ff ■ plaraa« v gotorini, ŠTEV. 241. V LJUBLJANI, torek, dne 26. oktobra 1926. PnHamezns iluvilkt 1>i« LETO Ml, 'm- ▼»ak 4*1; nfll ** % . pnzaH.*. Olttesfcta es^Sdiimm r L|ubij*al te p* pdfcfc Uža ai-—, feaoiMMutvs Dia 80'-» mM Neodvisen političen list UKBDKlSTTOi o tmm essooBčiCBVA ulica stbv, a TSLEFOI STBT, 651 ^tiTimffvch Kovouan im «nr, & H kongresu ženskega saveza. s Sestanek med Uzunoiidem m Pašicem Če kje, petem je treba v naši državi potrebahaCktiv^a°Va ?PTJaU °a — m to se pravi ena- 'jpiauiega sodelovanja žene v jav-em življenju, zakaj ni kmalu kje tako la/^rjen fcm znani predsodek G veli_ mi moške slave, kakor ravno med našim narodom. Nauki demokracije so sicer ta predso-t , ze Pjecej zmanjšali, ali še vedno je da postanejo tudi ljudje«, ki • e Pnstevajo k demokratom, nervozni, sa-ni° če lišijo besedo.o ženski volilni pravici. Toda s predsodki se ne pride nikamor in hočeš nočeš bedo morali tudi naši ča-'ik »tilci moške junaške slave, polagoma revidirati sveje nazore in se priključiti °«im mečnim narodom, ki so vprašanje ^delovanja žene v javnem življenju že aJno pozitivno rešili. ka ,da ne brez škede, dokazuje Ameri-v ’ '^'glija, Nemčija in skandinavske dr-j vse prednjačijo kot modeme in 'Oro urejene demokratične države. Moderna in demokratična država pa •Hora biti tudi naša Jugoslavija in zato je treba obračunati z nabiranjem o ženi, ki je bilo primerno morda v časih bojev s Turki, ki pa je danes samo dokaz sramotne reakcionarnosti. Zaradi lega bo-^ d cm o k ra ti sami od sebe vedno delali na, ^!llav!jeu-ie žensl«h pravic, zato bo našlo zensko gibanje vedno vso oporo v res demokratičnih strankah. In to tem bolj, ker ve človeštvo ceniti ogromno de-lo, ki ga je žena že izvršila na socialnem, zdravstvenem in karitativnem polju in k- bi ga žena izvršila v še neprimerno 'ječji meri, če bi imela res vso možnost, uveljavi. Danes pa prehajamo v dolm S°Clal,iega dela in zat0 je dvakrat /eni Vseh delHokratov’ da podpirajo j »o v njenem stremljenju za uveljavi ja-njenih javnih pravic. mLT'eP”,ed“a lemeliM "» Mtagl deraoSS n,?*”1”' S”m“ Sali iu zato ir pr* 11 zena zma_ dosledno vedno ža d T* načeljl<) in '»o mislenn 1 . demokracijo. Ne sa- « ™ te>nvcč tudi taktično. misel il' 1,'b]0 1<5pa ”lisel sama’ temveč el je tieba propagirati, da postane last vseh m da stoji potem za njo v«a množica naroda. Mnenja smo, da bi se moglo v tem oziru storiti mnogo več, kakor pa se stori. Reprezentativno delo ^nskih organizacij je že zastarelo in spa- borV ^*S^° d°k°’ se Je morala misel za 'Ih./3 priznanje. Danes pa gre že ba^Sfčetfpf,0 mi8liin Zido je tre- to mora biti S* d v Zadujo. hi' *kega gibanja in ženski "T8* T' le ne smu Kl havez Jugcslavi- več st0 j. tO.OOO članic, tem- zniooc s 1 tisoč. Le tako bo mogoč os»mosvnfUr *e ta*v0 ,5C ndsel ženske Tak-i 6 'zvedena v življenje, nri- . Propaganda ni niti lahka in niti ! ‘Jetna, zato pa JK^ibhodno Dotrehn Jugoslovanska žena, ki je da a •> n'1' vzviSonil, primero* „<£ pllri* 'il, tudi lahko izpelje tako propagando. lil .^ele petem, ko bo ta akcija izpeljana, ,*<•* se bedo mogle opirati voditeljice žen-*k<;ga gibanja na narod, šele potem bo iJ/ih beseda držala. aretacije komunistov v trsti.'. rst, 26. okt. Na nekem bregu v bližini f berdoba so imeli tržaški in tržiški k:i- | , nn^ii tajen sestanek, o katerem pa je I »a policija skrivaj obveščena. Policija ' lahnVs™'? ? -znenada v trenutku naj/.!-«hnej,e debate presenetila ter aretira-i. . ndelezencev in jim zaplenila 10.000 *’ "> 0 ‘aim luesov. KOROŠEC VSTOPI LE V STABILNO VLADO. Beograd, 26. oktobra. G. Pašič je včeraj so naprej proučeval situacijo v skupščini. Po" predvčerajšnjih razgovorih, ki jih je imel z Markom Trifkovieem in dr. Srskičem, je bil včeraj pri njem predsednik vlade Uzunovic. Ta prvi sestanek med predsednikom vlade in Pašicem je bil precej dolg. Trajal je poldrugo uro, to je c d 5. do 6.30. O tem razgovoru je seveda težko kaj povedati, razen če hoče človek delati samovoljne kombinacije. Pri tem sestanku Uzunoviča s Pašicem namreč ni bilo nikogar drugega zraven. Ce bo Uzunovic kaj povedal, potem se bo že izvedelo. Skoraj ne moremo dvomiti, da je Pašič z Uzunovičem izmenjal misli tudi o pogajanjih, ki se vodijo s SLS o vstopu v vlado, kajli danes naj bi se vršil sestanek med dr. Korošcem in dr. Srskičem. Stališče, ki ga bo zavzel Pašič, bo velike važnosti glede na jamstva, ki jih zahteva dr. Korošec, t. j., da bo vlada, v katero vstopa, solidna in da ne bo vedno pred krizami, pa najsibo sestavljena od katerekoli radikalne skupine. Če so razgovori med Uzunovičem in Pašicem dovedli do kakega rezultata, potem ni dvoma, da bo hitro urejeno vprašanje razširjenja vlade na SLS, ker je, kakor trde, v vseli drugih vprašanjih že dosežen predhoden sporazum. V klubu SLS vlada dobro razpoloženje za vstop v vlado. Ker pa je situacija v rokah Uzunovičevih, smatrajo za potrebno, da Uzunovic tudi formalno povabi dr. Korošca k vstopu ter mu naznani še zadnjo pogoje, da bi se tako vprašanje že končno rešilo. Po vsem izgleda, da gre še za vprašanje razdelitve port-feljev. To vprašanje bi se moralo rešili med Uzunovičem in dr. Korošcem. Uzunovic se je vrnil ob 6.30 v svoj kabinet. Na -vprašanja novinarjev, ki so ga obkolili, je odgovoril: »Bil sem pri Pa-^CUJZ, toazije. Razgovarjala sva se o splošnih stvareh. Menila se nisva o ničemur, kar bi moglo zanimati novinarje.«, SLS ZAHTEVA OFICIELNO POVABILO ZA VSTOP V VLADO. Beograd, 26. ckt. Ker se zadnji čas mnogo govori o vstopu SLS v vlado, so z merodajnega mesta v SLS izjavili, da smatrajo, da se pogajanja službeno še vedno niso' pričela. SLS ne smatra za službene one razgovore, ki so se vodili med prvaki posameznih skupin, temveč je naziranja, da mora Uzunovič, ako želi da SLS vstopi v vlado, oiieielno kot predsednik vlade staviti SLS ponudbo za .vsi,op v vlado. KRALJEVA DVOJICA V ŠUMADIJI. Beograd, 26. okt. Njuni Vel. kralj in kraljica, ki te dni pesečata kraje po Šu-madiji, sta se včeraj ob pol 10. z avtomobilom peljala skozi Kialjevo in Kragujevac v samostan Studenica. Popoldne sta se kralj in kraljica vrnila v Topolo. SEJA VLADE. Beograd, 26. oktobra. Uzunovič je ozdravel in je včeraj prevzel zopet službo. To je omogočilo, da je imela vlada včeraj dopoldne prvo in proti večeru že tudi drugo svojo sejo. Na prvi seji se je govorilo o proračunu. Na večernji seji pa so nadaljevali razpravo o proračunu in potem govorili tudi o posameznih resornih vprašanjih. Pretresali so tudi politični ^ položaj v zvezi z delom narodne skupščine. Poleg drugega pa so govorili udi o nettunskih konvencijah. SEJE SKUPŠČINSKIH ODBOROV Beograd, 2fo. okt.. Jutri v sredo ob 6. popoldne se sestane odbor za pretres zakonskega načrta c likvidaciji agrarnih edm.