Štev. 6. V Mariboru 7. februarja 1878. Tečaj XII.
Izhaja vsak četrtek
n velja s poštnino vreii in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. , pol leta I „ 60 „ , četrt leta - „ 80 ., Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Biscbofbof.) Deležniki tisk. društv;. dobivajo list brez p"-sebne naročnine
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračaje, neplačani listi se Ee sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice . če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Novo nadačenje petroleja.
L. 1871. je minister grof Hohenwart odstopil in v državni kasi zapustil še nekoliko denarjev, potem, ko so bili že vsi stroški pokriti. Za njim je nastopilo prav liberalno-nemško in ustavoverno ministerstvo: knez Auersperg-Lasserjevo. To pa še ni nikoli kaj zapustilo imetka v kasi ob koncu leta, vselej mu je zmanjkalo po 20, 30, 40 in 50 milijonov ter jih z tem skušalo pokrivati, da je nove dolgove državljanom nakapalo, stare dače pozvi-ševalo ali celo nove dače nalagalo. Toda mini-sterska stranka v državnem zboru je državne stroške guala vedno na više, ravno tako, kakor ogersko ministerstvo Tiszajevo. Oboje ministerstvo je samo zadnji 2 leti napravilo 460 milijonov dolgov pa še ne morejo shajati in segajo po novih dačah. Dogovorili so se naši in ogerski ministri, da hočejo nadačiti kavo (kofé) in petrolej z povišanjem col-nine. To je pa celó naše ustavoverne poslance streslo in so ministrom odločno izpovedali, da temu ne bodo pritrdili; bojijo se namreč zamere pri svojih večjidel mestnih volilcih, ki bi po novi dači na kavo in petrolej vendarle utegnili tako zadeti biti, da bi se jim o pogubnosti liberalizma oči odprle. Ko so ministri to videli, so nevoljni postali in rekli „dobro, tedaj pa nečemo več ministri biti" in so brž svoj odstop cesarju naznanili, ki so odpoved tudi sprejeli. Sedaj so pa liberalni poslanci bili v zadregi. Cesar so zahtevali, naj se pričeta nagodba z Ogersko brž dožene, ali nobeden človek se ni našel, ki bi se upal tega lotiti; vsak je djal: stari ministri so nagodbo pričeli in zamotali, naj jo še izmotajo in skončajo. Razun tega se liberalci^ bojijo tudi za svojo nadalejšnjo go-spodstvo, če željam svitlega cesarja ne vstrežejo in nagodbe brž pod streho ne spravijo. Zato so se zmenili med seboj in z Auersperg-Lasserjem, potem tudi z magjarskim ministrom Tiszajem in tako se je zgodilo, da so stari ministri zopet svojo službo nastopili in od cesarja bili v njej potrjeni. Staro ministerstvo je torej zarad dače na kavo in petrolej padlo, pa zopet vstalo in bo Avstrijo z
novim davkom brez dvombe skoro osrečilo in, če zopet kaj zmes ne pride, nemško-magjarski dualizem za novih 10 let potrdilo.
Colniua, vržena na kavo, bila je različna. ; Do 1. 1852. se je pobiralo 23 fl. od 100 kilo, do 1. 1856 pa 21 fl. in do letos 16 fl. To colnino hočejo naši nemški in tudi magjarski ministri zvišati do 24 fl. tedaj za 8 fl., ki se bodo morali v zlatu plačevati. Ker pa nimamo zlata, ampak papir, zato bo še treba 20% nadavka dolagati. Iz tega je pa razvidno, da se bo kava jako podra-žala, kar si naj za ušesa zapišejo posebno tisti kavopivci, ki so do sedaj za liberalne poslance toliko goreli in noreli; naj se tem lepo zahvalijo, kedar pridejo domov, n. pr. Seidlu. Močno nadačen bo tudi sedaj toliko potrebni petrolej. Razun velike gosposke in hribovcev, ki si z treskami svetijo,
• rabijo skoro vsi ljudje petrolej za svečavo. Vsi ti bodo precej občutljivo zadeti z novo colnino na petrolej, kojega se sedaj največ iz Amerike k nam dovaža. Petrolej se nahaja tudi pri nas na Gališ-kem. Ali to olje se ne da tako dober kup iz zemlje dobiti pa tudi ne tako lepo čistiti, kakor ame-i riško. Pri nas stane priredjenje petroleja 2 fl. 100 kilo, v Ameriki samo 60 kr. Na Dunaju velja sedaj 100 kilo ameriškega petroleja 18 fl. potem colnina 1 fl. 50 kr. in 50 kr. posoda in nadavek za srebro, tedaj skup 20 fl. v bankovcih. To hočejo ministri prenarediti. Oni tirjajo, da se ima 100 kilo z posodo vred računiti in potem 8 fl. colnine plačati v zlatu. Ako 20 kilo odračnnimo za posodo, tedaj je na 80 kilo vrženih zlatih 8 fl. kot colnina, ali na 100 kilo 10 zlatih goldinarjev. Ker pa zlata naši trgovci nimajo, ga bodo morali kupiti ali, kar je vse eno, doplačati 20% nadavka, t. j. za 10 zlatih goldinarjev dati 12 v bankovcih. To se pa reče toliko, kakor: petrolej, za kateri sedaj pri 100 kilo plačujemo 2 fl. v papirju colnine, bo vsled pozvišanja te colnine na 12 fl. v papirju po-dražen za 50%. Brez dvombe bo to veliko nevolje pouzročilo in mnogi bodo šli svojih starih svetilnic | za repno olje iskat. Petrolej bo predrag. Finančni I minister upa po novi dači dobiti kakih 9 milijonov,
ker se je 1. 1875. iz Amerike k nam pripeljalo 807.496 meterskih centov petroleja. Mogoče, da bo sprva toliko dobil, ali dolgo ne bo tako ostalo. Podražanega petroleja se bo menje kupovalo, menje dovažalo, in zato bo tudi znesek pri colnini lezel nazaj. Morebiti ga bo naposled še menje, kakor sedaj. Avstrijsko prebivalstvo pa ima zopet precej občutljivo priliko nadrobno premišljevati in zamaknjeno občudovati preljubeznjive dobrote liberalnega gospodarjenja.
Gospodarske stvari.
