IZBORNA POTAPLJAŠKA. PODROBNOSTI 0 STRAŠNI KATASTROFI 4 —-————— Novejša poročila kažejo še večji obseg nesreče. — Število mrtvih cenijo sedaj na sto, in 83 trupel j so že spravili is rova. — Številni med poškodovanimi bodo najbrž tudi podlegli poškodbam. — Krog polnoči je milica napravila red pri rovu. Birmingham, Ala., 23. novembra. — Uradniki Woodward Iron Company, ki je lastnica Dolomite rova št. 3, kjer je v sredo popoldne eksplozija praliu zajela 475 premogarjev, so zgodaj danes zjutraj objavili, da so privedli iz rova tri in osemdeset trupel in da bo znašal skupno število mrtvih najbrž celih sto. Reševalno delo se vrši naprej. Ko se ^rlasi, je bilo nekako šestdeset nadaljnih mož ptrškodovanih vsled eksplozije, denim se bili ostali nepoškodovani. L<* osemnjast mrtvih so dosedaj spoznali. Strašni in žalostni prizori so se zavrsili ob vhodu v rov tekom nori in zgodnjih jutranjih ur, ko so čakali sorodniki mož, o katerih se je vedelo, da so v rovu, novic glede svojih dragih. Domnev ilo se je.da so številni ti možje prišli na površino nej>oškodovaiii po hodniku, ki veže ta rov z rovom) št. 2 ter odšli nato zopet v rov, da pomagajo pii reševalnem delu. ne da bi obvestili o tem kompanijskih uradnikov in svojih sorodnikov. Kompanijski uradniki izjavljajo, da'bo šele pozno danes zvečer zaključeno oficijelno štetje mrtvih in poškodovanih. Številni bol j resno }M»škodnvaui bodo najbrž podleg-; li dobljenim poškodbam, kot so izjavili v bolnici v Besse-merju, kamor so odvedli j>oškodovane potem ko so jih spravili na površje. Sele krog polnoči se je državni milici posrečilo očistiti prostor ki-og vhoda v rov, kamor je dospelo na stotine ljudi, da opazujejo reševalno delo. Malo pred polnočjo je bilo ustavljeno delo identifi-eiranja mrtvih, in oblasti v družbi uradnikov so posveti-j le vsa svojo pozornost skrbi za pškodovanih. Velik naval avtomobilov krog rova tekom poznih j rernih ur je imel za posledico več kolizij. Nikdo ni bil resno poškodovan, a izguba na lastnini je bila velika. Prihod državnih čet je koneeno rešil težavni prometni problem. Silo eksplozije so čutili tudi tukaj, devet milj od po-j zorišča. Tekom cele oči se sempatain vesela snidenja prekinila žalostne prizore. Neka majhna deklica je radostno zakričala, ko se je prikazal majnar, z začrnelim obrazom ter obleko, ki je kazala vsa znamenja boja, da pride na površje. Mala deklica se je oklenila vratu svojega očeta in oba sta hitro odšla proti domu. Stara ženica se je onesvetila, ko je pozdravila svoja dva sinova, potem ko je več ur čakala pred vhodom v rov v strahu in bojazni, da sta oba izgubila življenje. Premo-garji, ki so se sestali z reševalci v rovu, ko so hiteli ven ter čuli, da ni v hodniki nobenega strupenega plina več, so se vrnili, da pomagajo pri iskanju in reševanju drugih. Povesti o junaških činih so pričele krožiti, ko so prišli reševalci zopet na površje po dolgih urah napornega dela. Neki reševalec je pripovedoval o formami, ki je zbral po eksploziji kroj* sebe kakih, tridest delavcev ter jim rekel, naj ostanejo pri njem ter napravijo iz kamena in platna zid, ki bi zadrževal strupeni plin. Ko se je vršilo to delo, ni hotel eden izmed premogarjev ostati ter šel ven. j Drugi so ostali na mestu ter dovršili oviro. Ko so pričeli! fani zopet delati ter se je zrak izčistil. je povedel formanj svoje ljudi ven, a takoj zadel na truplo moža, ki ni hotel ( ostati. Prišel je le par jardov daleč, ko ga je premagali plin. _j | AMERIŠKI SENATOM PROTI CLEMENCEAU-JU Clemenceau je baje "krvoločen človek, kateremu se še vedno cedi kri iz ust'1. Trije senatorji so nastopili proti njemu. Washington, D. C., 23. nov. — " Trije senatorji, Borah. Hitchcock in France so nastopili včeraj proti Clemeneeau-ju in nadaljni bo- i do sledili. Možno je celo. da bo uvedena preiskava, odkod prihajajo velikanske svote denarja, katere izdajajo sedftj za francosko propapando. Popolnoma sc je o-pustilo idejo, da se povabi Ole-menceau-ja, naj ima pred kongresom govor. — Sramota! To jc naravnost nečuveno! — j»* vzkliknil senator Borah. — Naravnost zločin nad človeštvom jo. da je prišel ta krvoločni človek. kateremu se še vedno cedi kri i/ n v sedanjem času semkaj. t><»;rreza celi svet v bedo. ko je Evropa izpostavljena naivc* >mu p-manjka- j n ju, ne da 1»i imel en sam kon-ikretni predl.»*r za izboljšanje j strašnejra položaja. Berači za simpatije in pomoč za Francijo in svoj program, ki pa ni nič drugega kot program uničenja in razkosanja narodov, program krvave osvete. On je pahnil Evropo v bedo ter uničil življenja več žensk in otrok kot bi mogli kedaj očitati kajzerju samemu. Nczaslišno je. da si drzne priti semkaj kak človek s takim programom in še ' posebno ta čiovek. Pozneje je i;»lai s-nntrr Borph pismeno izjavo, v kateri so »rhisi: — Jaz ne m^rein trpet;, tla bi j obveljalo dol« zovaii | * Clfiret.-| eeau-ja. On nam pravi, da se valja Evropa v bedi. To je res. Mi ob-j čutimo največje soJutje z Ef,vo-po. Ni ga pa sjdaj človeka na svetu, ki bi bil v večji -nori odgovoren za to evropsko bedo kot > Clemenceau sam. On j»- bil bo*j kot kateri drugi odgovoren za nemogoče in uničujoče določbe Versaillske mirovne pogodbe. On je stal vedno na poti prizadeva- ' njem ameriških delegatov, ki so skušali izpremeniti pogodbo tako, da bi se mogla Evropa opomoči. — Beda in pomanjkanje je. spor in prelivanje krvi. — vse to bo trajalo naprej, dokler bo obstajala ta pogodba. Sedaj pa nas j>ozivlje Clemenceau direktno ali j indirektno, naj izvedemo to pogodbo ali pa pomagamo pri nje izvedbi. i — Ce bi mogel pokazati Cle-' meneeau ameriškemu narodu, ka-■ ko naj pomaga trpečim evropskim j miljonom ter jih reši iz bede, bi (zadel tukaj na dosti simpatij. Ce i pa govori le o nadaljni kazni, • vojni, uničenju in razkosanju, potem bo zadelo njegovo poslanstvo na malo odobravanja. - i BARON SONNINO UMIKA. Rim, Italija, 23. novembra. — j Baron Sidney Sonnino, prejšnji ministrski predsednik ter minister za zunanje zadeve, umira da- i nes, kajti zadela ga je kap. jZdravniki izjavljajo, da ga je zadela možganska kap in da je , njegovo stanje tako, da ne dopušča nobenega upanja na okrevanje. Baron Sonnino je star sedaj pet in sedemdeset let. Pred vojno je bil dvakrat ministrski predsednik, a v glavnem radi svoje službe kot minister za zunanje zadeve tekom vojne ter tekom mirov-1 nih konferenc si je pridobil svojo glavno odličnost v mednarodnih • zadevah. Bil je odlična avtorite-. ta glede finančnih in ekonomskih vprašanj ter vodilna sila pri nekaterih finančnih reformah v Ita-! liji. Svojo politično karijero je pričel kot finančni minister. Slika nam kaže Mrs. Margaret C. < mod man. ki je baje edina ženska v Združenih državah, katera se bavi s potapljaškim poslom. Pred kratkim jt* sklenila z neko družbo pogodbo,--da bo preiskala ladjo New Brunswick, ki se je potopila leta 1856 v Lake Ene. Na tej ladji je baje veliko dragocenosti. — Mrs. Goodman se je proslavila pri dviganju neke ladje iz Lake Michigan. Pri tem delu je izeubilo pet potapljačev življenje. TRAGIJA - GLAVNI PREDMET POSVETA •_ Turki ne bodo dobili zapadne Tracije. — Sile podpirajo opozicijo Balkana proti plebiscitu v ozemlju onstran Marice. — Sporazum med Grško, Jugoslavijo, Rumun-sko in Bolgarsko. — Angleži se pripravljajo'na odhod iz Carigrada. Lausanne, Švica, 23. novembra. — Vprašanje Tracije je bilo danes zopet na dnevnem redu pred komisijo za vojaška in teritorijalna vprašanja na konferenci, ki se je pričela tukaj. Ismit pa?a bo imel najbrž dolg govor glede turških zahtev, tikajoeili se ljudskega glasovanja v zapadni Traciji. Navdušenje turških delegatov f ~ za plebiscit je bilo očividno precej ohlajeno vsled razkritja, da so Anglija. Francija in Italija združene proti zahtevam Turkov, tikajočih se zapadne Tracije. Turški naeijonalisti razmišljajo t ud i o pomembnosti nekega sestanka balkanskih delegatov, ki se je vršil včeraj zvečer, na katerem so ti delegatje razpravljali o politiki, katero naj zasledujejo balkanske države glede vprašanja zapadne Tracije. (Xa temelju člena 48. pogodbe, sklenjene v Xeiiillv. je odstopila B. Iirarska zaveznikom zapadno T raci jo proti obljubi, da bo dobila izhod na Egejsko morje. Francozi so upravljali zapadno Tra-cijo do maja meseca leta 1920, ko so jo izročili Grkom. Normalno prebivalstvo znaša nekako 235,000 a distrikt je sedaj poln beguncev iz iztočne Tracije, izročene Turkom na temelju premirja v Mu-daniji. Turški naeijonalisti zahtevajo ljudsko glasovanje, sosednji narodi so pa za avtonomijo.) Vspričo opozicije proti ljudskem glasovanju v zapadni Tra-ciji. kateri so dali veeraj izraza, zavezniki, so izjavile Grška, Ru-munska in Jugoslavija, da bodo v polnem obsegu podpirale napore treh velesil, da preprečijo razširjenje turške meje preko reke Marice. Sestanek balkanskih zastopnikov, katerega je sklical prejšnji grški ministrski predsednik