripovedk o Grkih stavi dr. Županič v davno dobo, ker v srednjem veku ni bilo več takih stikov, da bi moglo ljudstvo hrvatsko dalmatinske kneževine, iz katere poteka del belokranjskega prebivalstva, ohraniti Grke v spominu kot velikane. 0 jugoslovenski dramatiki je predaval v praškem Slovanskem institutu univ. prof. dr. W o 11 m a n, ki je že pred leti izdal podrobne študije o slovenski in srbskohr-vaški dramatiki ter splošno in sintetično študijo o dramatiki Slovanskega juga. Šolska izdaja Grimmovih pravljic. Kot drugi zvezek nemške serije Klasičnih deL, ki jo izdaja v redakciji prof. dr. Rudolfa K o 1 a r i č a zveza društev »Sola in dom«, je pravkar izšla 48 strani obsegajoča knjižica »Brfider Grimir: Kinder und Haus-marchen«. Izbor je priredil ter uvod in opazke spisal prof. dr. Lovro S u š n i k. Razvrstitev in obdelava teh izbranih pravljic sta prikrojeni za potrebe prehodne do-i be v dveh stopnjah. Zvočni kino Dvor | TeL 27-30 Danes ob 4., 7. to 9. uri zvečer Z. K. D. PREDSTAVA prekrasna češka drama Mlada srca — mlada ljubezen (REKA) Vstopnina Din 4.50 to 6.50 Ali Je vaša prebava v redu? Vzemite zvečer 2—3 male ARTIN-DRA2EJE dr. VVandera in zjutraj se boste lagodno izpraznili. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. (Oglas. reg. pod S. br. 7724/34.) a— Konzum mleka pada v Mariboru O tem ae je razpravljalo tia nedavnem velikem zborovanju okoliških kmetovalcev v Unionu in so se navajale nekatere zanimive števil ke. Maribor potrebuje sedaj okoli 10.000 Ilirov mleka dnevno. V primeri z zadnjimi le ti se je dognalo, da konzum mleka v Mariboru pada Ta padec predstavlja letno vred n-»t 5.400.000 Din. Tako je n. pr. še leta 1025 ena sama tvrdka v Mariboru prodala 18.000 litrov mleka dnevno, danes je to število zdrknilo na 1000 litrov ... Samo ena tvrdka kupi torej letno 7,680.000 1 ^mleka manj, to je v takratni vrednosti 15,360.000 dinarjev. Za mar.borsko okolico hudi udarci' a— 1,900.000 postrvjih mladic je v 2o letih svojega delovanja nasadilo tukajšnje Ribarsko društvo v društvene vode in vode članov ter drugih ribarskih interesentov, kakor je bilo razvidno iz obširnega poročila predsednika dr. Fludernika na nedeljskem jubilejnem občnem zboru. Gojila se je zlasti škotska in domača postrv, dočim se amerikanska ni obnesla, ki je brez sledu povsod izginila razen v Lobnici nad slapom. V št. Janžu je društvo izpu stilo 50.000 sulčjih mladic, ker so tukaj v Dravi posebno ugodna mesta za sulčke. Priznanje mariborskim ribičem. a— Smrtno nevarno povožen. V nedeljo ponoči je še neznan avto povozil na ovinku ob Vollerjevem posestvu v Košakih 32 letnega čevljarja Ignacija Preglja iz Melj-Sikega hriba. Nezavestnega in s številnimi nevarnimi poškodbami na obeh nogah in rokah ter glavi so ga od prem i li v tukajšnjo splošno bolnišnico, šofer je s svojim vozilom izginil v gluho noč. Pregelj se bo-ri s smrtjo. a__v luži krvi je obležal v stranišču Gračnerjeve gostilne v Splavarski ulici 35 letni brezposelni delavec Kari š. Kri je curkoma lila iz prerezane žile na levi roki. S hitro intervencijo so mu oteli življenje a— Gori! Do tal je pogorelo stanovanl- sko poslopje posestnika Jakoba Kolbla iz Cvena. Tud"i hlev je zgorel ter vse gospodarsko orodje. Skoda je le delno krita z zavarovalnino. — V Legnu na samot! je pogorelo gospodarsko poslopje posetnika Simona šulerja. a— Tatvina. Sestri posetnika Franca Šalamuna v Zrkovcih sta izginili d^c knjš- v katerih je bil zložen denar v zneski 3250 Din. Z denarjem je izginila tu dri služkinja, ki so jo pa zajeli tezenski orožnik5 in jo izročili sod'i«ču. Celja e_ sresko učiteljsko društvo v Celju bo zborovalo skupno s šmarskim sreskim oruštvom v soboto 6. t. m. s pričetkom ob pol 9. dopoldne v telovadnici mestne narodne šole. Poleg razprave v važnih šolskih in stanovskih zadevah je na dnevnem redu tudi predavanje šolskega upravitelja g. Hrena iz Maribora o učiteljskih gospodarskih ustanovah. e_ Prihodnje gostovanje ljubljanske dramo bo v torek 9. t. m. ob 20- Gostje bodo vprizorili duhovito komedijo Oskarja Wildea »Bumbury« v režiji prof. O. šesta. Premiera bo jutri v Ljubljani. Celjska predstava bo za abonma. e__o verskem in pravnem življenju muslimanov v naši državi bo predaval predsednik celjsfke »Soče« g. Adoif Reya v sredo ob 20. v prostorih »Soče« v Narodnem domu. . e__izpiti za vozače motornih vozil iz celjskega, gornjegrajskega, tolarskega in konjiškega sreza bodo v torek 16. t. m. ob pol 9. dopoldne na sreskem načeLstvu v Celju. Vabljeni so vsi kandidati iz navedenih srezov. e— §e danes si nabavite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Ce-lju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20 30 jrvočni velefilm »Skrivnost Karla Caveiii-ja in dve predigri. Iz Ptuja j— Na občinski seji * četrtek je župan Jer.še poročal o reviziji od strani mestne kontrole pri dravski finančni direkciji .n o občinskih financah, ki so zdaj prav ugodne. Ministrstvo za trgovin« in industrijo je zavra. k> prošnjo tvrdke Sykora za ustanovitev tekstilne industrije. Kljub vsem intervenci jam ni bilo mogoče doseči ugodne rešitve iu iako je Ptuj spet ob eno industrijo. Mestna občina odstopi za regulacijo Grajene okrog 2000 kvadratnih metrov brezplačno Preuredi uu podaljša se na podaljšku parka električna razsvetljava, ki srno jo vso zimo v parku pogrešali. Najbrž se postavijo slii ni svetilniki, kakor v ljubljanskem Tivoliju Obrat mestne žage so preuredili na električni pogon. V Dijaškem domu je letos le 28 gojencev, zato finančno stanje ni zadovoljivo, tudi ne učni uspehi gojencev, pač pa hra na in zdravstveno stenje. Inventar ie bil v raznem popravljen. j— Smrt ugledne ucitetjice. V ptujski bolnišnici je po kratki mučni bolezni za vedno zatjsnila oči ga. Marija Luknarjeva, upraviteljica dekliške osnovne šole v Ptuju v 58. letu starosti. Pokojna je bila zavedna nacionalna delavka in skoraj ni bilo društva, kjer ne bi bila članica. Aktiv no je zlasti delovala prejšnja leta pri Dni-matskem društvu. Službovala je kot učiteljica polnih 3o let in samo v Ptuju nad 30 let. Za svoje zasluge je bila odlikova na z redom sv Save. V svoji oporoki se je spomnila tudi Sokola Kola jugosl. sester in okoliških šol Pokojno so položili na mrtvaški oder v vestibulu v »Mladiki«, od koder bo danes, v torek ob 15. pogreb. Naj v miru počiva, preostalim naše iskreno sožal je' j_ Roparski napad. 181etni dninar Leopold Krojsl se je podal iz Rogoznice z vozom v Maribor prodajat ribe. Ko se je zvečer vračal, sta ga v bližini doma napadla dva neznanca, ki sta skočila iz goz da; prvi je hote! ustaviti konje, drugi pa je oddal na Krojsla dva strela iz samo kresa En strel je Krojslu preluknjal klobuk drugi mu ie prebil obe nogi in ob_ tičal v levi nogi Krois' ie konje pognal v Iz Trbovelj Koncert Sokoiske gotiue je uspel v moralnem pogledu nad vse pričakovanje dobro. Godba sicer ohstoja šele poldrugo leto, a že jo lahko prištevamo med najboljše na deželi. Nastopila je z devetimi točkami, med njimi podpuri iz VVebrove opere »čarostrelec«, uvertura »Hoifma-novih pripovedk« in pa dr. čerinova »Lepa Mara«. Na programu so bili dalje Jaki. Gregorc in Strauss, Nastop je re3 prese- netil. Godbeniki so dobro vigrami in disciplinirani ter slede prav vsaki gesti svojega izvrstnega kapelnika br. Dolničarja. Obisk bi bil lahko boljši. Sokolska godba je sodelovala brezplačno pri vseh manifestacijah in pričakovali smo, da bodo vsaj predstavniki društev to upoštevali. S svojo odsotnostjo pa so se odlikovali tudi taki, ki sicer sokolsko delo radi kritizirajo, ki pa zanj ne doprinesejo najmanjše žrtve in se ogibajo celo sokolskih prireditev. Udeležili pa so se koncerta v častnem številu pevci pevskih društev »Zvona« in »Zarje« ter člani Delavske železničarske godbe, pač ljudje, ki vedo dobro ceniti trud za glasbeno prosvetno delo. t— Smrt uglednega občana. V nedeljo smo položili k počitku uglednega posestnika Janeza Kmeta, po domače Selevška. Dosegel je 73 let Bil je korenit poštenjak in skrben gospodar On je menda edini, ki je zapustil svoje posestvo neokrnjeno, kakor ga je prevzel od svojih prednikov. Veličasten pogreb je pričal o njegovem ugledu. Družini naše sožalje! V soboto ob 7. uri zjutraj je belgijski parlament po 21 urni neprekinjeni seji s precejšnjo večino glasov (107 : 54) sprejel nujne zakonske predloge, ki jih je predložila nova belgijska vlada, predvsem pooblastilo glede opustitve zlatega standarda in predlog glede podaljšanja dosedanjih izrednih pooblastil za eno leto. Devalvacija belgijskega franka bo zaenkrat znašala 25 odst. Sklepi, ki jih je po dolgotrajni razpravi sprejel belgijski parlament, so zelo dalekosežni. Pooblastila, ki iih je dobila belgijska vlada, se nanašajo na ureditev valute, na spremembe statutov Narodne banke, na spremembo zakonodaje glede bank, na ustanovitev posebnega urada za ozdravitev gospodarstva in na ustanovitev posebnega instituta za re-diskont in za dajanje garancij. Vlada je med drugim napovedala garancijo za hranilne