Gosenica prstanica ali srebernica (Gastropacha nenstria) huda sovražnica raznim sadunosnim drevesom.
M. Gosenica srebernica je nevarna sovražnica skoraj vseh naših sadunosnih dreves. Popolnoma odraščena je po 4—5 centimetrov dolga, prav vitka, z tankimi, drobnimi dlačicami pokrita, lepo svitlomodra, z rudečimi progami kinčana, ki v ravni črti po hrbtu tekajo in ji v njenih pisanih in čistih barvah lep pogled dajejo. Glava je svitlo modra, okrogla, z dvema črnima očesnima pikicama. Gosenica prav brzo teka. Konec majnika se rodovine razkropijo in posamezne gosenice živijo vsaka za se. Meseca junija si poišče mesto na nekaj bolj skritem kraju in se zaprede, naredivši okoli svoje bube, ki je prav mehka in nježna, gosto, belorumeno zavojo kakor kokon sviloprejke. Kdor je ne pozna, jo ima dostikrat, slasti, če jo na kakem murbinem drevesu najde, za bubo divje sviloprejke. Zavoja se trdno drži in je z neka-košnim rumenkastim prahom kakor potrošena, ki je, če ga nekaj napihneš, kakor tanka moka videti. Iz temnorujave bube se sred julija in nekaj pozneje svitlorujavi ponočni metulj srednje velikosti razvije, z širokimi rujavimi poprečnimi progami na gornjih perutnicah in z tankim barvinim prahom. Šteje k ponočnim metuljem in zelo hitro leta tako, da ga je težko, da si tudi ga je obilo, vjeti. Samica leže jajčka okoli poletnih letorasti, na rodovitne mladike, včasih na plodove recelje slasti grušek v podobi biserovega obročka v polževih črtah tesno drugo poleg drugega. Jajčne kopice delajo rekel bi prave ovratnike okoli tenkih mladik, ker so posamna jajčka po koncu stoječa v neko poprijemajočo se tvarino kakor vlita. Ta tva-rina se z časoma strdi in tako močna postane, da poči in odskoči, če se obroček razcepi. Jajčka so prav umetno v rečeno tvarino vlita, vendar pa osi goseničarici pristopna, ki svoja jajčka v gosenična jajčka polaga, tako da jajce v jajcu leži. Jajčni obroč ima trdo, pološeno lupino in se lesa tako trdno drži, da se le prav težko od njega odluščiti da. Jajca pretrpijo mraz od 20 in še več stopinj in prenašajo vse nezgode vremenske. Ker je obroč
svitlo siv kakor večina kože jablànina, ga je na prvi pogled težko na mladiki zagledati in zapaziti. Ko pa se oko le nekaj navadi, ga ne bode več lahko zgrešilo in v nekih minutah so brajde in mlada drevesca tega siluega škodljivca sadunosnih dreves lahko obrana. Od tega jajčnega obroča, ki je lepo in pravilno kakor prstan narejen, ima ta gosenica ravno svoje ime gosenica srebernica ali prstanica. Obroček je 1 i/i—2 centimetra dolg in ima okoli 200—300 jajčkov. Vendar se pa tudi nahajajo obroči, ki jih po 400 in več imajo. Ti obročki se morajo skrbno in marljivo zasledovati in z mladikami vred, na kterih se nahajajo, porezati in sožgati. Nahajajo se večidel na peščenem sadju slasti na jablanih, včasih pa tudi na črešnjah, slivah, breskvah itd. Pet takih jajčnih obročkov na jednem drevesu je zadosti, da iz njih izvaljene gosenice celo drevo ugonobijo. Najbolje je te zalege iskati od novembra do marca in aprila, ker so v tem času naj lajše najti in ker tudi še niso izlezle. Spomladi goseničice iz jajčkov izlezejo navadno malo kes-neje ko one glogovega belina. Sprva so skoraj črne, postanejo pa po prvem levljenju svitlejše in z časom lepo svitlomodre in prižaste. Prvi čas živč skupno v zaprejkab, ktere si na vejicah na-predejo ; pozneje pa že živč bolj razkropljene in so le zvečer in ob hudem vremenu v vejnih rogo-vilah, da se tako mrazu branijo. Zjutraj se razkropijo na vse strani na pašo in omulijo dostikrat v jednem dnevu listje cele velike veje. Brž ko je veja gola, jo zapustijo in se preselijo na drugo, dokler da tudi to papasejo. Tako vganjajo naprej, dokler da se zapredejo. Jih pokončati, ker se v vejnih rogovilah zbirajo, ni ravno pretežavna stran. Kamor se z roko ne more seči, da bi jih z debelo cunjo pomučkal, se pomažejo z močnim žajfinim lugom, apneno vodo ali petrolejem itd. Tudi s streljanjem z smodnikom samim se morejo pokončati. Ker se pri bližnji nevarnosti brž na tla spustijo, da bi se tako otele, je treba pri pomazanju previdno in rahlo postopati in tudi varovalno platno pokladati, ker sicer begunke kmalo zopet stara prebivališča poiščejo in tako škodo nadalje delajo. Ko so že odrastle in se po drevesu razkropile je treba varovalno platno okoli debla oviti, drevo stresti, da tako z njega počepajo in se pokončajo. Brž ko so popadale na tla, hočejo zopet na drevo nazaj splezati. Dosti lajše in boljše je jajčne obročke poiskati, porezati in sožgati. Za to delo so naj pripravnejši dečki 10—12 let stari, ki radi po drevju sem ter tje plezajo. Na velikih drevesih se jim^ morajo v pomoč goseničje škarje v roke dati. Ce se jim majhno plačilo v odmero poda, oblezejo kmalo kakor veverice vse veje in pokončajo vso to silno škodljivo zalego. Ob istem času, ko se zalega gosenice prstanice išče in pobira, morejo se tudi svalki iz suhega listja, ki po vejah sem ter tje visé na brajdah, grmičevju in dréVju pobrati. V teh svalkih je večidel zalega dreves-
nega belina poskrita. Treba je pa to delo rano spomladi opraviti, predno drevje listje požene. Pozneje je to delo težavnejše. Mali trud stoterni sad prinaša.
Poziv k pristopu v mariborsko bnčelorejsko drnštvo.