šajev v Dalmaciji. Beograd, 20. oktobra. V četrtek ‘28. t. m. ob 4. popoldne se sestane finančni odbor k seji z dnevnim redom: 1. izvolitev odseka za prošnje in pritožbe, 2. predlog zakona o naknadnih kreditih za letošnje proračunsko leto, 3. pravilnik o uporabi vojaških izvoščkov, 4. nadaljevanje pregleda gospodarskih ustanov v državi. I lTnAS* e B1 hotela monopo- RAT' NA*0 prekooceansko .. PLOVBO. Beograd, 26. oktobri v , jo vpiašanje ustanovitve velike paro-brodne družbe, ki bi opravljala trans-oceanski promet s potniki in blagom med našo državo in Ameriko. To vprašanje je sprožila neka skupina tujih finančni- •! kov, katerim stojita na čelu angleška (pa- j roplovna družba Cunard Line in Iloland- : ski Lloyd. Ta skupina je predložila naši državi formalen predlog za osnovanje take družbe. Družba bi se osnovala na del- t niški podlagi, tako da bi po obliki izgle-dala kot domača družba, medtem ko bi škr v resnici za inozemski kapital. Naša država bi morala tej novi parcplovni družbi podeliti take koncesije, za katere je težko misliti, da bi jih bilo mogoče dovoliti. Posebno skrb povzroča zahteva, da bi država morala družbi zagotoviti monopol za prevoz potnikov in blaga v Ameriko in da bi celo vrsto let morala država sama jamčiti za eventualna pasi-va družbe. Vse vprašanje je precej de-iiKatno in bi imelo za posledico adapta-cijo naših luk za to svrho in pa zgraditev železniških prog. Zato se< morajo o teni vprašanju poklicani činitelji najprej na-ceino izreci, predno bi se moglo preiti na razgovore v podrobnostih. VPRAŠANJE GUVERNERJA NARODNE BANKE. Beograd, 26. okt. Včeraj popoldne so ,pri Predsedniku vlade Uzunoviču Predsednik finančnega odbora, predsednik narodne skupščine in predsednik industrijske zbornice v Beogradu, čeprav so ti gospodje odklonili vsako izjavo o namenu njih poseta, so politični krogi vendar mnenja, da so ti poseti v zvezi z imenovanjem guvernerja za Narodno banko, ki se te dni nahaja na dnevnem redu. FRANCOZI IN ITALIJANI IZKAŽEJO ZADNJO ČAST VOJVODI PUTNIKU. Beograd, 26. oktobra. Francoska in italijanska vlada sta 'obvestili našo vlado, da bosta vsem svojim oblastvom zaukazali, naj n priliki prevoza posmrtnih ostankov vojvode Putnika in drugih za-slnžnih mož izkažejo Čast” na vseh postajah, koder se bo posebni vlak s posmrtnimi ostanki ustavljal. PROSVETNI MINISTER V AVDIENCI. Beograd, 26. okt. Prosvetni minister Misa Trifunovič, ki se je predvčerajšnjim skupno s kraljem udeležil odkritja spomenika padlim junakom v Mladenovcu, je bil od kralja sprejet v avdienci in je estal nato pri njem na kosilu. Rakcptat tv s« rračsjo. — Oglasi po tartufe Pina#Bi» rprsšanj«m naj »e prilofl -—ri*n J ta odgovor, j Ra&sa prt požtnem ček. uradu itev. ULt&L J SMS Nettunske konvencije bodo v kratkem sprejete. INTERVENCIJE DR. RYBAKA PRI DR. ŠIBENIKU. Beograd, ?.6. ckt. Vprašanje sprejetja mettunskih konvencij je dospelo v poslednjo fazo. Sinočnji poset dr. Otokarja Rybafa pri ministru za agrarno reformo dr. Stanku Šibeniku je bil v zvezi s tem vprašanjem. Dr. Ribar ni hotel o tem po-setu dali nobene izjave, pač pa je obvestil dr. Ninčiča o sestanku. — Vladni krogi zatrjujejo, da bo vprašanje Nettun-skih konvencij kmalu postavljeno z dnevnega reda. Ni izključeno, da bodo konvencije že koncem tega tedna pred plenumom skupščine, ker vse kaže, da bodo radičevei popustili od svoje zahteve, da bi še pred temi konvencijami moral biti sprejet zakon'o likvidaciji agrarnih ednošajev v Dalmaciji. ANGLEŠKA VLADA NE POSREDUJE VEČ V RUDARSKEM ŠTRAJKU. London, 26. okt. Odgovarjajoč na trditve bivšega laburističnega ministra Cli-nesa je ministrski predsednik Baldvvin izjavil, da so lastniki premogovnikov prav neumno napravili, ko se niso udeležili konference med vlado, rudarji in la-slnikj. Kar ?e tiče rudarske konference, ona nima nobene kompetence. Po že tolikih prekaljenih pogajanjih ne more žansant za mir nobena stvar bolj škoditi, kakor predlaganje novih pogajanj, ko še ni nobene nade, da pride do sporazuma Vlada je pri prejšnjih pogajanjih stavila več predlogov. Ker pa so bili vsi odklonjeni, zato vlada ne bo storila nobenega novega koraka več za posredovanje. Macnuara« m,, , ,,,— RUDARSKI ŠTRAJK SE BLIŽA SVOJEMU KONCU. London, 26. okl. Včeraj se je sestal angleški parlament in je podaljšal vse ukrepe, ki so se zadnje mesece zaradi izjemnega stanja, povzročenega z rudarsko stavko, podaljševali s kraljevskim dekretom. Konec tega tedna bo že šest mesecev, odkar traja stavka rudarjev. Stavka do-zdaj še z nobenimi pogajanji, ki so jih vodili zastopniki rudarjev, lastnikov in vlade ni mogla biti končana. Čeprav v vladnih krogih uvidevajo, kako veliko škode napravlja ta stavka, vendar mislijo, da ne bodo potrebna nobena pogajanja več in da se bodo rudarji sami po malem začeli vračati na delo. To se vidi že po tem, ker se je dozdaj že četrtina vseh rudarjev, kar jih je v začetku stopili v stavko, vrnilo na posel. Ti rudarji proizvajajo po en milijon ton premoga na teden. Premogovna kriza, ki je bila v začetku težka iu močna, se pomalem po-lega: deloma zaradi večje produkcije v ■ 1!gliji sami, deloma zaradi vedno večjega dovoza premoga iz Evrope in iz Amerike. Policija je zaradi varnosti prepovedala ruuarskemu voditelju Cooku dva govora, s katerima je hotel pozvati rudarje, ki delajo, naj zapuste delo. SPOP/VDI MED FAŠISTI FAUSTOVSKIMI DISIDENTI V VERONI. v.. i(’' °k*/ Kakor se je v zadnjem času doznalo, je pri odkritju spomenika padlim, \"jakom v Veroni prišlo do incidenta med fašisti in med fašistovskimi disidenti. Pri spopadu je bilo tudi nekaj ranjenih. Včeraj je bila v Veroni mobilizirana narodna milica, proti večeru pa je bilo mnogo oseb aretiranih. ■n- ». us* wb'^ws»Su*/.aau&u£-«fef _ mrjrz ,»sw :mo»s3UTw aai Koncentracija IZ GOVORA DR. V. KUKOVCA NA SE STANKU OKROŽNE SLOV. KMETSKE STRANKE V CELJU. ORGANIZACIJE Za vodstvo politike niso poklicani lo oni, so se dali poslancem voliti, in časnikarji, , v.sak državljan je opravičen, da v danem položaju pa colo dolžan narodu v tem oziru -■lužiti. Ua pa je bilo trajno nevzdržno, da Slovenci ostanejo brez tesnejše zveze s Hrvati, ki se je bila ob času velike borbe proii Štefanu Radiču skoro popolnoma izgubila, to veliko nacionalno nezgodo je vsakdo občutil. Poslanca, za katerega izvolitev sem se bil i jaz pri zadnjih volitvah zavzel, ni 'bilo pri- j .dobiti za delo tega zbližanja Slovencev in j Hrvatov. Moj zadnji poskus je odbil 21. januarja 1.1. na sestanku v Mariboru o očigled prihoda Svetozarja Pribičeviča polanec dr. Pivko z vso odločnostjo. In vendar je to zbližanje s Hrvati danes na dveh tirih vspostavljeno. Narodna zavest o potrebi istega je bila močnejša nego poslanska trmoglavost in je zmagala. Tudi časopisje, za katero sem jaz svoj Pas tu v Celju s svojimi prijatelji dolga leta pero sukal, ko smo tu celo dnevni list izdajati tncgli, bilo je takrat izraz javnega mnenja in tudi odsev medsebojne borbe za zmago ljudske inicijative, kateri je bila dana polna svoboda. Ko sem iskal jaz v oziru druge pereče narodne potrebe, koncentracije političnih sil, zadnja leta podporo našega velikega časopisja, je nisel našel, svoje članke sem dobival iz uredništva »Jutra-: vrnjene, nazadnje sem meral v Zagreb v predale >Obzora«, če sem «o hotel uveljaviti. Milijonarski lastniki velikega tiska s plačanimi sotrudniki niso smeli ■edini