vloge pri denarnih zavodih po ameriškem vzorcu. Program, ki ga je ministrski predsednik van Zeland razvil pred parlamentom, v številnih točkah spominja na reforme, ki jih je izvedel Roosevelt. Belgija je sedaj že 50. država, ki je od početka svetovne gospodarske krize devalvirala valuto, obenem pa je prva država, ki je z vsemi konsekvencami zapustila zlati blok. Ce sedaj po devalvaciji belgijskega franka pregledamo razvoj zadnjih let v pogledu valutnih sprememb, tedaj vidimo, da so sedaj docela zveste sistemu čiste zlate valute samo še tri države na svetu, to so Francija Švica in Nizozemska. V drugo skupino bi uvrstili države, ki formalno še držijo zlato pariteto, ki pa so ukinile funkcioniranje zlate valute V to skupino spada v prvi vrsti Poljska, ki se še najbolj približuje državam z zlato valuto in ima le stroge omejitve glede prometa z zlatom in devizami. Italija se je že bolj odmaknila od zlatega bloka, ker nima samo strogih deviznih omejitev, temveč je lira tudi na mednarodnih deviznih tržiščih popustila že za 5 do 7 odst. V to skupino bi lahko še prišteli Nemčijo, ki se formalno drži še zlate paritete vendar velja to le za svobodne nemške marke, v katerih je le malenkosten promet, dočim je tečaj raznih vrst vezane nemške marke že prav znatno popustil nasproti pariteti. VVse ostale države imajo več ali manj devalvirano valuto. Obseg razvrednotenja v primeri s prvotno zlato pariteto nam kaže naslednja zanimiva primerjava: —--- Portugalska 39% Anglija 40% Indija 40% Zedinjene države 41 % Kanada 41 % Šved.-ka 45% Norveška 46% Grčija 52 % Danska 52 % Finska 53% Avstralija 54% Argentina 64 % Japonska 66% država Češkoslovaška Avstrija Jugoslavija Belgija Madžarska obseg devalvacije 17°/« 22 % 23 % 25% 37 % Kakor iz gornje primerjave razvidimo, j® Jugoslavija v razmeroma majhnem obsegu devalvirala svojo valuto, saj znaša padec dinarja nasproti pariteti le 23°/». V naši javnosti je precej razširjeno pogrešno nazira-nje, da je dinar padel za 28.5°/o. Te odstotek pomeni le premijo, ki jo moramo pribiti na paritetne tečaje. (Ce bi dinar padel na polovico svoje prejšnje vrednosti, torej za 50 odstotkov, bi se tečaji deviz podvojili in bi premija znašala 100°/«). V večini držav zinaša devalvacija okrog 40% (pni 40"/« devalvaciji znaša premija na stare paritetne tečaje 67%). Od važnejših držav v gornji statistiki niso upoštevane S^nija, Romunija in Bolgarija. Španija je edina država, ki po vojni sploh ni zakonsko stabilizirala 9voje valute in znaša razvrednotenje Španske pe-zete nasproti predvojni zlati pairuteti okrog 58%. Bolgarija in Rumunija imata sicer na papirju še zlato pariteto, vendar pa sta tudi bolgarska in rumuniska valuta precej razvrednoteni. kar se kaže v pi ibitkih na paritetne tečaje, ki pa niso enotni in je stanje v teh dveh držaivah sploh precej nejasno. Glede na padec belgijskega franka se sedaj na mednarodnih finančnih tržiščih obrača pozornost na ostale članice zlatega bloka. Anglija se sicer boji, da bo belgijska industrija sedaj angleški hudo konkurirala, vendar pozdravlja devalvacijo belgijske valute, ker vidijo v Angliji, da bo mogoče priti do vzpostavitve mednarodnega valutnega ravnotežja samo tedaj, če bodo tuci ostale članice zlatega bloka zapustile zlati standard, devalvacija belgijskega franka pa^je zaradi tega napredek, ker slabi odp^i drža-v zlatega bloka proti neizogibnemu ra®vred-notenju valute v teh državah. Vsaj tako razlaga zmani newyorski »Financial News< položaj. ki je sedaj nastal po belgijski devalvaciji. Tudi newyorški finanfini krogi so mnenja, da je odločitev Belgije prvi korak k mednarodni stabilizaciji valut, ker bo končna sta-, blizacija mogoča šele tedaj, ko bodo tudi ♦ ostale velike države devalvirale rn jim ne ' bo treba, kakor doslej, s stalno deflacijsko politiko ovirati gospodarskega razvoja, kar občuti vse svetovno gospodarstvo. BLJ Olajšave za avtobusni promet Kakor je že ponedeljsko »Jutro« poročalo, je finančni minister dr Stojadino-vič podal daljšo izjavo, v kateri je med drugim sporočil, da bodo izvedene znatne olajšave za avtomobilski in avtobusni promet. S 1. aprilom se ukinja državna in ba-novinska taksa na motorna vozila, kakor tudi taksa na biciklje in izvoščke. V tozadevni uredbi, ki jo je ministrski svet že sprejel, bo tudi bistveno znižana odnosno ukinjena vozninska taksa po tarifni številki 101 taksne tarife, ki je doslej znašala 15 odst. od kosmatih dohodkov avtobusnih podjetij. V bodoče bodo avtobusne zveze razdeljene v 3 kategorije: 1. v zveze, ki neposredno konkurirajo železniškemu prometu. 2. v zveze, kj deloma konkurirajo železniškemu prometu in 3. v zveze ki sploh ne konkurirajo železniškemu prometu. Vozninska taksa bo pri avtobusnih zvezah 1. skupine znižana od 15 na 10 odst., pri avtobusnih zvezah 2. skupine bo znižana od 15 na 5 odst., pri avtobusnih zvezah 3. skupine pa bo taksa sploh odpadla. Zgoraj navedeni ukrepi bodo gotovo znatno pripomogli k ponovnemu razvoju avtomobilskega in avtobusnega prometa v naši državi Finančni minister je pravilno poudaril, da avtomobilski promet v današnjih razmerah ni več luksuz. zlasti tam. kjer ni železnic in je prebivalstvo navezano edino na prevoz z avtobusi. Zaradi dosedanjih znatnih bremen se je število avtomobilov v naši državi zmanjšalo od 18.000 v letu 1928. na 13.000 v letošnjem letu. Uvoz avtomobilov je skoro docela zastal. Leta 1930. smo uvozili šc 2078 avtomobilov, predlanskim pa je ta uvoz zdrknil navzdol za 182 in se je šele lani za malenkost dvignil na 340. Lanski nekoliko večji uvoz pa izdaleka ne zadostuje niti za nadomestilo onih vozil, ki postanejo nesposobna za promet. Značilen je tudi silen padec uvoza motociklov, ki smo jih še leta 1931. uvozili 1000. lani pa komaj 20 Najširši sloji našega prebivalstva pa pred vsem občutijo nazadovanje avtobusnega prometa. Položaj avtobusnih podjetij se je zadnja leta znatno poslabšal in je ob stojala že nevarnost, da bodo ukinjene zveze tudi med važnimi prometnimi točka mi. Z znižanjem odnosno ukinjenjem voz ninske takse bo sedaj zajamčeno nadaii nje obratovanje obstoječih zvez in bo po lagoma omogočeno rud' otvarjanje novjt-zvez Skupna ^dolžina odobrenih avtobus icai V icvi MUR. it . , iih zvez V naši državi znaša po podarkM lir in slednjič poiskal pomoči v ptujsk; I Saveza avtobusnih podjeti, 11 629 km, od olnišnici. i tega Pa ie le *ro avtobusnih zvez. ki gredo vzporedno z železnicami in torej železnicam neposredno konkurirajo. Vse ostale zveze (9300 km) pa ne konkurirajo železnicam, ker vežejo kraje ki niso vezam z železnico in zaradi tega celo prinašajo železnicam potnike. Popolnega ukinje-nia vozninske takse (na progah, ki ne konkurirajo železnicam) bo toiej deležen prav znaten del avtobusnih zvez. Znižanje odnosno ukinjenje te takse pa je bilo nujno potrebno tudi zaradi tega, ker je po znižanju osebne tarife na železnicah nastalo nesorazmerje med prevoznimi cenami avtobusnih podjetij in železnic in bodo morala avtobusna podjetja prevozne cene itak znižati. Finančni minister doktor Stojadinovič računa s tem, da bo del iz-padka dohodkov zaradi ukinjenja takse na motorna vozila in zaradi ukinjenja odnosno znižanja vozninske takse sčasoma kril večji dohodek od trošarine na ben cin, ki bo nastal, če se bo avtomobilski, zlasti pa avtobusni promet pričel znova razviiati. Gospodarske vesti ___ Studijski oabor za reorganizacijo kmetijstva. Kmetijski minister dr. Jankovič je v svojih govorih že ponovno poudaril potrebo reorganizacije našega kmetijstva. Treba je spraviti v pravilno ravnotežje razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in blaga, ki ga kupuje kmetovalec. Sedaj obstoječe nesorazmerje v znatni meri povzroča težkoče kmetijstva. Preden pa bodo izdani potrebni ukrepi, je treba točno proučiti sedanje stanje ter vzroke tega stanja in sestaviti predloge za okrepitev cen kmetijskih proizvodov in za stabilizacijo teh cen na višini, ki bo zajam-čila potrebne rentabilnost v kmetijstvu V ta namen je kmetijski minister imenoval odbor strokovnjakov, ki bo proučil to vprašanje ta bc na osnovi ugotovljenih dejstev stavil svoje predloge. Ta odbor tvorijo gg.: univ. prof. dr. Velimir Bajkič. bivši generalni direktor Prizada Milan Naidanovič. upravnik Glavnega saveza srhskih zemljoradmiških zadrug inž. Voji-slav Gjorgjevič šef urada za izvoz živine dr. Miljutin Petrovič, univ. prof dr Aleksander Jcvanovič. upravnik Mlinarske zadruge di Emil Paljlč. direktor fcivorad Bogdanovič upravnik kmetijske ogledne oostaje na Topčideru dr Dragomir Cosič 'n generalni direktor Prizada dr EJda Markovih = Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani je imelo pretekli teden svoj red- Le Riviera terpentinovo milo je za nas, to je odslej peric naših glase IZDELANO NA PODLAGI OLIVNEGA OLJA ni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, po uvodnem poročilu predsednika g. Ivana Majcna in poročilih tajnika to blagajnika se je razvila živahna debata o sanaciji Gostilničarskega doma, zaradi