Veni-zelos, smatrajo za precej velike CELA DRUŽINA JE BILA ZASTRUPLJENA Oblasti, ki preiskujejo smrt šestih, izjavljajo, da je teorija slučajnega zastrup-Ijenja nevzdržljiva. Lancaster, O., 21. novembra. — Čeprav je vrjetno, da bo pojasnjena skrivnost, ki obdaja uničenje cele družine, — očeta, matere in štirih majhnih otrok. — potom preiskave prebavnih organov o-beh sta riše v v Coluiubus. nadaljujejo tukajšnji uradniki svojo preiskavo na temelju domneve, da je umrla družina vsled zastrupljen ja s snovjo, katero je nekdo namenoma primešal jedi. Policija in okrajni uradniki so zavrgli teorije, da je bila smrt slučajna ter iščejo vsled tega možnega zastrupljevalca ali zastrupi jevalko ter motiv za ta strašni zločin, če je bil zločin. Okrajni uradniki so bili danes mnenja, da je prišlo najbrž za-strupljenje iz družine Same. Dr Mondhank, ki je zdravil člane družine več dni pred smrtjo, je rekel, tla se je Mrs. Henderson, žena Irwin Henderson a ter mati štirih otrok, ž«» dolgo <"-asa zelo slabo počutila ter opozoril na možnost, da je izgubila vsled dolge bolezni svoje duševno ravnovesje. Pogosto se« je čudno obnašala v njegovi lastni navzočnosti, — je rekel dr. Mondhank, posebno tekom bolezni več članov njene dru žine. Ti so zboleli nekaj časa pred-no so umrli in zdravnik domneva vsled tega,* da se je nudilo članom družine preveliko ali pa premajhno množino strupa, da bi imela takoj smrtonosen učinek. Henderson sam je pred svojo smrtjo izjavil, da so mu najbrž sovražniki zadali strup in v nekem anonimnem pismu na državni zdravstveni department je namignil. da se je najbrž kak človek splazil v njegovo stanovanje ter pomešal strup med živila družine. Preiskava pa je pokazala, da so te domneve skoro brez podlage. Henderson je povedal zdravniku ime moža, o katerem je domneval, da ga sovraži, kajti Henderson je bil zaposlen v Železnikih delavnicah Pennsylvania že-lezniee, kjer stavka še dosedaj ni uravnan- KORUZA GLAVNI AMERIŠKI PRIDELEK Dar rdečega moža je sedaj glavno živilo belega moža v Ameriki. — Zajeda veil povzročili veliko izgubo. Washington, D. C., 22. nov. — Koruza je dar. katerega je dal rdeči človek belemu človeku in postala je najbolj važni farmer-ski proizvod. Zavžita ali direktno ali pa v obliki mesa ter mesnih produktov, j** prlavni vir £i-\ ilskp dobave naroda. Statistika poljedelskega depar;-menta kažejo, do kakega obsega predstavlja tri tisoč miljonov bušljev koruze temelj živinoreje. Štirideset odstotkov pridelka po-žro prašiči na farmah, dvajset odstokov konji in mule, petnajsti odstotkov goveja živina in le deset odstotkov koruze se pgrabi kot direktno živilo za ljudi. Koruza je eden najbolj važnih darov, katere je poklonila Amerika ostalemu svetu. jZdružene države proizvedejo sedaj nekako tri četrtine koruznega pridelka po celem svetu. Koruza je tudi važen pridelek v "Mehiki. Braziliji in Argentini ter v nekaterih južnih . evropskih državah in deželah. BUSKI MONARHISTI IMAJO ' SVOJEGA KRALJA. važnosti, kajti prvikrat v številnih letih sq stopile Grška. Jugoslavija. Romunska, Bolgarska skupaj v namenu, da nudijo solidno fronto glede natančno določenega vprašanja. Carigrad, Turčija, 23. nov. — Ameriški in angleški interesi so storili vse potrebno, da odstranijo ter odpravijo na varno svojo lastnino in svoje osobje v slučaju, da bi konferenca v Lausannu ne \ mogla uveljaviti miru na Bližnjem iztoku. Največja in najstarejša angle-ska tvrdka v Turčiji je pričela danes spravljati vse svoje svoje zaloge, kojih vrednost znaša približno $1,500,000, na pomole, da bo lahko na mestu prevedla to svoje blago. Ta akcija je bila signal za številne lokalne prodajalne, da so zaprle svoja vrata. Ameriške in angleške tvrdke so najele velike parnike. da odvedejo njih blago in druge so zavarovale svoje zaloge proti plenjenju in požigu. NEMŠKO OGORČENJE NAPRAM FRANCOZOM V Berlinu je opaziti veliko ogorčenje radi izvajanj Clemenceau-j a v Metropolitan Opera House. Berlin, Nemčija, 23 .novembra. •Jutranji listi so priobčili izvle«"*-kle iz provora. katerega je imel prejšnji francoski ministrski pred sednik Clemenceau v Metropolitan Opera House v New Yorku. V uvodnih člankih dajejo izraza svojemu začudenju, kako si je mogel drzniti Clemenceau, da ponovi pred občinstvom, katero je moral smatrati količkaj inteligentnim svoje obrabljene fraze o neprestanem ogroženju Francije od strani nemških armad. Nekateri listi izjavljajo, da govori iz "tigra", ki čenča o velikanskih vojnih pripravah in velikanskem vojnem materijalu. na-gromadenem v Nemčiji, le slaba vest, ki vidi vsepovsod strahove radi svoje bojazni pred nemško os vet o. V splošnem pa izjavlja večina listov, da so izvajanja Clemen-ceau-ja naravnost smešna. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. UUDJE SE SELIJO IZ OSRČJA LONDONA . i Zanimiva statistika največ jega mesta na svetu. — Število starih devic se je jako povečalo. f London, Anglija, 23. novembra. Tekom zadnjih dvajsetih let je postajalo prebivalstvo okraja London polagoma manjše, in sedaj je petdeset tisoč manj ljudi v okraju kot pa jih je bilo leta 1901. Junija m^s^ea preteklega b»ta je znašalo skupno prebivalstvo Londona, vključno zunanje okraje skoro »edem miljonov in pol d.uš. a leta 1901 je znašalo ie inalo manj kot iest miljonov in šestotisoč. Angleški otoki imajo dva mi-ljona več žensk kot pa možkih in mesto London prispeva samo eno četrtino k tej številki. V zadnjih letih se je seveda tudi zelo povečalo število udov in I ločenih. Dočim je število samic v starosti od dvajsetih do tridesetih let v zadnjih par letih nekoliko padlo, se je po večalo število starih devic, nad devet in tridesetletnih. : Domneva se. da je to zmanjšanje • števila mladih samic ]H>sledica izseljevanja. * Ljudsko štetje razodeva tudi zanimive podrobnosti glede števila volilcev v različnih okrajih. Možki v Angliji smejo voliti, ka-korhitro so dosegli starost eno in dvajsetih let, a ženske morajo biti stare trideset let, predno smejo voliti. Ce bi smele ženske voliti v isti starosti kot možki, bi njih število nadkriljevalo število možkih v vseh londonskih okrajih ter bi tudi kontroliralo vsake volitve. Tudi povprečni obseg družin se je znižal v teka zadnjih let. Pariz, Francija, 23. novembra. "Najvišji svet" ruskih monarhi-stov, ki predstavlja vse, kar je o-stalo od gibanja v prilog povrat-ka carstva v Rusijo, je ravnokar zaključil svojo pet dni trajajočo tajno sejo v Perizu, tekom katere je bil veliki knez Nikolaj, prejšnji vrhovni poveljnik ruskih armad, izvoljen "naslednikom na prestol umorjenega carja Nikolaja. Sklenjeno je bilo tudi. da se takoj premesti glavni stan ruskih monarhističnih organizacij iz Berlina v Pariz. V dobro informiranih ruskih krogih izjavljajo, da se je zgodilo to raditega, ker postajajo boljševiki v Berlinu vedno bolj mogočni. I UMRL NAGLE SMRTI NA LOVU. - "T "1P1 Ashland, Wis., 23. novembra. — Dr. Leon Braun se je zgrudil mrtev na tla v gozdovih v bližini tukajšnjega kraja, kjer je včeraj lovil srne. Bil je izvrsten strelec ter je dobil nagrade pri številnih strelskih tekmah. CUNO SE BO DANES PREDSTAVIL. Berlin, Nemčija, 23. novembra. Viljem Cuno, ki je prevzel ulogo kancelarja v nemški vladi, bo danes zaključil sestavo svojega ministrstva. s katerim se bo v petek poklonil nemškemu državnemu zboru. Domneva se, da bo temeljil program nove vlade na program dr. Wirt ha. DENARNA IZPLAČILA V- JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naše bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po ™*iHh C62L&1L Včeraj m bile naie eeoe alciefe: Jugoslavija: Bazpofillja na zadnje pošte In Izplačuje "Kr. poštni Cekorni urad tn "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagreba, Beograda. Kranja. Celja. Mariboru. Dubrovniku. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer je p&C sa hitro Izplačilo najugodneje. 300 kron .... $ 1.45 1,000 kron .... $ 4.40 400 kron ---- $ 1.90 5,000 kron____ $21.50 500 kron ____ $ 2.35 10,000 kron ____ $42.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na .zadaje pošto in izplačuje "Jadranska banka" t Trata, Opatiji iu Z a dru. 50 lir----$ 2.90 500 lir____$25.00 100 lir----$ 5.30 1000 lir .... $49.00 300 lir____$15.00 Za pošiljat ve. ki presegaj« znesek dvajsetttsoš kron ali pa tvatM Ur ievoljujemo po mogočnosti še Vrednost kronam, dinarjem in Uram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati aatanftte cene ▼naprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. Glede izplačil v ■■wrtildh dolarjih glejte poseben eglas v Um lista. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order aU pe New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK «1 Oortlandt Street Hew Točk, H. T. " o':-V;.-,-as: ■ . ■. .