ostati gospodarji usode našega naroda. Izkazalo se je, da je tudi ideja koncentracije -Slovencev bila nujnejši nacionalni interes nego sme biti interes monopola časnikarstva in tudi kljub njemu je danes koncentracija izvršen čin, kar bodo pokazali bližnji dnevi, ker narodna volja ne sme poznati niti kapitalistične ovire, da se uveljavi. Ivan Pucelj je našel stike s Hrvati, slovenskega kmeta s hrvaškim seljakom in je omogočil celo najštevilnejši slovenski ljudski stranki vsaj poskus koalicije z največjo srbsko in največjo hrvaško stranko, okoli Puclja samega so se pa zbrali delavoljni činitelji večine slovenskih strančic. In nilcdo, komur je interes naroda nad interesom strank, ne more videti v tem nekaj, kar bi ga ogrožalo, to nam vsem more pi inesti le koristi. Med naprednimi strujami ni bilo, ko sem jaz v Središču pred tremi leii dvignil glas za koncentracijo, nikogar, ki bi jo bil odklanjal. S tem je bilo tudi jasno, da ni smelo biti več merodajno, ali'se doseže pod praporom katerekoli v poštev prihajajočih strank, tem manj sme kdo mrmrati, če je izbojevala vodilno vlogo v koncentraciji političnih sil Slovenska kmečka stranka. Pod političnimi gesli je združitev težka, s stanovskimi ali socijalnimi razrednimi gesli se je med Slovenci že česlo spremenil obraz javnega življenja. Proti geslu Kmečke zveze je omahnila pred vojno večina v Kranjskem deželnem zboru. Pod Ivanom Pucljem triumfira danes kmečka slovenska misel tudi v nacijo-nalni državi. Edino ta soeijalna plast našega naroda bode narodu znsigurala dostojno soudeležbo na državnih poslih, če bodo Slovenci hoteli spoznati in čuvati trajno svoj interes v gospodarstvu in kulturi. Največje zadoščenje Slovenski kmečki stranki so dogodki zadnjih dni. Vsaka stranka je po svojem bistvu sebična in ne more privoščiti drugi stranki, kar hoče kot vladajoča skupina sama opraviti. Vendar v današnji povojni prehodni dobi za ta strankarski egoizem še ni prišel čas pri nobenem narodu. Velikopoteznost je vsled tega priznati izjavi voditelja Slovenske kmečke stranke, ki se ni branil vstopu druge večje slovenske stranke v vlado. Kaj je v ozadju pogajanja dr. Korošca za vstop v vlado, v kateri je Puceljeva kmečka stranka, je sicer težko razpravljati in je stvar za sebe. Da se pa poskus uveljavljenja tako znatne slovenske politične sile ni skusil preprečiti s strani Puc-ljeve kmečke stranke, je dogodek, ki bode isti zasigural trajen ugled med Slovenci, in more le pospešiti konsolidacijo razmer celega naroda. Slovenska kmečka stranka doživlja svoje najzanimivejše dneve. Ženski kongres na Bledu. Včeraj se je pričel na Bledu II. kongres Narodnega ženskega saveza kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenčevi. Ta močna organizacija, ki ji predseduje ga. Petkovič iz Beograda, združuje skoro vsa ženska društva v naši državi ter so v njej včlanjena tudi vsa slovenska ženska društva. Narodni ženski sa-vez si je stekel že mnogo zaslug na vseh poljih javnega udejstvovanja ter je torej umevna vsa pozornost in simpatije, s katerimi ■»premija ta kongres naša javnost. Kongresa na Bledu se je udeležilo odlično število delegatk posameznih društev. Vseh zborovalk je okrog 300. Prav krasna je udeležba s strani srbskih in hrvatskih zastopnic, ki številčno in govorniško popolnoma prevladujejo. Nekatere od teh so tudi v svojih lepili narodnih nošah. Slovensko ženstvo je poslalo h kongresu svojo elitno četo prvoboriteljic, ki se častno uveljavljajo. Kakor je splošen utis včerajšnjega dneva ob priliki referatov in debat, Slovenke, ne streme toliko za govorniškimi lovorikami, nego so se posvetile bolj drugim problemom kongresa, zlasti njegovi organizaciji. Vse organizacijsko delo kongresa so izvršile Slovenke same, tako, da so bile došle delegatke nad vse prijetno presenečene Priprave za kongres je vršil poseben i)dJbor ped vodstvom predsednice Slovenskega ženskega društva in Voditeljice našega ženstva gospe Frnuje Tavčarjeve ter gdc. ,V. ■štebijeve in ge C. štebijeve. Velik pomen tega kongresa izpričuje hkrati dejstvo, da se je kongresa udeležila tudi predsednica internacionalne ženske lige laiv Aberdeen, vdova po nekdanjem kraljevem namestniku na Irskem. Lady Aberdeen je glavna ustanoviteljica internacionalne ženske Sige, kateri predseduje že od njene ustanovitve 1. 1888 pa do danes. Le v času svetovne vojne je kot državljanka v vojne zapletene Anglije smatrala za bolj primerno, če prepusti ligino predsedstvo državljanki kake nevtralne države. Po vojni je bita lady Abeer-den zopet izvoljena /.a predsednico lige. Lady Abeerden je posvetila mnogo življenjskih sil delu na humanitarnem, socialnem, prosvetnem in feminističnem polju. V Ljubljano je prišla v spremstvu ligine tajnice gdč. van Eegglien iz Nizozemske. Obe dami sta prišli v nedeljo zvečer s Sim-plon—Expresom v Ljubljano, kjer ju je sprejela ga Franja Tavčarjeva in ju nato odvedla / avtomobilom na Bled. Kongres se vrši v prostorih hotela »Toplice" na Bledu. Včeraj, ob pol. 11. se je vršila svečana otvoritev kongresa. Navzoče zboro-valke so sprejele lady Abeerden v špalirju pred zborovaluo dvorano. Savezni upravni odbor ji je izrekel svoje pozdrave, nakar ji je bil izročen lep Šopek cvetlic. Svečano sejo je otvorila predsednica ženskega saveza ga Petkovič, ki je najprej pozdravila v srbohrvaščini, nato pa v francoščini vse navzoče, zlasti pa lady Aberdeen in gdč. Eeghen. Pri otvoritvi so bili zastopani: škof dr. Jeglič po blejskem župniku, blejska občina po županu Kendi in vladna oblast po srezkem glavarju v Radovljici dr. Vavpotiču. Zastopano je bilo tudi tujsko in olepševalno društvo na Bledu. Po pozdravih predsednice je prosila za besedo lauy Aberdeen, ki se je zahvalila za prisrčen sprejem, nato pa je razvila v markantnih besedah popolno sliko položaja žen. Sekretarka internacionalne ženske lige gdč. van EgUcu se je zahvalila za izrečene ji pozdrave ter je obratno sporočila jugoslovanskemu ženstvu pozdravu žen vseh dežel, po I; iterih je že propagirala idejo ženske organizacije (Južne Amerike itd.). Buren aplavz t pa je sledil njenim besedam, ko je sporočala | pozdrave holandske mladine naši mladini. 1 ' Pozdravom so sledili nato referati posameznih skupin po posameznih referentkah. Gdč. Atannekevič, tajnica ženskega saveza je referirala v francoščini o delu srbske žene, direktorica Zdenka Smrekar istotako v francoščini o delu hrvatske žene, ga Zora Stepanovič v angleščini o Slavoniji in Slavonski ženi, ga Any Ilristifi v angleščini o pomenu žene v srbski zgodovini. Tem referatom jo sledil referat ge Franje Tavčarjeve o delu slovenske žene. Ker je velikega interesa za slovensko ženstvo, da se o njem informira tudi odbor internacionalne ženske lige po lady IZ LJUBU ANE V LONDON. Do desele ure zvečer, ko se prične ilumi-nacija je že dovolj časa, zato si preje ogle-damo še krasni Versailleski grad Ludovika XIV. Zanimive so v tem gradu številne dvorane, katere so zgodovinske važnosti. Naj omenim veliko, \so z znali obdano dvorano, kjer je bilo leta 1871. proglašeno nemško cesarstvo ali pa dvorano, kjer je bit -podplati svetovni mir itd. Sicer pa tvori že vsaka !eh dvoran zase del zgodovine in to zlasti od ■ledaj, ko je postal Versailleski grad nacijo-ttalni muzej. Zato ni čuda. če se drenja tako i.