katere je bil. kakor znano, na izrednem občnem zboru meseca marca uveden poseben izredni prispevek po 25 par od litra vina. Ogromna večina gostilničarjev je ta sklep strogo izvajala, le nekateri so se uprli, odklonili plačilo in se pritožili na nadzorno oblast ki pa je pritožbo zavrnila. Sanacija doma bo na ta način izvedena v teku dveh let. Opozicija se je zavzemala za to, da se ta sanacijska akcija raztegne na daljšo dobo in prispevek primerno zniža. Po pojasnilih, ki jih je podal predsednik g. Majcen in zastopnik Zbornice za TOI dr. Koče, je občni zbor izrekel odboru z ogromno večino zaupnico m priznanje za njegovo požrtvovalno delo. Sledil je nato še razgovor o regulaciji vinskih cen ter so bili sprejeti primerni sklepi, ki naj preprečijo nelojalno konkurenco med gostilničarji, tako v njihovo škodo kakor tudi na škodo kvalitete vin. volitev ni bilo, ker poteče funkcijska doba sodanje uprave šele prihodnje leto. — Na svobodnem deviznem trgu, kjer so se tečaji nekaj tednov dvigali, je bilo preteki: teden več ponudb, zlasti iz Dalmacije, kjer se je pričel razvijati turistični promet svobodni tečaji deviz so zaradi tega nekoliko popustili to se tuje devize trgujejo na bazi 15.55—15.60 za švicarski frank. — Reorganizacija zakupa velik oproda je tobaka na debelo. S 1- aprilom so prevzeli velikoprodajo tobaka novi zakupniki, in sicer v vsej državi. Dočim je doslej zakupni rok znašal 2 leti, bo odslej znašal 5 let. To podaljšanje roka je bilo uvedeno zaradi tega, da bodo imela zakupci zaradi daljše dobe večji interes na tem, da se poveča promet. Sedaj je v vsej državi samo 86 velikoprodajnih rejonov (dočim jih je bilo doslej 316), velikoprodajnih skladišč pa je sedaj 422 (doslej 418). Licitacije za te velikoprodaje tobaka so se vršile na ta način, da so ponudniki stavili svoje ponudbe glede provizije in je rejon izlicitiral oni, ki se je zadovoljil z najnižjo provizijo. ' Povprečno znaša provizija pri veliko-prodaji tobaka 1.44 %, pri maloprodajal-cih je, kakor znano, provizija fiksna in znaša 5 odstotkov. = Dobava drv. Dne 5. aprila se bo vršila pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave ca 17.000 ms drv. Borze Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza Bruselj še ne notira. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi podražili in .notirajo sedaj 8.80 do 8.90. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7750, v angleških funtih pa po 230.43, dočim so se španske pezete nudile po 4.45. madžarski pengi pa v Beogradu po 8 50. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nekoliko popravila in se je trgovala za kaso po 377 in 379 (v Beogradu po 374 in 375). V ostalem je bil promet slab to je prišlo do zaključka le še v 7% Blairovem posojilu po 67 to v delnicah Narodne banke po 5100. Device. Ljubljana. (Z všteto premijo 285 odstot.) Amsterdam 2965.02 — 2979.61, Berlin 175o.08 — 1769.95, Curih 1421.01 — 1428.08. London 210.36 — 212.42, Newyork 4358.98 —4395 30, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.35 — 184.46. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80 — 8 90. Zagreb. Amsterdam 2965.02 _ 2979.61, Berlin 1756.08 — 1769.95, London 210.36 do 2i42 Milan 362.78 _ 365.86, Newyork kabel' 4380.98 - 4417.30. ček 4358.98-4395.30, Pariz 289.60 - 291.03, Praga 183.35 do 184.46, Curih 1421.01 - 1428.08. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 14.8325, Newvork 309.25. Milan 25.55. Madrid 42.15, Amsterdam 208.65, Berlin 124. Dunaj 56.80. Stockholm 76.50. Oslo 74.55. Ko-benhavn 66.25, Praga 12.91. Varšava 58.2750, Atene 2.90. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd London 25.62. Milan 44.14, Newvork 535.97, Pariz 35.44. Praga 22.23. Curih 173.63. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 376 - 378 za april julij 374 - 377. 7% investicijsko 77 den. 4% agrarne 46 - 47. 7% Blair 66 75 _ 67 75. 8% Blair 79 den . 7«/» Drž hiootpkjTTifl 70 den.. 6% begluSko 65 5r - W delnice- Narodna Kanka 5150 - 5300, Priv. agrarna banka 260 bL Beograd. Vojna škoda 375 — 375.50 (374 do 375), za april 375 —376 (373), za maj 375 — 376 (373 — 376), za junij 375 den., 7% investicijsko 76.50 — 78, 4% agrarne 47.50 — 48.50, 6% begluške 66 — 66.25 (66.25), 7% Blair 67 _ 67.25 (67). 7% Drž. hipotekama banka 70 — 72, Narodna banka 5240 — 5300, Priv. agrarna banka 258.50 — 259.50 (258 — 259). Dunaj. Državne železnice 22.45, Trboveljska 12.10, Alpine-Montan. 10.05. Blagovna tržišča LES. -f- Ljubljanska borza (1. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 2 vagona hrastovih neobrob-ljenih plohov in 2 vagona tramov. 2IT0 + Chicago, 1. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 95.25, za julij 92.25. za september 91.8750; koruza: za maj 80.25, za julij 74.75, za september 70.50. + Winnipeg, 1. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 85.25, za julij 85. -f Ljubljanska borza (1. t m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 125 — 127; banatska, 78 kg težka po 123 — 125; oves: slavonski 98 — 100'. koruza: baška po 68 — 70; banatska po 64—66; moka: baška in banatska >0« po 2C0 — 220; baška >2« po 180 — 200; baška >5« pa po 16o — 180; otrobi: baški debeli 95 — 100. + Novosadska blagovna borza (L L m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška potiska 126 — 128; slavonska 127 — 129; sremska in baška 120—122; banatska 119 — 122. _ Oves: baški. sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. — Kornza: baška in sremska 65 — 66. banatska 62 — 63. — Moka: baška in banatska >0g« in »Ogg« 187.50—210; >2« 167.50—190; >5« 147.50 do 170; >6< 130 — 142.50; ,7« 105 do 110; >8« 75 — 7a _ Fižol: baški in sremski beli, brez vreč, 2% 130 — 135. — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78. + Budimpeštanska terminska borza (1. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za maj 15.91 — 15.92. za junij 15.92 — 15.93; koruza: za maj 11.46 — 11.48. Sokolsko društvo Novo mesto priredi drevi ob 20. predavanje o novih socialnih ustrojih. Predava predavatelj ZKD g. dr. Stoian Bajič sodnik. Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar! za man] denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačoici svetlobna množina v dekalomenib Velika skrivnost narave Magična formula našega koroškega rojaka, učenjaka Jožefa Štefana, ki je izmeril sončno toploto « Znanstveni svet je te dni proslavil stoletnico, ko se je iz našega naroda rodil eden najgeuialnejših učenjakov; koroški rojak Jožefgtefan Njegovo znanstveno delo je tako obsežno in vsestransko, da spominja na kakšnega kozmopolita iz dobe stare Grčije ali renesanse, a največje odkritje, ki ga je napravil v svojem življenju, je izrazil v skopem jeziku znanosti s tremi črkami; U — o T*. Te tri črke so magična formula, ki nam odkriva veliko skrivnost narave. Vsebuje številčno razmerje med temperaturo nekega telesa in njegovim izžarevanjem ter nam daje možnost izračunati temperaturo na površini svetovnih teles. Štefan sam je na ta način izračunal temperaturo na površni sončne oble ki je našel, da znaša okrog 6000 stopinj Celzija. Ko je svoje odkritje objavil svetu, je povzročil prav za prav majhno razočaranje. 6000 stopinj ni videti mnogo za tolikšno telo, kakršno je sonce. Pred Štefanom sta Francoza Dulong in Peti t cenila sončno temperaturo na preko 100.000 stopinj, Nemec Zoliner pa na 30.000. Kaj je proti temu »borih« 6000 stopinj? Saj dosežemo na zemlji s termitno mešanico polovico toliko, s »tlačno svetilko« prof. Lum-merja iz Vroclava pa do 6000 stopinj in z novimi pairabolnimi zrcali celo še več! Zemeljska tehnika je tedaj na videz eeio prekosila zvezdo nagega življenja, vsaj kar se tiče toplote. Seveda bi bflo taikSno sklepanje zmotno, kajti temperaturo okrog 6000 stopinj ima sonce samo na Sin slovenske matere, učenjak Jožef Štefan svoji površini, v svoji notranjosti, ki bi dala prostora lahko poldrugemu milijonu zemeljskih obel, pa vladajo nezaslišane temperature do 40 milijonov stopinj Celzija! Telo takšnega obsega ki je zmožno takšnih vroči n, je zmožno še česa drugega. Mislimo si ogromno lečo, ki bi bila sposobna združiti vse sončne žarke v svojem gorišču. V tem gorišču naj bi bila naša zemlja, vsa ena sama krogla iz ledu. V četrt ure bi se ta ledna krogla spremenila v vodo, v dveh urah bi se vsa ta voda spremenila v paro. Ce bi bile vse premičnice našega osončja iz ledu. bi jih osredotočena sončna toplota vendarle v petih mesecih raztopila do zadnjega koščka, m če bi se dalo vse sončno toplotno žarenje enega leta spremeniti v električno silo, bi pomenilo to v kilovatnih urah število, ki bi ga mogli napisati s 350 in 27 ničel zraven! Zaman bi se naši možgani trudili doumeti takšen številčni kolos. Zemlja pa prejema (v našo srečo) samo izginjajoč drobec te neizčrpne množine energije, komaj dve mili jardinki vsega; ostalo izžareva v vesolj-nost. In vendar zadostuje tudi že ta drobec vse sončne toplote, da ohranja vse življenje na zemlji; Pes — kolporter Na pariških Grand Boulevarde srečujejo mimoidoči vsak dan psa, ki ima okolu vratu privezan sveženj časnikov. Zraven nosi tablico s pozivom: »Kupujte liste pri meni!