-i/ .v.,-i - . » F^FH nT, A ft IV A POTI A p^SsF7! : sil uiJiiO AlVVUii — snasa—•• I Z« inoienutro celo leto $7.00 | . ^ ^ . | 75,000 Readers. J ... ........r-0 List slovenskih delavcev v Ameriki. - IflL^ ...... - . ---— ------- - ———^*>>-■ > TELEFON^ CORTLANDT 2876^_Entered ai Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. __TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 376. — ŠTEV. 276._ NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 24. 1922. — PETEK, 24. NOVEMBRA, 1922.__VOLUME XXX. — LETNIK XXX. (TLAS K A RODA. 24. NOV. 1922 UttgoHlnirattaka Ustanovljena 1. 1898 IKalnL Srlmrrta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. 1 ——^__M.. I Peter Zgaga V državi Georgiji je pred par meseci umrl senator. Governer je imenoval na njegovo mesto 87 let staro ženico, ki je v Washingtonu igrala en dan ulogo senatoriee. Potem je odstopila, in na njeno mesto je stopil novoizvoljeni senator. Sedeminosemdeset let stara ženica v največjem predstavništvu j Združeirth držav. Ameriški senat si lahko čestita. Skoraj vse je že bilo v njem. Ameriški narod nestrpno pri- i čakuje časa. ko bo izvoljenih v senat tudi nekaj treznomislečih mož. * * * - ' i Vsem je znana afera umorjen e- ira Rev. Halla in cerkvene pevke Mrs. Mills. Oblasti že par mesecev zasledujejo morilca, toda brez uspe-! ha. Hallove žene pa dosedaj še1 niso zaslišali. In tudi mož umorjene Mills še ni bil pred sodiščem. To se mi je zdelo izvanredno čudno do današnjega jutra. Danes sem pa čitid v listih, da ima vdova umorjenega pastorja četrt miljona dolarjev premoženja. v % m m C V bi ne imela niti centa, bi bil umor najrže že po par dnevih razjasnjen. » __ * Država, v kateri vprašajo sodniki oškodovanega: Zakaj zahtevaš pravico? — je staromodna, nekulturna in nemoderna. V kulturni državi. (katere pa žal. še ni na svetu) bodo vprašali sodniki oškodovanega: Kdo ti je krivico storil? * * * Clemenceau se strahovito pritožuje nad Nemčijo. Za božjo volujo. naj jo vendar pusti pri miru. Saj ne more nič. jf čisto potlačena in ponižana. Kljub temu bi bil pa ves napredni svet yesel in zadovoljen, če bi se Nemci nekega lepega dne osamosvojili ter strahovito očev- ljali Francoze. * * * Ko je turški sultan pobegnil iz Carigrada, je pustil tam svoj harem in v njem 370 lepih, mladih žena. Ce kdo pogleda sultanovo sliko. pride nehote do prepričanja, da njegove žene ne bodo veliko pogrešale. * * * Malo molitve vsak dan ne škodi. Prej pomaga kot pa škodi. Xo. vzemite si ga vzgled Zakrajška. On moli. Vsak dan moli pri sveti maši. Za koga moli ? Kakšen je namen njegove molitve? Pri sveti maši vneto in goreče moli, da bi bila maša čimprej končana. * » * Če ima ženska rdeč nos — jo zebe. Ce ima moški rdeč nos — ga pije. * * * Atentat na ritmunskega kralja se je izjalovil. Ni večje neumnosti kot uprizarjati atentate na krs|je. Če ljudje niso s kraljem zadovoljni, naj ga pošljejo delat. Tako bo že vsaj nekoliko, koristil državi, in delo bo najhujša kazen zanj. Glavni odborniki. Predsednik* RUDOLF PERDAN, »33 E. 1S5U» St.. Cleveland, o Podpredsednik . LOl'lS BALAXT, Box 108 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISH LER. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. Blagajnik neliplačanih smrtni n: JOHN WOVERN, 413 — 11th Ave. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik • Dr. JOS. V. GR-VHEK. <41 H Ohio Street. N. S.. Pittsburgh. Pa. Nadzor>>! odbor: ANTON* ZRAČNIK. Room 206 B&keweU Bid«., cor. Diamond and Qraat Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. IS Street. Chicago. I1L FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. POUENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street. La Sal'.e. 111. * . JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 5~> Market Street. Waukfsjai,. Ill Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda*'. Vae stvari tikajte se uradnih rade* kakor tudi denarne poitljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se p«Jiija na preoetatl Clan te organizacije, naj s« zglarl t:ijnlku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev oo pa obrnite na gL tajnika. Novo družtvo se lahko vstane*, i 8 člani aH članicam! Materinščina prebival M ameriških mest. (Foreign Language Information Service. Jugoslav Bureau.) Detroit, Mich. Po ljudskem štetju od 1. 1920. je mesto Detroit imelo 99H.678 prebivalcev, od katerih je bilo b»'-lokožeev 952.035. Izmed teli poslednjih pa je bilo le 313.997 Ame-rikancev, katerih oba roditelja sta se tudi rodila v Združenih Državah. Ostalih 638.068 so tujerod-ci in njihovi tukaj rojeni otroci, takozvani "foreign white stock**. Le na te se ozira statistika o materinščini oziroma narodnosti; tu-ierodei so klasificirani po svoji lastni materinščini in njihovi o-troci po materinščini svojih starišev. Odstotno bi se prebivalstvo mesta Detroit tako razdelilo: čez 30 odstotkov tujerodcev; skoraj 30 odsto tukaj rojenih prebivalcev, katerih oba roditelja sta bila tu-jerodca: skoraj 11 odsto tukaj rojenih prebivalcev, katerih-eden izmed starišev je bil tujerodec, in 33 odsto Amerikancev. katerih oba roditelja sta se že rodila v Združenih Državah. Izmed tujerodcev in njihovih tukaj rojenih otrok prednjačijo Angleži in Irci; za njimi sledijo postopno Poljaki. Nemci. Žid je, I-talijani. Madjari, Francozi. Rusi. Jugoslovani so navedeni po materinščini kot Slovenci in Srbo-Hrvati; njihovo skupno število je navedeno z 7.607. namreč: Slovenci: 1.557. od teh 1.002 tujerodcev in 555 tukaj rojenih. Srbo-Hrvati: 6.050. od leh 4,-6J2 tujerodcev in 1.438 tukaj rojenih. Vseh Slovanov v Detroitu je bilo; 160.687. Pitsburgh, Pa. Človek bi mislil, d;« mesto Pittsburgh vsebuje veliko večji odstotek tujerodcev in njihovih tukaj rojenih otrok, kakor na pr. staro-slavno ameriško mesto, kot je Boston. Pa ni temu tako. V Bostonu je od vse^a belokožnega prebivalstva le skoraj 25 odsto Amerikancev. katerih oba roditelja sta se že rodila v Združenih Državah. V Pittsburehu pa je p.» ljudskem štetju oil 1. 1920. odstotno razmer ; je belokožnega prebivalstva sle deče: skoraj 22 odsto tujerodcev. skoraj 39 odsto tukaj rojeni otrok tujerodnih starišev namreč čez ' 2? odsto. kjer sta bila oba rodite-i 1 lja tujerodca. in čez 10 odštet, kjer le eden je bil tujerodec in čez 39 odsto tukaj rojenih Ameiikin eev. katerih oha roditelja sta st> že rodila v Združenih Državah. Skupno prebivalstvo inesta . Pittsburgha znaša 588.343. od katerih je 550.261 belokožcev. — j "'Foreign white stock"*, t. j. tujerodcev in njihovi tukaj rojeni 'otroci, znaša 333.731. Izmed teh poslednjih prednjačijo po materinščini Angleži, na to sledijo postopno Nemci. Poiljaki Italijani. IŽidje. Slovaki. Srbo-IIrvati i t. d. r Kot Srbo-Hrvati so navedeni: j8.211. od teh 4.622 tujerodcev in I 3.."»89 tukaj rojenih: Leta 1910. jih je ljudsko štetje naštelo 7.904. Kot Slovenci so bili navedeni: I 2.S74. od teh 1.400 tujerodcev in ; 1.474 tukaj rojenih. L. 1910. je bilo Slovencev navedenih 3.749. torej veliko več. Skupaj bi biio torej po tej statistik: v Pittsburghu 11.Odo Jugoslovanov. Vseh Slovanov v Pittsburghu je 71.268. Velika Blaznikova Pratika (s tremi mlatiči.) Cena s poštnino ... 20c 25 pratik ......$3.75 50 pratik ...... 6.50 100 pratik ......12.00 SioveniG Publishing Go. 82 Cortlandt Street New York Fotografija je delo plačanega delavca. Globočine oči pa ni naslika! še noben fotograf. Najslavnejši vojskovodja je lahko v bitki že drugi dan — suženj. • Harmonijo dati vsem instrumentom, kar jih pozna glazba. je mogoče. Kdo pa zamore dati harmonijo bitjem, ki morajo bivati skupaj, pa se ne razumejo? Več je vredna ena sama tiha solza ob robu groba človeka, ki •i ga ljubil, kot najdaljša osmrtnica žalujočih ostalih. Tat ima dolge roke, velikokrat pa kratko — pamet. • Beseda rodoljub je prišla ob •roj kredit, ker se je zgodilo že. da je bil vsak rodoljub — velik Jsoritar. ; Cisto vseeno je, ali pišeš s | svinčnikom ali s črnilom, ker ona i dva nista odgovorna, kaj si ti na-I pisal, četudi bo stavec tebe ob-! sodil. • j Solnce. ki zahaja, nam daje upanje, da drugo jutro zopet iz-fide. Ljubezen, ki zaide, pa tega upanja nima. Oblak, ki stemni nebo, premi-1 ne in se razide brez groma in stre-! le. sovraštvo, "ki tiho klije v elo- I veškem srcu. ne pozna konca. • Pika bi bila v mnogih romanih bolj na mestu, kot zadnje poglavje. Dolgi lasje so pri umetniku, pa ne pri vsakem, okvir, pod katerim se skriva lažnjiva umetnost. • Vsaka ptica se mpoje. Tako tudi vsak pesnik in pisatelj. Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" TJ ver j eni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank JADRAI^RANKE 82 Cortlandt Street New York "GLAS NARODA"! P Al«-V) _i frnan—« (BkyflKftit Pxi hlllhl TI ^ Co2D>|MU^ (A Corporation) ipramm MKBU, m...........LOUH HNUMR. n —m ■ j SMataMM m$ ttt c*a■ oration tad AMrwatt of A>o>» Offtooro: _* ClfWw. Vsak Francoz, ki je prepojen z utilitarističnim duhom, mora nehote misliti: "Amerika je z nami. Amerika se strinja z našimi težnjami. Napravimo svoj prvi, korak". Kljub temu je pa ena stvar jasna in se je ne da zani-i kati: — Ideja, katero zastopa Clemenceau, je začela iz-! umirati. * . . . I*;i naj sc biani "tiger1' z zobmi in rokami, naj se brani družba, katero zastopa, z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, vse skupaj ne bo nič pomapcalo. Krviželjni kapitalistični imperijalizem se bo moral umakniti novim čvrstejšim silam, novim, zdravejšim nazorom. Iskrice. Iz Slovenije. Himen. | Dno 1"». -„!ctobra se je ijorooil sr 1 Knrol Vroeko, orožniški strainioj- j ster v Cirkoveih pTi FVagerskenu j z gde. Pavlo Starašir.a Lstotam. Dih* '22 oktobra popoldne s?a se )M»riK-iln v trnovsJci eerkvi v Ljub Ijani Alarija Franzl roj. Vod! to- i' varnarjfva vdova, ter strok o vn i ■ i ,i nadzornik šolskih ^*Ttov g. Franc Čriia»oj. T'riei st« bila nevestina sinova f lin ko in Sre«"-ko Franzl. 1 I ! Smrtna kosa Dne 1*1. oktobra opoldne je umrl v furilm v Švici predsednik Slo-; venske !»anke v I.jabljani g Rado Legvart v 4K. letu svoje starosti. Pokojnik je bil neumoren de'avcc na našem gospodarskem polju. J .Med drujrim je b ! uafcancvltelj Slovenske banke in K'•nzervnih to-1 varn na Vrhniki. Tudi ustanovitev j ljubljanske borze, ki se v kratkem otvori, je predvsem iijearovo delo. j Počitka s*, ni dal, umpak je vedno j ■ snovi jrospod.irsko načrte. Sredi j dela ^a je sedaj alot.ila ^n*■! »ski^t zdravniške pomoči in ebenem. novih st?-1 (kov s švicarskimi «rospodarskhni: ■ krogi. Xjegova soproga Marija ro-| jena Jelovšek je prepeljala njego-; vo truplo v I.jubljano. Ranjki je: j'»il tu
  • o . svojem sinu. ki je mrl v Ameriki.1 . veejo -.voto dolarjev. Od te<;a je > /n čil oO000 kron celjski okoliški, občini kot ustanovo za najpotrebnejše reveže po 25,000 krcn oa je naklonil Dijaški kuhinji in Dijaškemu podpornemu društvu. Zaradi nenravnega zločina mora pred sodnijo. Iz Planine poročajo, da se bo [moral Svetolik Kosti«', ki je prišel po posredovanju neke vikosto ;.ieče osebe v Ljubljani kot nasled-' nik Atanazya Risti'a za upravite lja Wiiulischgriitzovega posestva,! 'zasnvarjati pred sodnijo zaradi iii»nravnpga zločina nad neko svojo uslužbenko. Znižanje cen pri kruhu v Celju. Kljub znatnemu zboljšanju i s-, (lute se cene pri posameznih pred-; metih, zlasti pri živilih drže pre-|tirane višine. Celjska tržna cblast I je v sled tega znova odredila da stane 1 kilrgram kruha iz bele mo-1 , !pasivi. Delni-' j ce. k iznašajo 10,000.000 K, so vse v posesti regulativnih hranilnic. Premoga ni. Nekdo piše: Tako stoji napisano na mag'-'tratu v oddelku za premo« v Ljubljani in A-endar ga vi-! (du»«c vsak dan voziti v polnih vozovih po mestu. Male stranke, to i m 7 je rokr. ai.i n>majo prostora za; , vef*jo m?iož:no kuriva ali pa je ne; [morejo naenkrat plačati, že me-( išoee ve »lobivajo pivmoga na nia-i gistratu, dasi ga je seds.j v mestnem skladišču na Poljanski <*»*ti velikih kupov. Tako merodajni čin i tel j i i mogoču je jo malim stran-i liara nabavo premoga. | Cene kruhu y Maribora padi*. Zadmsa pekov za Msftibor m ok--lic•> je sporočila svojim odje-j malce m, da je kruh od pouddjka: 23. oktobra za 2 kroni cevtejiL To-j rej stane 1 kilogram beleča kruha i 2G K, 1 kg črnega pa 22 K. ~ i I Vse kar je prav. r "Jutro"' piše: Monopolski izclel-; i Ki so zelo dragi, in ako publika -vr.e to draginjo mirno in vdano j ;»renaša ni treba zato še misliti, da je z visokimi cenami z ado v o1, j r na. Pa pustimo cene, saj vemo, da finančni minister rabi denar, am-;>ak nekaj bi državni monopol lah-J^ kn opustil; šikaniranj? kadilcev. . . dopoldne v ljubljanski stolni-! c-i spominska služba božja za pad-j le bojevnike za osvobojonje in ujeclinjcnje. V pravoslavni kipeli se je vršila služba božja ob 0., v evaugeljski cerkvi j?a ob 10. Po ileželi se je vršila spominska s\e-' čanost dne 21. oktobra samo na se-j dežJi okrajniii glavarstev in gar-: nizi i. povsoti drugod pa dne 26. i oktobra. Slednjega dne je nam reč po navodilu oddelka za pro-.-veto in vere v*orske podružnice SPD (Slov. planinskega diuštva), od katere se je -poslovil JO. oktobra v kmetsl:i šolu >.'ar. doma s kratkim govorom o dosedanjem delovanju podružnice k Tat obstreljen in ujet. Pred kratkim je bilo posestniku Jožetu Koširju v Loških hril.ih u-kradeno za 26,000 kron raznega blaga. On žniška postaja v Poljanah je 0'lšla takoj na delo in se jej ies že naslednjega dne orožniku^ Dolšini posrečilo zaslediti ukradeno Nlagr. v nekem skednju, kjer je bilo zakopano v seno. Tat je očividno mislil svoj plen odnesti | šele drugo noč. Orožniki «o ga s! Koširjem vred čakali in tiček je, zašel v past Branil se je sicer s ka- j men jem, nakar je Košir ustrelil, j Tat je bil sicer zadrt, vendar pa j se uui je v temi kljub temu po j sieeilo ubežati in so ga dobili šele naslednjt-sra dne ranjenega na gluvi. Bil je J«že Da<-ar. velik de- I lomržnež iu nevaren tat. C T.A S NARODA, 24. NOV. 1922 uP a n j e. ŽENA ZNANEGA PISATELJA. f v ^ ^ Oetaviti dom — ali veste, kako je to hudof Ostaviti dom. ko človek ve, da ne pojde dale«" in da se kniaiu vrne — to ni nič hudega. Gre, kamor je namenjen in kjer mu bo dobro in lepo, in potem se vrne domov. In že. iz dalje zapiha jabolko domačna zvonika, obli-to z zlatom večernega solnca. In klobuček potisne na stran in zau-ka na glas, da vzplava njega veseli zvklik daleč naokrog, in pospeši korake. Pa je zopet doma — tam. kjer človek svobodno zadi-še in razpne roke, da bi pritisnil na.>e v^s ta dom, ki je tako lep,' tako vea njegov! Kaj mu hoče i vse f am zunaj: breeovi in doline I in bela cesta vmes! Tu je konec vseh potov, tu se izravna ves valoviti svet v cvetoče vrtove, vab-1 1 ji ve* srce oklepajoee. Tu je konec trudni hoji — doma je le pokoj in jasno nebo «; solncem podnevi. s sanjami ponoči. Dom je j najlepše, kar ima človek. ('asih je tako tesan, da čisto natanko čuti, kako ga oklepa z vso lepoto, z vsem dvigajočim mirom. Kakor milijon rok se ovija nekaj okolo človeka. In takrat *uti popolnoma natanko, kako je priklenjena na ta košček zemlje, j ki no«! njegov dom, kako visi na j njem 7. vsako svojo mislijo, z i'sem srcem. Ta tesnoba mu je Iraga .Njegovo bogastvo je. Ob- j joraa ga in boža kot v otroških letih materine roke: nikoli niso pretesno ovite okolo njega, čim temneje, tem rahleje. Časih je dom tako prostran, da , »isto natanko čuti, kako je vanj j zlita vsa lepota vsega sveta. č"lo- I i'ek je v svojem kraljestvu, ve- i lik in ponosen. Razmaknilo se itene. in vsa blaginja se izlije tik )henj. Prišumi mu na slnh, potr-1 sa na sree. Odpro se ji vsa vrata, in človek je velik in ponosni : svoj dom ima — najlepše, ; Icar ima človek. Ostaviti dom ~ ali veste, kako |e to hudo T O^iti z doma v neznane daljave tja daleč, daleč, še mnogo1 Jalje. nego je izravnana cesta, hi-, >ča do obzorja, kjer se klanja j a<-bo k zemlji — ali ni to hudof , Pa odgnan s silo, takorekoč z ne-lidno močjo odtrgan od domače-ra ognjišča in vržen na cesto, ki k* vije v nedogledno daljo do ro->a kopne zemlje ir ki se ziblje' ialje nad mrzlimi grobovi morskih valov — ali ni to hudo T In potem, ko pride tja, na zem- ^ t jo. ki mu je živela samo v sanjah. v veselem pričakovanju morda, morda v težkih slutnjah, ili ne padejo zastori za njim, in rse, kar je za njim. zagrnejo me-ple: nobenega pogleda več na- i raj, nu jabolko domačega zvonika, oblito z zlatom v^ernega solja I "a ?! Ali ne bo nikoQ več gledal, r zelenega travnika kraj domače j rasi, kako kroži dim izpod domačega krova vedno više in tanje, proti nebu, dokler se Jcončno ne I razgubi tik pod njim, tik pod o-1 blaki? Nikoli več! Tako mu sanja sedaj dom v j srcu. oblit s solzami, okrašen z molitvami. Neopažene misli hite f t doma do njega, od njega v dom. Ramo srce jih sluti. In tako je šel po svetu Pavel i Logar. Moral je iti. Prišla so tež-' ka leta. polna trdih, neusmiljenih rok. ki so mu ubila vse sadove njegovega polj.- vso sladkost njegovega trtja. Tako lep je bil Djegov svet. Vse okolo hiše. Ni bilo vsega mnogo, a kar je bilo [ je bilo lepo, njegovo. Kolikokrat je sinko Pavlek — e, ta dragi njegov in ženin zaklad — obtekel mejo, da so mu zagorela lica, pa . Še upehan ni bil bogve koliko. Ni bilo vsega mnogo, a kar je1 bilo, je bilo lepo. njegovo. Tiho je stala njegova hiša sredi vrta. Bela je bila, in temnorjav pas ji je tekel ob temenju. Od Kolpe, ki se je penila dol ob strmem. skalnatem bregu, ji je prihajal podnevi vlažen hlad in ponoči ljubo šepetanje, usnivajoče, sladko. Malo v breg je pila trta gorkoto solnčnih poljubov, do ceste so se iztekala brazde plodnih tal, in ob robo strmega, skalnatega brega je bil razgrnjen prt pel enega travnika. A prišla bo huda leta. In nekaj dolga je bilo na posestva. Pavel Logar pa ni ničesar pridelal, da bi bilo za dom, kaj šele, da bi plačal davke in obresti dolga. Od nikoder mu ni bilo pomoči. Z ženo Heleno sta se trudila noč in dan, da bi otela dom, da bi se jima ne sesedel na kup. A ni šlo in ni šlo. Hotela stap rikriti materi, stari ženi sivih las in razo-ranega lica. z dolgimi leti najrazličnejših izkušenj, da se nabirajo oblaki, temni in nezgodo obetajoči. nad domačo hišo. A stara mati je imela oči, ki so znale gledat i. in tako je videla in vedela vse, ne da bi ji kdo kaj pove-ial. In tako je bilo časih žalostno pri I^garjevih. Samo kadar je f>il Pavlek med njimi, takrat jim te bilo, kakor da je mlado soln->ce posijalo mednje. Vse se je zasvetilo v zlatu. Utrinjalo se je 0 nedolžno zlato v Pavlekovih epih očeh in se raztapljalo vsepovsod po domu. Neskončno ve-iko lepote je bilo takrat pri Lo-rarjevih. /.a hip je umrla vsa krb, in sama in čista ljubezen je eraljevala daleč naokrog. Pa še li bilo tako dolgo, da bi človek /sanjal lep sen. in že je skrb zo->et naskočila srea. Oče se je obr-lil v stran, in materi je omahni-a glava na prsi. Stara mati je dšla venkaj. Molčali ho, a ume- 1 *o se vsi trije. Pavlek pa je il tih in žalosten. Porode so se nu oči, in ugasnilo je mlado olnčece. 