^romno število obiskovalcev po teh dvoranah tako, da se človek prav oddahne, ko pri->*e zopet na prosto. Ob pol petih je napovedano delovanje vo ilemetcv, ki funVcijonirajo samo trikrat na leto. Tudi to je menda nekaj edinega na svetu. Ves ogromen versailleski park je poln umetnih jezer raznih velikosti in v vsakem jezeru je vodomet. Vsak tak vodomet sestoji iz vsakovrstnih kipov in iz. teh bruha mogoče i/ sto raznih cevi voda na dan. lles veličasten jo pogled na vsak posamezen vodomet. Eden P lenši od drugega in le škoda je, da ni mo-ffnže cfjledati si v tej kratki pol drugi uri delovanja vseli vodometov. Nekako ob a uri. pridemo »« „ :nw, vršiti iluminacija, lo se vrsi od je zeru, ki ima kakih ^ .^NaSi^S površine, ob konce velike a j Aberdeen in gdč. van Rgke;i, je ga. Tavčarjeva predavala v nemščini, ki jo razumeta obe mednarodni ženski voditeljici. Ga Tavčarjeva je plastično in pregledno očrtala razvoj slovenskega ženskega gibanja od. 1. 1848 dalje, preko prvih slovenskih pesnic in pisateljic Hausmannove in Turnograjske do 1. 1881. ko se je ustanovila Gospodinjska šola za dekleta, ki je bila prvo slovensko žensko društvo. Sledila ji je 1. 1884 organizacija »Katoliška žena«, ki je dosegla število 1900 članic, nato Pa Splošno žensko društvo, Atena itd. Ga Tavčarjeva je žela za svoje kratko, a izčrpno poročilo mnogo odobravanja ter laskavo priznanje s strani lady Aberdeenove. Za go. Tavčarjevo je referirala še ga. dr. Franja Reričeva o dalmatinski ženi. Opoldne se je kongres zaključil in so se delegatke podale k skupnemu obedu. Popoldne se je vršilo predavanje ge. Anče Ivanič iz Beograda v srbščini o temi »Lutosus m varčevanje . Tema je vzbudil mnogo živahne in zanimive debate, v katero pa Slovenke niso posegle, zavedajoč se, da je luksus Slovenkam neznan pojin. ' Dano- ob desetih se vrši predavanje ge. Milene Pettovič o temi: Mir in pomladek Rdečega križa-. Sledita še referata gdč. Alojzije Štebijeve iz Ljubljane: >Delo v naših društvih« ter ge Danice Bedekovič iz Zagreba: »Boj proti prostituciji.« Jutri, v sredo, se vrši glavna skupščina Narodnega ženskega saveza, na kateri bo naj-glavnejša točka: Načelno vprašanje -o zaščiti žen — javnih delavk in ženskih organizacij.« Pf» ‘ir- .. 'j = 6. Pašič proučuje situacijo. Politična situacija je nespremenjena in prvi dogodki se pričakujejo šele jutri, ko se vrne Št. Radič v Beograd. Tedaj pade najbrže odločitev, če •vstopi SLS v vlado ali ne. Politični dogodki pa se ne morejo razvijati tudi vsled tega, ker je še čisto nejasno, kakšno stališče zavzame Pašič. Dosedaj je šef radikalne stranke sprejemal le poslance, ki so znani kot paši-čevci. V zadnjem času pa je pričel sprejemati tudi druge. Tako hoče Pašič najprej dobro proučiti situacijo in šele potem je pričakovati njegovih nadaljnjih korakov. Hitro pa Pašič ne bo posegel v potek dogodkov, ker ni to v skladu z njegovo metodo, ki jo najjasnejše označuje geslo: ima vremena. — Dokler pa se Pašič ne odloči k akciji, tako dolgo tudi ne bo razčiščenja v radikalni stranki in tako dolgo 'bomo tudi imeli vlado, ki ima velikansko večino, ki pa vseeno ne more delati vsled pomanjkanja zadostnega števila zvestih in udanih pristašev. In zaradi tega paradoksa traja še nadalje mrtvilo tako v vladnem delu, ko v akcijah opozicije. = Diskusija o thoiryskih načrtih se živahno vodi po francoskih listih. »Figaro* pravi, da se Briand še ni odločil, če naj sklene z Nemčijo samo gospodarski sporazum ali pa tudi političen dogovor. Nadalje pravi, tla je ironija, če *ae naj Nemčiji da kot komipenoa- čljo, da varuje proti vzhodu in Avstriji naj-strožjo nevtraliteto evakuacijo Porenja. Nemčija je že 'tolikrat obljubila, da ne bo napadla Poljske in ne priključila Avstrije, da ponovitev teh obljub pftv res ne more biti vzrok za kakršnekoli kompenzacije. — Listi poročajo, da se je tudi znani nemški šovinist admiral Tinpitz izjavil za Thoiry. Stvar postaja naravnost neprijetna, kadar zagotavljajo najbolj izakrknjeni militaristi, da so za mir med narodi. Kaj je njihov namen? = Nemška vlada preti povratku Wilhelma v Nemčijo. V zadnjem času so se vedno bolj množili glasovi, da se misli \Vilhelm vrniti v Nemčijo. Nemška vlada se je zato čutila dolžno, da je zavzela k tem govoricam svoje stališče. Te dni je bila izdana oficielna izjava, da nemška vlada še ni prejela nobene iproš-n.ie v.a dovolitev povratka VVilhelma, da jo pa 'bi vlada, Co bi taka prošnja prišla, brez dvoma odklonita. — Kakor sc -poroča ix •okolico Wilhelma, ‘misli NVilhelm resno na povratek, loda ne na takojšen, temveč prepušča dan »božji previdnosti«. K temu se dostavlja, da se VVilheltn boji zameriti monarhistom, če bi izjavil, da ne pride, na drugi strani pa se b0ji akcije republikancev in zato si: izgovarja na »božjo previdnost«. — Zdi se nam pa, da ie to le bolj NVilhelmova previdnost, ki pač ve. da «vet še ni pozabil, da je on ( len naj-glavnejših povzročiteljev svetovne vojne. = Poljsko-rnsko nasprotje zaradi Vilne. Med sovjeti in Litvo je bil sklenjen takoz-vani Moskovski dogovor, po katerem priznavajo sovjeti pravico do Vilne Litvi. Vsled tega je bilo na Poljskem silno razburjenje in govo- >e nahajajo na travi, med tem ko so na drugem koncu napravljene velike tribune. l)asi je še zgodaj, je vendar že skoraj vsak kotiček zaseden. Pač 'pa opazimo, da je še rob jezera prost in hočemo tja. Pa se nam to posreu, (Stale pa odžene masa ljudstva z žvižgom m v r išče m in ves srd, ki ga imajo v zadnjem času Francozi na tujce, ki jim prihajajo tlela! draginjo, se je tekom cele prireditve zlival na nas. ki smo sedeli pred njimi. Končno, začetek je tu! Naenkrat se prižgejo tisočere luči na umetno napravljenih pilastrih, za teni pa začnejo delovati vodometi, ki so' obenem obsevani z raznobarvanimi lučmi. Na drugem obrežju pa, kjer ni ljudi, prižgejo istobarvne umetne ognje. Prvi pogled človeka kar prevzame, ko vidi, kako se ta voda v krasnih barvah razpršuje po zraku. Za tem pa presenečenje eno za drugim. Ena raketa v zrak, pa zopet takoj dve, tri in nato cela kopica, to mogočno pokanje, te barve in razne oblike, vse to je nekaj takega, kar je nemogoče popisati. Za konec nam prihranijo še dve krasni točki. V kaki 200 m dolgi črti padajo z višine 10 metrov tanki curki umetnega ognja tako, da ; se človeku zdi, da pada ognjeni dež in takoj I za tem boj z raketami. Sprva majhni poki ■ raket z ene, kot z druge strani, nato pa ved-, no silnejši in silnejši, dokler ne dosežejo vr-1 tiunca v naravnost neznosnem pokanju in bliskanju mogoče tisočerih raket naenkrat. !J‘sjir j.e,že>, (i;1 pride do ostrega nasprotji ;uc; oljsko in sovjetsko vlado. Pod vplivom Ot. f,,udi P01!'®,1*.