« Na drugi strani mu visi zopet skodelica, v katero mečejo kupovalci listov novce. Pravijo, da dela pes dobre kupčije. ker se vsi tržejo za izvode, ki jih prodaja on. Zadnji caristični finančni minister Zadnji caristični finančni minister in finančni svetovalec carja Nikolaja II. Peter Bark je bil nedavno od angleškega kralja povzdignjen v plemenitaški stan. Bark živi v Londonu ter je ravnatelj Angleške mednarodne banke ter finančni svetovalec angleške Narodne banke. Nadomestilo za radij Na nekem predavanju v Manchestru je sporočil znani angleški kemik dr. Cock-roft, da se mu je posrečilo odkriti v kemičnem laboratoriju cambridgeške univerze snov. ki je popolnoma enakovredna radiju. Proizvajanje te snovi doslej ni podvrženo zelo velikim stroškom in tudi ne omejitvam. Strela udarila v radijsko postajo V petek opoldne so imeli ▼ Pragi snežni vihar z nevihto in grmenjem. Nenadoma se je v oblakih sprostil blisk in treščilo je v radijsko postajo praškega letališča. Ko je po 13. uri skušalo pristati letalo francosice družbe »Air France« in kmalu nato neko letalo iz Varšave, ni moglo ne prvo ne drugo pristati, ker ni bilo od nikoder signalov radijske postaje. Tudi aero-plant ki prihaja iz Pariza, se ni mogel ustaviti v Pragi ter je nadaljeval vožnjo direktno proti Dunaju. Lastnim otrokom porezal glave V bližini gališkega Tarnova se je primeril strahovit zločin. Neki oče devetih otrok je izrabil odsotnost svoje žene, da je svojim petim mlajšim otrokom porezal glave. Po krvavi žaloigri je otroke položil po starostnem vrstnem redu drugega poleg drugega. Zločin je izvršil iz obupa, ker ni imel sredstev za preživljanje "etike družine. 100 ribičev na bisere utonUo Na severni obali Avstralije med Wynd-hamom in Broomeejm je razsajal te dni vihar, ki je odgnal na odprto morje 20 čolnov z 200 ribiči na bisere. Ribiči se doslej niso vrnili in se boje, da jih je v viharju --* - * < - - * fivfKffl scnrv Novi predsednik poljske vlade, polkovnik S la wek ANEKDOTA Titulescu se je te dni mudil s svojo soprogo v Bratislavi, kjer je imel sestanek z dr. Benešem. Bratislavski župan je romunskega državnika in predsednika Male antante pozdravil na postaji s francoskim nagovorom. Ker pa je ob istem času igrala vojaška godbe, je Titulescu rajši poslušal pihalne instrumente kakor županove besede. Po končanem govoru je Titulesca prijazno stisnil županu roko in dejal: »Godba me je tako prevzela, da nisem slišal niti besedice tega, kar ste povedali. Prosim vas, dajte mi rokopis, čital ga bom med vožnjo in me bo prav gotovo zanimal.« VSAK DAN ENA »Kaj moram odložiti ovratnik, da mi lahko ostrižete lase?« »Hvala, če želite, lahko obdržite na glavi pelo> klobuk* Titulescu pri Lavalu v Pariza Nemci proti Litovski Liw-rrffto državno sodišče v Kaunasu je pred dnevi obsodilo na smrt štiri litovske državljane nemškega porekla, ker so na zahtevo tajnega nemškega maščevalnega sodišča umorili nekega moškega iz političnih razlogov. V Nemčiji je zaradi te obsodbe nastalo veliko razburjenje. Na sliki vidimo hitlerjevske množice, ki demonstrirajo proti Litovski na berlinskih ulicah človek v zraku Zdravstveni problemi letalca Praški raziskovalec dr. Schnbert je predaval o funkcijah človeškega organizma r zraku, pred vsem torej o zdravstvenih problemih letalca. Ce se človek v petih aH šestih minutah popne v višino 5000 m, je to za njegova pljuča in srce velika obremenitev. Kisika je v tej višini komaj polovico normalne količine. Pri kratkem bivanju v takšnih višinah zdravo srce sicer prenese takšne zahteve, a pomisliti je treba, da mora letalec poleg tega izvršiti še komplicirana dela. Zato predlaga dr. Schubert, naj bi letalci ne skrbeli šele v višini 5000 metrov za dodatek kisika, kakor zahtevajo dosedanji predpisi za letanje, temveč že v višini 4000 m. Dr. von Diringshofen je poročal o telesnem zadržanju pri hudih pospešitvah, kakor n. pr. pri umetnih poletih. Z ogrom- 3Cot vedno nudimo veliko Izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana no pospešitvijo, ki se pojavlja n. pr. pri letu v krivuljah, padalnem letu tn loopin-gih, se krvni pritisk avtomatično poveča. Diringshofen je ugotovil, da vpliva v takšnih primerih ugodno sprememba telesne lege v letalu, n. pr. s tem, da gornje telo krepko nagnemo nazaj. Ta poročila je dopolnil dr. Hartmann, član nemške ekspedicije na Himalajo leta 1931. Člani skupine, ki se je dvignila najvišje na Kančinčingo, so po 6 do 7 tedenskem bivanju v višini preko 6000 m izgubili 30 do 50 funtov telesne teže, toda mišično silo so si ohranili skoraj nespremenjeno. Na teži so izgubili pred vsem zavoljo močne oddaje vlage v zelo suhem zraku, šele v višini nad 6000 m je začela mišična sila popuščati. Panevropsko ministrstvo Ameriški časopis »Liberty Digestt objavlja šaljivo ministrsko listo za utopični primer, da bi se v doglednem času uresničila ideja evropskih z edin j enih držav. Vlada teh držav bi bila baje naslednja: ministrski predsednik Mussolini, zunanji minister Litvinov, ministri brez portfelja Her-riot, Beneš, Mac Donald, notranji minister Baldwin, trgovinski minister Fiaudin, minister za propagando Gobbels. * • i- *j*f «4%. x j. . • ♦> - - W . ^ m • IBr i * v . •Mfe&SV ♦ ::f..:7r. m«: mm <■■ ;1. -mm * V Imenu Male antante ln Balkanske zveze Je te dni obiskal francoskega zunanjega ministra L a v a 1 a rumunski državnik Nikola Titulescu ter je obvestil I-a vala o ponudbi Nemčije, ki se je izjavila priznati sedanje meje Kumunije in neke druge članice Male antante, če se ti dve državi odpovesta zvezi s Češkoslovaško KAKŠNO VODO PIJETE' Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsaka boljša oseba morala popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, pri-rodne Radenske da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA ! Mnogo bolezni izvira od slabe vode ! VZklicna obravnava proti Hauptmannu Pristojne oblasti so odredile, da sc ima vriiti vzklicna obravnava proti Brunu R. Hauptmannu, ugrabitelju in morilcu Lind-berghovega prvorojenca, dne 20. junija v Trentonu. Hauptmannova obramba se je sicer trudila, da bi bila razprava odgode-na do jeseni, a ni uspela. Rekordi iz strahu Ne le junaštvo, tudi nagon samoohrane ustvarja rekorde Športnik potrebuje često dolgotrajno vežbanje, preden se lahko spusti v borbo za najvišje rekorde. Poleg teh pripravljenih rekordov pa je dovolj takšnih, ki jih Je človek dosegel v nagonu samoohrane, v strahu pred smrtjo. Kaj za to, če jih ofi-cialno ne priznavajo!? Ali nam govore zato kaj manj o čudoviti zmogljivosti človeškega organizma? Dnega teh nepriznanih rekordov je postavil n. pr. šofer James Toos v Teksasu. Vsako noč je moral mož peljati z ni tro g 1 icer i n o m naložen tovorni avto lz tovarne do petrolejskih polj. To strašno razstrelivo uporabljajo za zrahljanje peska, da more petrolej potem z lastno silo na dan. Na takšni nočni poti je Toos zagledal pred seboj preko ceste podrt brzojavni drog. Zaviralna proga je bila prekratka, da bi mogel preprečiti sunek in eksplozijo, ki bi nastala potem. V revni sekundi, ki mu je še ostala, je z bliskovito naglico doumel, da mora napraviti silovit skok z vozila preko ceste v globel ob njej. Samo to bi mu utegnilo rešiti življenje. In mož je poskusil in mu je uspelo. V trenutku, ko je voe zletel v zrak in ie strašna eksplo- Junaški psi Ne govorimo zaman o zvestobi živali Iz ameriške držav- Michigan poročajo o novem primeru pasje zvestobe in junaštva. Neka lesena hiša je gorela. Gasilci so se zaman trudili, da bi rešili iz nje enoletnega sinčka hišnega lastnika. Ovčar »Finn«, ki je otroka pogrešal, je nekaj časa stikal okrog hiše, potem pa je nenadoma planil v ogenj. Nekoliko minut pozneje se je hiša zrušila. Pozneje so našli poleg izoglenelega otroškega trupla tudi ostanke »Finna«, ki mu rešitev ni več uspela, a je žrtvoval svoje življenje zanjo. V Londonu se je vršila pred kratkim razstava psov, na kateri si lahko občudoval celo vrsto živalskih rešiteljev človeških življenj. j.Perot je potegnil iz reke l61etno mladenko in ji rešil življenje, »MOS3« je vrnil življenje otroku, ki je padel v reko Tawe, j>Teddy« je rešil svojo gospodarico, ki jo je bil napadel veper, »Fluffy« je prebil celo noč ob truplu nekega dečka, ki je v močvirju utonil v viharju. Naslednjega dne je z žalostnim tuljenjem pokazal ljudem pot do trupla Neki drugi pes je z lajanjem zbudil pre- bivalce goreče hiše, a junak nad vsemi Je »Jacsk«. Ta je tudi opazil ogenj ln začel lajati, toda nihče se zanj ni zmeni L Tedaj se je z nezaslišanim junaštvom vrgel na kos hišne opreme, ki je bil začel goreti, ln se je toKko časa valjal i» ognju, da ga Je pogasil, V Nomeju na Aljaški so pred nedavnim odkrili spomenik psu »Baltu«, o katerega junaštvu smo svoječasno že poročali. Sredi najhujše zime, ko je mesto odrezano od vsega sveta, je izbruhnila huda epidemija ki