4'Veš kaj? Z doma pojdem, v Lmeriko!" Tako je sklenil Logar in tako e storil. n. Ostaviti dom — ali veste, kako e to hudo? Pavel Lopar je šel. Vse je pu-til in šel Hudo mu je bilo slovo il matere, hudo od žene. a naj-uje od Pa vleka. Pavlekov zadnji ogled se mu je vžgal v srce. Na sem dolgem poti sta očetu gore- pred očmi dve jasni lučei: biti ta Pavlekovi očesci. goreči v ne-eškem blesku. Nikoli ni ugasnil četu njiju žar. Kolikokrat je za-isnil oči. da bi spal! Ali vselej ta žareli Pavlekovi očesci pred jim. Tako svetlo, da ni mogel pati. Da bi nikdar žalost in skrb ne gasnila Pavlekovih očesc čiste-a platnena ! Zato ima oče čvrste tke in krepko voljo, da si izkopih iz tuje zemlje imetek, da ob-aruje dom propada in da nikoli e ugasne čisti plamen Pavleko-ih očesc. Goreli sta mu pred dušo dve učei. ko je hitela ladja s potniki »o širokem, nezmerno velikem tiorju. Zibala se je kot igrača ia valovih. Bili so zdaj tihi in 'okojni. zdaj hrupni in neusmi-jeni. S šumom jih je rezala la-Ija, da se je za njo penila širo-:a, bela brazda, ki je kipela in umela v divjem srdu. Zdaj se e nagnila ladja dol, v globočino, daj je šinila kvišku, kakor da loče raztrgati oblake, ki so nizko iseli nad morjem in zastirali olnee. da je bilo vse megleno in lažno, žalostno in solzno. Samo Ive lučei sta goreli pred Logar-em. Njiju ogenj je bil miren in ponižen. Vendar je vztrepetal idajinzdaj.. . Da bi nikoli ne ugasnil! Da bi ra nikdar ne upihnila žalost in .krb! Tako je zopet stopil na trda la. A iz počet ka se je vse ziba-o pod njim. Zdelo se mu je, da ie mu tresejo in ugogibljejo kolena. A silna volja je zrasla v njem. ko se je razgrnil pred njim fuji svet. nepoznan, skrivajoč v *ebi njegovo bodočnost. Amerika! * e • Pavlek ni vedel, kod hodi oče, da ga ni toliko časa. O, kako dolgo je že. odkar je odšel! Že od nedelje do nedelje se je zdelo Pa-vleku dolgo. Tako rad je nosil novo obleko in šel z materjo v cerkev. zato mu je bil čas tako dolg. Kaj šele od semnja do semnja I To je bilo še d je. Zdaj je dobi kaj sladkega in dobrega od očeta ali matere ali stare mamice, potem pa dolgo, dolgo ničesar. In Nekaj o valu j ljubezni. O feno opazijo na svojih ženah zu nanje izpremembe. jih te morda celo žalijo ali vsaj motijo. Šele navaditi se morajo novega klobuka. novega plašča, nove toalete na svoji ženki. Ako se zato ženka vendarle togoti na moža. je krivična in plitka. Možje, ki se izživljajo z očmi, so torej vendarle neprijetnejši ljubimci, čestilei ali zakonci, nt* go "slepci". Ker njih oči ne vidijo le dobrega kroja, okusne barve. najnovejšega modnega okusa, sika, harmonije med osebo in toaleto — torej resnične ali talmi elegance : — njih oči opažajo tudi vsako slučajno bledoto. vsako razpoko ustnic, vsako gubico okoli oči. vsako na sencih, vsak siv las v frizuri ter vsak nedostatek na obutvi, na rokavici, na boi... Zelo neprijetne so te oči. Ne dajo se varati. Če so vrhutega še dušev-nono kritični ter zahtevajo popolne harmonije med žensko zunanjostjo in notranjostjo, med formo in idejo, postanejo lahko celo neprijetni. Saj niso nikoli zadovoljni, zato nestalni, izbrčni, neznosni. Ker vedno so razočarani. • Zelo moški možje so veliki ženskarji; moški, ki ženske ignorirajo. so nemoški. Moda trdi prav nasprotno: a kdor to trdi, laže samemu sebi ali pa je sam nemoški. Čemu sta imela Don Juan in Casanova toliko uspehov pri ženskah? Ker sta bila moška moža, mehka in nasilna. Aežna. bistra, pogumna in nesebična, sanjarja. veseljaka in melanholika. sužnja in, tirana v eni osebi. In bila sta "topa slepca", nikdar sitna nergača, iščoča le sladko zrno brez brige za lupino. Današnji moški imajo prevelike oči. a premajhno sree. Včasih smo imeli veliko srce, a naše oči so bile slepe. Zato smo se lahko zaljubili in lahko ženili. In bili smo srečni. Svet in življenje pa sta se izpremenila. Ko pada valuta, padajo ideali. V dobi vseobeega vt-rižniŠtva, špekulanti va. began ja za bogastvom in razkošja se love in poročajo wertheimerice in se kupičijo milijoni. Le močni, ponosni značaji so ostali staroko-pitni: ne prodajajo sc in ne kupujejo. (iredo za srcem — za duševno harmonijo ter si ustvarjajo resnično srečo. Junaki so ti novi neimoviti pari: bore sc za obstanek, a nikdar jih ne peče več in nikoli jih ni' samih pred seboj sram. Vse, kar imajo, si pridobivajo s poštenim delom in so pouusni. da niso nikomur dolžni hvaležnosti. V borbi se le utrdi njih vez in le poglobi njih sreča. Morda pa se werheimerice prav tako naglo in nečastno izpraznijo. kakor so se nenadoma napolnile. lu sledila bodo razočaranja, mržnje. škandali, ločitve. Svet in življenje se izpremenita vnovič. Takrat zopet tako kakor je bilo nekdaj : ženska valuta bo rast la in moški bodo tekmovali za ljubezen dobrih, blagih, pametnih žensk. Takrat bo valuta ljubezni /.tirava, zlata! J^i^FTr - Mnogim velikim možem so se dragoceni spomeniki postavili po njihovo smrti, ki v svojem življenju niti kruha niso imeli. Doctor Moy je uspešno zdravil na. Juh božjastne n«-oade. padavico, ia-str mfjenje krvi. vsled zaprtja, srečne jetrne, ledične in pljučne bolezni: bolezni v želodcu, glavi ali hrbtu: bolečine v prsih, unete oči, roke, noge ali hrb«t: otekline, rev-matizemkožne bolezni. srbečico, ogr-ce. oslabelost, moške ali ženske bolezni ali slabo kri; brez operacije v najkrajšem času po najnižji ceni. Urade ure: ob delavnikih: od 9. dopoldne do C. zvečer. Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopoldne do 1. popoldne. DOCTOR JIN FUEY MOY 308 GRANT STREET PITTSBURGH, PA. RAZPRODAJA V FOREST CITY, PENNA. Imam veliko zalogo klobukov za ženske, dekleta in otro ke za pod polovično ceno. Preje od 93. do 9)4-~ sedaj od $ 1. do $5. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI. Tudi imam več stvari za Miklavža za vsako ceno. Za oliilen :>oset se priporočam Mrs. A. ZIGON, 809 Delaware Street STOJTE! MILIJONI UPORABLJAJO SEDAJ v Bolgarski Krvni C a j za izčiščenje strupa iz telesa. ODPRAVITE TA PREHLAD Izboljšajtc- kri — bodite zdravi. Bi)Isaiski Oni t."aj hitro deiujtr. Da i>oma.Biite odpraviti hude prehlade, daj'e Ka < aiu majhnim otrokom. Hodite pripravljeni za boj z zimsko boleznijo. 1'ojdite še danes k svojemu lek:irn.irju in vprašajte ga. za Kolfrarski Krvni Vaj, ali vam mi pošljemo po i»>šti velik družinski zavoj za $1.25. ali zavoje za $3.15 ali r. zavojev za $5.2?. Naslov Marvel Products Company. 'J Marvel J:uilduiK, Pittsburgh. I'a. 3674 IZTISOV je bilo prodanih z današnjem dnem. Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto. K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi. Večji ip boljši koledar za isto ceno kot lansko leto. Cena za Ameriko in Jugoslavijo 40c SLOVENK? PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York V kratkem bo prišla v Ameriko Sari Fedaw. žena znanega madžarskega pisatelja Franea Molnarja. Ona je priznana pevka in bo pela po tukajšnjih gledališčih. Molnar je rodom Slovak, pa se je možak še pred vojno pomadžaril oziroma po-nemčil, ker mu je bolj kazalo in neslo. potem zopet in potem zopet dol- ničesar. A sedaj je bilo že več nedelj in več semnjev, pa oeeta 'e ni hotelo biti od nobene strani. Medtem so že napravili jaslice in jih podrli, in butaro je nesel Pavlek na Cvetno nedeljo v cerkev, in bogve, kaj se je še vse pripetilo — a njegov ate neče pa nece priti! Joj. kako je vendar to dolgo in čudno! "Mama. ali se je ate izgubil?'' - Bilo je prvič, da je vprašal po očetu. Zato je mati osupnila. Tudi staro mater je obšlo nekaj čudnega. Sklonjena je sedela za mizo. Tedaj pa se je sklonila še bolj, prav do mize. Nekaj mrzlega ji je šlo po hrbtu. "Atek se ni izgubil, ampak šel je,daleč, pa zopet pride." 