* zunanji minister Za- 'v, ,'Posh}1 moskovski vladi protestno noto. " pa je bil tako miroljuben, da -je linteter Za- 1Jt trKiul/AroH <« J 0jme v svoje enolična ravnina iu Irs' ^njj _ prestop v roke. Zadnji - d», r ^ zaf?iedaiiio po-drugi vlak Vlo Ljubljano spol pem- poldne zope n-£m. 5() cente8|mi in (|vemi jom, doset_c u^r s polno glavo spominov. kinnas še vedno vežejo na to potovanje. (Konec.) re ceni jo 'n'V' I AMO.GOO ‘ li i n. Na teli geslih ludi sedaj koncentrira v svoji domov,,,,. Poteg Zagreba in Beograda je obiskat \ 1 ^ v vatska .nesla ih 2«. pride ud. 1«™» ; Ljubljano, ki ga je že večkrat sprejela in J^ toplejšim priznanjem m občudovanjem. Vstopnice za Balokovičev koncert -o v pied prodaji v Maličili kiijigarm. ^ llnnw v (Jospod Mirka .lelatii n g v(>jvrolo Man. naši operi in sicer poje jjugoletto«. S to tuainskega v . i®*!',^dosegel pri zadnjem svo-vlogo -je g. Je «č» uspeh. Ako se no jem gostovanj oJ rosI po dovršenem go-”'ollT,iu So et v Nemčijo, kjer stalno nasU»> ' ® >Uiff0le,la VrS abonente reda . NA K01>N0 GLEDALIŠČE V MAH1B(UU Repertoar. Torek 20. oktobra ob 20. Veronika Heseni-ška<. Red B. Sreda, 27. oktobra ob 20. »Plesni večer* ■ Plesne skupine Valerije Kratine. Plesni večer llellerau - Laxenburškepa w * sambla pod vodstvom priznano umetnice Valerije Kratine se vrši 27. oktobra v mariborskem gledališču. Kritike innognbpojnih ine^• > kjer je nastopala ta skupina s kar najv«cj1 uspehom je polna hvale in priznanja za i dajanje te odlične tmpe. Obeča so Pr®‘ '0 umetniški večer in se priporoča l»*a rezerviranje prostorov. Dnevne vesti. PRISPEVAJTE ZA POPLAVLJENCE! Ljubljanski oblastni odbor Rdečega^ križa Prične v najkrajšem času zopet deliti podpore med poplavljence. Tudi tokrat odidejo posebne komisije na lice mesta, ter bodo na podlagi predlogov in nasvetov krajevnih či-nileljev med najbolj potrebne porazdelili podpore v gotovini. Povdarjamo, da akcija Rdečega križa ne gre za tem, da bi se povrnila prizadetim dejanska škoda, ker je to pri ogromni katastrofi sploh nemogoče. Tudi se ne morejo odmerjati podpore po višini škode, ki so jo posamezni vtrpeli, nego samo ra višini potrene. V poštev prihaja število rodbinahelanov ter pomanjkanje hrane in obleke. Podpore se bodo delile samo potom uradnih ugotovitev in je radi tega neprikladno, nju dir k»v med kiiz.a neha. Bogdan Krekič je govoril o delavstvu in davčni reformi. Izjavil je, da zahteva delavstvo v zvezi z davčno reformo prvi vrsti osiguranje kulturnega mininia. Nove poštne znamke v Nemčiji, V Nemčiji se izdajo s 1. novembrom nove poštne 'znamke. Na znamkah bo natisnjena slika Friderika Velikega. 1’rano Klemen pod ključem. Nevarni svedrovec Franc Klemen, ki je pobegnil, ko! znano pred par dnevi iz umobolnice na Studencu, se ni dolgo veselil svobode. Kot namreč poročajo iz Planine, So ga aretirali z nje- ncvanj in podaljšanje zaščite najemnikov do priti v rostojno, od nasiti oblasii pra časno nanj opozorjeni italijanski obmejni leta 1930. Tajnik zagrebške Delavske zbor- j stražniki. Ker je Klemen italijanski držav- mee Pfeifer je poročal o socialno politični zaščiti, ki obstoji po njegovem mnenju samo na papirju. Za njim je govorilo še več govornikov, med njimi tajnik ljubljanske Delavske zbornice Uratnik o bratovskih skladni-cah in pravilniku o delu rudarjev, nakar je bila seja zaključena ter se je nadaljevala včeraj. — Nove telefonske proge. V ministrstvu pošte in telegrafa se vrše predpriprave za vzpostavljenje sledečih novih telefonskih prog: Iz. Beograda preko Sarajeva do Dubrov- ljan ne bo izročen našim oblastim, temveč ga bo sodilo italijansko sodišče. — Železniška nesreča. Iz Mostara poročajo: V petek sta trčila med postajama Sjekos in Krasno dva tovorna Vlaka. En strojevodja je bil ubit, dva zavirača pa težko poškodovana. Materijalna škoda je precejšnja. Nesrečo je povzročila malomarnost nekega čuvaja. — Nepošten trgovski potnik. Novosadska policija je aretirala Josipa Lešnika, trgovskega potnika neke mariborske tvrdke, za katero je potoval Lešnik dalj časa po Vojvodini nika ter iz Dubrovnika v Metkovič._ j ter sprejemal naplačila. Tvrdka trdi, da je — Enoten pravilnik o produktivnih borzah. ! Lešnik poneveril okrog 150.000 dinarjev. Če V ministrstvu trgovine in industrije se iz- i je regi jj0 dokazala preiskava. deluje enoten pravilnik o produktivnih borzah. Doslej je imela vsaka produktivna borza svoj lasten pravilnik, kar je povzročalo vsled različne interpretacije številne zmešnjave. - Poštni debut je dovoljen zopet madžarskemu listu »Pester Lloyd«, ker se je list poboljšal in ne piše zaenkrat vec zoper interese naše države. —- Spremembe v zunanjem ministrstvu. V zunanjem ministrstvu je bil izdelan nov ukaz o veliki razvrstitvi diplomatskih uradnikov, la ukaz je včeraj kralj podpisal. Po tem ukazu je za svetnika našega poslaništva v Berlinu postavljen Rajko Mitrovič, dosedanji generalni konzul v Bukarešti, za svetnika poslaništva v Budimpešti pa Jevrem Tadič, dosedanji ravnatelj prvega političnega oddelka v ministrstvu. Na njegovo mesto je prišel Boško Hristič, svetnik poslaništva v Parizu in bivši šef kabineta g. Pašiča. Za svetnika poslaništva v Londonu je postavljen Pavel Ka-rovič, dosedanji načelnik tiskovnega oddelka, na njegovo mesto pa Ivan Vukovič, dosedanji svetnik poslaništva v Tirani. Za svetnika poslaništva v Parizu je imenovan Aleksander Cincar - Markovič, dosedanji svetnik poslaništva v Budimpešti, za generalnega konzula v Ne\vyorku Gjoka Todorovič, dosedanji svetnik poslaništva v Londonu in za svetnika poslaništva na Dunaju Momčilo Jurišič. — Z istim ukazom je bilo postavljenih še veliko število tajnikov in pisarjev v ministrstvu zunanjih del pri raznih poslaništvih in v ministrstvu. — Nov pomočnik pravosodnega ministra.. Za pomočnika ministra pravde je imenovan predsednik višjega sodišča v Kraševcu Milo-rnd Pavlovič. — Razvrstitev carinskih uradnikov. V finančnem ministrstvu se izdeluje ukaz o razvrstitvi uradnikov po vseh carinarnicah v Dalmaciji. — Veliki župan dr. BaltiČ Je nastopil svoj redni dopust. Za časa njegove odsotnosti ga nadomestuje g. načelnik Kremenšek. — Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. V četrtek dne 28. oktobra t. 1. se vrši v uradnih prostorih konzulata na Bregu 8. med 8.—12. uro recepcija v proslavo češko slovaškega narodnega praznika. Na to proslavo vabi konzul vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda — Večerni komercijalni tečaji Trgovske akademije. V letošnjem zimskem semestru se otvorijo večerni komercijalni tečaji po četkom meseca novembra. Predavanja se bodo vršila vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. Predavajo profesorji trgovske akademije. Tečaj obsega nastopne premete: 1. Knjigovodstvo. 2. Trgovinstvo v praktično uporabljeni zvezi s trgovskim, obrtnim, meničnim in stečajnim pravom. 3. Slovenska trgovska korespondenca. 4. Slovenska ali nemška stenografija (po prosti izberi). 