vsemu prebivalstvu je pretila smrt, če bi ne dobili seruma proti kužni bolezni, ki ga pa ni bilo nič v zalogi. Več poskusov, da bi s sanmi prodrli sredi snežnega viharja do najbližje postaje, kjer bd lahko dobili serum, so se izjalovili, končno pa je to uspelo gospodarju Balta. Toda na povratku je gospodar zmrznil in Balto se je sam Skozi nezaslišane nevarnosti imtežave vrnil r Name z lečilom. Po njegovi zasJhigi je uspejo epidemijo ustaviti Ko je Balto pred kratkim poginil, so ga pokopali v častmi, kakršne izkazujejo drugače samo zaslužnim ljudem. čez drn in strn v Liverpoolu zija izvrtala silen lijak v zemljo ter razdejala vse okrog sebe. je bil že v globeli. Brez zaleta je bil skočil najmanj 5 in pol metra daleč ... V svetovni vojni in v smrtni nevarnosti so možje na fronti izvršili kdaj aportna« dejanja, ki presegajo vse, kar običajno priznavajo človeški rrriSlftni moči. Neoporečne priče pripovedujejo n. pr., kako si je italijanski bersaljerski kaplar Luigi Bon avantura rešil življenje pred avstrijskim ognjemetom. Pri nekem napadu je Italijanom uspelo prodreti skozi razdejan del avstrijske žične ovire, v tistem trenutku je začel ognjemet bljuvati smrt na vse, kar je dosegel. Ogenj je šel od leve proti desni, tako da je imel Bonavemfcura na desni strani še trenutek časa za rešitev. Nazaj na normalen način rti mogei, ker je bil za njim še nepoškodovan del žič>-ne ovire. A baš v trenutku, ko ga je hotel doseči ognjeni žarek, je s kratkim, zaletom na slabih snežnih tleh in s polno opremo tvegal skok čez 1.70 cm visoko bodečo žico. Rešil se je. pozneje je poskusil za zabavo takšen skok — nikoli več mu ni uspel. Neki amsterdamski krojač je bdi na poletnih počitnicah na nekem otoku. V zelo vročem dnevu, ko je bila oseka je odšel daleč od obale. Končno se je utrudil ki ker je bilo še tri ure do plime je sedel in zaspal Sanjal je tako dolgo, da ga Je ZbudS prvi val plime. Tedaj je skoril edino, kar je bilo pravilno; kar ao ga nesle noge. Je stekel proti otoku. In ni tekel slabo: 5 km dolgo progo je opravil namreč v manj nego 20 minutah! Toda ta tek na življenje in smrt mu je rešil življenje. Spremembe na Poljskem * JUTRO» št. 77 - t ■====—■-— SS6I 'Al '2 tV*KL POMARANČE M. ŠTELE 6 L PIELICK le pri špecijalni uvozni trgovini Največja izbira! Španske (specijehia znamka Zlati Jelen) Jaffa (najfinejše, sladke) Italijanske (rudece In navadne) trgovina s sadjem na debelo LIMONE V največji izberi in vedno svežo kakor tudi razno drugo južno sadje in zelenjavr Kvalitetno blago! Najnižje cene! Ljubljana p°sažarie? trg knezoškofijska palača Zahtevajte ponudbe! Akademsko prvenstvo v slalomu in smuku za leto 1935. Prvak v smuku in slalomu Heim Hubert (J \SO) — Prvak med neverificiranimi v slalomu Dolenc Kari (ASK) - Prvak v smuku pri neverificiranih Omerza Igor (JASO) — V alpski kombinaciji je zmagal Hcim Hubert. V soboto in nedeljo je organizirala JASO (Jugoslovenski* Akademska Smučarska Organizacija, univerza Ljubljana) tekme za prvenstvo Aleksandrove univerze in prvenstvo jugoslovenskih univerz ter visokih šol v slalomu in smuk" na Krvavcu, loleg članov JSAO so se pil javili člani AiK (univerza Ljubljana) in ASO (univerza Zagreb). V petek zvečer se je vršilo žrebanje v domu na Krvavcu. Poleg drugih so se prijavili tudi Heim Hubert (JASO), Dečman Tone (JASO), Palme Franc (ASO) in Mušič (ASO), kateri so letos na svetovnih akademskih tekmah v St. Moritzu tako častno zastopali naše barve. Zal se nista prijavila Baebler in Priveršek. . Slalom proga je bila že v petek popoldne trasirana, toda vihar v noci od petka na so Ido to je odnesel zastavice, tako da so morali prireditelji progo v soboto na novo trasirati. V soboto popoldne se je nato vršil slalom. Proga je bik trasirana od Malega Krvavca do kapelice pred Domom, dolga je bila 600 m z višinsko razliko 100 m. Rezultati slaloma — verificirani: 1. Heim Hubert (JASO) 2.16, 2. Palme Franc \SO) 2.22.05, 3. Mušič Ljuban (ASO) 24 4. Dečman Tone (JASO) 227, 5. Mir V uletič Branko (JASO) 2.39, 6. Kranjc Boris (JASO) 255. Rezultati neverificiranih: 1. Dolenc Ka-tcI t ASK) 2.41.05. 2. Marinko Janez (JASO) 3.33, 3. Omerza lqor (JASO) 3.43, 4. Pogačnik Boris (ASK) 4.16. Tekmovanje se je vršilo ob precejšnjem vetru, ki je tekmovalce deloma oviral. Pri neverificiranih je bil zelo dober telenti-rani Dolenc Karel (ASK). V nedeljo se je vršil smuk. Proga je bila speljana z vrh Krvavca proti kapelici, nato pa na Kriško planino s ciljem pri zadružnem domu. Dolga je bila 2 km z višinsko razliko 350 m. Tudi pri smuku je prvi startal Dolenc (ASK). Sledili so nato med drugimi Heim (startna št. 2), Mušič (6), Palme (10), Dečman (13). Mušič je ime! smolo, izgubil je palico ter izgubi' zaradi tega veliko na času. Rezultati: 1. Heim (JASO) (2) 222, 2. Dečman (JASO) (13) 2.29. 3. Mušič (ASO) (6) 2.57, 4. Palme (ASO) (10) 3.21, 5. Mi-kuletič (ASO) (8) 3.39, 6. Kranjc (ASO) (4) 4.01., Neverificirani: 1. Omerza (JASO) (14) 3.35 2. Dolenc (ASK) (1) 4.12, 3. Marinko (JASO) (7) 4.42. 4. Močnik (JASO) (5) 5.34. 5. Reicher (JASO) (11) 6.59. En tekmovalec je odstopil. V alpski kombinaciji so se plasirali: 1. Heim (JASO) 4.38. 2. Dečman (JASO) 4.58, 3. Mušič (ASO) 5.23, 4. Palme (JASO) 5-43.05, 5. Mikuletič (JASO) 6.18, 6. Kranjc (JASO) 6.56. Neverificirani akademiki: 1. Dolenc (ASK) 6.53.05, 2. Omerza (JASO) 7.18. 3. Marinko (JASO) 8.15. S tem tekmovanjem je JASO zaključila svoj letošnji program. Oj, ta Planica! Prejeli smo: G. Lavtižar, župan občine Kranjska gora, gotovo najbolj zainteresirani tujsko-prometni delavec, je tudi vrgel kamen na Planico od 17. marca! Tudi on je videl samo cirkus, zgraža se nad temi strašnimi tujci, ki so privabili toliko gostov v našo Dolino in pripovedujejo po vsej Evropi o Planici, ubogi vasi tam na državni meji, ki ima prve hotele šele v Kranjski gori... Zavidanja vredna je skrb g. Lavtižarja za razvoj naših fantov. Toda zanimivo bi bilo pa vendar zvedeti, kako da v njegovi občini poučujejo smučanje avstrijski smučarski učitelji in kako da tista Kranjska gora, ki ima najdaljšo zimsko sezono in Pla nico tako blizu, ni v zadnjih 6 letih dala našemu smučarskemu športu niti enega tekmovalca v skokih, niti enega v teku ako izvzamemo one. ki so se razvili, ko je vel v Kranjski gori drugačen veter. — Propagandni juniorski in seniorski miting za povabljence ASK Primorja. ASK Primorje v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo 27. in 28. aprila na svojem igrišču na Tvrševi cesti propagandni juniorski in seniorski lahkoatletski miting za povabljence Pravico nastopa imajo vsi verificirani. neverificirani in pod zabrano nastopa zaradi prehoda nahajajoči se atleti povabljenih klubov iz dravske banovine. Pričetek tekmovanja v soboto, 7. aprila ob 15.30. v nedeljo 28 aprila, ob 15. Prija ve je poslati na naslov: Savo Sancin, Tav čarjeva ulica lili. najpozneje do 25. apri la ob 12. Naknadne prijave se ne spreje majo Prijavnina znaša 5 Din za točko in osebo, 15 Din za moštvo, ki jo je treba priložiti prijavi. Tekališče je dolgo 419.30 metrov pokrito z lesom in ima dva ne-dvignjena zavoja. Nagrade: Ako nastopi v vsaki disciplini pet tekmovalcev, dve, v disciplinah, kjer bo več kakor pet tekmovalcev pa tri priznanice. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Program in vrstni red disciplin je naslednji: Sobota. 27. aprila ob 15 predteki 100 m seniorji. predteki 100 m juniorji C. met krogle seniorji, finale 100 m seniorji. finale 100 m juniorji C, predteki 400 m seniorji. skok v daljavo z zal. seniorji, skok v daljavo z zal. juniorji C, met diska seniorji, met diska juniorji C finale 400 m seniorii skok v višino z zal seniorii. skok v višino z zal. juniorji C, tek 1^00 m juniorji C. tek 1500 m seniorji Nedelja. 28. aprila, ob 15: predteki 200 m seniorji, predteki 200 m juniorji C, met kladiva seniorji, troskok seniorji, finale 200 m seniorji, finale 200 m juniorji C, troskok juniorji C, tek 800 m. met kopja seniorji met kopja juniorji C, skok ob palici seniorji, skok ob palici juniorji C, etk 5000 m, štafeta 4 krat 100 m seniorji, štafeta 4 krat 100 m juniorji C. III. Veliki nagradni table-tenis turnir. Tekmuje se po pravilih JTTS s »Tema« žogicami za prehodna darila, ki preidejo v trajno last zmagovalcev po treh zaporednih ali petih prekinjenih zmagah v naslednjih disciplinah: 1. Moštva po Dawis cup sistemu best of thre finale, štirje za pokal dr. D. Marušiča, min. soc. pol. in nar. zdr., ki ga brani z dvema zmagama ZGSD Makabi Zagreb. 2. Gospodje posamezno po cup best of five sistemu za pokal tvrdke Spektrum d. d., ki ga brani Hexner Ladislav. 3. Dame posamezno po istem cup best of fivc sistemu za pokal 2SK, ki ga brani gdč. Neda Gerzimč. 4. Klubi za pokal ŽSK za najboljši skupni uspeh v vseh disciplinah. Pokal brani 2SK. Za stalne nagrade v naslednjih disciplinah: A. Mladina po cup best of thre sistemu, B. Gospodje v dvoje po cup best five sistemu. C. Dvojice mešano po cup best of five sistemu. Prijave s prijavnino je poslati do 11. aprila na naslov Zornada Berto, Ljubljana, Aljaževa 13. Priiavnina za točko 1. 