11 Še dlje! Daleč — no!" "In kako je tam t Ali so tudi nedelje tam?" Tudi nedelje so tam. in maše ^ero. in zvonovi pojo. Tako piše-ate." "Pa je tam tudi mesto, kajne? In hiše so in cerkev." "Hiše so, pravi, tako velike in visoke, kakor bi postavil na našo hišo še eno in potem še eno, tako petkrat. Tako pravi." "Petkrat! — Joj !" In kakor je pravila mati, tako se je spenjal Pavlek na prste. — Rad bi bil tako velik kot ameriške hiše — seveda. * * * Pavel Lopar pa je delal pod zemljo, globoko \; temi. Samo nje irova luč je brlela, da je videl, kam zasaja rovnieo. Sicer je bifo temno kroginkrog. In skoro vse nemo. če je nekaj hipov odnehal s kopanjem. Drugače pa je odmeval udar|c za udarcem, da je lovil drug drugega in da je zvenelo neprestano kljuvanje po rovu. Logar je bil oblečen samo do pasu. Vroče mu je bilo, in zno;" mu je curljaj po telesu. Sklonjen je visel nad bogato zemljo. Navadil se je že toliko, da mu je bilo težko, zravnati se pokonci. Časih se je vendarle moral, ker ga je tuintam kaj zabodlo v križu. In znoj si je moral otreti s čela, ker mu je silil skozi trepalnice, da je le iztežka gledal. Spel se je kvišku in pogledal v temo za seboj. In zopet ju je zagledal! Zagledal je dve lučei v temi za seboj. Pavlekovi očesci J?ta goreli za njim. vedno enako lepo. vabljivo in proseče: "Pridi, pridi!" A Pavel Logar ni še mogel domov. Premalo žuljev je še bilo na njegovih dlaneh. Bile so že trde čezinček. Prinesel je že take s seboj. A bilo je še premalo žuljev, zakaj bilo je treba dolgoletnega dela. da podpre domačo hišo, jo oeuva razpada in ubrani, da ne ugasne plamen Pavlekovih. oči. "Saj pridem, Pavlek, samo počakaj še nekoliko!" Takrat bo Pavlek že velik. In lep in krepak bo. Gledal ga bo i veselimi očmi. t. vriskajočint srcem. Gledal ga bo z ženo Heleno, kako za gospodari na domu. Če 1 bo le mogoče, ga pošlje v šole. 1 la mu bo lažji kruh in da bo pri-iajal na dom samo v razvedrilo. ] Tedaj pride Pavlu Logarju doba, ^ la zraste v njem ves veliki ponos J aa žuljave dlani. Košček neba se >pusti tedaj na njegov svet. L"ži- ! val bo raj na zemlji. Stara njegova mati — ta tega najbrže ne * učaka. Silno stara je že. Žena mu piše. da je že vsa v eni sami gu- i oi. Vsa bela kot sneg. Vedno mo- ' i in misli na smrt. Ta najbrže ne ' učaka njegove sreče. A gledala » bo nanjo iz n^bes. Tamkaj pristo-ni naravnost k Bogu ter ga izpro- *' si. da ne poruši nikoli več sreee : njemu in njegovim dragim. « Stara je in umreti mor«. < A on in žena in Pavlek so še > mladi in bodo živeli. ] ni. Pavel Logar je delal in trpel. Posušil se je ves. Sama kost in ko-ž a ga je bila. Na dom je pošiljal denar, da so živeli in odplačeva-• . * i i I i, kar je bilo treba. Počasi je raslo iz razvalin mlado življenje. Hvigajo se je iz truda, iz krvavih . naporov. Nekaj denarja je bilo f tudi že na strani. Samo še tri, štiri leta mora vztrajati, potem i'<» vsega dovolj. Potem bo vsega toliko, da bo mož, trden gospodar. ki se mu ne bo treba bati nezgod. Kako že komaj čaka, da se nebi tega težkega dela! Kako hrepeni. da mu zopet pogladi ljube- ^ ča roka posivile lase. da se mu j zopet Pavlek zaguglje na kolenu! ( Takrat bo pozabljeno vse. Vse trpljenje se prelije v čisto radost, ko ga zopet objame njegov dom i z vso tesnobo, z vsem razkošjem. < t Tamkaj mu svetita dve lučei. Ta-! krat bo njih pogled že moški in j resen. A vendar vedno še otro-škovdan, srce dvigajoč. Mladost mu šine zopet v izmučeno telo, ! j da bo vesela in zdrava vsaj zima njegovih let. In ko pride, kako mu priteče | žena naproti! Razpete roke in veselje v očeh. v tistih očeh, ki so i jih močile solze in skelele preču-■ te. dolge, trpljenja polne noči! K materi pojde na grob in ji postavi tamkaj križ iz belega kamena, z zlatimi črkami. Morda pa ne bo še treba kame-nitega križa in zlatih črk. Morda ga Čaka še to veselje, da objame staro svojo mater, da vidi njene ijube oči, poln esladkosti in lju-1 bežni. Ali bi se ji zopet ne zgladilo lice. da pride on do nje. ji položi trde, dela vajene roke okolo vratu, se skloni čisto blizu nje-t nega napol gluhega ušesa in ji ( zašepeče veselo in ponosno: "Ma-, ti, sedaj je konee trpljenju! Prišla je vaša mirna starost!" (Konec prihodnjič.) 1 ROJAKI, NABOČAJTB SB E KA "GLAS NAHODA" KAJ VEČJI SLOVENSKI DHEV , nx V ZDE. bKZAVAH, ^ Valuta pada.. . Le cena moških raste nevzdržno. Od konca leta 1914. raste njih cena brez pre-stanka, raste, raste.. . Včasih smo se za ljubice borili, med sabo sovražlii. celo pretepali. Tekma med moškimi za ženske je bila navadno tajna, a ved- { no huda. Vse svoje talente smo na pregali. da bi ženskam bolj im-1 ponirali in da bi konkurente temeljiteje izpodrinili. Skrbno smo se brili, često strigli desetkrat na dan počesali, vsaj trikrat u-mili ; pred izložbami postajali ter izbirali kravate in ovratnike, hlače smo si dajali likati z "no-blesno gubo", čevlje smo svetlili. da so metali čudovite reflekse itd. Huda je bila ta borba za žensko srce, a za marsikoga tudi! zdrava. ^Zaradi konkurence si je j ta in oni začel celo zobe redno snažiti. nohte čistiti in striči, noge umivati ter se kopati! Zakaj "lep" je hotel biti vsakdo. Lepa, zdrava, koristna je bila i ta borba za žensko ljubezen. — Nekdaj! Po 1. 1914. sc je ta tekma nehala. Popolnoma, ali vsaj skoro popolnoma. Zakaj moška valuta raste, raste, raste.. . Ženska valuta pa pada. pada, pada... Razmerje se. je obrnilo: danes divja tekma med ženskami za moške ki si dajo dvoriti, ki se dajo loviti j in — ah! — tako redko tudi uje- [ ti. Včasih smo ljubili in snubili j iz ljubezni — danes so premnogi j moški špekulant je, prozaični kup-1 Čevalci, trdosrčni mešetarji. Kaj ' jih brigajo verzi in aforizmi: le i "zdrava" valuta jim je na mi- i sli. Težki časi za ženstvo. Poezija, j čustva, ideali so le še v posmeh, i "Kdo ima več in kdo da več?" se i glasi na ženitni borzi. Surova, brezsrčna doba! Ženska gracija. redndstnost. bistroumnost, skromnost. gospodinjska spretnost, bla-zosrrnost... vse to so lastnosti, ki so včasih mikale, navduševale in privezovale nas; dandanes ne im-nonirajo moškim zakonskim kandidatom več. Zato pa so dandanes zrelejši in idealnejši možje ženskam simpatičnejši, nego cinični mladi zajci. Zato se toliko mla- j ■ iih in starejših lepih in dobrih j l^klet pomoži z možmi, ki stoje j že v visokem poletju ali celo v zgodnji jeseni svojega življenja. I Mladi zajci — "foreliči" jih naziva neka lepa ljubljanska gospa — pa so najrajši domači pri-1 jatelji in sotrudniki v zakonskih i trikotih. Ne ženijo se.. . stara jo j se ter ostanejo pač — stari, smešni samci. Kateri možje so najboljši t Baje so moški, ki žive največ z očmi. najmanj zanesljivi, najlažje pri-< dobljivi, a najmanj zvesti. Toda ti ženske vsaj vidijo in jih cenijo, Ti opazijo vsak nov klobuk, vsake nove rokavice, vsak nov kostim ter povedo, jim je li všeč. In ženske imajo rade. da jih vidiš, opazuješ, kritikuješ Rajše i-majo, da jih spretno taktno grajaš, nego da jih ignoriraš. Neka ločena gospa mi je z ogorčenjem pripovedovala.- "In predvsem : saj me ni nikoli niti dobro pogledal! Nikdar ni niti pohvalil niti pograjal moje toalete.. . Nikoli ni opazil, da sem lepa, mlada.. . Kaj bi s takim topim slepcem!" Drugi moški vidijo izvestne ženske-vedno take. kakršne so bile nekdaj. Prav nič jih ne br^»a, kakšne so danes. Ti so najbolj- | t, . Njihova žena je bila nekdaj vitka in krasna; njena slika živi ] v njih duši večno, dasi je ženska morda danes že zelo okrogla in že davno prav nič več krasna. Tem topim zakoncem je torej njih slepota vir trajne sreče in temelj njih neomajne zvestobe. Ločena gospa torej nima popolnoma prav, ko poudarja kot neodpustljiv greh "predvsem" slepoto svojega bivšega moža. — Večkrat so najbolj "slepi" možje biseri. To so možje resnične no-blese in značajnosti, ki prezirajo zunanjost, a vidijo le notranjost, pozabljajo na luščino, a ljubijo jedro. Duševno zaposleni in velikopotezni možje često dolgo niti ne opazijo, da je njih žena od nog do glave cisto nova. Vidije le njene oei, njen smeh, čutijo njen božajoči gla* in se kopljejo t topli kopeli njene ljubezni. Ko pa kon- KAPITAN BLOOD HJSOOVA ODISEJA, Spisal Rafael ftahatfnf Za "Glas Naroda" pre vel O. p. 56 (Nadaljevanje.) fiHK V A RODA, 24. NOV. 1922 Opazujmo je sedaj na delu v zadevah kapitana Blooda ter par drugih. J>ne 15. septembra leta 1688, —Hcaj značilnega leta v analah Anglija, — so jadrale po Karibejskem morju tri ladje, ki so pozneje zapečatile usodo več kot enega človeka. Prva teh ladij je bila zastavna ladja kapitana Blooda, Arabella, ki je bila ločena od ostalega brodovja tekom nekega hurikana pri Manjših Antilih. Nahajala se je na poti proti "Windward prehodu. da se napoti na Tortugo, naravno shajališče za razpršeno brodovje. Druga ladja je bila velika španska galeja Milagrosa, ki je v spremstvu manjše fregate Hidalga ravno prinosala krog vogala pri Cavmites, na .severu dolgega polotoka,, ki se steza v morje na južno-zapadnem koncu Hispaniole. Xa krovu Milagrose je bil osve-teželjni Don Miguel. Tretja in zadnja teh ladij, s katerimi