5. Nemški jezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno terminologijo in frazeologijo ter tehniko sloga in korespondenca ali italijanski jezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno ter- T°£J° frazeologijo ter tehniko sloga) nkore-spondenca (po izberi). Vpisovanje se i-hci fl/ii i ^0vski nkademiji (Aškerčeva ulica 9,11. levo) v ravnateljevi pisarni ob uradnih urah. Promocija. Splitu konferenca zastopnikov ned n' ln!'ife h' ™tnihTo^ih liBU jhu omenjenimi državami ^ožaSinS l<",,,ka V ‘ks,,i- h Sarajeva P minifcS. J" P1/iel 0(1 lu>lranie" ^>iSVV,a^b°;d(uW”e-™iiob: »i«! 4 • za^nJeni Času so poživljali » iSasrft asa met veliko število osebnili ..Mii.»».. prowr„r™i»'«XrS' sE dilo, da se pošlje takoj druga partija defektnih osebnih voz v popravilo, da se ojači potniški promet ter poveča udobnost potnikov. . ^ Tretji kongres delavskih zbornic. V ne-,Ueijo_so je pričel v Zagrebu 111. kongres De-avski zbornic, na katerega je prispelo 180 i ' pegatov iz. vse države. Kongres je otvoril i S,.1'!111 ,!.ui n i iv centrale Delavskih zbornic dr. I /'ivl-n m ucmvcviviu /uuiiim tu. v"niim • 7?l>a,0V^. Za predsednike so bili iz-IVioio1 - a1, ^arja»ovič iz Beograda, Josip dini fJ1 m?1-1’ 111 Franjo Ženko Dona- — Promocija. Za strojnega inženjerja je diplomiral na beograjski tehniški fakulteti Zdenko Kokalj, sin ljubljanskega odvetnika dr. Alojzija Kokalja. Čestitamo! — Iz veterinarske službe. Veterinar v pok. in dnevničar pri srezkem poglavarstvu v Celju s sedežem v St. Juriju Anton Uršič je imenovan za veterinarja istotam. — Merc zoper tisk na Poljskem. Poljski ministrski svet se je bavil te dni z zakon-skim predlogom, ki predvideva kaznovanje državi sovražnih objav potom časopisov. Po j lem načrtu bodo kompetentna za take delikte iziiljučno okrajna sodišča. Zoper sodbe okrajni. .^dišč. ne bo dopusten noben v/klic. ‘edvideiiu je denarna globa do 5000 zlotih, °nY?P?1: d0 !' ,0dnov. t isti ke fi.nnpnei0r '"'czposidnih. Glasom staja 1 rentUno v Ysej "pJ1'^!va dela, se naha-poselnih, ki preiem-.in vsatno 340 brez‘ njimi je 11 žensk PonudbfV,nva nevar,,a svedrovca pod ključem. t red par dnevi sta bila v Novem Sadu aretirana Josef Irig in Stefan Szabo iz. Budimpe-ste. Lopova sta priznala, da sta izvršila v Jugoslaviji celo vrsto vlomov. Med drugim sta vlomila v urade osiješkega velikega županstva, odkoder sta odnesla 70.00 Din, dalje v gimnazijo v Senti, v gimnazijo v Bečkereku ter v okrožno sodišče v Apatinu. Njihov celo-fvupiu plen znaša nad pol milijona dinarjev. m■ ri^en skok pastirja. Pastirju Sadiju •! vin? 12 Sf Bldnca (giljanski sre?.), je ušla "i* lu.je. P°sestvo. Fant je skočil preko ■t 0 »t? J0 napodil nazaj. Pri tem se mu ionn t revolver, ki ga je imel v hlačnem zepu ter ga smrtno ranil. Zimske suknje - in druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje tvrdka J- MAČEK IrJUlt I.JANA Aleksandrova c. St. 12 ... . . iz vrst validov anonimno pismo, v katerem - N chko potniške letalo ponesrečilo. Iz Londona poročajo. Na poti iz Croydona v Pariz se jo ponesrečilo veliko letalo. Izgubilo jo v gosh megli orientacijo ter padlo v morje Ponesrečencem so prihiteli na pomoč p, >‘*vii ! VSe ram' eneSa ter jih pri v 1'oikeston. szegedu. Po poročilih iz Bu- S e lo f -J-e 1?.bl u,lllil v Szegedu legar. Doslej j io h1,|1J;'V'ienih 25 sluilajev’ 0(1 ”{!,terih sta .»otrehL S Smrtja 0blas,i 80 Podvzele vie \ zatre. ",ei'e' dil se ePidemija lokalizira in j cesu “aivišjoga sodnega dvora v pro- j v BudinmoSr -’1 . •-‘“derer. Kraljevska kurija j stanci n li Je lzl’el Prijatelji in vsi , . °e, za nasa predajanja zanimate Vas štLvT0’ i i 5e, tudi v tei sezoni v obilnem številu udeležite naših lepih .predavanj. Vstop prost. Vsi dobrodošli. t— S sekiro po glavi. V soboto zvečer je metal nekdo v okno stanovanja tesarja Jožeta Persina v Prulah kamenje ter mu razbil okno. Razjarjen je pograbil Peršin orože, ki ga ima vsak dan v roki — težko tesarsko sekiro — ter planil na dvorišče. Za vogalom je zagledal Micko K., na katero kuha hudo jezo, ker ga je zapustila in se preselila ‘k čevljarskemu pomočniku Francetu Pravstu, ki stanuje v isti hiši. Stekel je zanjo. Micka je zbežala v Pravstovo stanovanje. Tam je naletel Peršin na Pravsla. Zalo je stresel isvo-jo jezo iiiid njim. Udaril ga je s tako silo s topim koncem sekire po glavi, da se je Pravst onesvestil ter so ga morali prepeljati v bol- 1874 S’ k' !f ,'loma iz ler rojen leda 1874. je bil v nedeljo zjutraj aretiran. ^*mbor m— obrtna nadaljevalna šola v Maribora bo pričela s poukom v nedeljo, dne 31. t. m. Sola se bo vzdrževala na ta način, da plaža poleg prispevkov države, mestne občine, obrtne zbornice in drugih zavodov vsak učenec oziroma nejgovi starši ali mojster, kakor jo sifnn u£"Vp®Sod'bi dogovorjeno, 15 Din me-1®:' ° — f,1’ 100 Din letno, šolski odbor ne n?„U'Pa§ rafl P.rošeni siromašnih učencev ' *J“: fa.|e siromašnost dokazana, mora pa plačati solnrno pristojna občina. šoSin se plačuje na mariborskem magistratu m— \ odstvo Udruzenja vojnih invalidov in njih vdev v Mariboru bo naročilo večjo količino trboveljskega premoga. Vsi oni, ki želijo naročiti ceneni premog, naj se zglase v pisarni »Udruzenja« na Rotovžkem inm in to med uradnimi urami. m— Mrtvoud je zadel v četrtek 21. t. m. splosno priljubljenega nadučitelja g i Klemenčiča, stanujočega v Vrazovi utici 6 G Klemenčič je bil prepeljan v drž. bolnico. m Šoferski izpiti pod vodstvom g «ol nadsvetnika Kerševana in inž. Hafnerja so se vršili v petek na Teznem pri Mariboru. Gospodarstvo IZ KMETIJSKE RAZSTAVE V LJUTOMERU V dneh 17. in 18. oktobra t. 1. se je vršila v Ljutomeru razstava, odu. ogled vin, grozdja, sadja in drugih kmetijskih pdoizvodov, ki je končala s popolnim uspehom. Kljub ogromni zaposlenosti razstavljalcev s trgatvijo setvijo m nujnimi jesenskimi opravili ie’ bila prireditev obiskana prav dobro. Razstava se jo odlikovala zlasti po svoji ••fnoličnost! od enakih prireditev v sosednih okoliših ter je nudila verno sliko malone vseli Kmetijskih proizvodov v ljutomerskem okraju. Dokazala je nesporno, da kmetski živeli v tem kraju koraka z duhom časa in da za moro prleški kmet uspešno tekmovati na polju žave6^3 et!-|sfva L drugimi kraji naše dr- Razstava je bila razdeljena na tri oddelke in sicer: vinski in grozdni oddelek, sadjarski oddelek z brezalkoholno točilnico in kine !l1S^..0d^e?ek.'..Vse le bilo okusno okrašeno -------------predavanja 'od priznanih strokovnjakov g. Priolu, profesorja na srednji vinarski in sadjarski šoli in očeta sadjarstva v naših krajih g. Levstika iz Celja kar je podelilo prireditvi poseben strokovni značaj. Drugi dan razstave je bil posvečen »reda vanjem s skioptičnimi slikami alkoholizma in narodne higijene, koje je vodil nenadkri iv govornik g. Puhar iz drž. higijenskeo-, i, r':KSS rl vfe p0 do'S°trajni suši, ki po- ifiiLlVIv n0V0 ziv|jenje. Napetost po- cev so povečale ganljive zgodbice n In i (• in Ira^nilni/i ni nrivflhlli bo namreč plačal stvar z Življenjem. Ra/ven Dr»Zpri 1>rvi .’,na,.anci snV-' ; anfk)v umi>boluic in kadilnic, ki «5 privabilo banfs^mrt^ mgmUo Š,! 14 (iru»im ose' !«tno' je*0, ™°"« ' ”®ka.le.rn,kom solze v oči. Ob razhodu se je ječo. ___________________________________________________ . **el>etalo od ust do .ust, da bi bilo umestno Dar kralju Alfonzu. Barcelonski mešča- 4 v.n . , , x \t »*• m • I ^ enakega še večkrat prirediti. ...*Kn letalska nesreča na Malti. Ob pri- Vinski oddelek v ospredju je bil bogato založen z najžlahtnejšimi vini raznih vrst, letnikov in vrhov ljutomerskih goric kakor Ka- velika letalska nesreča. menščak, Gresovčak, Slamnjak, RinSet, Železne dveri, Podhamer, Strmec itd. Posamezni vinski vzorci so s svojo izvanredno finostjo poskuševalce naravnost očarali. Neverjetno dehteči aroma ter nebeško harmoničen okus teh vin se skoraj primerjati ne da. Enako skrbno opremljen je bil sadjarski oddelek, kjer si mogel videti obsežen sorti-ment raznih žlahtnih jabolk, hrušk in drugega sadja, ki je bilo na razstavi ne toliko za šir-š' konzum, marveč zaradi tega, da se določijo pomološka imena. To je bilo nujno potrebno, ker se le na podlagi informacij o rodovitnosti posameznih vrst, njih uspevanju v raznih legah in tleh, kakor tudi odpornosti proti boleznim in škodljivcem more sestaviti primeren definiteven sortiment za ljutomerski okraj. Sadjarskemu oddelku je bil priključen brezalkoholni oddelek, kjer si mogel pokusiti razen okusnega sadja — menda prvič v življenju — grozdni sok v svoji prvotni naravni obliki, ki se spreminja pozneje v opojno pijačo, ako smo kvasnim glivicam prepustili prosto pot, da so se mogle raz-vijati in delovati. Brezalkoholno vino je izviralo iz žlaht-nine ter je bilo prirejeno po načinu Baumana iz Freiburga (Nemčija) in sicer s pomočjo zvonastega sterilizatorja in Eggenberger-jeve priprave za shranjevanje brezalkoholnih pijač v sodih. Na kmetiskem oddelku so bili zastopani sadeži vsakovrstnih poljskih pridelkov, kot semena raznih žitaric in drugih poljskih sadežev ki jih je razstavila drž. semenogojska {»ostaja v Beltincih, graščina Freudenau v Črncih pri Apačah in drugi napredni kmetovalci iz okoliša in trga. Žanimanci so imeli priliko pokusiti tudi domači polnomastni sir Trapist« od več razstavljalcev, med lemi tudi od g. Alojzija Slaviča v Banovcih pri Ljutomeru, ki je bil posebno okusen. Pa tudi ostali obiskovalci so razstavili prav dober sir. Za uspeh prireditve gre hvala v prvi vrsti razstavljalnemu odboru, sestoječemu iz delegatov vinarske zadruge, sadjarske in kmetijske podružnice ter Breškemu ekonomu, pa tudi vsem razsiavljalcein, ki so prispevali v ta namen s svojimi kmetijskimi produkti ter vsem požrtvovalnim damam za okinčanje dvorane. V znak priznanja za dobro kakovost razstavnih predmetov in uspešno delovanje na polju umnega kmetijstva je g. veliki župan podelil nekaterim razstavijalcem posebne diplome. BORZE. Zagreb, dne ‘25. oktobra. Devize: Ne\vyork kabel 56.6—56.8, London izplačilo 274.4 do 275.2, Pariz izplačilo 172—174. Praga izplačilo 167.4—168.2, Berlin izplačilo 1347.77 do 1350.77, Dunaj izplačilo 797.5—800.5, Milan izplačilo 244.37—246.37, Budimpešta 0.07015 do 0.07945. C uri h, dne 25. oktobra. Beograd 9.145, New-york 518.25, London 25.12375, Pariz 15.7375, Berlin 123.375, Dunaj 73.05, Praga 15.345, Milan 22.75, Bukarešta 2.85, Sofija 3.7375, Budimpešta 0.00725. To in ono. NAJSREČNEJŠA ŽENA. Neka italijanska revija je stavila svojim čitateljem vprašanje, na podlagi katerega je hotela ugotoviti, katera žena je najbolj srečna. Revija je dobila med drugim sledeče odgovore: Najbolj srečna je ona žena, ki misli, po 30 letih zakonskega življenja še vedno, da ji je mož zvest. Ona, ki je na dan svoje srebrne poroke globoko prepričana, da je njen mož več vreden kot vsi drugi, s katerimi je flirtovala. Ona, ki posadi 'svojega moža na prestol, žezlo pa obdrži sama. Za zakonsko srečo ni merodajno število dobrih lastnosti moža, temveč zadovoljivost žene. Najbolj srečna žena je bila Eva,' kajti ona ni imela nobenih rivalinj ter je bila vladarica paradiža. Nobena žena ni najbolj srečna, kajti noben moški se ne zadovolji s tem, da bi ljubil in posedoval samo eno žensko, vsled česar ni nobena nikdar sigurna, da je njegova edina . ljubica. j Najbolj srečna je ona, ki je poročila moža, j s katerim bi bila varala svojega soproga, j Taki so bili odgovori na vprašanje, katera ! žena je najsrečnejša v Italiji. Kakšni bi bili v Jugoslaviji? PRETEP OPERNEGA PEVCA IN OPERNE PEVKE RADI ENE NOTE. Operili pevec, baritonist Jurenjev, in operna pevka Valijancijeva sta pela dne 25. marca v beograjski operi iBizertovo »Carmen«. iDrugi dan sta se sestala v pisarni dirigenta Brezovska. Jurenjev je stavil Valijanijevo na odgovor, češ da je pela prejšnji večer v nekem dvospevu za noto previsoko. Vsled tega je nastal med umetnikoma prepir in pre- v r• 8e.. obravnava sedaj pred sodiščem. Valijanijeva. trdi v svoji tožbi, da je dejala Jnrenjevu, da je pela tako, kot vedno ter da je pela ze na odrih, na kakršnih Jurenjev ne bo mkdai pel, nakar ji je priložil Jurenjev tako klotuto, da -se je onesvestila. 'Zato zahteva 15.000 dinarjev odškodnine. re™^jY, Mikal pri obravnavi sivar drugače. Irdil je, da je govoril on popolnoma mirno, da je pa pričela Valijanijeva takoj po njegovi piv i besedi listerično kričati ter (»a - nesramno žaliti, končno, da je stopil pred njo ter- jo pozval, da naj bo •mirna, sicer jo bo oklofutal. Nato mu je priložila Valijanijeva krepko klofuto ter mu dala par brc — nekam. Jurenjev je dejal; /Oprostite, gospod sodnik, ne morem povedati, kam ... Zato jo je pograbil za roke ier jo nabil kot se nabije otroka. Nato je jela Valanijeva padati na ila. (Jurenjev pokaže prizor nazorno ter leže na trebuh pred -zatožno klop.) Toda onesvestila se ni, temveč kričala je dalje, strašno kričala. Sodnik je narekoval zapisnikarju: »Obtoženec priznava, da je udaril ioiiteljico ->»po debelem mesu« ... Ra po licu -tudi! je zaklicala Valanijeva. »Oprostite, gospod sodnik, mislim, da če bi jo bil udaril po licu, bi ne bila -ostala živa!« je repliciral obtoženec. Nato jo izjavil Jurenjev, da vloži tudi on zoper Valanijevo tožbo radi tivrede, klevete in lahke telesne poškodbe — glede slednje je predložil zdravniško -spričevalo: zato predlaga, da se obravnavi združita. ^ Edina priča, dirigent Brezovih: k, ni prišel »c obravnavi. Iz njegove pismene izjave sledi, da sta Jurenjev -in Valijanijeva neposredno po aleri odpela pri njegovem glasovi,rju vajo za prihodnjo predstavo »Lohengrin - toda — vsak zase. Obravnava je bila preložen«. Prihodnjič oa bosta stala Jurenjev in Valianijeva oba kol tožitelja in obtoženca obenem pred sodiščem, kajti vse prigovarjanje sodnika, ki je apeliral na io, da sta oba renomirana umetnika in-ruska begunca ter da naj se zato poravna*1-je bilo zaman. : Najdeni ostanki polarne ekspedicije. Leta 1848 je odpotovala v arktične kraje neka ameriška ekspedicija, ki jo je vodil John Franklin. Ekspedicija je .razpolagala z dvema parnikoma, na katerih se je nahajalo 129 oseb. Celih 78 let ni bilo čuti o ekspediciji nobenega glasu. Eskimi so svoječasno pripovedovali, da so videli daleč na severu več ljudi in domnevalo se je, da so bili to člani Franklinove ekspedicije. Sedaj, po 78 letih, so bili najdeni na nekem polotoku v arktičnem morju ostanki parnikov te ekspedicije in človeška lobanja. : Novi petrolejski vrelci v Iraku. Na konferenci britanskega imperija je iznesel minister Amery, da so bili najdeni v bližini perzijske meje v Iraku novi močni petrolejski vrelci. Izjavljam, da nisem plačnik za od mene ločeno stanujočo ženo. V. BREZOTNIK Rožna doltnu. Jindtard Kipling: 76 vniigč* o džungli. Neko poletje je tako silno deževalo, da planinci dolgo vrsto let niso pomnili kaj takega.-Cele tri mesece je bila dolina zavita v oblike in megle, ki so vse prožete ž moče; deževalo je neprestano, necdjenljivo, in nevihta je sledila nevihti. Kapelica je stala izvečine nad oblaki in zgodilo se je, da je minul cel mesec, da Bhagat ni videl svoje vasi. Pokopana je bila pod belo odejo oblakov, ki so plavali, se gromaddli in valili, a se niso ločili cd svojih stebrov — od. bokov doline, od katerih je curkoma teklo. Ves ta čas ni slišal drugega kot glasove neštevil-nih majhinih vodic, ki so nad njim kapljale z drevja, in so ped njim namakale smrečne igle, kapale z jezikov premočene praproti in hudeurile po novo izkopanih vedotočih po pobočju v dolino. Tedaj se je prikazalo solnce in je izvabile iz narave blagodišeči vonj deo-darja in ravša, in tisti daljni, čisti duh, ki mu planinci pravijo »snežni duh.« Vroče solnce je sijalo teden dni, potem pa se je dež združil v še eno, zadnjo ploho; deževalo je, kakor bi iz škafa lilo in veda je potegnila poslednjo kožo s tal. Tisto noč je Purun Bhagat visoki) naložil ogenj, ker je bil prepričan, da bodo njegovi prijatelji potrebni tcplete. Tc.da nobene živali m bilo blizu, dasi je klical in klical dokler ni zaspal ugibajoč, kaj se je kilo zgodilo v gozdu. Bilo je v osrčju temne noči in dež je bobnal kot tisoč bebnev, kar ga prebudi neko nategovanje njegove odeje. Iztegnil je roko in začutil malo nogo langurja. » Vse boljše je tukaj kot na drevju«, je rekel zaspano in zrahljal gubo odeje; vzemi in se pogrej.« Opica ga je prijela za roko in mečno vlekla za njo. »Toraj živeža bi rada?« je dejal Purun Bhagat. Počakaj malo, pripravim ti ga.« Ko pa je pokleknil, da bi vrgel kuriva na žrjavico, je opica stekla k vratom, ječala, prihitela nazaj in cukala svetega moža za kolena. »Kaj pa je? Kaj pa se je zgodilo, brate?« je dejal Purun Bhagat, kajti v očeh opice je bilo veliko, kar ni mogla povedati. >V takem vremenu ne grem ven, razen če se je katera tvojega rodu ujela v past — a pasti tukaj ne nastavljajo. Poglej, brat, celo barasingU prihaja v zavoljo k mehi. ' Jelenovi rogovi so škrtnili, ko je stopil v kapelico, škrtnili cb soho. Povesil jih je proti Purun Bliagatu, tclkel nemirno z nego in sikal skozi napol zaprte nozdrvi. »Hai! Hai! Haik je dejal Bhagat in tlesknil s prsti. »Ali se tako poplača prenočišče?« Teda jelen ga je potiskal proti pratom; pri tem je Purun Bhagat slišal nek glas, kakor bi se nekaj ječe odprlo in je videl, kako sta se dva kamna v tleh ločila drug od drugega, med njima pa je zacmckala lepljiva zemlja. Sedaj razumem,« je dejal Purun Bhagat. Ne štejem y zlo bratom, da ne sedejo nocoj ob cgnju. Gora se pegreza. In vendar — zakaj nuj grem ? Pogled mu je padel na prazni beraški lonec in obraz se mu je izpre-meuil. Vsak dan so mi dajali živež, kar sem prišel v ta kraj. Ako se ne požuritn, ne bo jutri niti enih ust v delini. Resnično, moram iti, da jim naveslini nevarnost. Nazaj prate! Pusti me, da stopil do ognja-« Nevoljno se je barasingh umaknil, ko je Purun Bhagat zadrl bakljo globoko v ogenj in jo sukal, da je dobro ogerela. »Ej, svarit ste me prišli! je dejal in vstal. »Storili bomo vse kaj več, vse kaj več. Sedaj pa ven! Daj mi tvoj vrat brate, samo dve nogi imam.« Z desnico se je prijel za naježeni viher barasingha. držal z levico bakljo cd sebe in stopil iz kapelice v obupno noč. Nobene sapice ni bilo, dež pa je malodane ugasnil bakljo, ko je veliki jelen hotil po pobočju dol, dostikfat drseč pc zadnjih nogah. Čim so dospeli iz go- 7.da, se jim je pridružilo še vet- libagatovili bratov. Sli- «al je kako so se langiirll gnetli okoli njega, dasi jih ■ ni videl, za njim pa glas Sone: »uhh! uhh!« Dež mu je nažemal sive lase v vrvi, veda mu je pljuskala ped bosimi nogami in rumeno oblačilo se je tesno oprijemalo šibkega, starega telesa; en pa je opirajoč se ob barasingha čvrsto, vztrajno stopal naprej. Sedaj ni bil več sveti mož, ampak sir Purun Dass, prvi minister ne majhne države, možak, ki je vajen zapovedovati, možak, ki je šel reševat življenje. Drveli so po strmi mokri stezi niz brda, Bhagat in njegovi bratje, vedno riizbrdo, dokler se jelen ni zadel ob ozidje zgornjega konca edine vaške ulice in Bhagat je začel tolči s palico po zapahnjenih cknih kovačeve hiše, ko je baklja zopet vzplapolala v zavet hiše. »Vstanite! Bežite! je vpil Pu-run Baghat; mož ni več poznal svojega lastnega glasu, saj je bilo že dolga leta tega, kar je na glas govoril človekom. »Gora se pogreza! Gora se pogreza! Vstanite in bežite vsi, ki ste notri!. DC tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najlinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. jT ZAHTEVAJTE PONUDBO I “•C Tehnično in hlgrijenlčno naj moderne j e urejena kisarna v Jugoslaviji, Pisarno: Ljubljana. Dunajska cesta St. Io, II. nadstropje. nc Uprava »NARODNEGA DNEVNIKA" prodaja MAKULATURNI papir ■ - kg Din 4*30 »♦♦«»»♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦************** TRIKO-PERILO asa moške, žene In otroke, volna v ra/.nih barvah rokavice, nvqav'ce, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in love , dežniki, kioli, sifoni žepn* robci, palice, vilce, noži, škar|», notrebSCIne za šivilje, krojače, Čevljarje, in orivce edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu PreSernovega spomenika NaJnUie cene! Na veliko in molol M A debet r»<> ORUfl-ČEBIN ttolfova 1/H. - T«l«f. 5«, Hotelski sluga z daljšo prakso in lepimi izpričevali se sprejme za »Union«, Ljubljana. Gospodična j Kontoristinja išče mesečno sobo ■ seps ■ z večletno pisarniško pra-ratnim vhodom. Ponudb« Reo išče mesta pri kakem na upravo lista pod: Soba j večjem podjetju. Gr« tudt 1 1 ! nekaj mesecev brezplačn«. r-nrt i Ponudbe prosi na upravo 500 Din j lista »0(1: »Marljiva«. nagrauuj dam tistemu, ki mi preskrbi službo kot sluga. — j Naslov pove uprava lista Proda se ceno mal železen štedilnik. —• Naslov pove uprava lista. Sprejme se dva gospoda na hrano la stanovanje. Naslov pove uprava lista. Gostilno prometno prevzamem v decembru v najemjali mi račun. - Ponudbe pori ; Gostilna' na uprav, lista. ( Stekleno ! strešno opeko Im®!® no v zalogi MruienepPf. lil Jar. 8« priporoča aa tisk > vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveutloa ' TELEFON ST. B6t TISKARNA MERKUR TRGOVSKO-INDUSTRIJSKA O. O. LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13. Tiska časopise, knjl-fa, brofture, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t d. TELEFON ŠT. 552 . .. ..c, a » , „ .. .. ...... J ..k — Za ttakarno »Merku« odgovarja: Andrej Sever. Val v Ljubljani. UdajataM: Alaknader 2tclr««iW. — Urejuj«: Vladimir Svete*. “ “