30 Din, za 2. in 3. 15 Din, za A 10 Din, za B in C 20 Din. Pravico nastopa imajo vsi v JTTS včlanjeni klubi in njih igrači. Žrebanje bo 13. t .m. ob 11. pri Keršiču. Celovška cesta. Začetek turnirja 13. ob' 15. v nedeljo 14. ob 8. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes popoldne pričnejo redni treningi v Stadionu. Pričetek vselej ob 17. Kuluk za ureditev lahkoatletskih naprav se vrši dalje. Sekcijsko vodstvo poziva vse člane, zlasti pa tiste, ki doslej niso še delali, da pridejo brezpogojno na delo in se javijo tam tov. Špornu. ki bo vodil odslej strogo evidenco o delu poedinih članov. Vsem. ki se ne bodo odzvali pozivu, bo sekcijsko vodstvo predpisalo občutno denarno odkupnino. s katero se bodo zaposlili plačani delavci. Na današnji trening se opozarjajo predvsem country tekmovalci. Važno zaradi Celja. Začetek teniške sezone. V našem nedeljskem članku pod tem naslovom se je vrinila pomota. Članarina za uporabo teniških prostorov Ilirije znaša za celo sezono 1935 250 Din in ne mesečno. SK Slavija. Danes ob 17. strogo obvezen trening vseh članov na igrišču SK Reke. Opremo naj dvignejo pri gospodarju g. Japlju na Tržaški cestj št. 27. SK Sloga (lahkoatletska sekcija.) Vsako sredo in soboto od 16. dalje trening za vse atlete na igrišču Primorja. SK Sloga v Ljubljani priredi v nedeljo 5. maja dopoldne ob 9. propagandni lahkoatletski miting kot miting po dolžnosti. Prireditev se vrši na igrišču Primorja, Tyrševa cesta, ki ima tekališče dolgo 41930 m z dvema nedvignjenima zavojema. Tekališče je pokrito z lešom. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani kakor tudi pod zabrano zaradi prehoda nahajajoči se atleti, člani klubov iz dravske banovine. Prijave je poslati na naslov: Senčar Lado, Nabavljalna zadruga drž. žel., Ljubljana VIL do 2. maja ob 12. Prijavnina znaša 5 Din za točko in osebo, 15 Din za moštvo in jo je priložiti prijavi. Naknadne prijave kakor tudi prijave brez prijavnine se ne bodo sprejele. Nagrade: pri več kakor pet tekmovalcih v poedini disciplini po tri priznanice. do pet tekmovalcev v poedini disciplini pa dve priznanici v vsaki disciplini. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Smučarski klub Ljubljana. Seja tehničnega odbora danes od 20. v kavarni Emoni. Prosimo, da se seje udeležijo vsi člani tehničnega odbora. s 1. aprilom poletni abonma, ki velja sa 6 dramskih predstav in se uvrsti v že obstoječi celoletni abonma reda C. Priglasi se sprejemajo pri blagajni gledališke uprave v dramskem gledališču od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure. Cene eo izredno nizke, tako da Je omogočen najširšim krogom vpis v ta abonma. V repertoar pridejo najuspelejše predstave tekoče sezone. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 2.: Hoffmannove pripovedke. A. Sreda. 3.: Hoffmannove pripovedke. C. Četrtek, 4.: Koncert tria Brandlove. B. Petek. 5.: Akademija Nanosa. Sobota, 6.: Kvadratura kroga. Premiera. A. Svojcem onih naročnikov »Jutra«, ki točno plačujejo naročnino izplača »Jugoslavija« zav. družba v LJubljani, v primeru smrtne nezgode, brez odloga zavarovalnino Din 10.000.— Radio Torek, 2. aprila. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Kralj Brko-lin, lutkovna igra _ izvaja Sokol na Taboru. _ 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček (Cirila Medvedova). — 18.20: Propaganda za žensko domačo obrt (Milka Martelančeva). — 18.40: Nemščina. — 19.10: Zanimivosti stare Ljubljane (dr. Andrejka). — 19.30: Nacionalna ura. Prenos iz Zagreba: O etnografskem muzeju v Zagrebu predava Ivan Franjid. — 20.10: Volilno in politično poročilo. _ 20.25: Ljubljanski šramel-kvar- tet. Vmes poje Mirko Premelč. — 21: Radio - orkester. — 21.30: Cas, poročila, Radio - orkester. Sreda, 3. aprila. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Počila. _ 13: Čas, plošče. — 18: Plošče po željah. _ 18.30. Pogovor s poslušalci (prot. Prezelj). — 19: Aktualne zanimivosti iz slovanskega Sokolstva (predava J. Poharc). 19.20: Čas, jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pre- — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled, prenos iz Beograda. — 20: Prenos koncerta Brandl - tria iz Hubadove dvorane. — 21.30: Akademski pevski kvintet. — 22: Čas, poročila, Radio - orkester. BEOGRAD 16.20: Klavir. — 20: Iz Ljubljane. — 21: Orkester. — 21.30: Narodna glasba. _ 22.20: Orkester. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Harmonika. — 20: Prenos iz Ljubljane. _ PRAGA 19.25: Valčkov večer. _ 21: Simfoničen koncert. — 22.15: Iz Brna. — BRNO 19.25: Uspavanke. — 20: Krilate melodije. _ 21: Iz Prage. — 22.15: Iz »Prodane neveste«. — VARŠAVA 20: Operna glasba. — 21: Chopinov koncert — 21.40: Poljske pesmi. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Valčki. _ 17.10: Avstrijski skladatelji. — 19.35: Vojaška godba. — 20.35: Dunajski večer. _ 21.45: Sodobna turška glasba. — 23.20: Ples. — BERLIN 19.20: Plošče. — 20.15: Mešan program. — 21: Simfoničen koncert. _ 22.30: Ples. - K6NIGSBERG 20.15: Iz Berlina. — 20.45: Orkester. — 22.45: Lahka glasba. —STUTTGART 20.15: Iz Berlina. — 20.45: Klavirski trio. — 21.30: Zabaven vrogram. — 22.20: Ples. — 24: Nočni koncert — RIM 17.05: Plošče. — 21: Prenos opere. ftrpCBTOAB DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 2.: Beneški trgovec. C. Sreda, 3.: Bunbury. Premiera. Izven. Četrtek. 4.: Waterloo. Četrtek OPERA. Začetek ob 20. Torek, 2.: Štirje grobjani. A. Sreda, 3.: Francesca da Rimini. Sreda. Četrtek, 4.: Zdaj vam eno zaigram. B. ★ Drevi bo prva repriza »Beneškega trgovca«, ki je dosegel na premieri lep uspeh. Nabito polno gledališče je dokazalo, da je Shakespeare privlačna moč našega repertoarja, predvsem pa je veljalo vse zanimanje Skrbinškovi kreaciji Shylocka. Repriza bo za red C. Premiera Oskar Wildeove komedije »Bunbury« bo v sredo dne 3. t m. Ta »trivijalna komedija za resne ljudi«, kot jo imenuje avtor, doseza na vseh odrih ve-lake uspehe, ker persiflira z igrivim humorjem, polnim duhovitosti vse povprečne konflikte komedij. V tej predstavi nastopi absolventka Reinhardtovega seminarja na Dunaju ga. Silva Loikova kot debutantka na našem odru. Nadalje sodelujejo: gdč. A. Levarjeva, ga. Marija Vera in ga. Nablocka ter gg. Jan, Sancin, Lipah, Potokar in Pianecki. Režiser: prof. gest. Predstava je izven abonmaja. Drevi se poje Wolff-Ferrarijeva opera »Štirje grobjani« za red A. Delo je naj-uspelejša predstava letošnje operne sezone in žanje nedeljeno priznanje publike. Poje se v običajni zasedbi z damami: Kogejevo, Ribičevo. Poličevo, Zupevčevo in Ramšako-vo ter gg. Betettom, Primožičem, Zupanom, M. Rusom. Marčecem in Banovcem. Dirigent dr. Švara Razpis poletnega abonmaja. Uprava Narodnega gledališča razpisuje počenš' Vremensko poročiio Številke za označbo fcraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5 smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7 padavine v mm, 8. vrsto padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 1. aprila Ljubljana 7, 762.7, 0.2, 69, 0, 10, —, —; Ljubljana 13, 759.3, 8.8, 35, NI, 8, —, —{ Maribor 7, 761.4, —1.0, 70, 0, 10, —, —: Zagreb 7, 761.3, 1.0, 70, Wl. 8, —, —; Beograd 7, 759.9, 1.0, 80, WNW3, 7, —> —; Sarajevo 7, 762.9, —3.0, 80, 0, 0, —, —; Skoplje 7, 757.6, 2.0, 70, NW3, 10, —, —; Kumbor 7, 756.9, 8.0, 50, NE3, 5, —, —; Split 7, 758.8, 6.0, 40, NW 6, —, —; Rab 7, 761.1, 4,0, 70, N4, 10, —, —; Rogaška Slatina 7, —, —4.0, 94, Wl, 10. —, —. Temperatura: Ljubljana —, —1.4; Maribor —, —2.0; Zagreb 6.0, 0.0; Beograd 2.4, 0.0; Sarajevo —, —1.0; Skoplje 0.0, —2.0,; Kumbor —, 7.0; Split 8.0, 4.0; Rab —. —1.0; Rogaška Slatina 7.0, —4.0. Utpeft ja u&peftom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika. HMMT milo za zobe napravlja zobe sijajno bele — je posebno ekonomično. Z ovlaženo krtačko potegnite z lahnim pritiskom preko mila — z malo mila mnogo pen. Generalno zastopstvo: D. Pechmajou & Cie, Zemun 109 Borise, da bi ohranila ljubezen svojega moža »Ni moškega, ki bi bil vreden, da bi zanj borila«, j« dejala neka slavna filmska igralka. Je pa na tisoče žena, ki se z njo ne strinjajo. T« žene s prestraše-nostjo opazujejo prve toake moževe naklonjenosti kaki drugi ženi. Ali se pri tem ogledujejo v zrcalu ter vprašujejo, če niso morda malo tudi same krive? Popolnoma naravno je, da se moški divi svetli, mehki in mladostno sveži polti. Če žena opazi, da dobiva gube in da ji lepota veni, lahko spet pridobi dekliško dražest, ki je nekdaj priklenila nase poglede njenega moža. Uporabljajte vsak večer kremo Tokalon, rožnate barve. Ta krema učinkuje na kožno tkivo v času ko spite, krepeč ohlapne tnišice hcs ter odstranjujoč gube m potnlajajoč kožo 2e zjutraj boste opazili na svojem licu veliko izpremem-bo. Po dnevi pa uporabljajte kremo Tokalon, bele barve (brei maščobe). Ta krema čisti in osvežuje kožo ter odstranjuje razširjene znojnice, zajedale« in vse druge napake polti. Ta recept mladosti je vrnil že mnogim ženam ljubezen njihovih mož, ko fe n! več pomagalo nobeno drugo sredstvo. TVRDKA KARL PRELOG javlja tužno vest, da se je njen dolgoletni zvesti sotrudnik, gospod oMSrGo *Mu1e$ dne 31. marca na Brani ponesrečfl. Časten mu spomin! Ljubljana, dne 2. aprila 1935. Da temeljito Izpraznimo zalogo konfekcije smo znižali cene za so tako da prodajamo damske plašče že od 170.