imamo sedaj posla, je bila neka angleška bojna ladja, ki je bila na datum, katerega sem navedel, zasidrana v francoskem pristanišču St. Nicholas, na seve-ro-zapadni obali Hispaniole. Bila je na poti iz Plvmoutha v Ja-maico ter imela na krovu nekega zelo odličnega potnika, lorda Juliana Wade, ki je prišel po naročilu svojega sorodnika, lorda Sun-derlanda z zelo pomembno in delikatno misijo, direktno posledico mučue korespondence med Anglijo in Špansko. francoska vlada, katero so prav tako kot angleško vznemirjali čini piratov, je zaman skušala napraviti jim konec s tem, da je ukazalo različnim svojim prekmorskim governerjem, naj se po-služijo največe strogosti napram piratom. Ti governerji, kot na-primer governer na Tortugi, pa so bili ali zvezani z morskimi roparji ali j>a so bili prepričanj, da jih morajo podpirati, da napravijo na ta način konec pohlepu in vladeželjnosti panswe, ki bi se kmalu pokazala, na škodo kolonij drugih narodov. ^ I)a ugodi želji kralja Jamesa ter potolaži Špansko, koje posla-nik v Londonu je neprestano drezal ter se pritoževal, \e imenoval lord SuDderland, državni tajnik, odločnega človeka na mesto pomožnega governerja na Jamaici. Ta odločni človek je bil polkovnik Bishop, ki je bil sedaj že par let nabolj uplivni plantažnih na Barbados. Polkovnik Bishop je sprejei mesto ter odpotoval s svojih plantaž s katerimi si je pridobil veliko premoženje. Gnalo ga je predvsem hrepenenje, da poravna svoj lastni, osebni račun s kapitanom Bloodom. Takoj ko je prišel na Jamaieo so pričeli morski roparji čutiti njegovo moč. Eden teh morskih roparjev, katerega je vzel prav posebno na piko, namreč Peter Blood, ki je bil nekoč njegov suženj. — pa se mu jc znal stalno izogniti ter neustrašeno izvajal še naprej svojo obrt. Vznemirjal je Spance na morju in na kopnem ler ohranjal raditega odnosa je med Anglijo in Špansko stalno napete, kar je bilo prav posebno nevarno v onih dneh, ko so le s težavo vzdržavali mir v Evropi. Ves razkačen radi tega neuspeha in očitanj, ki so prihajala iz Londona, je sklenil polkovnik Bishop poiskati svojo žrtev na Tor-tu tri sami ter vprizoriti poskus, dai zčisti in iztrebi otok, na katerem so imeli piratje varno zavetje. Ta naravnost blazni načrt pa je kmalu opustil, kajti zbal se je ne le velike naravne moči tega prostora temveč tudi misli, da Francija najbrž ne bo prijazno sprejela tega pogona na naselbino, ki je bila vsaj nominalno francoska. V svojem pismu na državnega tajnika je priznal, da ne bo mogel dobiti Blooda v svoje pesti, razven s pomočjok kakega takega trika. To pismo je utrdilo v lordu Sunderlandu prepričanje, da najbrž ne bo mogel rešiti tega mučnega problema z navadnimi sred-sevi. Pričel je vsled tepa razmišljati o izvanrednih sredstvih ter se spomnil načrta, ki je bil sprejet z ozirom na pirata Morgana. Tega so sprejeli v kraljevo službo pod Karolom II. Sunderland je ugibal, če bi bil sličen poskus uspešen tudi v slučaju kapitana Blooda. Njegovo lordstvo ni pustilo na strani razmisleka, da se je lotil Blood razbojništva ne iz nagnenja, temveč iz gole sile; da je bil prisiljen v razbojništvo vsled okoliščin njegove transportacije v Novi svet in da bi najbrž z veseljem pozdravil priliko, da se zopet izmota iz nejKistavnosti in razbojništva. Vsled tega je poslal Sunderland svojega sorodnika, lorda Juliana Wade s par kraljevimi komisijami in navodili, kuko naj se jih posluži. Prebrisani Sunderland, mojster v vseh vrstah intrig, je svetoval svojemu sorodniku, naj skuša v slučaju, da bi ne mogel pridobiti zase kapitana Blooda, pregovoriti njegove častnike, ki naj bi ga nato zapustili ter s tem tako oslabili, da bi postal lahek plen za brodovje polkovnika Bishopa. Royal Mary, — ladja, ki je prinesla tega iznajdljivpa, prijaznega in skrajno elegantnega odposlanca lorda Sunderlanda, — je imela lepo pot do St. Nieholasa, kjer se je zadnjikrat ustavila pred-no je prišla na Jaiuaico. Dogovorjeno je bilo, da se bo lord Julian najprvo oglasil pri pomožnem governerju v Port Royal, odkoder bi se napotil, če bi bilo treba, na Tortugo. Zgodilo pa se je, da je prišla nečakinja pomožnega governerja v St. Nicholas par mesecev poprej na obisk k sorodnikom, da se na ta način izogne neznosni vročini, ki prevladuje ob tem letnem času na Jamaici. Ker se je bliial čas njenega po vrat ka, so skušali dobiti zanjo mesto na krovu Royal Mary, ki je bilo seveda takoj dovoljeno, vspričo dostojanstva in ugleda njenega strica. Lord Julian je z veseljem pozdravil njen prihod. Potovanju, ki je bilo skrajno zanimivo za njega, je dalo to začimbo, ki je se manjkala, da se doseže dovršenost. Njegovo lordstvo je bilo namreč eden onih kavalirjer, za katere je življenje brez žensk prava stagnacija, prava mrtvilo. Miss Arabella Bishop. — ta sloka deklica z deškim glasom ter tudi deškim obnašanjem. — nT bila mogoče dama, ki bi vzbudila v Angliji dosti pozornosti v kritičnih očeh našega« lorda. Njegovi skrbno vzgojni okusi v tem pogledu so ga vlekli k ženstvu, ki je brez moči ter vedno le vzdiha in koprni. Očaijjivosti Miss Bishop seveda ni bilo mogoče zanikati. Bila pa je taka, da jo je mogel ceniti le delikatno navdihnjen človek. Nai lord Julian, ki seveda ni bil nikaka surovina, pa ni imed potrebne stopnje delikat- nosti. S tem pa seveda nočemo ničesar izreči proti njemu. — (Dalje prihodnjič.) Električna razsvetljava napravi privlačne trgovine. Električna razvetljava bo napravila vaSo trgovino bolj privlačno. Dobro razsvetljena trgovina je ponavadi či Ktejša. blago je bolj vidno razprede* ljeno. ves vtis trgarlne je navidez boljši in napreden. 1 NaSa Tunpsten vam bo z veseljem pomagala sestaviti načrfe kako napeljati elektriko v vašo največjo korist za najmanjši denar. Installment pisarna ačrfe k The New \orh Edison Company ^At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Podružnice, kjer se razkazuje in razstavlja eiekiiične priprave za udobnost občinstva. *o Norfolk St 10 Irving Place iz«. West 4.3d St 151 East 86th St 15 East 1x5th St 36a East 149th St 55^ Tremont Ave Jugoslavia irredenta. že dobro znana dva tieka, eden Muioli u Veronese, a drugi Ciovi-naz/.» iz Vidma. Izvršila sta že nešteto tatvin, tako da preživljata večino svojega življenja v ječah Kavno pred nekaj dnevi sta bila izpuščena po prestani zadnji kazni na svobodu, a že sta se zopet pripravljala, da začneta svojo karije-ro znova. To pot jima pa n? šlo -po sreči. Orožniki so preveč pazili nanju. In res ju je debil pred kratkim neki orožnik v ulici Canrpo-santo v precej dvomljivem položaju, postal je pozoren nanju in jo je ustavil. Imela sta pri sebi predmete, o katerih nista megla izpričati, čigavi so. Eden je imel pri sebi tudi pismo na svojo ljubico, v katerem ji naznanja,, da se bo izvršila v par dneh velikopotezna akcija Xa podla«! tega so zopet (•ha skupaj prepeljali v goriške zapore, kjer se morata pokoriti radi svojih visokoletečih" načrtov. Umor v Trsta. V mestno bolnišnico so pripeljali v težkem stanju 281etnega Jurija Zalerja. Imel je grobne rane ha lirbtu. Z veliko težavo je pove dal. da jc ranila z nožem 11a travniku pri tvornici jute njegova prijateljica -Rita Collari, stara JO let. Zaler je umrl eno uro pozneje. Orflarijeva je bila aretirana. Pri zasliševanju je izjavila, da se je s po k; »j 11 i m Zalerjem na travniku pri tvornici jute sprla ter šla nato domov Kaj se je ž njim pozneje zgodilo, da ji ni znano. Ona da ga ni umorila. Naslednji dan je bila < oilarijeva zopet zaslišana. To pet ie izpovedala, da je ona umorila Zalerja. Ko so jo vprašal*, zakaj ni tega takoj izpovedala, je odgovorila. da je mislila, da jo bodo izgovori rešili kazni. In nato je začela praviti, da se je sprla z Zalerjem na tistem travniku; potem pa mu je zasadila nož dvakrat v hrbet ter zbežala. Aretiran je bil tudi pomorščak po imenu Dominik •Spognia, ker se domneva, da je v zvezi z umorom. Uradnik, ki je zmešal trem vlomilcem štrene. Uradnik Bačič je sedel v nedelje popoldne v uradu neke agencije v Trstu — tam je namreč ualužben ter pisal na stro;\ Okoli 4 ure> ko je ravne počival, je slišal sumljivo ropotanje. ki je prihajalo iz sosednega skladišča. Trdno prepri čan, da so v skladišču tatovi, jc telefoniral na policijo za pomoč l*ar minut pozneje so že bril poli-cisti v skladišču. Tam so našli tr možakarje z vlomilnim orodjem % roki Možje, vsi Italjani, so bil aretirani in odpeljani v zapor. \ stanovanju enega so zaj»lenili mnogo vlomilnega orodja. V raju kokaine. Lucijan Danieli, stanujoč v Tr jstu. je "pošnofal" v neki zakotn: krčmi v starem mestu nekoliko ko jkaine. Njeno skrivnostno moč j« ;pa kmalu občutil in tedaj je bili j vsa krčma njegova. Krč mar je sd 1 eer n<*kaj Časa p<*slušal ta koncert i končno mu je pa minula sveta po itrpežljivost: prijel je nespodobne g« q<>sta za vrat in ga vrgel poc j kap. .Mladenič pa si ni vzel stvar i k srcu, marveč se je zopet posta vil na noge in odkorakal proti do j mu. Če bi ga ne imela na vajeti! kokaina, bi prišel prej ali slej m I svoj pravi dnm, tako pa je šel i prvo nadstropje druge hiše. Tam misleč, da je doma, se je slekel, le gel nato na gola tla in 9ladko za «pal. Kmalu je prišla po stopnica! neka stanovalka in se spodtaknili v temi ob mladeniča. Bevica se j< seveda tega prestrašila. Ko pa ji je minul strah, je skušala zbuditi čudnega gosta. Ker se ji pa to ni posrečilo. je stekla na ulico, kjer je srečala nekega mestnega stražnika in ga opozorila na dogodek. Tudi m«»ž postave je hotel zbuditi mladeniča Toda tudi on je opravil Miko kot ženska. Nato je šel ]>o-klicat "zeleni križ"'. Strežniki so pomolili fantu nekaj pod nos. Skočil je na noge ter planil ves zmetan na strežnike. so ga zvezali :n odpeljali v bolnišnico. Ogenj v skladišču stekla. Iz neznanih vzrokov je izbruhnil ogenj v skladišču stekla Josipa Klima na tr«?u di Seorcola št. 1 v T rs hi. Ogenj so poija^li ognje-i»as.'i. Škoda znaša okoli "2000 lir. i T gljj Kretanje parnikov - Shipping News ^ 28 novembra: Georg Washington. Bremen. Mauretania. Cherbourg. 