Že v starodavnih časih so se slavjanski narodi in posebej naši preddedje v tukajšnjih slovenskih pokrajinah radi z bučelorejo pečali in dandanes so nam Rasi v celem svojem obširnem cesarstvu v tem oziru lep izgled, ker oni čislajo bučelorejo ter jo kot lep pripomoček svojega blagostanja imajo. Žalibože to pri nas ni tako, in ne dá se tajiti, da pri nas z malimi izjemki bučeloreja le bolj hira, kakor napreduje, to pa v veliko škodo našemu narodu. Obžalovanja vredna je ta prikazen, ker v sedajnih trdih časih prosto ljudstvo od dne do dne bolj uboža in v večje denarne stiske zabrede, kterih žalosten nasledek je le pregosto popolna nemarnost, pijančevanje, obup, razna hudodelstva in sploh nekrščansko življenje.
Vsaj nekoliko bi se te nezgode gotovo zabra-nile, ako bi se med prostim ljudstvom umna bučeloreja vpeljala. Kajti marsikteri bučelorejec je že samo pri tem poslu obogatel in le redko je slišati, da bi marljivi bučelorejec služil grdim stra-stim. Vendar umna bučeloreja bi se morala vpeljati. Zakaj malo let je sem, kar seje pri bučeloreji z novimi, izvanrednimi iznajdbami celó nezaslišan napredek dosegel, tako, da se vsak, kdor po najnovejših, bučelorejskih načelih ravna, vsako leto na zdaten dobiček skoraj gotovo zanašati za-more. Temu je pa sevéda znanja z bučelami ravnati treba, ktero pa našemu ljudstvu še skoraj popolnoma pomanjkuje. To znanje razširjati, bučelo-rejce vsekako podpirati, rejo bučel z vsemi pripravnimi pripomočki povzdigniti, to je naloga mariborske bučelorejske podružnice. Da podružnica to nalogo izvrši, si bo prizadevala pozvedeti, koliko je bučelarjev in panjev pred vsem v mariborskih dveh okrajih, to pa deloma zato, da se vspeh društvenega delovanja ob koncu leta jasno pokaže, deloma pa, da društvo stanje bučeloreje na tanko spozna ter na tej podlagi svoje delovanje širi. Dalje bo društvo tukaj v Mariboru precej napravilo izgleden bučelnjak, tako vstvarilo središče, na kterem se zamore teoretičen in praktičen poduk o bučeloreji deliti, znabiti bogoslovcem, učiteljskim pripravnikom, učencem vinorejske šole in sploh vsem, ktere stvar zanima, ali kteri sploh kake vednosti o bučeloreji si pridobiti želč. Koncem bo društvo iz omenjenega središča opozorilo vse ude na najnovejše iznajdbe in koristne na-redbe, ter jih udom po najnižejši ceni priskrbelo in storilo vse, kar zamore ljudstvu veselje in ljubezen do bučelic vdehniti.
Vsak tedaj lahko previdi blagi namen in blago nalogo društva, zato vabimo vse, kteri imajo
srce za naše ljudstvo, posebno prečastito duhovščino, gg. učitelje in vse, kterim njih služba ali izobraženje to pripušča, pristopiti društvu, ter tako gmotno ali duševno k dosegi društvenega namena pripomagati. Pristop se naznanja ustmeno ali po poštnih nakaznicah g. doktorju Terču, predsedniku društva v Mariboru, po kterem se bodo potem udom društva dotične tiskovine pošiljale. Znesek za podpirajoče ude znaša 2 fl., za sode-lajoče ude 1 fl., na leto za utemeljitelje društva 10 fl. enkrat za vselej.
Filip Terč, doktor zdravilstva, France Brelih,
predsednik.	c. k. profesor.
Tržne novosti. Kupčija s zrnjem zadnji čas nekoliko zopet ponehava; cena pšenici, rži in ovsu ali zobu je maličko stopila nazaj; ječmen je od 5—10 kr. dražji; kuruza je pri stari ceni ostala. Da bi tukaj znatnega zboljšanja bilo pričakovati, to ni verjetno. Rusko turška vojska je prenehala in se bode iz Ruskega zamoglo še več zrnja v zahodno Evropo prepeljati, kar bo našemu zrnju ceno gotovo še bolj potisnilo nazaj; vsaj nekoliko. Zimine se kažejo do sedaj še povsod zdrave, nepoškodovane. Seno in slama pa vedno in lehko kupca najde. Jako živahno kupujejo deteljino seme, ki je pri ceni precej pridobilo; štajerske detelje 100 kilo velja 48—56 fl., lucerne 60—70 fl. Posušene slive ali češplje so drage in se močno *po njih poprašuje, zlasti na Dunaju; Klavna goveja živina je nekoliko bolj draga postala, teleta, ovce, svinje se pa čedalje bolj slabo plačujejo. Vino sedaj pretakajo, kupčija ni znatna, se bo pa meseca marca in aprila bržčas zboljšala. Stara, močna vina vendar dobivljajo mnogo kupcev iz Nemškega, posebno iz Mtinchen-a in Hamburga. Cena novemu vinu je različna: ogerskemu belemu 10—15 fl. rudečemu pa 14—16 fl. hektoliter. Trs je menda po goricah povsod zdrav. O pritožbah še nismo j nič ne brali ne slišali!
Sejmovi na Štajerskem. 12. febr. Gomilica; 14. febr. Rače, sv. Duh poleg Središča, Ponkva, Brežice, Žavec; 16. febr. Buče.
Dopisi.
Iz Maribora. (Šolske sestre — okrajni z as t o p.) Z odlokom dne 26. t. m. je c. kr. na-mestnija v Gradcu dovolila, da smejo mariborske šolske sestre vstanoviti dvarazredno privatno dekliško šolo v srenji „Celjska okolica". Hvala in zahvala c. kr. namestniji! Kolikor slišimo, bo „Celjska okolica" sestram v najem dala srenjsko hišo tik stopnic k kapucinskemu samostanu. Posebni za krščansko izrejo navdušeni dobrotniki ! bodo vzdrževali tri sestre učiteljice. Za eno učiteljico so milostljivi knez iti škof predobrotno ob-i ljubili letno plačo 200 gld. Bog Jim povrni! —
/
t/.'í^i
Občno prepričanje med našim kmetskim ljudstvom je, da okrajni zastopi, vsaj kakor so sedaj sastav-ljeni, druga niso, nego draga in še prav nepotrebna reč, prav peto kolo v itak grozno zamotani upravi sredi ees. kralj, okrajnih glavarstev in jikovih komisarjev in pa med deželnim odborom. Nekateri okrajni zastopi prav z denaiji pometajo. Zastop mariborskega okraja, kder Seidl in jegova garda komandira, zahteva za leto 1878 celih 25.557 gld. 53 kr. Deželna kasa mu bo dala 3393 gld. 43 kr. v podporo za okrajne ceste I. reda, potem za št. Jakobsko cesto II. reda 2000 gld., naposled še 200 gl. zmore iz raznih dohodkov, ostalih 19.963 gl. 10 kr. bo se pa iz okraja iztirjalo z doklado 9 °/0 (222.004 gl. znaša za 1. 1878 predpisana direktna daca) tako, da bo še ostalo k letu 17 gl. 26 kr. Stroški so pa tako razdeljeni: 1) za okrajnega tajnika ali pisarja 500 gl.; 2) za okrajnega nadzornika stez ali „štrossenmojstra" 360 gl.; 3) stroški za popotovanja (komu, Seidlu?) 500 gl. No, to so nam dragi okrajni popotniki. Dalje 4) najem-ščina za prostorije, kder zboruje okrajni zastop, 440 gl. To je celó odveč. Okraju lastnina je veliko poslopje, kder je bil nekdaj okrožni prezi-dent (Kreispräsident), zakaj pa ondi niso nameščene kancelije okrajnega zastopa? Potem 5) potreba za kancelijo 180 gl. Čeravno so šolski strbški sedaj vrženi ua celo deželo tako, da vsak posestnik plačuje 7 °/o šolninske doklade brez ozira na to, ali ima za šolo otrok ali ne, vendar so varčni (?) naši okrajni zastopniki nam še po-8ebič za šolo naložili 6) 1430 gl. 97 kr. Namreč 5 štipendij po 120 gl. za učence na vinorejski šoli, 4 štipendije po 150 gl. za učiteljske pripravnike , za okrajni šolski fond 130 gl. 97 kr. kot rešitev za učiteljsko zbirco, in naposled „Verschiedene Schulkosten" 100 gl. Tedaj „Verschiedenes" t. j. za razne šolske stroške 100 gl. Komu bo neki Seidl teh 100 gl. dal in zakaj? Dalje 7) za siromake 200 gl. Seidl oče siromakov! Dalje 8) za okrajne ceste I. in II. reda 15421 gl. 45 kr. To je veliko denarja, ki ga moramo okrajišniki v suhem plačati; prej smo pa lehko plačevanje s tem odvrnili ali zmanjšali, da smo sami hodili velikih x;est navažat in popravljat, ki pa zarad tega niso bile slabše, kakor so sedaj! Čuditi se moramo kmetje, da ves okraj plačuje 9 po 200 gl. na leto za mariborsko „feuerwehr" ali za svobodno gasilno društvo. Ali ta podpora ni prevelika, vsaj sedaj, ko ima imenovano sicer vse hvale vredno društvo vso potrebno spravo že priredjeno?
10)	Dače 1. 1877 se je odpisalo 2825 gl. 11 kr.
11)	Nevplačanih doneskov 1. 1878 bo 3000 gl., kar Seidl že za naprej celó na drobno vé, in na posled 12) zopet neizogibni „Verschiedenes" 500 gl. Lani se je Slov. Gospodar" kregal, ker je našel za „Verschiedenes" 3000 gl. Zato je pa letos vendar še le hud, Zakaj je 500 gl. Kajti tudi 500 gl. ni mala reč za „Verschiedenes". Toda videti je, da so se okrajni zastopniki poboljšali
i za 2500 gl. So se li Slov. Gosp. vstrašili, ali zaje kde drugod tiči ? Prihodnjič bodemo razlagali po-sebič stroške za okrajne ceste I. in II. reda.
Iz Šmartina pri Slov. Gradcu. (Nova šola.) Smartinska nadžupnikovina je v prejšnjih časih zarad dobrega učitelja posebno slula. K pokojnemu učitelju Tančer-ju so tudi mnogi Slovenjgradčani v šolo hodili. Pa kakor se je v novi šolski dobi večjidel vse spreobrnilo na slabše (zlasti na Slovenskem), tako je tudi z našo šolo. Plača učiteljska se je postavila v 4. ali zadnji razred , čeravno je poprek znano, da se na deželi teže izhaja, ko po mestih. Zato pa tudi ne dobimo nobenega podučitelja, in ako se že kateri oglasi, vendar ga c. kr. deželni šolski svet ne sprejme. Lanjskega leta smo najeli drugo šolsko izbo, dali napraviti klopi, in zdaj tam nihče ne podučuje. Radi bi vedeli v čem smo se gospodom v nemškem Gradcu tako zamerili, da^ nam vsakega prošnika odbijejo? Ako je lani v Smarji (pri Erlachsteinu) zamogla neka učiteljica ročnih del vso leto opravljati začasno podučiteljsko službo, zakaj bi se pa to pri nas ne moglo zgoditi ? Ce na nekterih šolah podučujejo dosluženi vojaki, zakaj je pa potem j c. kr. dež. šolski svet odbil prošnjo nekega ne-izprašanega podnčitelja kranjskega, kateri zarad svojega večletnega podučevanja vendar v šoli več razume od vojakov korporalov? Mi kmetje s kraj-uim in okrajnim šolskim svetom zdaj svobodno zapojemo: „O mein lieber Augustin, das Geld ist hin, alles ist hiu." Kaj imamo zdaj govoriti pri šolskih rečeh — čisto ničesar. Plačati in zopet plačati, to že to! Sedaj imamo precej spretnega učitelja, pa kaj to pomaga, ako ima dopoldne nad 100 učencev, in ravno toliko popoldne ? Pa ne misli svet božji, da nam naši nemški dobrotniki niso tudi milostljivi ? Bog obvari, da bi to trdil, kajti hočejo nas po vsej sili osrečiti se šolo na Brdab. Beseda brde je že sama ob sebi vsakemu Slovencu znana, da pomeni brege. Zlasti pa mi Smarčani vemo, da „Brde" niso tako ravne, kakor jih g. inšpektor ua „mapi" vidi. Ako že veliko otrok poprek v Smartin ne more po zimi v šolo, tem meuje še na Brde. Rad bi videl, kako bi g. inšpektor po Brdah zdaj v zimskem času brez „krempižlarjev" inšpektoval? Zato pa tudi šole na Brdah nečemo!
Iz Koroškega. (Liberalna doba) pri nas je se začela 1. 1863 z volilnim redom za deželni zbor koroški tako, da poslanci mest in trgov v liberalni edinosti s poslanci velikega posestva in trgovske zbornice lehko delajo s kmetskimi, kar hočejo, zlasti ker so naši kmeti skoro povsod tako zabiti, da volijo liberalne kandidate. Po tem takem voli vsakih 10 velikih posestnikov z 5083 fl. dače, potem vsakih 11886 mestjanov in tržanov z samo 3829 fl. davka ravno toliko poslancev, kakor 20746 kmetskih ljudi z 41.874 fl. dače — namreč 1 poslanca. Pri dači in rekrutiringi je torej kmet prvi, pri volilni pravici pa zadnji. Ko bi liberalni
poslanci vendar le dobro gospodarili, vsej deželi na korist, človek bi še blizu toliko ne nevoljival. Toda slabše gospodariti, kakor se je to godilo v liberalni dobi pri nas, skoro ni mogoče. Gosposk, voljenih in nastavljenih, so nam v deželo spravili, da živa duša ne ve več kam ž njimi in kde se ima vsak že oglašati in odgovor dajati. Za žan-darje in policijo se veliko potroši, in vendar je varnost življenja in imetja čedalje menjši. Za steze, mostove in popravo raznih vodinih strug se potroši po 32.000 fl. na leto, da bi pa bile ceste itd. znatno boljše od prejšnjih, to bo težko kdo trdil. Prejšnje šole so nas malo tisoč goldinarjev stale, sedaj pa je vsako leto treba že 260.000 fl. To je za našo malo in sploh bolj ubogo deželo presilno. Vrh tega so nam naše stare katoliške šole s par paragrafi spremenili v brezverske, šolarjem naložili 8 šolskih let, starišem pa občutljivih kazni za mudno pošiljanje otrok v šolo; zastran šolske molitve, meše, prejema sv. zakramentov, ni več tako, kakor je bilo poprej; pogosto so stavili šolske palače in srenje v dolgove do grla zakopali. Pol milijona se je na posodo vzelo za stavljenje nove norišnice in sedaj jo morajo že popravljati. Leta 1863. v začetku liberalne dobe, smo shajali z 298.709 fl. za deželne stroške ter smo imeli samo 48% deželne doklade; letos je vse drugače; letos je treba 78 % deželne doklade, da se pokrijejo vsi deželni potroški znašajoči 564.787 fl. Kdor to ve in še voli, kakor do sedaj, liberalne kričače, ta je svojo pamet zapil, ali nje nikoli imel ni !
Od štajersko-ogerske meje. (Prekmurom.) Čitajoč prekmurskega „Prijatel-a" zapazil sem veliko željo naših ogerskih Slovencev po večjem izobraževanji v našem slovenskem jeziku. Te želji in glasi pa izhajajo, kakor je citati v omenjenem listu, več od cndotnega zavednejšega prostega kmeta, nego od gospodskih ljudi, ki žalibog le v magjarski rog trobijo. Zato zaslužijo ti glasi oso-bito pozornost domoljubov to stran Mure. Rad bi človek sam v dotike prišel z brati svojimi in dajal jim svete, kako naj bi se izobraževali. Žalibog, da kdor ima voljo dobro pa prilike dobre nima. Drugače pa je z našimi kmeti to stran Mure. Oni, ki so hvala Bogu, zlasti nekateri, že precej omikani, in to po knjigah družbe sv. Mohora, po „Gospodarju'1, pridejo večkrat skupaj s Prekmurci. Naj jim torej sedaj svetujejo, da se tudi Prekmurci vpišejo v to naše društvo, ki je prekoristno. Ako bi jim domači župniki ali učitelji tega ne preskrbeli, naj pridejo b križevskemu ali ljutomerskemu župniku, ki bodo radi jih sprejeli.
Iz .Šmarije. (Priden trgovec — grdo oderuštvo.) Dobili smo semkaj novega trgovca, g. Lešnika, katerega smo vsi veseli, nekaj že zato, ker je ta novi trgovec narodnjak in vseskozi poštenjak, nekaj pa zato, ker za prejšnja dva trgovca nihče pri nas veliko ne mara, ker spadata med nemškutarje, turkoljube in sv. Cerkvi ne preveč
prijazne ljudi. Novi trgovec prodaja dobro blago vsake sorte, daje pravično vago, nastavlja nizko ceno. Torej se pa ni čuditi, ako vse k njemu vre, kar tudi po pravici zasluži. Narodnjak in poštenjak naj med Slovenci dobro kupčuje. — Neka gospa M. K. je 9. nov. 1877 posestniku Tomažu Leberju posodila 200 gl. s tem pogojem, da dolžnik nima plačati nobenih obresti, pač njej pa izplačati 400 gl., če posojenih denarjev v 3 mesecih, t. j. do 9. februarja 1878 ne vrne. Siromak seje tresel noč in dan in je na svojo največjo srečo denarje še o pravem času vrnil, sicer bi imel plačati dolga 200 gl. in 200 gl. činža od '/4 leta, t. j. 400 procentov. Dragi rojaki, kedar bodo prišli novi kandidatje za volitve v deželni zbor, vzdignite se in prašajte jih, ali prosite jih, naj skrbijo za postave zoper oderuštvo, da ne bodo sodnije primorane oderuhom pomagati ubogih ljudi do belih kosti odirati. Omenjena gospa je imela dolžno pismo legalizirano in za vknjiženje dobro priredjeno. Ogibajmo se takih strašnih oderuhov, bežimo pred njimi, da v nesrečo ne zabredemo! Tudi bo dobro, da kristijani pomislijo, kako daleč jih je lažnjivi liberalizem že samo v tej reči zapeljal od Jezusa Kristusa, ki pravi: „Kateri bo tebe prosil, temu daj, in kateri bo hotel od tebe na posodo imeti, ne odvrzi ga!" Mat. 5, 42. „posodite tako, da nič iz tega nazaj ne upate" Luk. 6, 35. po prestavi Jurija Japel-na.
Od Ptujske gore. (Ura.) Res je, da nas ura spominja na hitro minljivost časa, ter nam kaže na naše kratko življenje. Morebiti se naši ljudje tega spomina bojijo, ker nečejo cerkvene ure popraviti ! Pri vseh farnih cerkvah imajo uro na zvoniku, le pri nas nje ni. Zvonik so sicer popravili, uro pa čisto potrli. Ko bi le vsi farmani tako za cerkev skrbeli, kakor g. Kozoderc iu č. g. župnik, uro in kar je treba, bi davno že imeli.
Iz Jarenine. (Redka slovesnost.) Dne 28. jan. sta v Jarenini Janez Šabeder, rojen 5. dec. 1803. in njegova žena Marija Donko, rojena 4. dec. 1803 — med njima, kakor krstne bukve pričajo, ni bil nobeden krščen — in Donko Janez rojen 15. maj. 1808. in njegova žena Terezija Šabeder, rojena 27. avg. 1806 — še vsi čvrsti, — vini-čarja admontskih vinogradov, obhajala 501etnico svoje zakonske zaveze ali zlato gostuvanje. Lepo število 42 sinov in hčer, vnukov in vnučic ju je veselo spremljalo v cerkev, ktera je bila polna ljudi. Pri obnavljanju zakonske obljube in pri nagovoru č. g. dekana se je marsiktera solza veselja in hvaležnosti lesketala v očeh pričujočih. Zanimiva je bila slovesnost, ker sta jo obhajala brat Janez in sestra Marija Donko in pri tem bi pristavil, da se je spolnila jima in drugim obljuba četrte zapovedi, po kteri vsa družina v lepi za-stopnosti in ljubezni živi, povsodi priljubljena. Omeniti moram posebno zasluženje in hvalo omenjenih zakonskih. Šabeder je namreč že 47 in Donko 37 let viničar na admontskem posestvu in sta zadovoljna v svojem stanu. Prelep vzgled v
sedanjem času, v kterem veliko viničarjev vsako leto spreminja gospodarja v lastno in njegovo škodo. Mogoča pa je tako dolgoletna služba, ker sta oba po kristjanskem pravilu zvesta v djanju in delu, marljiva, pohlevna in varčna. Dokaz nam je to tudi, da pod duhovnimi gospodi ne more služba tako huda biti, kakor brezverni kričači trdijo. Mora pa tudi gospodar, ako hoče dobre služabnike imeti, jihovo zvestobo priznati. Tako so tudi zasluženje dobrih viničarjev priznali posebno na dan slovesnosti zlate poroke mnogo zasluženi, izvrstni oskrbnik admontskega posestva na Jare-ninskem dvoru, č. g. Fettinger, in so pripravili jima in vsem družnikom prav lepo veselico!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Kakor volilni shod pri sv. Lenartu, tako tudi zbor kat. polit, društva pri sv. Juriju na Savnici. 27. jan. ni proglasil kandidata. Iz dopisa v tej reči doposlanega smo poizvedeli, da se je le v obče govorilo o lastnostih prihodnjega poslanca, kakoršen bi sodil za tamošnje slovenske okraje. Sicer pa je dobrih kandidatov slovenskih težko dobiti, ker se poklicani rado odtegujejo. Volilni odbor v Mariboru si na vso moč prizadeva ohraniti potrebno nam složnost ter je do sedaj samo 5 kandidatov določil. Zastran ostalih še dogovori niso skončani. Občni shod bo v Maribor sklican, ko bodo volitve razpisane; prej ne kaže! Pri volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico na Kranjskem so v skupini obrtnikov zmagali Slovenci: Pakič, Perme in Rudholzer, v skupini trgov-vcev pa so prodrli nemčurji, ker je okoli 100 trgovcev ostalo doma; to je zopet žalostno znamenje politične omahljivosti; sramota za kranjske trgovce, ki so se od ubogih krojačev, črevljarjev itd. v narod-njaštvu prekositi dali. — Slovenska lista: Slovenec in Narod bila sta ob enem zopet konfiscirana. — V Trstu so par lahonov, ki so se na den smrti Viktorja Emanuela grdo in veleizdajno obnašali, obsodili na 4 in 8 mesecev zapora; prav se je zgodilo tem grdobam! — Svitli cesar so turškim beguncem Carigradu podarili 10.000 fl. — Ministerstvo Auersperg-Lasser je zopet dobilo od cesarja nalog prevzeti poslovanje in zlasti nagodbo z Ogersko dokončati. V državnem zboru se bo torej brž začelo razpravljati o novih colninskih tarifah; ogerski zbor jih je že sprejel, čeravno samo z 19 glasov večine. Malo je manjkalo in tudi Tisza bi bil propal. — Lani je naš finančni minister prejel 91 milijonov gold. direktne dače; toda obresti za državni dolg so še večji, znašajo 105 milijonov. — Bakrenega denarja bodo izkovali, 500.000'/, krajcerjev in 400.000 krajcerjev. — Mnogo srenjskib zastopov, med njimi tudi mestni mariborski, odpošilja prošnje do državnega zbora, naj bi ta od ministrov nasvetovano novo in osebno prihodninsko dačo — Einkommensteuer — zavrgel.
—	Srenjam in okrajnim zastopom je od vlade došlo vprašanje, bi li zamogle srenje v slučaju vojske priskrbeti dovolj za vojaške vožnje potrebnih konjev. —
Vnanje države. Najvažniši Čin tukaj je ta, da so turški poslanci v četrtek 31. jan. ob šestih zvečer v Adrijanopelnu podpisali vglavne pogodbe premirja z Rusi, Rumuni, Srbi in Črnogorci. Kri-prelivanje se je povsod kmalu vstavilo. Turki bodo brž ruskej vojski izročili Erzerum, Ruščuk, Sili-strijo in Vidin. Za pravi mir se pa še le sedaj pogaja v Adrijanopelnu, Ruse zastopa general Ignatijev, Turke pa Server-paša. Glavne točke premirja so, da Turčija dovoli 1) Bolgarom samoupravo pod krščanskim knezom, ki sultanu plačuje vsako leto nekaj davščine, 2) Rumunija postane neodvisna in dobi nekaj turške zemlje, 3) Isto tako velja glede Srbije in Črnogore, 4) Bosnija in Hercegovina dobite to, kar Bolgarija, 5) Rusi dobijo Armenijo in ostanejo na Turškem, dokler sultan ni poplačal vseh ruskih vojnih stroškov. Pravijo, da je še več toda še tajnih pogodeb. — Ko je naš minister Andrassy omenjenih 5 pogodeb za-zvedel, je silno nevoljen postal, vsaj jegovi listi so se močno srdili, in je ugovor poslal ruskemu ministru •Gorčakovu rekoč: da nameravani mir ne velja nič, če prej Evropa in posebič Avstrija njegovih pogodeb ne odobri. Toda stari Gorčakov je zvita glava in je mirno odgovoril, da se rad spusti v dogovore o pogodbah miru, ki res Evropo ali Avstrijo zadevljejo. Vsled tega odgovora je grof Andrassy povabil vse velevlade, naj pošljejo svoje poslance na Dunaj v pogovor ali konferenco. No, med tem bo pa Gorčakov bržčas celega Turka imel v žepa. Rusi gotovo ne bodo veliko odjenjali in se pripravljajo na obrambo pridobljenega z vso silo. Car sam je rekel, ko je vojakom v Petrogradu naznanil premirje: „Čestitam vojakom zavolj premirja, vendar naše delo še dolgo ni pri koncu in biti moramo pripravljeni, da priborimo Rusiji stalen in častit mir." To so resne besede. Mnogi prorokujejo boj Avstrije in Angležev proti Rusom. — Da se stvari jako motajo, kaže to, da je greški kralj 24 ur po podpisanem premirju svojej vojski ukazal, marširati v turško Tesalijo in Epir. Vojska med Turki in Grki se je vnela.
—	Angleži se tudi močno orožajo, Italija ravno tako, Nemci in Francozi so pa itak vedno na boj pripravljeni. Če se modrim državnikom ne posreči razjarjenih ljudi pomiriti, utegnemo še iz dunajskih konferenc res dobiti strašno, svetovno vojsko vrh groba pobite Turčije.
Vojska za svobodo turških kristijanov.
Še ni preteklo 2 meseca po zgubi Plevne in turška sila leži ob tleh pred slovanskimi junaki; 31. jan. so Turki v Adrijanopelnu bili uslišani in se jim je dovolilo premirje na nedoločen čas. Do tistega trenutka se je še borilo na celem bojišču ; v Aziji in Evropi. Na morju pred Batumom so
rnski torpedi raznesli zopet veliko turško ladijo, vse je bilo hipoma uničeno; menje srečni so bili Rusi na kopnem, kder so Batum hrabro ali brez vspeha napali, zgubili so mnogo ljudi; Erzerum se je vdal 5. febr. vsled turške obljube pri sklepanju premirja. V Bolgariji je general Cimerman tamošnje Egipčane napal, 200 pobil in zagnal v Varno, 27. jan. vzel Bazarčik in 31. jan. prodrl do železnice, 4 ure od Varne. Cesarjevič se je polastil Razgrada in Osmanbazarja, Radecki je pa v Adrijanopel prišel 27. jan. Strukov isti den zajel pri Lule-Burgasu in Corli 200.000 Turkov, ki so bežali pred Rusi; vzel jim je 15.000 vozov, pobral vse orožje, ker so povsod grozno ropali in razbijali, in zapodil naprej v Carigrad, par dni poznej so prvi Rusi obstali ob Maimorskem morju in za-seli mesto Rodosto malo milj pred Carigradom. Srbi so prodirali vrlo v Kosovo polje; od Prizrena sem prilomasti 12000 mohamedanskih Arnautov. Ti prekrknejo srbske čete in se polastijo Vranje; toda kmalu se privali vse gosto Srbov, vzamejo Vranjo zopet, pobijejo veliko onih divjakov ter vjamejo Rasim-paso z 5 bataljoni^ peščev in 3 tabori kon-jikov. Zadnji so se bili Črnogorci, namreč 31. jan. ter so Turke blizuv Podgorice hudo potolkli in so že hotli udariti v Skadar, ko je došel glas, da je premirje sklenjeno. Ali vkljub temu še Turk ne uživa miru, novi sovražniki Grki so stopili na bojišče; 12000 Grkov je začelo marširati v Tesalijo in Epir. Ondi so Turke zgrabili in jim naskokoma vzeli Domoko. Kandijotje so proglasili združenje otoka Kandije z greškim kraljestvom. To je nova in velika zadrega za Turčijo. Kajti zraven slovanskih živi po njej največ greških kristijanov, namreč v Carigradu, Macedoniji, Tesaliji, Epiru, na otokih, v Mali-Aziji.
Smešničar 6. Cigan pravi ciganu: „Brate ni več pravice nasvetu." „Pač res odgovori drugi, če bi bila še pravica na svetu, gotovo bi bili naju že davno oba obesili."
10..500 fl. konkurenčnih stroškov razpisanih! G. Kaučič je torej sredi katoličanov stanujoči odpadnik od katoliške vere, ker se je pri gosposki proglasil za brezvernika! Kot grajščak ima bržčas tudi kaj služabnikov, delavcev itd. ti menda vendar niso tudi sami brezverniki ?
(G. Valentin Brence) nadučitelj velenjski ni bil nikoli dopisnik „Slov. Gosp."
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Vrečko, opat, 10 fl. (poprej že 100 fl.), Žehel 22 fl. (poprej že 40 fl.), Mikuš 11 fl. (vstn. dpi.), Mar-tinko 11 fl. (vstn. dopl.), Krener 11 fl., Verk H. 2 fl. (letn.), Zmazek 1 fl. (letn.).
Dražbe 9. febr. Jakob Parašuh v Podsredi 500 fl., Jož. Pijavec v Cireku 675 fl., Leopold Sobovič v Ljutomeru 5484 fl., Miha Starčič v Jere-slavi 711 fl.; 13. febr. Marija Rojko v Litenbergu 3000 fl., Blaž Strigl 900 fl. v Gornjemgradu; 14. febr. Jera Bedrač v Dražencih 975 fl.; 15. febr. Liza Vidovič v Cirkulanah, Anton Peršob v Sta-rošincih; 25. febr. Neža Simenko v Pobrežji 820 fl.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
1 HI. = l,s/,„0 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78 */, funta.
Razne stvari.
(Javna prošnja.) V Šesterže je blizu 301etno norljavo bablje prišlo in ondi umrjo pa se ne ve ne ime ne odkod da je prišlo. Če žensko kdo zgreši in pozna, naj nazuani to ali srenjskemu predstojniku ali pa č. g. župniku v Monsbergu.
(Šolske novosti.) Ljudska šola pri sv. Janezu na dravskem polju bo za eden razred pomnožena; g. Mat. Kaučič je postal podučitelj v Kamci.
(Nove zemljiščne knjige) so se pričele rabiti z 1. febr. za katastralno srenjo Malečnik.
(Pravdo zgubil) je cerkveni konkurenčni odbor v Sevnici zoper grajščak a Ed. Kaučiča, ki se je doplačevanju k cerkvenim potrebam z tem odtegnil, da je iz katoliške Cerkve izstopil, preden je bilo
Mesta	Pšenica		>ss M		Ječmen		Oves		a o >53 C JO H		Proso		Ajda	
	fl	ter	fl.	kr.	fl.	kr.	fl. kr.		fl.	kr.	fl.	kr	a.	kr.
Maribor . .	9	30	6	30	5	39	3	60	6	50	6	40	8	—
Ptuj . . .	8	40	6	40	4	90	3	30	6	20	5	60	6	80
Ormuž . .	8	80	6	80	5	40	3	55	5	—	7	80	4	60
Gradec . .	9	45	6	52	6	18	3	35	5	68	6	30	7	17
Celovec . .	9	12	6	34	6	28	3	6	5	46	4	46	6	45
Ljubljana	9	59	6	.40	5	63	3	71	6	80	7	3	6	34
Varaždin	8	80	7	20	5	40	3	60	6	—	7	20	7	20
Zagreb . .	8	90	7	—	5	20	3	20	6	40	7	60	7	40
Dunaj Ig a	11	50	10	50	10	—	7	85	8	10	—	—	—	—
Pešt I - 3	11	—	7	52	9	22	6	56	. 7	11	5	—	-	—
Franc Krajnc
2—2
trgovec z platnom in suknom v Mariboru pri Dravskem mostu
priporoča svojo zalogo robcev, servijetov, namizne platnine, ki je njegovega lastnega pridelka. Tudi se dobi pri njem beljena in ne ubeljena Pottendorferjeva slavno znana kraljevska volna za pletenje ali „štrekanje". Isto tako tudi razne sorte sukanika ali „cvirna" za pleteuje.
NM3
liOterijne številke:
V Gradcu 1. februarja 1878: 39, 18, 78, 89, 47. i Na Dunaju „	r 40,16,81,11,30.
Prihodnje srečkanje: 16. februarja 1878.
IVaJnovejšI kurzi na Dunaju.
Papirna renta 64-63 — Srebrna renta 67 30 — Zlata renta 75 60— Akcije narodne banke 814— Kreditne akcije 232-— 20Napoleon 9-34 — Ces. kr. cekini 5 58 — Srebro 103"80.
Učiteljska služba
pri sv. Trojici v Halozah je razpisana do 15. februarja 1878. Plačilo 550 fl. avstr. velj., stanovanje prosto.
V Žavcu
se prostovoljno proda hiša štev. 15.
Ta hiša stoji na lepem prostoru sredi trga in je v tako dobrem stanu, da bi kupcu nobenega popravila potreba ne bilo. Pri hiši je (razen vsega potrebnega) tudi lep vrt in nekaj grunta. Posebno primerna bi bila ta hiša za kakega rokodelca ali pa še bolj za kakega penzijoniranega gospoda. Cena, ki je prav ugodna, in vse natančneje se zve ustmeno ali pismeno pri
D. Fermevcu
v Žavcu (Sachsenfeld)..
Oznanilo
zastran viničarskega podaka na vinorejski šoli pri Mariboru.
Podpisauo ravnateljstvo naznanja, da se z 1. marcem t. 1. 10 mladenčev, 18 — 25 let starih, ki se hočejo za dobre viničarje praktično izuriti, sprejme v vinorejsko šolo. Vsak dobi tukaj navadno dnino, zamore ali v zavodu ali v njegovih bližnjih viničarijah stanovati, se pa mora zavezati, da ostane J/2 leta v vinorejski šoli. Prošniki se naj pismeno ali ustmeno oglasijo do 20. februarja t. 1. in naj se skažejo z domovinskim listom in spričevalom dobrega zadržanja od svojega srenjskega predstojnika podpisanim.	»
Ravnateljstvo
deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru.
Oznasiilo«
2-3
Javna razkazivanja o sadje- in vinoreji, o kletarstvu na vinorejski šoli pri Mariboru.
Podpisano ravnateljstvo daje na znanje, da se bodo z 1. marcem t. 1. vršila javna razkazivanja in poduk glede sadje- in vinoreje in kletarstva, in sicer vsako prvo in zadnjo soboto v slehernem mesecu, če isti den ni praznik, vselej popoldne o '/gtreh na vinorejski šoli pri Mariboru; predavale bodo zavodove osebnosti. Vsak se zamore teh razkazivanj vdeležiti, ki se za omenjene predmete zanima in poprej oglasi v pisarni ravnateljstva. Razpravljalo se bo o važniših opravilih pri omenjenih predmetih, o potrebnem orodju, ma-šinah itd. Ob slabem vremenu se bo razkazivalo v kritih prostorijah zavodovih.
R a vnatelj st v o deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru.
gjf Naznanilo
iiovili sejmov.
Pri sv. Antonu v slov. Goricah bode za naprej troje letnih sejmov, živinskih, konjskih in kramarskih in sicer 28. aprila, 22. junija in v soboto pred Ruško nedeljo ali pred sladkim imenom Marije (meseca septembra). Ako 28. dan aprila na nedeljo ali praznik pade, tedaj je sejem en dan preje. Letošnji prvi sejem je tedaj 27. aprila ali v soboto pred belo nedeljo.
Vsaki prvi teh sejmov je brez „štundreha".
Na te sejme so vsi prav lepo povabljeni.
Jurij Šalamun m. p.
občinski predstojnik.
Ignac Alt m. p.
ravnatelj sejma.