— Din naprej . dam. volnene in svilene obleke od 120 Din damske perilne obleke . . . „ 60 „ otroške perilne oblekce . . . „ 25 „ F. I. Goričar LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 29 2629 rhhbh -S- HHB imU B n Naša nepozabna hčerka, oziroma sestra, gospodična IDiC&a nepu$Canoi>a učiteljica nas je danes, dne 1. aprila t. L, ob %3. popoldne, po kratki, mukepolnl bolezni, v cvetu mladosti 25 let, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila. Pogreb bo v sredo, dne 3. aprila 1935., ob %2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 1. aprila 1935. Globoko žalujoči: IVAN in ANTONIJA, oče in mati; RIKA in DRAGO, sestra in bratec, ter vse ostalo sorodstvo. *4,r i Prekrasne kodre dobite čez noč brez železa za onduliranje z litionom »ISOLDE« in kodralkama »FEMLNA«. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčena Isolde Din 25.—, kodralka Din 8.—. ZA RAST LAS in proti prhljaju je nenadkriljiv BAJLSAM Din 35.— Originale Schroder - Schenke razpošilja »OMNIA« oddelek 1/5. Gunduličeva 8/1. Poštnina pri predplačilu Din 7.—, pri povzetju Din 14.—. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik. * Vsem sorodnikom in znancem javljamo tužno vest, da Je naS dobri oče, stari oče, brat, gospod IVAN ŽITNIK posestnik in gostilničar danes ponoči v 87. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 3. aprila ob 9. uri iz hiSe žalosti v Selščku na farno pokopališče Begunje. Selšček, dne 1. aprila 1935. Žalujoči sin Ivan in ostali sorodniki. 3452 L. WOLFF; 61 Pokonci glavo Z zaprtim obrazom in vročično se blestečimi očmi se je vrnil v hotel, pospravil svoje reči, plačal račun in se odpeljal na železniško postaji Vso noč je bdel, negibno upiral oči v nizki strop spalnega oddelka in snoval načrte za prihodnost, ki so jo zagrinjale nepredirne koprene. Vzlic vsej negotovosti se mu je zdelo jasno, da bo najel Charlyji in sebi hišico na bregu Seine. Dobljene franke je hotel zamenjati za dolarje, da bi se zavaroval zoper razvrednotenje denarja. Z obrestmi bi mogel prav čedno živeti, zlasti ker v bodoče ne bo več govora o igri. Celo avtomobil bi si lahko privoščil. Saj ni bilo treba, da bi bil velik ameriški potni voz, v kakršnem se je 6kital ubogi Mr. Ditmar; tudi majhen dvosedežnik, ki bo v njem prostora samo za Šarloto in zanj, bo dovoljšna sreča za njiju, Ko je d' Ormesson dospel v Pariz, se je takoj odpeljal v hotel »Rochambeau< v La Boetiejevi ulici. Skočil je iz voza, stekel v hišo in z glasom hripavim od nočne vožnje vprašal debelo gospo, ki je sedela za okencem: »Povejte mi, prosim vas, ali je madame Ditmarjeva doma?< Debela gospa ga je pozdravila s prijaznim nasmehom: >Dober dan, gospod vikont, kako se imate ?< >Ali je gospa Ditmarjeva doma?< »Oh, madame Ditmarjeva ne stanuje več pri nas, gospod viKont.c D' Ormesson je obstal kakor vkopan in z izbuljenimi očmi za- strmel predse. Charlyje ni bilo več. Sele polagoma ee je zavedel, da Charly vobče ne more biti tu. Saj ni bilo moči misliti, da bi vojvoda Sancedillski pustil svojo ljubico v hotelu >Rochambeau<. »Kdaj se je madame Ditmarjeva izselila?< je vprašal s spače-nimi usti. »Pred nekaj dnevi, gospod vikont.< »Morda včeraj ?< Xe, nekaj dni je že tega. Kam je šla madame Ditmarjeva?« »Ne vem, gospod vikont.« Proseče jo je pogledal. »Ali mi nočete povedati, madame r v »Res ne vem, gospod vikont.< Pomislila je. »Morda ve gospodar kaj natančnejšega, zakaj madame Ditmarjeva je pred odhodom govorila z njim.« »Kje je gospodar?« »V Rouen se je peljal, da obišče mater, ki je zbolela; vrne 6e šele jutri zvečer.« D' Ormesson se je pogreznil vase. Lica so mu upadla. Debela gospa mu je prigovarjala. Tedaj se je zdramil in vprašil: »Ali je soba, v kateri sva stanovala, prosta ?«■ »Katera številka je bila. gospod vikont?« »Ne vera,« je z muko odvrnil. Gospa je pozvonila sobarici Benečanka z grehotnimi usti se je pokazala na stopnicah in povedala, v kateri sobi sta stanovala vikont d' Ormesson in madame Ditmarjeva. D' Ormesson je najel sobo in krenil za Benečanko, ki ni niti poizkusila kramljati, tolikanj mračen je bil obraz mladega vikonta. D' Ormesson se je s plapolajočimi očmi ozrl po sobi. Tako daleč se mu je zdel tisti čas, ko Je živel s Charlvjo med temi zidovi, da je ta prostor vplival nanj kakor privid v sanjah. Previdno je hodil po sobi sem ter tja, se trudil, da bi ujel Char-lyjin vonj, obstal, vlekel glasove na uho, ki jih ni mogel nih'-e slišati razen njega, stopil k postelji, ki je na njej počivala Charlv, in se hrepeneče sklonil nad blazino, ki je stvarno dišala po hotelskem perilu. Niti diha ni bilo več po njej. Kakor da ne bi bila tu nikoli stanovala žena z imenom Šarlota Ditmarjeva, tako tuja in mrzla je bila ta soba. A domišljija je bila močnejša ou trezne resničnosti. Charly j* še vedno dihala v tem prostoru. Glava ji je ležala na blazini, ki so jo objemale njegove vroče roke. Nič ni bilo izgubljenega. Sleherni dih je večen v vsemirju. D* Ormesson se je zbral, se preoblekel in «e odpeljal k San-cedilli. Vojvoda je bil odjahal na izprehod. D5 Ormesson je rekel, da hoče počakati njegove vrnitve. Čakal je v salonu, ki je gledal na vrt, in si izkušal zgraditi pogovor, ki ga bo imel s Sancedillo. Cez kako uro je stopil vojvoda v jahalni obleki skozi vrata in malone prijateljski pozdravil d' Ormessona. D' Ormesson je vstal in izpregovoril dokaj napeto, z glasom, ki ga ni imel popolnoma v oblasti: »Gospod vojvoda, prišel sem plačat svoj dolg.« »Kakšen dolg?« je ljubeznivo vprašal Sancediila. »Saj mi niste nič dolžni, dragi d' Ormesson.« »Sto petdeset tisoč frankov se^ mui uoizan, gospod vojvoda.« »Za te sva bot, d' Ormesson.« »Nisva bot, gospod vojvoda,« je grozeče rekel sprejmem takoj na 3 Din. Najmanjši znesek i Smartinski oesti štev. 18. 17 Din. 1 ffl^-tt »Lovec« Leksikon 1S93—1901 (21 zvezkov, Življenje in svet ugodno prodam. Za 100 Din prodam tudi zimsko moško suknjo. — Den, Ljubljana, Trdinova ulica štev. 8/2. 5380-8 : Krojaškega pomočnika dobro izurjenega t izdela vi velikih kosov, sprejme Rems Ivan, Vogelna ulica , št. 5. 6372-1 Beseda I Din. davek 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Razpis Občina Znsem, srez Šmarje Modistinjo desno roko šefin;<= iščem za takojšen nastop. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 0365-1 Snažno kuharico z dolgoletnimi spričevali in priporočili sprejmem s 15. majem. Ponudbe na ogl. pri Jelšah, razpisuje prag- oddelek »Jutra« pod šifro matično »Poštena 88S«. 6382-1 mesto obč. delovodje (pripravnika) Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina po dogovoru. Pravilno koiko-vane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini. — Občina Znsem v Lokvi pri žusmu dne 80. marca 1035. 3368-1 Kmečko deklo pridno in pošteno, staro od 35— 50 let, sprejmem s 16. aprilom. Trpljenja ni Ponudbe na Ojrlas. oddelek »Jutra« ▼ Ljubljani pod »Poštena in pridna«. 0398-fl Kuharica poštena ia zanesljiva, doki mesto v boljši hiši — proti dobri plači in oskrbi Ponudbe na trgovino Ceš-novar-Bezlaj, Resljeva cesta. 6309-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesarske obrti se želi izučiti ltKIetni močan deček mesarske družine. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden vajenec«. 6354-44 Prodata Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moška žepna tira zlata »Schafhausen«, dobro idoča, poceni naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6375-45 Stanovanjski voz poceni prodam ali oddam v najem. Pojasnila v gostilni Rahne, Uoste. 6376-6 G Tb Rotman: Brata Smuka Gozdne sadike za pomladansko pogozdovanje 4- ln 5 letne presajene smrekove ter 2- ln 3 letne meces-nove, prvovrstne, močne ln zdrave, kakor tudi cipresne sadike za vrtne ograje ln parke v različnih višinah do 1.20 m Ima poceni naprodaj Prane Dolenc, Preddvor nad Kranjem. 106 Športne suknjiče prlma & 98 Din, pumpar ce, modne hlače Itd. kupite zelo ugodno pr Preekerju, Ljubljana. Sv. Petra 14. 31 6 Avtomobilisti, pozor Prodam 2 avtoplašča z zračnicami, popolnoma nova, znamke Michelln, 20 krat 5 za Plymouth ali Essex pod tovarniško ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Ugodna prilika 888«. 6094-6 Žično vrv še nerabljeno, iz Ia lite jeklene žice, premer 40—IS mm. vsega okoli 10.000 kg prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje tt. S. H. Gutmann d. d.. Beliče, Savska banovina. ffTtt-fi Več avtomobilov osebnih, rabljenih, in eno športno šasijo vse v najboljšem stanju, po nizki ceni proda Viktor Bohinec, Ljubljana. Tvrše-va cesta 31. 