29 novembra: Saxonia. Cherbourg In Hamburg. 2 decembra: La Savoie. Havre: Noordam. Boulogne. Olympic, Cherbourg. 4. decembra: Aquit&nla. Cherbourg. decembra: Taormina, Genoa. President Wilson. Trst. • decembra: Torek. Bremen. Tuacanla. Dubrovnik In Trat. t decembra: Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America. Genoa. 11 decembra: RoussiUon. Havre. 12 decembra: Berengaria, Cherbourg. $5.00 DAM NAGRADE onemu, ki mi prvi naznani naslov moje že zdavno pobegle žene Mar-re Podobnik, rodom Poljakinje. Ona se koruzi v okolici PRtstmr-gha z nekim Petrom iz Stare Oslice na (Gorenjskem. Ž njo ne bom živel, ampak ločiti 9e hočem. — Frban Podobnik, Box 28. Bead-ling. Pa.__(%4-25—11) Rad bi izvedel, kje se nahija JANEZ SIMČ1Č. Poma je iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Prosim eenj. rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali če sam bere te vrstice, naj se oglasi na naslov: Joseph Ulijrui, 318 Mafl'at Avenue, Kane. Pa. (23-24—11) Kje je moja žena ANTONIJA SAMS A? Doma je iz Loškega Potoka. Cul sem, da je prišla v Ameriko in da se nahaja pri mojem bratu nekje v Clcvelan-dn. Ohio. Prosim rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča, ali naj se sama javi svojemu možu: Joe &amsa, 30& Stephenson Avenue, Iiscanaba, Mich. 13 decembra: Paris, Havre. 16 decembra: Majesuc. Cherbourg. " • • | 118 decembra: Mauretania. Cherbourg. x 20 decembra: Scydlitx. Bremen. 21 decembra: Antonia, Cherbourg In Hamburg. 23 decembra: Ryndam, Boulogne. * ] 28 decembra: Colombo. Genoa. 30 decembra: La Sdvoie, Havre; Olympic. Cherbourg 2 januarja: Berenffarla, Cherbourg. 11 Januarja: I Argentina, Tret. Kje je JULKA SMITf Leta 1912. jc sla ir Oradkorna pri Gradcu v Canado, kjer se je poročila, a nje sedanje ime mfi ni -znano, kakor tudi ne bivališče. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi juv., ali naj se pa sama oglasi Antonu Sitar, Invalidski Dom. Celje, Slovenia, Jugoslavia. (22-2.1—11) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom Glasa Naroda v državi Tlltnois naznanjamo, da jih bc obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSBR STATE BANK. 32 Oortlandt St.. New York, N. Y Kako postopa italjanska vlada s Slovani. Italjanska vlada Je v svoji velikodušnosti dala brezpravnim istr-»kim Hrvatom celo eno učiteljišče, :oda pi stavila ga je v Dalmacijo, v vas Arbanasi pri Zadru Ker v iasi nI primernih stanovanj za dijake, se je ustanovil internat, ki l-fbiva podporo od vlade. Lansko leto je bilo v zavodu podeljenih stiski in hrvatskim ueitoljiščnd-i\p;n 15 brezplačnih mest. 50 pa za( jol^vično ceno. Letos pa je zavod i-se te dijake odslovil, ker niso ho-eli zatajiti svoje narodnosti. Dd-| iaki. ki so sami siromaki, so se morali zato vrniti domev. med njimi i •clti tret jeletniki. Italjanska veli-j «mJ umnost napram slovanskemu; čivlju je res neizmerna' Smrtna kosa. V Ilrušici je po dol?i m marčni oolezni umrla gospa Roeina Mahne, rojena Ukovie. Poskusen samomor. .'lOletna Marija Cofol, stanujoča^ v Trstu, se je vrgla v blaznosti j raz okno svojega stanovanja. Raz-' bila si je črepinjo. Prepeljali so jo v aapniji v mestno bolnišnico. Dva j>rsta pod vozom. Stanislav Trpin, star 14 let, doma iz .Ravnice na Goriškem, je hotel ravno premakniti voz drv v rek, ko je padel na tla take nesrečno, da mu je voz zmečkal s kolegom dva prsta na desni nagi. Padel je od bolečin v nezavest. Prvo pomoč so mu podali doma: potem pa ie bil prepeljan v bolnišnico. Napad s petardami na rekrute. I(ekrut Umberto čok, stanujoč na Vrdeli-Scoglietto, je sedel z 18 letno Ano Miani ter z drugimi pri* »atelji-rekmti na nekem nizkem r.idn. nedaleč od svojega doma. Pogovarjali so se, kako bo pri vojakih, ko zaslišijo za seboj stopnje in sumljivo šepetanje. Vsi so se ozrla. Pok štirih petard in revolverjev ter štirje mladeniči v črnih s raj-. -ah je bil prizor, ki se je nudil iz-1 nenadcni družbi Metalci petardi 40, čim so jih odvrgli, zbežali brez' »ledu. Vse štiri petarde so se ras j počile z močnim pc-kom. Drobci pa so ranili k sreči samo Čoka in de klico Mianijevo. Oba ranjenca sta bila prepeljana z avtomobilom re silne postaje v goriško mestno bolnišnico. Nekateri ljudje, stanujoča v dotičnem okraju, so pravili, da so videli malo pred napadom gručo fašistov, ki je šla na tiho proti zidu, na katerem so sedeli rekruti. Dogodek je zelo vznemiril tamkajšnje prebivalstvo. Policiji ni se posrečilo izslediti storilce. Tudi proti komunist, krožku "Spnriaco'' pri Sv. Jakobu je bila vržena petarda, ki se je sicer raž-počila 7 močnim pokom, toda ranila ni nikogar. Tudi druge škode ni povzročila Petardo so vrgli fašisti, kot so zatrjevali očividca. Tatovi po poklicu. Pri nas v Gorici je pa res luštno. Popolnima svobodno se kretamo v vsakem oziru, še tatovi docela nemoteno izvršujejo svojo nepošteno obrt. Tako so tatovi te dm obiskali gospo Josipino Žnideršoč, stanu ječo v ulici Cesare Battisti št 5. Bila je namreč nekoliko odsotna. to priliko pa so porabili zii-kovci, da so vlomili skozi okno v stanovanje, ki je v pritličju, in so si vzeli za spomin s seboj zlato uro in škatljo v vrednosti 2300 lir. O tatr.vih — Rac pa-so (»rožniki dosegli te dni drog uspeh. Goriškim varnostnim organom Ata Božič se približuje. de je čas, da Vaši v domovini dobijo denarno darilo koje ste jim namenili poslati, da se Vas na Sveti dan hvaležnih src spominjajo. Pošiljatve se kopičijo in tudi poste so preobložene z delom, zato Vam priporočamo, da nam Vaše naročilo čimprej pošljete. Kajti, kdor prej pride, ta prej melje. Z našimi cenami in postrežbo boste gotovo zadovoljni FRAK SAKSFR STATE BANK 12 brtait st, m Tut < jadranske'banice > CUNARD & ANCHOR Dva velikanska parnika, kurjena z oljem i»ooo NARAVNOST V TRST' ton Razkošne kabine tretjega razreda z 2. 4 in 6 poste- to" ljami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Zaprt krov z ašetanje. DomaČa kuhinja. Vino brezplačno. Domača udobnost. Brez>>krbnost. Ugodno ootovanje. Istotako preo Cherbourga v osmih dneh v Jugoslavijo odplujejo vsak tor«k. AQUITANIA MAURETANIA BERENGARIA Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi lolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske y ameriških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Želim izvedeti za naslov svojega brara TONETA KRANJ C, doma iz Begunj pri Cerknici. Svo-ječasno je bival v Kichwoodu, Y»T. Va. Rojake prosom, če kateri ve zanj, da mi naznani njegov sedanji naslov, ali pa če sam Či-ta ta oglas, naj se mi oglasi, ker sem pred kratkim prisia iz s-ta-rega kraja in bi mu rada povedala marsikaj važnega od doma. Moj naslov jc: Rezi Kranjc, 1101 Norwood Rd., Cleveland. Ohio. (22-33—11) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal nas potoval-ai zastopnik Mr. ANTON SIMŠIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogo'-e naklonjeni. Slovenic Publishing Co SrmehJlne Hitra služba v Jugoslavijo. LA SAVOIE ........ 2. decembra ROUSSILLON ...... 11. decembra PARIS .............. 13. decembra LA BOURDONNAIS 26. decembra Izborne udobnosti — kabine za dve, itlrl In šest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — jedilnica, kadilnica, bara, brivnlca, odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino In pivo brezplačno, godba, ples. Postrežniki aovore slovensko in srbsko. Najstarejša kompanija. ki prevala Jugoslovanske potnik*. Posebni parnlškl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh. Za navoalla se oalastte pri lokalnem French Line agentu ali v KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani, jjgr* Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO„ 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi m izračun j en je obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New Tork ^Ifn^ZflS