6370-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodajalni ški inventar vskladlščen v Mariboru, Izredno poceni prodamo tudi na knjižice. Informacije: Kranjc, — Maribor. Baška 7. 6131-16 Družabnika ali družabnico z 200.000 do 300.000 Din gotovine za dobro vpeljano usipevajoče podjetje, po možnosti s sodelovanjem Iščemo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurni dobiček«. 6117-16 Lire prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najboljši ponudnik 222«. 601S-16 Gotovino posodim kratkoročno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dam«. 6335-16 Kmet, ki ni niti za trenutek izpustil svojega ljubljenega jerbasa z jajci, je priletel z glavo naravnost med jajca! »Ta se ni potolkel.« je rekel Peter in pognal z bratom vred svojega jeklenega konja dalje. ne meneč se za žrtev. A kazen je bila njuni brezsrčnostl za petami! Samo odraslim pošljemo novi katalog 3, nazvan »Šola ljubezni« sreče in obojestranskega zadovoljstva v za-konu. Katalog je opremljen z inte-resantnimi slikami iz spe-cijalnih področij higijenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot n. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druc-e intimne špe-eijalitete za zakonske življenje. Pošljemo diskretno, zaprte, brez zunanjesra naslova tvrdke. kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju za Din 17.50. »ŠOLO LJUBEZNI« — in »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50. Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ul. lil. 1940-6 siužMim Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali daianje aaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din. Prodajalka mešane trgovine ali pa manufakture, z večletno prakso želi mesta na deželi ali v mestu, nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6349 2 Mladenič krepak, izvežban v lesni Btroki vseh vrst, išče kakršnokoli zaposlitev. Vešč je tudi vseh del pri parnih žagah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo vesten«. 6381-2 Vložnice vseh bank aakup, prodaja ta zaloga, vseb vrst p o s o j i i * kulantno in zanesljive »Financier«, Zagreb, .lica 9 Telefon internrb. 44-09. .Naročila t dežele se izvr šujejo takoj. 138-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelii Ljubljana, VVolfova ulica 3 Beseda 1 Din. davek 2 Hn. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dve kleti o-ldam na Poljanski cesti št. 17. — Vprašati istotam pri »Dalmatincu«. Vj*X>-10 2 skladišči oddam na Sv. Petra cesti št. 83. 6391-19 Brivski salon za dame in -ospode, dobro vpeljan, naprodaj na Sušaku. Ugodna prilika za mlad zakonski par. Pojas nila v bufeju na Aleksandrovi cesti 17 — Maribor. 6586-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za iifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmariŠI znesek 17 Din Hišo z v rtom primerna za mizarskega ali kovaškega mojstra — naprodaj v Mariboru. Meliska cesta 43 . S3K8-20 Parcelo na Jesenicah na lepi točki, pripravna za vsakega obrtnika, po | sebno za trgovca, ugodno l proda Peter Sitar. Jesenice I 6101-20 Hišo s 5 stanovanji ln pritiklinami nasproti tovarne Saturn us. Moste, v dobrem stanju, z 800 kv. metrov vrta. vodovod. elektrike. kanalizacija, se takoj proda za gotovino ln hranilne knjižice. Več se poizve Cankarjevo nabr. 51., A. Spetič. 6211-20 Posestvo in razne parcele naprodaj Vzamejo se vložne knjižice Kmečke in Ljndske poso jilnice ? Ljubljani. Mestne hranilnice ljubljanske ter Posojilnice v Ribnici. Po jasnila daje L Oražem y Mostah. 6020-20 Beseda 1 Din, daveb 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin. Konjski hlev in droge večje prostore, pripravne skoro za vsako podjetje, nasproti ko' Ivo-ra oddam po nizki ceni v najem. — Pojasnila daje Adolf Bernhard T Mariborn Aleksandrova cesta št. 51. 6062-;7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kravje maslo (kuhano) razpošilja v vsaki množini Franc Senčar. trgovec, Mala Nedelja. 6011-83 Vino dobro starino iz 1. 1BGB. nudi vinogradno posestvo dr. Kolterer, Rogaška Slatina. 6359-38 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 dvosobni stanovanji v centru mesta oddam t majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6383-31 Dvosob. stanovanje solnčno in parketiraoo, oddam s 1. majem mirni stranki. Močnikov« ulica 4 -ai Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. majem v Rožni dolini, cesta 11/32. (J360-2a Štirisob. stanovanje prostorno, solnčno in lepo, parketirano, oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 33/1. 6371-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami s majem oddam na Mir ju — Langusova ulica štev. 17. 6334-31 Dvosob. stanovanje podpri tli čn o, oddam r Detel o vi ulici 4 — (desno i« Linhartove). 6893-31 iUajiJJJ'JuiLd Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje eno- ali dvosobno i i č e m za april ali maj sa Kode-ijevem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vselitev«. 83a3-3Va Dvosob. stanovanje za takoj ali s 1. majem išče tričlanska, snažna stranka brez otrok. Pritličje izključeno. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Neta«. 6891-8Va Beseda 1 Dlo, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanj« inesek 17 Din. Sobico takoj oddam v Gradišču štev. 14, pritličje, levo. «974-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. 6386-23 Opremljeno sobo ▼ mesta takoj oddam gospodu. Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra«. 8367-33 Sobo solnčno in čisto, strogo separirano, z vbodom s stopnišča oddam eni ali dvema osebama v vili Koran, Večna pot 14, pod Rožnikom. Telefon na razpolago 6373-23 Sostanovalca v lepo zračno sobo, s preprosto hrano in veo oskrbo za 350 Din, z boljšo hrano za 500 Din mesečno sprejmem takoj ali s 1. aprilom na Sv. Jakob« trgu št. 5. 6-563-23 Lepo sobo takoj poceni oddam v Hrenovi ulici 17/1. 6368-33 V Celja v oentiu mesta oddan lepo sobo s 2 posteljama in dohro domačo hrano. Na slov pri podružnici »Jutra« v Olju. «385-33 Opremljeno sobo oddam v PleterSmkovi ul. St. 26/IL 6307-33 Sobo z 1 ali 3 posteljama, hrano ali brez oddajn v sredini mesta. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra«. 9394-33 Sobo oddam mirni osebi na Blei-weisovi Gesti 4, pritličje, levo. 6273-33 Beseda 50 para, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din. Prazno sobo s posebnim vhodom, pripravno za slikarski atelje, iščem v centru meeta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Atelje«. 6134^20/3 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radi odpotovanja prodam skoro nov gramofon najboljše znamke »H3e-master's« v kovčsgu, še nove plošče, šivalni stroj za 575 Din, raztezno dmzo za 112 oeeb, primerna za menzo, S stola, 2 lahka damska plašča itd. Ogleda se lahko med L in 4. popoldne na Vodnikovi cesti št. 1S/I (pri stari šišenski cerkvi). 6300-36 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din. Bog Te živi! Na mnoga leta!!! V mislih pri Tebi — Pozdrave .... 6393-34 Dekleta v starosti lfi—31 lat toB spoznati uradnik na deželi Diskrecija častna zadeva. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi maj«. 0056^34 Katera gospodična bi hotela dopisovati i mladim in simpatičnim fantom Dopise na oglaam oddelek »Jutra« pod »Iskree prijatelj«. 63B8-64 Telefon 2059 S aha drva, premog. JC kar bo pakete * ^ dobite pri L POGAČNIK Bohoričeva nL St. S Kupujte domače blago! Tragične smrti je preminul naš priljubljeni tovarS 8450 MIRKO MULEJ trgovski zastopnik t t K. Prelog v Ljubljani Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Osobje tvrdke K. Prelog, Lfublfaoa* 4- Globoko potrti naznanjamo, da je po kratki, mučni bolezni umrla 1. aprila t. L gospa Julka Adamič roj. Prijatelj gostilničarka previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 49 let. Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 3. aprila, ob 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri farni cerkvi na Vidmu. Prosi se tihega sožalja in molitve. Videm—Dobrepolje, dne 1. aprila 1935. ANTON, soprog; MIRKO, JULCI tn TONČKA, otroci; sestre in ostalo sorodstvo. 3466 ZAHVALA. Vsem, ki so počastili spomin VILKA RUSA iskrena hvala. Kranj, dne 2. aprila 1935. Rodbina Rus. 3453 Potrti globoke žalosti naznanjamo, da Je naS Iskreno ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod MIRKO MULEJ trgovski zastopnik tragično preminul dne 31. marca t. L Zemeljske ostanke pokojnega prepeljemo iz Solčave na Koroško Belo. Pokojniku ohranimo trajen spomin. Koroška bela, dne 1. aprila 1935. Globoko žalujoči ostali. 3451 UČITELJSKI ZBOR DEKLIŠKE MESTNE OSNOVNE ŠOLE V PTUJU užaloščen javlja, da je gospa Marijana Luknar šolska upraviteljica ln fmejiteljica reda sv. Save danes, dne 31. marca 1935, po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala Pogreb se bo vršil v torek, dne 2. aprila 1935, ob 15. uri iz Mladike na mestno pokopališče. Ljubeznivi, plemeniti gospe upraviteljici-tovarišici bodi ohranjen blag spomin! V Ptuju, dne 31. marca 1935. 2804 Urrjuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani