ŠT. 8 PTUJ, 25. februarja 1966 CENA: 0,40 ND, 40 SD »Tednik« Izhaja ood tem Imenom od 24. novembra 1961 dalie oo sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Ptujski tednik«. Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2. — Tel. 156. Štev,, tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska. Maribor. — Rokopisov ne j vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND. j Letnik XIX. obisk britanskega ministrskega predsednika vvilso- na v moskvi Razgovori v Vietnamski senci Britanski ministrski predseidnik VVilson se je dva dni mudil v sovjetski prestolnici in s pred- sednikom ministrskega sveta ZSSR Kosiginom obravnaval dvo- stransko sodelovanje in pereča mednarodna vprašamja. Četudi ne pripisuje nihiče temu srečanju posebnega pomena, pa vendarle odraža trenutno neurejeno sta- nje v svetu s posebnim ozirom na vietnamsko krizo, ki prevla- duje ob vseh mednarodnih sreča- njih. Francoski predsednik de Gaulle je te dni na tiskovni konferenci opozoril ZDA, da so miroljiubna pogajanja in umik ameriških čet osnovni pogoj za pomiritev v jugovzhodni Aziji. Obenem je nedvoumno povedal, da bo Fran- cija do konca leta 1970 zapustila organizacijo atlantskega pakta. In prav ta dva problema močno prizadevata trenutno britansko uradno politiko, ki v marsičem podpira ameriške nazore tako glede Evrope kakor Azije. In ker se stališča Sovjetske zveze, kar zadeva Vietnam, zelo približujejo francoskim, je razumljivo, da je glas iz Pariza hočeš nočeš vpli- val tudi na ozračje v Moskvi. Ko so bili laburisti svoj čas v opoziciji, se s politiko Washing- tona v Vietnamu niso strinjali. Sedaj, ko so na oblasti in ko se njihovo krmilo precej hudo tre- se, pa so obrnili jadra po ameri- škem kuTsu, četudi se velik del britanske javnosti s tako politiko ne strinja. Na drugi strani pa obstajajo vprašanja, kjer se mnenje labu- ristične vlade približujejo sov- jetskemu. Znano je, da se v Lon- donu prav nič ne navdušujejo nad atomsko oborožitvijo Zahod- ne Nemčije, v kar so na tiho v "VVashingtonu skorajda privolili, splošni razorožitvi. Britanija je tudi naklonjena Večjega pomena za sovjetsko- britansko zbliževanje pa so brez dvoma dvostranski odnosi na go- spodarskem področju. Vse kaže, da se bo Britanija odločneje vključila v sovjetske dolgoročne gospodarsike načrte in tu poma- gala nekako tako, kakor to na- merava Japonska. Njegovi osebni obiski tujim de- Premier Wilson tudi še ni opu- stil zamisli o nekakšnem oseb- nem posredovanju med Vzhodom in Zahodom, s čimer bi dal v ne- katerih točkah togi britanski zu- nanji politiki malo več svežine, želam, sedaj na primer v ZSSR, samo dokazujejo, da namerara politiko osebnih razgovorov in stikov nadaljevati. Ali bodo ime- li v resnici tudi kakšen učinek, pa bo pokazala bližnja prihod- nost. Očitki, da politiko svoje dežele preveč povezuje z ame- riško, niso samo vse glasnejši T Veliki Britaniji, temveč tudi * zunanjem svetu. SZDL kot najširša politična tribuna občanov Na konferenci Občinskega odbora SZDL Ptuj, ki Je bila v Kidričevem 17. februarja 1966, izvoljeni 27-članski odbor je prevzel ogromno dela in odgovornosti, da bodo uresničeni sklepi in priporočila, povzeti po vsebini obširnega poročila in diskusiji 17 delegatov in gostov, v njegovi mandatni dobi in da bodo doseženi uspehi, ki so potrebni za razvoj gospo- darstva in vseh ostalih področij v občini Ptuj. Iz vsebine poročila predsedni- kd Občinskega odbora SZDL Franca Rebernaka (večinoma ob- javljenega v prejšnji številki), ka- kor tudi iz vsebine tega, kar so povedali delegati in gosti, je bilo labko spoznati glavni namen bo- dočega dela organizacij SZDL: obravnavati predvsem tiste naj- važnejše probleme s svojega otHnočja in z olnnočja občinske skupnosti, od katerih je odvisen vsestranski napredek in zadovolj- stvo večine občanov, ki k temu tudi največ doprinašajo, zlasti pa zavesi, da se uresničujejo njihovi predlogi in spodbude in da se priznava občini kot skup- nosti, kolektivom in občanom z delitvijo delež, ki jim gre. DOSEDANJE IZKUŠNJE IN DELO V BODOČE Zlasti pa se je na tej konfe- renci pokazalo, da poteka večina razprav, večino njihovih misli je vsebovalo tudi poročilo predsed- nika, v treh smereh. Velik del delegatov je diskutiral z name- nom, da bi opozoril konferenco na veliko važnost preventivnega dela na vseh tistih področjih, kjer prihaja zaradi p^dcenjeva- n;>a preventive do škode in tež- kiii posledic. Drugi del je pouda- ril, da je potrebna večja dosled- nost in ažnmost pri izvajanju ddepov po raznih razpravah na zborSi, konferencah, sestankih ter sejah, tretji del pa je opo- zoril na težave, do katerih pri- haja pri izvajanju priporočil in sitle^jov pa tudi zakonov ter na posledice, ki jih večkrat povzro- čajo nezainteresiranost, ravno- d<žii06t in neodgovornost pri de- lu, občutijo pa jih potem v naj- večji meri občani, kolektivi kot celota pa tudi občinska skup- nost. VEDNO VEC ZANIMANJA ZA MILIJARDE Zanimiva je tudi ugotovitev, da sega vedno več razprav čla- nov SZDL na področja, ki daje- jo skupnosti milijarde, zlasti pa na tista, za katera porabimo naj- več milijard, to pa zaradi tega, ker vsakogar zanima, kdaj bo npr. industrijo v občini Ptuj do- hitelo po svojem razvoju in ka- pacitetah tudi kmetijstvo in dru- ga področja, katerim ostaja iz leta v leto za razvoj in napredek le nekaj milijonov kot npr. pro- met, turizem in gostinstvo, grad- beništvo, komunalna dejavnost, enako pa tudi šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo in drugo, pri čemer vedno in najbolj poudarjamo potrebno preventivo v skrbi za delovne ljudi. Največ se vedno v zvezi z vsem tem oglašajo predstavniki in funkci- onarji s področij, ki čakajo iz leta v leto, kdaj se bo red pred- nosti nekoliko spremenil tudi v njihovo korist. K dosedanjim uspehom Moramo dodati tudi nove Ravno glede na vse to je bilo na konferenci SZDL 17. februarja že v poročilu posebej podčrtano, dd je potrebno v vsakdanjem delu samoupravnih organov v kolektivih in v občinski skup- ščini dosledno uveljavljanje Ustavnih načel, pravilno razu- mevanje in izvajanje določil re- forme, tekoče reševanje proble- mov s področja družbenih služb in nenehna skrb za usposablja- nje in vzgojo mladine ter za raz- voj kulturne dejavnosti v občini. Da bi tudi ob danih možnostih, tudi ob" milijonih, dosegli vse, kar se da, morajo v kolektivih organi samouprave in v občinski in republiški skupščini odborniki in poslanci pravilno pretehtati, za kaj bo to leto porabljen ta ali drugi milijon in za kaj na- slednja leta. SirSa javnost mora vedeti za nase delo in uspehe Med diskusijo je še bilo na konferenoi poudarjeno, da imajo v zvezi s tem poslanci velike odgovornosti. v republiških in zveznih zborih morajo pravalno tolmačiti misli in predloge voliv- cev, pa tudi prizadevanja orga- nov samouprave po podjetjih, zavodih in ustanovah ter zborov občinske skupščine, ki ponazar- jajo, pod kakšnimi pogoji izvr- šujejo kolektivi in sveti svoje naloge, kakšna sredstva so jim na razpolago in kakšne uspehe dosegajo. Ne sme jim biti vse- eno, za kakšne obremenitve z javnimi dajatvami glasujejo. Zborov volivcev in drugih sti- kov s prebivalstvom zato ni mo- goče smatrati kot nepotrebno za- pravljanje časa, temveč kot va- žen razgovor z volivci o gradivu, ki ga dobivajo odborniki in po- slanci za seje in zasedanja. Vse zanima, kako bodo uporabljena ustvarjena in dosegljiva sredstva in kako daleč smejo iti poslanci z obremenitvami občanov. Za to je potreben čas. Ravno v časovni stisiki pa se dogaja, da se spre- jemajo včasih sklepi in predpisi, ki dokončno ne rešujejo proble- mov, temveč le delno in začasno. Vsi predlogi več ne prodrejo, pa najsi bo to v delovnih orgajiiza- cijah, pred občinsko, republiško ali zvezno skupščino, ker odbor- niki in poslanci pred volivci vse- ga več ne morejo zagovarjati, to tem manj, če se z njimi pred odločitvami niso mogli pomeniti. Ni dovolj, da pridejo odborniki in poslanci na seje in zasedanja potem, ko so saroi prečitali pre- jete predloge in tolmačenja za seje in zasedanja, temveč morajo priti na nje z mnenjem volivcev o vsebini predlogov, z njihovimi pripombami in z njihovo oporo za glasovanje za ali proti pred- logu. Vsako postavljanje voliv- cev pred dejstva jemlje tem za- upanje v svojega odbornika ali poslanca. OB DOBRI OBVEŠČENOSTI VEC SOODLOČANJA Vse to vedno bolj potrjuje, da dosega obveščenost naših delov- nih ljudi po televiziji, radiu in po tisku svoj namen. Ob tem do- bivajo sčasoma svoj novi pomen tudi zbori volivcev, na katere ne prihajajo ljudje več po informa- cije, temveč na izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki jih je potrebno obravnavati pred občinsl£o< re- nu/bliško ali zvezino ^upščino In o katerih tako samd soodločajo. Ob teh pogojih odnašajo odbor- niki in poslanci s sestankov in zborov oporo za izglasovamje raznih predlogov, pripombe za njihove dopolnitve, spremembe, temeljitejši študij stanja itd., ali pa za zavrnitev. S POVEZAVO DO SKUPNIH STALISC V tej mandatni dobi odbora SZDL je prišlo v Ptuju do nove prakse, do povezave , z organiza- cijami ZK, s sindikati in z dru- gimi družbeno političnimi orga- nizacijami, z občinsko skupšči- no ter z njenimi sveti. Tako je bilo mogoče izkristalizirati skup- na stališča do določenih vpra- šanj, nakar je Imela občinska skupščina pri odločitvah lažje stališče, ker je imela za nje opo- ro v volivcih, odbornikih in po- litičnih organizacijah. To tudi potrjuje, da se občinski odbor SZDL dobro zaveda današnje in- formiranosti občanov in svojega članstva, pa tudi njegove opore v večini važnih vprašanj, ko je potrebno reči svoj da ali pa ne. Pota do vedno boljših stikov so različna, vendar vedno važnejša. O tem je govorilo na konferenci več diskutantov. SEDEMNAJST DISKUTANTOV JE GOVORILO O VSEH PODROČJIH Več misli in tolmačenj K vse- bini poročiila, pa tudi k vpraša^ njem delegatov-diskutantov, so povedali na tej konferenci, ki Je trajala od 8.30 do 16. ure oH pol- urnem odmoru, tudi gostje Franc Lubej, član glavnega odbora SZDL iz Ljubljane, v svojem in v imenu poslanca Borisa Kocjan- čiča, iz Ptuja pa predsednica občinske skupščine Lojzka Strop- nik, Branko Braoko, politični se- kretar občinskega komiteja ZKS in drugi. Vseh diskutantov je bilo 17, med njimi Drago Caster, Janko Marčič, Anton Valentiin, Feliks Bagar, Gvido Cepin, Mi- la Perner, Angelca Ziberna, ka- petan Sloibodan Crnjakovič, dr. Mitja Mrgole, Katica Braoko, Zofka Kodrič, Stane Stamič, Jože Štrafela itd. O bodočem delu novo izvolje- nega 17-članskega odbora, 5 čla- nov nadzornega odbora io 12 de- legatov za republišiko konferenco S2DL bodo obveščeni bralci »Tednika«, ko bo sestavljen iz- vleček priporočil in predlogov s konference. V. J. Kidričevo: Občinska konferenca SZDL Letos v Ptuj« še več gledalcev kot prejšnja leta Letošnje ptujsko kurentovanje 19. in 20. februarja, ki ga Je pripravil Zavod za folklorne prireditve Ptuj, je pri- neslo Ptuju novo ugodno oceno kot prireditelju za širšo javnost zelo zanimivega knrentovanja, in sicer glede na sam program, udeležbo skupin, pa tudi na nepregledno množico ljudi (med 30.000 in 50.000), ki so zlasti v lepem nedeljskem dnevu obiskali Ptuj in si ogledali tokrat pode- želsko ljudstvo kot prikazovalce starodavnih pustnih mask ter navad. S to oceno se prav gotovo strinjajo tudi vsi gledalci tele- vizijske oddaje RTV Ljubljane v torek, 22. februarja, ob 20. uri, ki je trajala 1 uro. Ob njej' je poudaril komentator Milenko Šober, ki je član umetniškega sveta 78 prireditve v Ptuju, da Ima Ptuj vse pogoje postat »srednji prireditelj rednih bodo čih kurentovanj, pa ne samo ^ pustnem času kot stari običaj temveč tudi kot turistično atrak cijo v času, ko bi lahko pridobil zanjo največ gledalcev. Za to ugodno oceno je Ptuj vsekakor dolžan zahvalo vsem skupinam iz okolice Ptuja, iz Markovec In okoliških vasi. iz Rogoznice, iz Cirkovc, iz Po- brežja, iz Lancove vasii, s Haj- dine, pa tudi iz oddaljene Len- dave, iz Beltinec, iz Cerkna, iz Kostanjevice. Te skupine so na- stopale na stadionu v soboto po- poldne in v nedeljo dopoldne, (Nadaljevanje na 3. strani) Najlepši kurenti na ptujskih prireditvah DANES SEJA OBČ. SKUPŠČINE 0RM02 Danes, v petek, S5. t. m. bo seja Občinske skupščine Ormož, tla kateri bodo odborniki raz- pravljali o poročilu občinskega sodišča, analizirali bodo občin- ske davke in prispevke za lani in razpravljali o naslednjih od- lokih: o predlogu odloka o spre- niembah odloka o prispevkih in davkih občanov, o izločitvi sred- stev odpravljenega duužbenega investicijskega sklada in kredit- nega sklada kreditne banke Ma- ribor in o odloku o spremembi odloka o pokopališkem redu v občini Ormož. Na dnevnem redu seje je tudi razprava o nasled- njih sklepih: sklep o soglasju k zaimočnemu računu skupnih re- zerv gospodarskih organizacij za ISni, o soglasju k spremembi ta- rife za komunalne storitve, o po- trditvi računa splošnega kmetij- skega sklada za leto 1965, o po- trditvi zaključnega računa skla- da za štipendiranje in zaključ- nega računa zdravstvenega in- vesticijskega sklada za lani. Imenovali bodo člana v skupšči- no zavoda za zaposlovanje de- lavcev Maribor in obravnavali statute nekaterih delovnih orga- nizacij. Drugi dogodki Pustno vzdušje, ki smo ga do- volj razgibano doživeli tudi v na- ši najbližji okolici, se žal ni preneslo tudi na diplomatsko področje. Prav te dni smo priče nekaterih pomembnih dogodkov po svetu, ki zgovorno dokazuje- jo, da je človeštvo še vedno pod pritiskom določenih nemaroljub- nih sil. Doživljamo dogodke, ki s svo- jo togostjo vznemirjajo duhove in umetno vzdržujejo napetost v svetu. ODSTAVLJENI NASUTION Odkar je Indonezija doživela poizkus državnega udara, se še ni TDostavila na trdne noge. Pred- sednik Sukarno sicer skuša z gibčno politiko utišati napetost med desničarskimi silami in le- vico, vendar se v indonezijskem pisanem kotlu sedaj teže znajde kakor svoj čas. V ponedeljek je predsednik razrešil dolžnosti obrambnega ministra in načeiln,ika generalne- ga štaba generala Nasutiona, ene- ga svojih ožjih sodelavcev in voditelja sil proti nedavneiM uporu polkovnika Untunga, No- vica je prišla pravzaprav izne- nada in je sprožila kopico do- mnev. Po izjavah Slikama ima pred- sednik pravico izbrati take mini- stre, ki mu bodo pomagali na- daljevati indonezij^o revoloci- jo. To pomeni, da general ni več taka osebnost. Ali namerava predsednik na tiho obračunati z desničarsko garnitoro v vrlKmh armade in vzpostaviti v državni upravi in vojski nekakšno ravno- težje med desnico in levico? Ne- kateri ukrepi, posebno pa aorva imenovanja, namigujejo na to. Proces proti članu centralnega komiteja KP Indonezije Njoou, ki je obsojen na smrt, je naredil piko na i desničarski gonji proti komamistom, ki je močno ra23'ah- Ijala tudi kitajsko-indonesjske odnose. Predsednik je sicer več- krat pomirjevalno posredoval, vendar brez večjega uspeha. Se- daj je s pravico, ki mu jo daje (Nadaljevanje na 3. strani) ŽIVLJENJSKI JUBILEJ MOŽA, KI MU PTUJ MNOGO DOLGUJE Akademik dr. France Štele je praznoval 21. februarja v Ljub- ljani svojo 80-letnico. Imenuje- mo ga očeta slovenske umetnost- ne zgodovine, saj je prvi ovred- notil slovenske kulturnozgodo- vinske spomenike. Imenujemo ga očeta našega spomeniškega var- stva, saj je pričel s pionirskim delom čuvanja naših kulturno- znanstvenih spomenikov. Študiral je na Dunaju, nato pa je nastopil prvo službo v Ljub- ljani; preživel je skoraj vso pr- vo svetovno vojno v ruskem voj- nem ujetništvu. Prizadevno je te- daj reševal pomembne kulturne spomenike pred propadom in mnoge spomenike odkrival. Rad je prihajal v naše zgodovinsko mesto, k našim spomenikom, jih prvi ovrednotil s tehtnimi članki v strokovnih časopisih. Odkril je gotske freske v dominikanski zgradbi v Ptuju, pisal o njih in o stavbni zgodovini te stavbe, o dragocenem Laibovem oltarju iz 15. stoletja v ptujskem muzeju, o kipu sv. Jurija, o ptujskogor- ski cerkvi — biseru naše gotike, o minoritski cerkvi in njenih umetninah, o proštijski cerkvi, o ptujski umetnosti zgodovini. S svojimi kvalitetnimi članki o ptujskih zgodovinskih spomeni- kih je pokazal svetu na kultur- nozgodovinsiki pomen našega mesta. Veliko delo je opravil kot pio- nir slovenske umetnostne topo- grafije. Leta 1938 je prevzel za Izidorjem Carkarjem vodstvo | umetnostnozgodovinskega semi- narja na ljubljanski univerzi. Svojim študentom je vlil ljube- zen do domačih zgodovinskih spomenikov in odgovornost za njihovo ohranitev. Napisal je veliko odličnih raz- prav in člankov o slovenskih kulturnih spoanenikih. Znano je ' njegovo delo: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (1924). Javnost je seznanil z umetnostjo izven Slovenije s knjigo: Umet- nost zapadne Evrope (1935). Pi- sal je o baroku na Slovenskem o srednjeveškem stenskem slikar- stvu, o našem modernem slikar- stvu in arhitekturi. Pisal je o ju- goslovanskih spomeniških pro- blemih. Na mednarodnih strokovnih kongresih je predstavljal udele- žencem našo umetnost. Uvrstil se je v krog evropskih umetnostnih strokovnjakov Ob svoji 80-letnici je sprejel Prešernovo nagrado za neprecen- ljive zasluge svojega dela na področju slovenske umetnostne zgodovine in varstva spomeni- kov. Za Ptuj zaslužnemu znanst- veniku čestitamo v imenu ptuj- skih občanov ob njegovi življenj- ski obletn.ci! R. Dr. France Štele Stran 2 TEDNIK — petek, 25. februarja 1966 Stran 2 V vaseh na Dravskem in Ptujskem polju več prebivalcev m v študiji »KMETIJSTVO OBČINE PTUJ« po kapa- y citetaii proizvodnje, po kategorijah gospodarstev in po ^ socialno-ekonomsko-demografskih gibanjih, ki so jo izde- ^ lali za Občinsko skupščino Ptuj v času med decembrom g 1962 in 1965 I. Šmalceij, J. Butinar in S. Kravos in ima y 8 poglavij, se nanaša I. poglavje na ugotovitve v zvezi ^ z razvojem zasebnega gospodarstva v kmetijstvu in z ^ razvojnimi možnostmi, H. poglavje pa na družijeni sek- y tor kmetijstva v ptujski občini, ostala poglavja pa se na- y našajo na promet s kmetijskimi pridelki, na razvojno ^ perspektivo do 1970, leta, na organizacijske posle in ka- = dre, na organizacijsko mrežo, na zaključke in na doku- ^ mentacijo ter na literaturo. S to študijo je dobila ptujska občina v roke zbirko dragoce- nih podatkov, tolmačenj, pri- merjav in priporočil, ki kažejo, da je skoraj pozno za ugotav- ljanje o tem, kakšno je danes stanje v zasebnem kmetijstvu, ko pa se že čutijo posledice dos^anjega stanja, o katerih govorijo ljudje na vseh sestan- kih, zborih in konferencah z na- menom, da bi našli najboljše rešitve za čimprejšnjo odpravo posledic in za načrtno izboljše- vanje sedanjega stanja kmetij- stva v občini ob danih možno- stih in pogojih. O gibanju prebivalstva v kmečkih naseljih občine Ptuj so zanimive ugotovitve, da se naselja na Dravskem in Ptuj- skem polju večajo po številu prebivalcev in ne padajo, kakor bi pričakovali zaradi spremenv be strukture zaposlitve prebi- valstva, to je zaradi zmanjšanja aktivnih v kmetijstvu in zasto- ja prebivalstva v treh hribovi- tih področjih občine Ptuj, iz- vzemši Zahodne Haloze, po voj- ni in da imajo vasi pb Pesnici blag zastoj pri povečanju števi- la prebivalcev. Glede na spremembo struktu- re zaposlitve prebivalstva lahko samo sklepamo, da je vse večje število najmanjših gospodar- stev, ki predstavljajo ostanek nekdanjih normalnih kmečkih gospodarstev ali pa nastajajo z nakupom parcel k temu ostan- ku. Iz navedenih podatkov se ne vidi, ali je povečanje prebi- valstva na Dravskem ali Ptuj- skem polju posledica prirastka med »prvotnimi posestniki« ali gre za nove prebivalce (dva- kratno preseljevanje — iz vasi v večja industrijnaselja iz bolj oddaljenih vasi v vasi bliže industrijskemu naselju). Sicer pa to ni na tem mestu direktno zanimivo, gre samo za ugoto- vitev, da ne živi v vaseh manj, ampak več ljudi. Če bi analizirali posamezne vasi ali zaselke, bi dobili na- tančnejšo sliko o gibanju pre- bivalstva v vaseh. V tem prime- ru bi se pokazale vasi, ki se »redčijo« in vasi, ki se »polni- jo«. Sicer pa je za raziskovanje tendenc vplivanja gibanja pre- bivalstva na kmetijstvo dovolj tudi zgoraj prikazano variacij- sko-statistično povprečje po področjih. S tem smo dobili dovolj dokumentacije, da se si- cer razvija »urbanizacija« vasi ali ne v novih naseljih, ampak v starih, kjer se izboljšuje druž- beni standard. To podobo o polnjenju rav- ninskih in redčenju oziroma za- stoju hribovitih vasi po ob- močjih lahko še boljše osvetli- mo s sliko gibanja števila hiš v »povprečni« vasi po teh območ- jih. Za to vrednost so obdelani podatki samo za Ptujsko polje od nižinskih območij in vsa tri hribovita območja, kjer je tudi ta slika dovolj zgovorna, da lahko dopolni prej navedeni ko- mentar o gibanju števila prebi- valstva. Študija ima na 7. stra- ni tabelo gibanja števila hiš v »povprečnem« naselju v letih 1869—1953. Vse razlike v številu hiš po analiziranih območjih in po sta- tističnih vrstah (letih) so sta- tistično upravičene, razen raz- like za število hiš na Ptujskem polju med 1948 in 1953, ki je slučajna. Torej gibanje števila hiš kaže še nekaj večjo razliko med intenzivnejšimi nižinskimi in bolj ekstenzivnimi hriboviti- mi območji občine, V preteklih obdobjih se je stanovanjski standard v hribovitih krajih zniževal, kar se vidi iz razmerja med gibanjem prebivalstva in številom hiš. število hiš se je močneje zmanjševalo kot števi- lo prebivalstva. Iz tega lahko sklepamo, da je večje število ljudi živelo v manjšem stano- vanjskem prostoru. Iz vseh ugotovitev, prikazanih v tabelah, o vaškem prebival- stvu in hišah v vaseh, lahko sklepamo, da prehajajo vasi v ugodnejše ekonomsko-ekološke pogoje. Iz teh podatkov pa ni mogoče določiti razlogov za to prehajanje, ali so ugodnejši pogoji za odhajanje presežka delovne sile na delovišča izven kmetijstva ali tendence za po- večanje bruto dohodka iz in- tenzivnejšega kmetijstva v ugod- nejših ekološko-ekonomskih po- gojih. Nekaj več informacij o tem je dala obdelava materiala za ostala poglavja. Šikole na Dravskem polju PRED IV, PLENUMOM ObSS PTUJ Potrebni skladi delovnih organizacij za oddih in rekreaci|o g y torek, i. marca 1966, C ob 16. uri bo v veliM E dvoo-ami Občinske skup- C ščdne v Ptuju zasedal L IV, plentim Občdinskega ^ sindikalnega sveta Ptuj. r Glavna razprava bo o L nalogah v zveczi z usta- r navij anjem namenskih t skladov za letni oddih in C rekreacijo ter o izdelavi p pravilnikov za uporabo □ sredstev teh skladov. E Ureditev Sindiikalnega r doma na Gprci; pripra- L ve na medobčinsko po- £ svetovanje o organizaci- r ji oddiha in razvijanju E turizma ter' organizaci- E ja izletov, ekskurzij in r srečanj delavcev v letu L 1966, so vprašanja, o ka- P terih bodo razpravljali r siindikalni delavci na C svojem zasedanju. Ne gliede na to, da so že na 111. plenumu občanskega smdiikalnega sveta Ptuj bila sprejeta ustrezna p(ri|F>oroci,La in predlogi v zvezi s formiranjem namem^Klh ekiaiclov za oddih in rekreacijo, ki so jih že sprejeli delavski sveti, in sun- diikalne podružnice v začetku fe- bruarja t. 1., so se v ObSS. odlo- čili za sklicanje IV. plenuma ObSS Ptuj. Gre predvsem za to, da se g^lob- Ije preučijo problemi, ki so nastali z ukinitvijo obrazca K-15, ki je dajail popua/t zaposlenim in njiho- vtim družinskim članom ob odho- du na letni oddih. Eno od osnovnih vprašanj, ki se v nastalem položaju postavlja pred sindikalne podružnice in delov- ne organizacije, je, kako nadome- t. popuste, ki jih je dajal'-K-15 in kako razdeliti sredstva, ki jih o jih delovne organizacije dajale za regrese, znižanje penzi- onsikih' uslug v počitniških domo- vih; sredstva ki so se odvajala kot dotacije d-: nt-n za kritje režijskih stroškov: sred- stva, ki 60 jih dajala podjetja kot dotacije družbenim organizacijam, in sredsvta, ki so se dajala za investicije za izgradnjo pociiniškin domov in rekreacijskih centrov. Vsa ta sredstva bi predstavljala H-Sklad za oddih in rekreacijo« v okviiTU sklada skupne porabe. Upo- rabljali bi ta sredstva na osnovi posebnega pravilnika, ki bi ga naj sprejeli samoupravni organi, sin- dikalne podružnice pa bi naj pri oblikovanju kriterijev in njego- ve vsebine odigrale pomembno vlogo. Pri izdelavi pravilnika je po- trebno upoštevati in rešiti nasled- nja zelo važna vprašanja: koliko sredstev bo zbranih v skladu za oddih in rekreacijo; voditi je skrb o socialnem sestavu zaposlenih "ter o številčnosti njihovih družin; zdravstveno stanje delavcev in ••njihovo izčrpanost; kako zaposleni stanujejo in njihov odnos do dela; pogoji dela glede na nevarnost za zdravje delavcev ter vižina oseb- nega dohodka zaposlenih. To eo nekatera bistvena vprašanja, ki jih pri izdelavi pravilnikov ne bi smeli prezreti. Iz sredstev, ki bo- do na razpolago v skladu za oddiih in rekreacijo, bo možno financirati gradnjo počiitniških domov in .športnih rekreacijskih centrov. Prav tako pa bi iz teh sredstev lahko financirali izlete ter kul- turno in zabavno življenje zapo- slenih. Določbe prarviilnika bi morala strogo upoštevati. Denar bi smeli izdajati članom kolektiva ob od- ho 'u na letni oddih; vendar to naj ne bi bil edini način. Sredstva 1,5 "/o od bruto osebnih dohodkov lah- ko delovne organazacije uporabijo • žo pred sprejetjem zaključnega ra- čuna. , To KO nekatik-a. vprašanja, o ka- terih bo razprava na IV. plenumu ObSS. Vsi člani plenuma, občin- skin odborov sindikatov in pred- sedniki sindikalnih podružnic so skupaj z vabiJom sprejeli tudi gra- divo. o katerem bi nai javno raz- pratvljali « člani sindikalnih po- dirvžnic. Gre za to, da članstvo p^ ve svoje mnenje in predloge, kakš- na stališča naj zavzame IV. ple- num v zvezi g formiranjem skla- dov za oddih in rekreacijo in or- p-aniziran.ih oblik letnega, teden- skega in dnevnega oddiha zapo- slenih. V vseh delovnih organisaacijah le potrebno takoj organizirati raz- pravo o formiranju sredstev ^a oddih in rekreacijo, zbrati ustrez- ne podatke, izdelati analize in iz- oblikovati tako politiko porabe cred^'tev za oddih in rekreacijo, ki nasit letnega oddiha zaposlenih ob morju, v planinah in drugih leto- v-kih krajih. Pri vsem tem je po- trebno upoštevati tudi oblike te- deniskeiga in dnevnega oddiha ter vsebinsko bogatejše kulturno in zabavno življenje zaposlenih. Pričakujemo, da bo IV. plenum dal odgovor na številna nejasna vprašanja, s katerimi se sedaj sre- čujejo delovne organizacije, in da bo spodbudno vplival na reševanje problemov oddiha delavcev. sindikalni dom v gorci Drugo zelo pomembno vpraša- nie, ki je predloženo v razpravo IV. plenumu, je ureditev sindi- kalnega doma za oddih in rekrea- cijo na Gorci v Halozah. Akcija, ki sta jo na iniciativo občnega zbora sindikalnega odbora kmetij- skega kombinata Ptuj skupno pri- čela sindikalni odbor kmetijskega kombinata Ptuj in občmsiki sindi- kalni svet Ptuj, bo realizirana, če bodo v njej sodelovale vse delov- ne organizacije in sindikalne po- diružnice. Gre za ureditev izletni- ške točke in doma, v katerem bo delovni človek našel prijeten ko- tiček za oddih po napornem delu. Na plenumu pa bodo razpravljali tudi o predlogih in stališčih, ki jih bodo ptujski sindikati predlo- žili na medobčinskem posvetova- nju 12. marca 1966 na Borlu, kjer bo razprava o organizaciji cenene- ga letnega oddiha zaposlenih in vprašanje nadaljnjega razvoja tu- rizma. FB ORMOŽ Komunisti pred odgovornimi nalogami Na zadnji seji Občinskega ko- miteja ZK v Ormožu so razprav- ljali o aktualnih nalogah ZK in o programu dela občinskega ko- miteja, Politični sekretar občin- skega komiteja DRAGO PINTA- RlC je prečital skrbno priprav- ljen referat, ki je nakazal jasno smer nadaljnjega dela članov ZK in opozoril na pomaniklllvosti, napake in nekatere slabosti. Re- ferat je bi' le osnova za disku- sijo, saj so diskutantje na osnovi referata in izkristaliziranih mnenj ocenili družbeno politično doga- janje v občini. Temeljito in vse- stransko so analizirali gospodar- ske, družbeno politične in idejne probleme. Referat je nakazal nekatere značilnosti splošnega političnega razpoloženja občanov, vprašanja \n nekatere odločitve operativ- ne ekonomske investicijske po- litike in je opozoril na nekatere procese v ZK. Po VIII. kongresu ZK so ustvarjeni programi in začrtana je pot našega nadaljnjega gospo- darskega in družbeno političnega razvoja. Član ZK je nosilec na- prednih idej, pobud in je nje- qova dolžnost, da se nenehno zavzema za pravočasno reševa- nje problemov. Predhodno je treba probleme globlje spozna- ti, seznaniti se z vzroki in šele nato jih načrtno reševati. Gospodarska reforma je pri- nesla v naše gospodarstvo šte- vilne novosti in spremembe. S tem, da se je vključilo v med- narodno delitev dela, so se od- prle večje možnosti za hitrejši gospodarski"^ in družbeno politič- ni razvoj. Gospodarska reforma rešuje vprašanje, kako gospo- darski razvoj pospešiti in s tem ustvariti boljše življenjske pogo- je, Reforma je prelomnica v na- šem gospodarstvu. Povečati pro- duktivnost dela in intenzivirati proizvodnjo je poglavitna nalo- ga, Intenzivno investiranje je načelo gospodarske reforme. Eks- tenzivna proizvodnja naj v naj- krajšem času preraste v inten- zivno. Vse tiste delovne orga- nizacije, ki teh pogojev nimajo, bodo sčasoma izumrle, V manj razvitih komunah ali komunah v razvoju je še vedno zanimiva ekstenzivna proizvodnja, saj ta območja razpolagajo z zadostno delovno silo. V občini Ormož ni pogojev za intenzivno investiranje. Občina je brez moderne industrije, to- varna »Jože Kerenčič« pa je v razvoju. Kmetijska zadruga Or- mož sicer intenzivno investira, toda vračanje investicijskih na- ložb je še precej slabotno. Slovenske gorice in Haloze so rezervoar delovne sile, ki jo je treba zaposliti, Ta delovna sila nima primerne izobrazbe, zato odhaja na delo v večje indu- strijske centre in v mesta. Kako je z zaposlenimi v manj razvitih tovarnah? Imajo mnogo i manjšo storilnost dela pd zapo. slenih v modernih industrijski}, kombinatih. To je tudi razum. Ijivo, saj- z zastarelimi in dotra. janimi stroji ni moč doseči tak. šne proizvodnje kot z novimi, sodobnimi, tehnološko izpopol- njenimi stroji. Tako na primer v tovarni »Jože Kerenčič« strojj za izdelovanje izdelkov iz pla-j stične mase ddje polovico brutO; proizvodnje tovarne in pri stro- ju delajo le trije zaposleni. Uvajanje boljše tehnologije v proizvodnjo, novi in moderni stroji, boljša kadrovska zased- ba. dobra organizacija dela in drugo daje osnovo za rentabilno in konkurenčno proizvodnjo. Za- t8 bo treba poiskati vse možno- sti za sodelovanje ormoških pod- jetij s finančno močnejšimi in razvitimi podjetji izven občine. V občini nastopa vprašanje, kje odpreti nova delovna mesta, saj število nezaposlenih narašča. Ekonomska baza občine je šib- ka, Tudi glede terciarnih dejav- nosti ni posebnih možnosti. Brez omahovanja bo treba razvijati sodelovanje podjetij s tovrstnimi podjetji izven občine. Komite je posvetil precejšnjo skrb nekaterim idejnim ppjavom in procesom v ZK. Navzoči so dobili odgovor na vpraSanje,- ka- ko sprejemajo komunisti naloge in kako jih izvajajo. Dejali so,' da so odločnost, pravočasno re^ agiranje, širjenje naprednih ideji zavzemanje za večjo storilnost dela, pravočasno reševanje prob-l lemov, odpravljanje zastarelihj in škodljivih pojavov, čimboljj demokratično odločanje in dru-j go pomembne naloge članov ZK.i Na seji komiteja je bilo ime- novanih pet komisij: komisija za izobraževanje in idejna vpraša- nja, za notranjo izgradnjo, kadre in metode dela v ZK, za vzgojo mladih članov in sprejemanje v ZK, za področje problemov izven gospodarske dejavnosti in komi- sija za kmetijska vprašanja, ko- operacijo, samoupravljanje in delitev dohodka. Vsako komisijo sestavljajo predsednik In šest članov. D. R. Drago Pintarič Veliko zanimanje za zasebno gradnjo stanovanjskih hiš Na Ormoškem območju je lani gradilo.ali popravljalo stanova- nj-* ali gospodarska poslopja 180 zasebnikov. Na območju občine Ormož je predvidenih 6 gradbenih okoli- šev. Najmočnejši gradbeni oko- liš je Ormož, ki je središče obči- ne. Večji in pomembnejši grad- beni okoliši, glede na število prebivalcev, so Središče, Velika Nedelja in Miklavž, manjši pa Ivanjkovci in Tomaž. Na območ- ju občine je bilo lani približno 200 investitorjev. V občimi so gradili lani 12 družbenih objek- tov, 180 zasebnikov pa je gradilo, popravljalo ali adaiptiralo svoja gospodarska stanovanjska po- slopja. Gradbeno dejavnost v občini opravlja gradbeno podjetje »Ograd«, Komunalno podjetje, zasebni gradbeni mojster Franc Sever in družbeni ter zasebni m- vestitorji v lastni režiji. Lani je bilo izdanih 70 lokacijskih dovo- ljenj, od tega 43 v gradbenih okoliših in 27 dovoljenj izven gradbenih okolišev. Gradbena inšpekcija je opra- vila lani 24 tehničnih pregledov na zgrajenih objektih. 42 pregle- dov je inšpekcija opravila v ča- su novogradenj. Gradbena in- špetkcija kontrolira izvajanje in- v---.' r-HcV-h -.hipktov V oradbp- no-tehničnem nooledu. Uootav- Ija, če so gradbeni objekti v po- tresnih območjih pravilno dimen- zionirani in zgrajeni s potrebno varnostjo, če ima izvajalec pri graditvi vodjo del s predpisano strokovno izobrazbo, če se gradi po osvojeni tehnični dokumenta- ciji, če izvajalec del vodi pravil- no dnevnik o izvajanju del in knjigo obračunskih izmer, če so delavci dovolj higiensko in teh- nično zaščiteni, ugotavlja, če ima zasebni investitor zagotovljeno strokovno vodstvo. Gradbena in.špekcija v občini Ormož je opazila lani, da je tre- ba dosledneje izvajati tehnično kontrolo investicijske dokumen- tacije. Ponekod je opaziti pred- vsem slabo kakovost gradbenih, predvsem inštalacijskih de!. Manj kakovostno so opravljena parke- tarska, pleskarska, vodovodna in kleparska dela. Ponekod je slabo položena kritika, pred korozijo so slabo zaščitene nekatere železne konstrukcije, razpoke na ometa- nih heraiklitnih oblogah, nepra- vilna ozemljitev strelovodov, po- nekod ni požarno varnostnih zi- dov, je samovoljno spreminjanje n^^-^ameznih konstrukcij tpr dnj go. D R. SREČANJE Z DELAVCI »NADE DIMIČ« IZ ZAGREBA V PTUJU V soboto, 19. februarja 1966, je Ptuj obiskala 35-članska skupina članov sindikalne organizacije Zagrebške trikotaže »Nada Di- moč« iz Zagreba. V Delavskem klubu »Franc Kramberger« so jih pozdravili predstavniki Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj in sindikalnih podružnic Delta in Elektrokovinar. Tople pozdrave so jim izročili tudi pionirji Ptuja in jim zaželeli prisrčno dobrodoš- lico. Kustos Pokrajinskega muze- ja Ptuj, Vitomir Belaj, pa je v z£.nimivem predavanju goste iz Zagreba seznanil z zgodovino Ptuja in s kulturnimi in zgodo- vinskimi znamenitostmi našega mesta. V imenu sindikalne organiza- cije Zagrebške trikotaž^ »Nada Dimič« iz Zagreba, je predsedni- ca Sindikalnega odbora Božena Ojcinger izročila Občinskemu sindikalnemu svetu »Vazo prija- teljstva« kot simbol trajnega pri- jateljstva med delavci »Nade Dimič« in mesta Ptuja. Sprejemu v Delavskem klubu so sledila športna tekmovanja. Na kegljišču SD »Drava« je bilo tekmovanje v keglanju med eki- pama »Nade Dimič« Zagreb in Elektrokovinarjem iz Ptuja V Domu JLA pa so se srečale eki- pe »Nade Dimič« Zagreb m mesta Ptuja v šahu in v namiznem te- nisu. Popoldne so si gostje iz Zagre- ba ogledali muzej na gradu, kjer 50 bili presenečeni nad dragoce- nostmi. Ob obisku v Ptuju so s; ogledali tudi kleti »Slovenskih goric«, kjer so se seznanili s pri- delovanjem vina v Halozah in v Slovenskih goricah. V nedeljo pa so si ogledali še »Kurentovanje in karneval«. Obisk iz Zagreba ocenjujemo za zelo pomembnega. Med delav- ci Zagrebške trikotaže »Nada Dimič« Zagreb in Ptuja so vzpo- stavljeni stiki za trajno sodelo- vanje in prijateljstvo, to pa so pravzaprav pričetki za sodelova- nje in zbliževanje med delavci Zagreba in Ptuja, kar bo imelo velik pomen v nenehnih priza- devanjih utrditve stikov, sodelo- vanje, bratstvo in enotnost med našimi narodi. F. B- PI^S in minus Matematični znaki »plus« in »muius» so prišli v Evropo iz arabskega sveta. Zanimivi so razlogi, ki so privedli arabske učenjake do svojih zaključkov. Plus m plus da plus — prija- telj mojega pniaieija ie moj prijatelj; minus in minus da plus — sovražnik mo)ega so- vražnika je moj prijatelj; mi- nus in plus da minus — sovraž- nik mojega prijatelja je moj sovražnik; plus in minus da mi- nus — prijatelj mojega sovraž- nika je moj sovražnik. Stran 2 TEDNIK — petek, 25. februarja 1966 Stran 3 Letos v Ptuju še več gledalcev kot prejšnja leta (NAdaljevanje s 1. strani) Zahvala tudi karnevalskim sku- pinam in posameznikom iz Slo- venskih goric, z Dravskega in ptujskega polja, iz Ptuja, pa tu- di iz drugih krajev, ki so na- stopile v nedeljo popoldne v karnevalskem sprevodu po ptuj- skih ulicah. Tako številna množica, ki ji tudi dolguje Ptuj zahvalo za udeležbo in lepo zadržanje, je prav gotovo odnesla s seboj vtis, da ima Ptuj ob pustnih pri- reditvah vsako leto z vremenom izredno srečo, da gledalcev ne razočara, da ni predrag z vstop- nicami in da so ptujske zgodo- vinske ulice za vse prijatelje Ptuja ob prireditvah preozke in da je oder v sredini stadiona nekoliko premajhen in predaleč od gledalcev. Ptujskim priredi- teljem je pustila množica dobro voljo, da hi še nadalje zbirali vse, kar je pri slovenskem rodu doma in v zamejstvu še iz pust- nih časov ohranjenega in zani- mivega in da bi vabil ob prire- ditvah v Ptuj skupine, ki bi tako številnim gledalcem kot letos z mladimi, pa tudi z odraslimi, ve- selimi in razigranimi ljudmi te lepote tudi pričaral skupno s ku- renti, ki so osrednji lik ptujskih prireditev. V karnevalskem sprevodu je bilo najlepše to, da je videla množica vse skupine, tiste, ki so dopoldne nastopale na stadionu, in druge, ki sb se pripravile za karnevalski del dneva, to je za nedeljsko popoldne. Tako so vsi videli vesele Štajerce, razigrane Prekmiirre, tajinstvene Dolenjce in šegave Notranjce v raznih oblačilih, različno maskirane in oblečene, ki so v skupnem na- stopu po Ptuju prikazali svetu mnogo dragocenega bogastva pustnih navad Slovencev. To pa še ni vse zbrano. Vsakdo je z veseljem gledal čudovite kurente, prijetne, ži- vahne in neizčrpno vesele mlade ljudi iz Cirkovec (ploharje), se umikal pokačem in njihovim bi- čem, neutrudljive kopjaše iz Markovec, zanimive škoromate iz Cerkna in šelmarje iz Kosta- njevice itd. Marsikdo je pozabil v nedeljo dopoldne med gleda- njem dogajanja na odru, kako hitro je mineval čas. Popoldne se je od srca nasmejal Dornav- čanom in njihovi pristnosti, Po- lenšaku s svojo šegavostjo, pa tudi vsem drugim, velikim in malim, pešcem in na vozilih, motornih in vprežnih, ko so se počasi premikali po ptujskih ulicah. Marsikdo se je tako za- topil v opazovanje sprevoda, da niti ni opazil nad seboj več te- levizijskih kamer naših in dru- gih snemalcev. Prav gotovo so vsi skupaj porabili, televizijski in ostali snemalci, desettisoče metrov filmskega traku, saj ni bilo slikanju konca ne kraja. Ptuj je imel neorganizirano re- vijo snemalnih kamer in foto- aparatov, avtomobilov, motor- jev, mode in lahko bi izbiral ob tej priliki tudi najlepšo nastopa- jočo deklico ali gledalko. Za finančni efekt te prireditve bo javnost zvedela ob obračunu z vsemi prodajalci vstopnic in vsega, kar je bilo mogoče pro- dati. Vsakdo bo prav gotovo rad priznal, da so bile dijakinje, di- jaki in trgovski naraščaj, ki so prodajali vstopnice in ostalo, mnogo bolj ljubeznivi kot neka- teri kupci, saj so vljudno pristo- pili k vsakomur v dobri veri, da bo rad prispeval Ptuju svoj skromni delež za nadaljnje uspe- le prireditve. O nagradah je nekaj posebej napisano. Vsi so si jih" zaslužili, komur so bile priznane, saj so izpolnili vseh 4 ali 5 kriterijev za dosego nagrade. Kdor se rad nasmeje ljudski šegavosti in do- miselnosti, se je v nedeljo prav gotovo lahko nasmejal vsemu, kar je videl. Vse je imelo en sam namen, na pustno nedeljo zabavati, izzvati nasmeh in se razveseliti nad našim podeže- ljem, ki zna dan prireditve tako zanimivo izkoristiti. In še nekaj so prinesle letošnje prireditve; Ptuju samemu veseli torkov popoldan. Brez posebne organizacije, kar sami od sebe so se zbrali v mestu gledalci in maškare in šele pozno zvečer se je trg Mladinskih delovnih bri- gad izpraznil, lokali pa šele zgodaj v sredo zjutraj, saj je bi- lo povsod smešno in veselo. Odbor Zavoda za ptujske fol- klorne prireditve in umetniški svet bosta imela po teh prire- ditvah dovolj gradiva, zamisli, ugotovitev in predlogov, kako bi se pripravil Ptuj na prihodnje prireditve in kako bi izpolnil nastopajočim in gledalcem tistih nekaj najvažnejših želja, da bi si bili ob prireditvah bliže, brez gneče in prerivanja, brez daljno- gledov ali strahu pred bičem pokačev. Ptuj ima svoje prija- telje po domovini in v inozem- stvu in radi ga bodo tudi v bo- doče vsako leto obiskovali. Oni se bodo pripravili na obisk, Ptuj pa se bo pripravil s še novimi skupinami, s še novimi prese- nečenji in brez vsega, kar ob tej priliki ne zabava in moti. Posebno zahvalo zasluži še šola, ki si je domislila, da so prišle risbe o pustu v izložbe. Takih risb bi lahko bil poln Ptuj, če hi se tega spomnile vse šole, ki hi tokrat Izpraznile svo- je zakladnice umetnin najmlaj- ših, pa tudi večjih, ker je po- gled na te risbe mnogo zabav- nejši in privlačnejši kot pogled na prazna okna brez papirnatega traku katerekoli barve. V borih 6 letih je uspelo Ptu- ju iz skromnih začetkov pusto- vanj širšemu svetu pripraviti ve- selo pustno nedeljo, ki se je rad vsakdo spominja. Kolikor se je Ptuj s pripravami utrudil, se bo sedaj zopet odpočil in bo lahko začel kaj kmalu snovati načrte za prihodnje leto, zlasti če bo za to pokazala tudi blagajna ugod- nejše pogoje, kot je prejšnja leta. J. V. Najmlajši so najlepše videli laka stiska je bila okrog stadiona med dopoldnevnimi prireditvami IV^grafeni ob karnevalu Komisija za ocenjevanje kar- nevalskih skupin in posameznih mask, ki so jo sestavljali Stane Stanič, Franc Potočnik, Anton Purg in Drago Hasi, je podelila 34 nagrad naslednjim karneval- skim skupinam in posameznikom: pr 1000 N din: Ali Baba in štiri- deset razbojnikov — Volnenka — Cigani po 800 N din: Tristo let mode na Štajerskem — Reorganiza- cija bank — Holandski mlin — Dinar, Dolar po 300 N din: Moda včeraj, da- nes in jutri — Gostija z »mau- to« — Prvi potniki z Marsa — Beatlesi — Nova umetnost po 200 N din: Godba Ptuj — Godba Kidričevo — Družbena prehrana — Kitajci — Beduini — Godba PTT Maribor po 100 N din: Idealna družina — perice —■ Snemalci RTV — Mehikanci —- Pikapolonice — Prleški hokej — Harem po 50 N din: Pivnica — Roboti — Prometni znaki — Nadomestilo za K 15 — Klovni — Moderna šola — Paviiha — Velekuščar — Krpan. Komisija je ocenila skupine in posameznike po naslednjih kri- terijih: zamisel, tehnična izved- ba, vloženo delo, množičnost, kvaliteta nastopa in splošni vtis. Soglasno je bila mnenja, da nobena skupina ni dosegla take ocene, da bi ji komisija lahko prisodila eno od treh najvišjih nagrad. V splošnem velja pripomniti, da so se skupine začele pozno pripravljati na nastop in da je zaradi tega tu in tam trpela kva- liteta izvedbe. Posebno pohvalo zaslužijo Domavčani, Id so tudi letos najbolj množično sodelo- vali pri karnevalu. Nagrade laliko dvignejo poobla- ščeni zastopniki posajneznih sku- pin od ponedeljlta 28. II. 1966 da- lje pri blagajniku ravoda Adal- bertu Slekovcn v Ptuju. Predsednik ocenjevalne komisije: Stane Stanič Vesti iz Kidričevega Da bi proizA^ajalce v delovni enoti glirdce redno obveščali o proizvodnji glirdce in o proble- mih, ki se pojavljajo med pro- izvodnjo, je vodstvo delovne enote pričelo z rednim sestav- ljanjem poročil o proiz^'od^ji v minulem mesecu. Taka poročila so lahko zelo koristna, saj pro- izvajalci izvedo, koliko so pro- izvedli, istočasno pa so v tem pregledu nanizani negativni problemi, ki jih je treba od- praviti. Tako bi naj v januarju po programu izlužili po Bayer- ju 7750 ton, po Sinter postopku pa 1128 ton glinice, ali skupaj 8878 ton, medtem ko je bilo iz- luženo le 8000 ton, kar pomeni 878 ton izpada, predvsem vsled tehnoloških težav. Tudi plan proizvodnje skalcinirane glinice ni bil dosežen, saj je bilo na 5lan 7440 ton skalcinirano e 7338 ton. Iz poročila je tudi razvidno, da se je zelo dobro izločala soda iz luga, saj je od planiranih 465 ton bilo izločene kar 507 ton sode, medtem ko je vprašanje zase izločanje vana- dijeve soli, kajti od planiranih 18 ton je bilo izločene le ca. 5 ton, vsled česar količina va- nadija v lugu narašča. Zelo vi- soko je bil presežen tudi nor- mativ izgube alkalij, ki gredo z rdečim blatom na haldo. Pri tem je treba iskati vzroke v ze- lo slabem pranju blata v de- kantatorjih in odtekanju al. lu- ga v greznice, kar gre potem vse skupaj z blatom na haldo. To gre na račun malomarno- sti proizvajalcev, ki površno opravljajo svoje delo. S cestami imamo v občini ^ogo problemov. Razumljivo je, da ni moč čez noč urediti vseh cest v občini, vendar ni jasno, da nikakor ni mogoče urediti ceste od tovarne mimo naselja II, do priključka na ce- sto PTUJ—LOVRE\X. Ta cesta je namreč v takem obupnem stanju, da je vprašanje, ali ima sploh svojega gospodarja. De- lavci, ki se vozijo na delo v TGA iz lovrenške strani, upra- vičeno vprašujejo, kdaj bodo cesto pošteno uredili. Ob tej cesti ni niti ene same svetilke cestne razsvetljave. O tej cest- ni razsvetljavi so že razprav- ljali tudi na zborih volilcev, vendar je vse ostalo pozablje- no. Pred kratkim so navozili na ta del ceste gramoz, kar pomeni, da bodo cesto le uredili in da bo ta- ko ostalo nerešeno vprašanje le še cestne razsvetljave. Konstni- ki ceste pa upajo, da bo v bliž- nji bodočnosti tudi to vpraša- nje pozitivno rešeno. Med komisijami delavskega sveta je imela precej zahtevne- ga in ne preveč hvaležnega dela komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard. Največ preglavic ie povzročala razdeli- tev stanovanj za tovarniške de- lavce. Lani je na primer bilo skupno vloženih 127 prošenj za dodelitev ali zamenjavo stano- vanj (93 za dodelitev, 12 za za- menjavo). Komisija je lani do- delila stanovanja 43 prosilcem, 13 članom kolektiva je bilo ne- gativno odgovorjeno, 7 članom pa je bila dovoljena zamenjava iz Kidričevega v Ptuj, 6 članom pa v samem Ptuju. Ostalo je še 46 nerešenih prošenj. V minulem tednu je delav- ski svet TGA razpravljal o in- venturi za leto 1965, o zaključ- nem računu za leto 1965, o pla- nu uporabe sredstev za strokov- no izobraževanje, o pravilniku, o organizaciji in delu počitni- škega doma »ALUMINIJ« v Cri- kvenici ter o predlogu za iz- ključitev treh delavcev, ki so sodelovali pri odtujevanju mu- ' teriala iz podjetja. Izvleček za- ključnega računa so dobili člani delavskega sveta tik pred sejo, zato ga niso mogli do podiob- nosti obdelati. Članom delav- skega sveta pa so temeljito ob- razložili postavke zaključnega računa. Organi samoupravlja- nja so sprejeli pravilnik o or- ganizaciji in delu počitniškega doma. db koncu pa sklenili, da se izključijo iz delovne skupno- sti trije člani kolektiva, ki so sodelovali pri odtujevanju ma- teriala iz podjetja. Lani je letovalo v počitni- škem domu TGA v Crikvenici in ostalih počitniških domovih skupno 592 oseb, in sicer 234 članov kolektiva in 302 družin- skih članov. Letos so ukinjeni popusti na železnici in ni več K-15 ter so v kolektivu bili dvo- mi, ali bo še počitniški dom sploh rentabilen oz. privlačen za člane kolektiva. Vendar se organi samoupravljanja inten- zivno trudijo, da bi le omogo- čili tudi v letošnjem letu čla- nom kolektiva in njihovim dru- žinskim članom čimbolj cenen letni oddih. Izobraževalni center TGA je v svojem dosedanjem delu do- segel dobre rezultate. Lani je obiskovalo tečaj za PK 381 de- lavcev, uspešno pa ga je konča- lo 373. Tečaj za KV je obisko- valo 68 delavcev, izpit pa je (Opravilo 57, za VKV pa je od 68 delavcev opravilo izpit 51 članov kolektiva. Pravilnik o delitvi OD spodbuja posamezni- ke, da si uredijo strokovno iz- obrazbo. V zvezi s strokovnim izobraževanjem se iz leta v leto bolj opaža pomanjkljiva osnov- nošolska izobrazba kandidatov. Težko je namreč dojemati teh- nološki proces, če ni osnovnega znanja, ko.- Drugi dogodki CSadaljet^anje s 1. strani) ustava, pričel to poslanstvo z re- organizacijo vlade. Vprašanje pa je, če se bo tisti del vojske, ki podpira protikomunistično na- strojenega Nasutiona, s tem stri- njal. Zato težav še ni konec. VIETNAMSKE TEZE Vietnamsko vprašanje še na- prej prevladuje v diplomatskih krogih. Močno pa je te dni od- jeknilo tudi v ameriškem senatu. E>el demokratskih senatorjev že dlje napada politiko Johnsomove vlade v Vietnamu. Kritiki v glav- nem zahtevajo miroljubna po- gajanja in priznanje južnoviet- namskega osvobodilnega gibanja če že ne kot organizirano silo, pa vsaj kot partnerja, ki naj bi pri morebitnih pogajanjih smel sesti za zeleno mizo in povedati svoje mnenje. Senator Kennedy, brat ubitega predsednika ZDA, pa je celo pri- poročal, naj vključijo v enotno južaovietnamsko vlado tudi pred- stavnika osvobodilnega gibanja. To naj bi bilo nekakšno posr^- no priznanje sile, ki jo Američa- ni in sajgonski režim čutijo na svojih plečih že nekaj let, pa jo skušajo zvaliti na Severni Viet- nam, na nekakšno posredovanje s severa, četudi so ta manever razkrinkali in ovrgli mnogi za- hodni predstavniki tiska. ITAUJANSKA VLADA Potem, ko je v drugič prevzel mandat za sestavo vlade, je do- sedanji predsednik Moro vendar- le uspel. Stranke levega centra (krščanski demokrati, socialni demokrati, socialisti in republi- kanci) so ga spet podprle. Kr- ščanakodemokratski stranki se je namreč posrečilo vsaj začasno prebroditi notranja trenja med različnimi krili s tem, da so v vladi sedaj zastopani predstav- niki vseh skupin. Verjetno bo vlada tudi prodrla v razpravi o otroških vrtcih, ki je lani for- malno povzročila vladno krizo. V Trgovišču huda prometna nesreča FRANC KRABONJA IN MARKI FERUCCl SE ZDRAVITA V PTUJSKI BOLNIŠNICI Alojz Pozderec je povzročil prejšnjo nedeljo ob 18.15 v Trgo- višču pri Veliki Nedelji hudo prometno nesrečo. Ko se je pe- ljal s tremi sopotniki z volks- vagnom MB 134-73 iz Ptuja pro- ti Ormožu je v Trgovišču zavo- zil preveč v desno in je v bla- gem ovinku trčil v levo stran fička CO 318-62, v katerem sta bila Marki Ferucci in sopotnik Franc Krabonja Iz Velike Nede- lje. Italijanski, voznik je namreč čakal na prednostno vozilo, to pa se je zaletelo vanj. Pri prometni nezgodi sta se huje poškodovala šofer in sopot- nik fiata, manjše telesne po- škodbe pa so dobili tudi potniki volkswagna. Italijanski drž'avljan je imel zlomljeno desno nogo nad kolenom, Franc Krabonja pa je dobil pretres možganov in ne- katere notranje poškodbe. Na obeh avtomobilih je nastalo ško- de približno za 700 tisoč starih dinarjev. Prehitevanje ]e tvegano Marjana Lapainova se je pe- ljala prejšnjo nedeljo z osebnim avtomobilom ZG 244-58 iz Ormo- ža proti Ptuju. Ko je peljala iz Trgovišča proti Cvetkovcem, jo je prehiteval fiat 1300 z zagreb- ško registracijo. Ko jo je prehi- tel, je zapeljal pred njen avto- mobil in ji zaprl pot. Lapainova se je umaknila v desno s cesti- šča in vozilo se je prevrnilo. Te- lesnih poškodb ni bilo, na vozi- lu pa je nastalo za 150 tisoč sta- rih dinarjev škode. ŠE ENKRAT O EM KIDRIČEVO Kot pisec sestavka v Tedniku št. 5^66, v katerem je bilo govora o odpustu nekaterih delavk v obratu »EM« Kidričevo zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje, se čutim dolžnega odgovoriti na pojasnilo obrata v 7. št. Tednika z dne 18. februarja 1966. Kar se tiče pripombe, da so sa- moupravni organi temeljito raz- pravljali o članih kolektiva tega obrata, katerim bi naj prenehalo delovno razmerje, ne morem po- vedati drugega kot to, kar so po- vedale prizadete delavke, ki o tem niso vedele ničesar. Ce so o tem res razpravljali, potem je o tem zapisnik in bi lahko delav- ke o sklepu obvestili že prej. Jaz sem le poudaril različne kriteri- je, ki so jih imeli in po katerih so odpuščali delavke, ne pa to, kaj so razpravljali organi samo- upravljanja, ki jim nihče ni niče- sar očital. Glede navedbe, da so odpovedali tudi noseči delavki, moram povedati to, da je ta delav- ka resnično v neprekinjenem de- lovnem razmerju, vodstvo obra- ta pa v svojem pojasnilu ni po- vedalo tega, da je ta delavka — dobila odpoved, da se je prito- žila in da so ji prvotno celo za- vrnili pritožbo. Ker sem tej de- lavki osebno pomagal pri njenih večkratnih intervencijah, točno vem, kako je ta zadeva potekala, kajti šele na njeno intervencijo se je našlo tisto uradno potrdilo zdravnika im je potem bila od- poved delovnega razmerja raz- veljavljena. Zanimiv je tudi zad- nji odstavek tega pojasnila, češ da so prepričani, da bi bil članek drugačne vsebine, če ne bi v ozadju bila osebna prizadetost. Povedati moram, da nisem bil član tega kolektiva in da zaradi problema, kakršen je tu nastal, ne bi bil članek popolnoma nič drugačen. Pripomniti moram tudi, da sem bil osebno pri vodji obra- ta in se z njim pogovarjal o nji- hovih problemih glede odpustov in da sem se torej lahko v marsi- čem osebno prepričal, zato je čudno, če še nekdo poudarja, da bi se pisec moral o vsem osebno prepričati. S svojim sestavkom nisem nikakor škodil temu kolek- tivu, ampak so mu mnogo bolj škodovali neurejeni notranji od- nosi, zaradi katerih je tudi pri- hajalo do raznih problemov v proizvodnji. Meško Franc Vso skrb delovnim invalidom Problemu zaposlovanja, spre- membam delovnih mest in re- habilitaciji invalidov posvečajo v TGA veliko pozornost. V zve- zi s tem sta se polno angažirali kadrovsko-socialna in zdrav- stvena služba. Že lani je bilo potrebno rešiti vprašanje 45 za delo manj zmožnih delavcev, ki jih je bilo treba premestiti na ustrezna delovna mesta glede na njihovo delovno sposobnost. V zadnjem času je bilo rešeno vprašanje okrog 20 invalidov, medtem ko za ostale še iščejo nova delovna mesta. Pri delav- skem svetu je komisija za za- poslovanje in rehabilitacijo in- validov, ki ugotavlja, da nasta- jajo vsako leto novi pereči pro- blemi v zvezi z reševanjem problemov delovnih invalidov in za delo manj zmožnih oseb, ker v podjetju ni mnogo delov- nih mest, kjer bi bilo možno zaposliti takšne delavce. Komi- sija je predlagala delavskemu svetu, da se iz sklada osebnih dohodkov i^lačuje osebni do- hodek invalidom, ki bodo delali na delovnih mestih, katere bi naj začasno ustanovile delovne enote na svojih območjih za čas, dokler ne bo določeno no- vo delovno mesto, poklicna re- habilitacija ali invalidska upo- kojitev. Komisija je tudi pred- lagala, da bi naj iskali nadaljnje možnosti za reševanje proble- mov invalidov in dela manj- zmožnih oseb skupno s pristoj- nimi organi Koratmalnega za- voda za socialno zavarovanje. Zavoda za zaposlovanje delav- cev, Dispanzerjem za medicino dela m predstavniki Skupščine občine Ptuj, vendar je UO pod- jetja takrat ocenil, da je to dolžnost pristojnih služb pod- jetja, ki morajo sproti reševati probleme invalidov, v primeru potrebe pa tudi sodelovati z na- vedenimi institucijami. Enotno mneme kolektiva je, da je tre- ba vsem delovnim invalidom najti v podjetju takšna delovna mesta, kjer bodo dosegli take uspehe kot ostali delavci. Pri tem ne gre samo za ekonomske razloge, ampak v prvi vrsti za človeka kot takega, čeprav je to nedvomno zelo pereč pro- blem TGA, bodo organi samo- upravljanja našli tudi v tem pogledu ustrezne rešitve, da bodo invalidi lahko enakovred- no sodelovali pri uresniče\^anju nalog podjetja. France Meško MOLK NE POMAGA REŠEVATI PROBLEMOV Sindikalna podružnica delovne enote glinice je sklicala članstvo z namenom, da bi se sleherni član seznanil s proizvodnimi problemi obrata. Namen je bM dober, če pa ocenjujemo udelež- bo na sestankih, moramo ugoto- viti,^ da je bila slaba, razprava pa še slabša- Večina se je zado- voljila s poročilom o pro zvodnji v minulem letu ter v prvem le- tošnjem mesecu m o problemih ter težavah, ki zavirajo boljši potek proizvodnje glinice. Tako je nastal vtis, da delavcev ne za- nima potek proizvodnje in da se sploh ne zavedajo, da so kot člani sindikata dolžni opozarjati na pomanjkljivosti ter slabosti in odločno zahtevati, da se od- pravijo. Mnogi, ki na sestanke sploh niso prišli, vedo mnogo po- vedati tam, kjer za to ni kraj in kjer ni mogoče priti do nobene rešitve. Tudi tem bi moralo biti jasno, da je cilj vseh prizadevanj udeležba delavcev pri upravlja- nju in odločanju v podjetju. Ti bi naj torej odkrito povedal: svoje mnenje o težavah v proiz- vodnji, če jih sploh zanima po- tek proizvodnje; ali pa jih zani- ma le, koliko bo vredna točka in koliko bo znašal njihov oseb- ni dohodek. F. M. Sfran I TEDNIK — petek, 25. februarja 1%6 Stran i Počasna pot do polpoklicnega in pozneje do poklicnega gledališča Občinska zveza kulturno pro- svetnih društev Ptuj je poskrbe- la, da je prišlo 12. februarja 1966 do otvoritve obnovljenega ptuj- skega gledališča. Ob tej sveča- nosti je bila slavnostna predsta- va drame Arthurja Millerja »Lov na čarovnice« v izvedbi doma- čega ansambla in režiji Franca Potočnika iz Maribora kot gosta. Poleg priznanj in zahval vsem, ki so kakorkoli pripomogli k po- novni usposobitvi tega gledališča za prireditve in predstave, je bila izrečena posebna zahvala občin- ski skupnosti in občinski skup- ščina za finančno pomoč ter re- žiserju in tajniku zveze Karlu Korenu, ki je z uspehom opravil neštete večje in manjše naloge ob obnavljanju gledališča. Za tokrat še nekaj misli reži- serja Franja Potočnika o igral- skem ansamblu, o zasedbi obnov- ljene gledališke hiše, o gostova- njih in drugem. »Za Ptuj in tudi zame je raz- veseljivo, da se je zopet odprlo ptujsko gledališče — hram bogi- nje Talije, enako pa tudi to, da bo imela amaterska gledališka skupina ponovno možnost udej- stvovanja, manj razveseljivo pa je žal, da bo ostala Ptuju le ama- terska skupina in da bodo obis- kovale Ptuj in novo gledališko hišo le nekatere mesece gledali- š'ke skupine od drugod s svojimi gostovanji. V bližnji okolici delujejo dram- ske skupine kot npr. v Hajdini, T Rogoznici, Kungoti in drugod, v Ptuju pa te aktivnosti ni ozi- roma je bila, pa je v nekaj letih skoraj zamrla. Skrajni čas je, da se bo moral zastor tudi pred ptujsko skupino večkrat odpre- ti, ker je v Ptuju in okrog njega še mnogo obiskovalcev kvalitet- nih gledaliških predstav. Najbolj veseli smo lahko vsi tistih mla- dih ljudi, ki so željni gledališke umetnosti kot prepričljive vzgo- jiteljice mladega rodu, ki smo ga dolžni vzgajati. Bolj kot okolici je Ptuju potrebna dobra gledali- ška skupina. In s tem se tudi na- čenja vprašanje novega začetka in obstanka takega gledališča. Potrebno bo v tej smeri mnogo storiti, da si tudi ob 1900-letnici Ptuja ne bomo očitali, da smo za to premalo storili in da zamu- jeno težko popravljamo. V skupini, ki se je predstavila ob svečani otvoritvi 12. februarja 1966, je nekaj popolnih amater- jev-začetnikov; le nekaj jih je že nastopalo. Med njimi je tudi nekaj članov bivšega poklicnega ptujskega gledališča. Ob ukinitvi se je ansambel razšel: nekaj jih je odšlo v druga gledališča, osta- li pa so odšli v razne druge po- klice. Njihova ponovna vživitev v gledališko dejavnost je sedaj precej otežkočena, kar je popol- noma razumljivo. Služiti dvema gospodarjema in po zahtevnosti teko različnima, je skoraj nemo- goče. Obiskovalca gledališke hiše namreč ne zanima, kaj je delal igralec čez dan. On želi zvečer videti dobro predstavo. Po 7- in 8-urnem delu v raznih poklicih ni mogoče zahtevati od igralca, da bi nastopal s tisto svežino, ki jo od njega zahteva režiser in ki jo pričakuje obiskovalec gleda- lišča. Tudi tem ljudem ne mo- remo reči, naj delajo podnevi in ponoči brezhibno kot stroji. Po mojem mnenju v ptujskem gledališču ne bi smel biti prostor samo za amatersko skupino. Ce si Ptuj glede na mnoga zaostala po- g-očja dejavnosti še ne more pri- voščiti poklicnega gledališča, bi si moral zagotoviti toliko sredstev, da bi se sčasoma dokopal vsaj do polprofesionalnega gledališča in pozneje do poklicnega. S tem si bo zagotovil kvaliteten gleda- liški kader in tudi kvaliteto pred- stav. Brez načrtnega dela za kultur- no obogatitev občine in za vzgo- jo mladine s spoznavanjem umet- n'>sti Ptuj ne more biti in ne ostati.« V. J. OBVEŠČAMO LJUBITELJE GLEDALIŠKE UMETNOSTI, DA BO GLEDALIŠKA SKUPINA »SVOBODE« PTUJ PONOVILA DRAMO V 4 DEJANJIH ARTHURJA MILLERJA: LOV NA CA- ROVNICE. PREDSTAVE BODO V PETEK, 2.5. FEBRUARJA. OB 19.30, V NEDELJO, 27. FEBRUARJA, OB 15. URI V MESTNEM GLEDALIŠČU V PTUJU. PREDPRODAJA VSTOPNIC: V ČETRTEK, 24., IN V PETEK, 25. FEBRUARJA, OD 15. DO 17 URE. V NEDELJO. 27. FEBRUARJA. OD 9. DO 11. URE IN 1 URO PRED PREDSTAVO PRI GLEDALIŠKI BLAGAJNL PRIPOROČAMO OGLED TE VSEBINSKO BOGATE IN KVALITETNE DRAME! Kmetijstvo in turizem važni gospodarski panogi Opis krajev in gostišč v Slo- veniji, ki slovijo po kakovostnih jedeh in pijačah, ki se po nje splača priti, pripravlja uredni- štvo Zbornika »Po Jugoslaviji«, in sicer v obliki »Gostinskega vodnika po Sloveniji«. To so go- stišča, ki so že znana po svojih kvalitetnih gostinskih storitvah v vseh naših krajih, ki so v tem pogledu značilna in ki že imajo specialitete ali se bodo v prihod- nje preusmerile k specialitetam. S tem »Gostinskim vodnikom« želi uredništvo zbornika poveča- ti promet v teh gos'tiščih in za- gotoviti ekonomičnost takega specialnega poslovanja, ki bo iz vsakega krajevnega folklornega gradiva izbral najučinkovitejše možnosti za krajevno značilno ureditev specializiranega gosti- šča. Kulinarično utešitev turi- stov, ki so željni specialitet, pa bodo ta gostišča lahko nudila tujim tu ris tona, če bodo organi- zirala kmetijsko proizv^-^dnjo svoje okolice, ki lahko pridela v vsakem posameznem območju v najboljši kakovosti ter najeko- nomičneje kakovostne pridelke, pač glede na klimatske in laine razmere. Vsa ta specializirana gostišča bodo v »Gostinskem vodniku« razporejena na različne načine, tako da se bo turist z lahkoto znašel v vodniku ob iskanju specialitet, ki si jih želi. Seveda pa je predix>goj, da obstajajo v posameznih krajih Slovenije, ki imajo svoje zgodovinsko kultur- ne, folklorne in klimatsko talne posebnosti, specializirana gosti- šča, ki bi imela vedno na \XKljo specialitete, ki jih bo »Gostinski vodnik« omenjal. Ker je tu pred- videna le ožja specialnost je P>o- dana tudi ekonomičnost p>oslova_ nja, ker bo večji promet z istim blagom. Zaradi tega se blago na z-skvgi ne bo kvarilo. Zmerom bo sveže in kakovostno. Splošno znano je, da imamo v Sloveniji veliko število sposob- nih ljudi, ki so pravi strokov- njaki v kulinaričnih veščinah ter imajo tudi organizatorske sposobnosti in voljo za promet s turisti. Odvisno je od občinske politike posameznih občin, ka- ko bodo pospeševale turizem na svojem območju. Orientacija našega kmetijstva v kvalitetno proizvodnjo, pride- lava in predelava naših kmetij- skih pridelkov v kakovostno specialno hrano, bo dopolnjeva- la napore našega sodobnega tu- rizma. Turizem tujcev pa je važ- rui gospodarska panoga, W naj- ceneje ustvarja tuja devizna sredstva, saj jih turisti sami prinašajo v našo deželo! Srečna je dežela, ki ima na- ravne lepote, podnebje in ureje- no gostinsko mrežo za sprejem tujih gostov. Naraščajoči promet domačih in tujih gostov proslav- lja v ospredje vprašanje turi- stičnega gospodarstva kot celote. Turizem je prenehal bili delov- no področje ozkega kroga turi- stičnih delavcev. Z vso resnost- jo se ga morajo lotiti vse naše gospodarske organizacije s pod- ročja kmetijstva, živilske indu- strije in gostinstva, ki imajo na- logo pridelati in pripraviti ter strokovno in kulturno servirati tujim turistom na.5e specialitete s kulinaričnega področja. »Gostinski vodnik po Slove- niji« bo skušal zajeti vso to pro- blematiko, ki bo dobro rešena le ob sodelovanju vseh kmetij- skih kombinatov, kmetijskih za- drug, individualnih proizvajal- cev in gostišč, nadalje tovarn, ki pridelujejo kmetijske in živino- rejske pridelke, gostincev in ho- telov ter vseh naših turističnih in zdraviliščnih središč. Predvi- deno je, da bo ta »Gostinski vod- nik« že v letošnji sezoni vodil tuje in domače turiste v spe- cializirana gostišča, če bodo vsi anketirani pravočasno odgovo- rili. Fn. Pisma uredništvi I IMekal o kulturnem videzu Ptuja Ne le s kulturnimi prireditva- mi, ampak tudi s kulturnim vide- zom našega okolja, naših stavb, ■cest, ulic, nasadov, vasi, po- strežbe — kažemo svojo kultu- ro. Ptuj spada med redka slovenska mesta, ki imajo staro mestno jedro v celoti spomeniško zavarovano. Ce odštejemo kraje ob slovenski morski obali, se s Ptujem primer- jata Skofja Loka in Štanjel. Ptuj- ski grad je najboljši primer rene- sančnega trdnjavskega kompleksa na Slovenskem, samo staro mesto pod njim pa je lep primer sred- njeveškega mesta. Spomeniške dolžnosti - Zelenfe sredi zidov Slikovita lega našega mesteca in kuTurni spomeniki vabijo h nam turiste, ki pa se nam večkrat ču^ dijo, da smo malomarni do svoje- ga kulturnega bogastva, ki je de- diščina davnih dni. Čudijo se, da so zelo neurejene poti na grad. Ču- dijo se, da zidovje v grajski ulici tako zelo razpada, da ga sproti ne popravljamo, da ne uredimo tla- ka v tej ulici. Čudijo se smetem in odpadkom v grajski ulici in tudi drugod po mestu. CUDIJO SE, DA NE SPREMENIMO VSAJ V SKROMEN PARK PUSCO MED OBEMA BANKAMA IN LEKAR- NO! Čeprav nameravajo na tem prostoru čez nekaj let zidati, je potrebno od tam spraviti kupe smeti in betonske cevi za kanali- zacijo, zravnati prostor, nasaditi travo in urediti poti! Tujci nam svetujejo, da bi bilo vredno tu opustiti gradnjo in urediti park z drevjem, ker je sredi mesta pre- malo zelenja! Pridružujemo se te- mu mnenju! Vrtovi naj tu odpa- dejo, naj bo ta prostor javen park! Ali bi ne pomagala pri ravnanju prostora mladina, kakor so vajen- ci lesne stroke zravnali pred pet- najstimi leti prostor pred muze- jem na Muzejskem trgu? Osem- deset mladih fantov je tedai za- vihtelo lopate in v štirih, petih sobotnih popoldnevih opravilo ve- liko delo! Muzejske stavbe Naše kulturnozgodovinske spo- menike pa smo dolžni vzdrževati, dolžni ohraniti! Stavbi, ki ju ima v upravi in lasti muzej, to sta sta- ri grad in dominikanska cerkvena stavba, sta tako poverjeni zavodu, ki se trudi, da dobiva denarna sredstva za njihovo vzdrževanje. Za vzdrževanje kulturno zgodovinskih spomenikov je potrebna pomoč republike, ker niso samo lokalnega pomena Za občinsko skupščino v Ptuju bi bilo preveliko breme, da bi vzdrževala vse, kar je v Ptuju spomeniško zavarovanega, to so stavbe in obzidje starega mesta. Ali je že kdo napravil predra- čun za vsa popravila kulturno- zgodovinskih spomenikov v Ptu- ju? Potrebni bi bili milijoni, sto milijonov, dvesto milijonov in še več. Denarja pa je premalo. Mu- zej je dobival dotacije Sklada za pospeševanje kulturnih dejavno- sti pri IS SRS; od leta 1962 pa do 1965 skupaj 13 milijonov dinar- jev. Popravili so strope na gra- du, uredili cerkveno poslopje dominikanske zgradbe in utrdili rimske spomenike ob mestnem stolpu. Potrebno je popraviti grajsko fasado, predvsem na stolpih. Na grajskih stolpih je potrebno popraviti streho, okna, stopnice — vse! Vzhodni stolp je last Grajske restavracije. Opornik: so tam odstopili! Opor- niki, ki čuvajo da šp stolp ne zrušil Grajska restavracija — na pomoči Na stolpu zateka s strehe, ker ni žlebov! Omet na veliko odpadal Najboljše je vzdrževan stolp, kjer stanujejo Verdenovil To je južni stolp s stožčasto streho. Stolp iz prav- ljice o Trnjulčicil Ob njem je rožni nasad. Stanovalec je lju- bitelj cvetic. Poleg tega stolpa je hiša — nekdanja stražarnica na grajskem obzidju. V slabem stanju je. Velika razpoka v zidu opozarja menda na used-zemelj- skih plasti. Ob stavbi se je lani porušil grajski zid! Zakaj? Ker ga nismo sproti popravljali. Dvajset let ga ni nihče poprav- ljal. Pač pa so škodoželjni otro- ci, nekulturni paglavci kopali jamo v zid, vsako leto večjo in večjo. Pod gradom so zaradi ureditve ceste porušili severnozahodno spodnje grajsko obzidje — zida- no ograjo! Kamenje so odpeljali, namesto, da bi ga čuvali za po- pravila na notranjem grajskem obzidju, ki kliče po obnovi, po popravilu. Kdo odgovarja za vse to? Muzej nima v statutu naloge spomeniškega čuvarja po vsem mestu. Malo jih je v muzeju, ki odgovarjajo za veliko bogastvo obsežnih muzejskih zbirk! Do- volj velike dolžnosti imajo. Ali niso morda poverjene naloge pomočnika zavoda za spomeni- ško varstvo zgodovinskemu dru- štv^ v Ptuju? Ptuj je pred 1900-letnico. Prav gotovo je zgodovinsko društvo že napravilo svoj delovni načrt, kako naj bi Ptuj proslavljal to častitljivo starost! Morda nam bodo napisali o tem kaj zanimi- vega za naš listi Priprave na 1900-letnico Ptuja Da bo Ptuj leta 1969 dostojno proslavil svojo 1900-letnico, bo moral vsaj najnujnejše popraviti. Občinska skupščina je že posla- la komisijo na ogled grajskih zidov in ostankov nekdanjega mestnega obzidja. Ugotovila je, da so potrebna velika popravila. Stolp mestnega obzidja, ki je se- daj turistom od rok, ker do nje- ga ni poti — stoji pa za proštij- sko hišo, je skoraj v razsulu. Mestno in grajsko zidovje je ponekod spodkopano od vlage pri temeljih, drugod razpada pri vrhu. Kip Florijana je potrebno premestiti iz ogroženega graj- skega obzidja in obzidje popra- viti. Komisija je predložila ob- činski skupščini sklepe za popra- vila po vrstnem redu ogroženo- sti objektov. Kdo bo dal sred- stva za popravila? Kdaj bomo v Ptuju obnovili stari del mesta tako, kakor ga je Ljubljana, Ce- lje in so ga drugod? Kdaj bodo urejene ulice, popravljen tlak, stavbe, kdaj bo zasvetila luč v starinskih svetilkah na hišah? Ali bo to pripravljeno za 1900- letnico Ptuja? VzdrŽevanje novejših stavb Kaj je s ptujskimi stavbami, ki niso spomeniško zavarovane? Mnogp merejo slabo lur na našo kulturo! Stopnišča so smetna. stene umazane. Na nekaterih stavbah ni popravljeno žlebovje in voda teče po stenah iz leta v leto. Plotovi ob hišah so polom- ljeni! Take niso le stanovanjske hiše, ampak tudi tiste, kjer so javni prostori! Oglejmo si sedež Delavske univerze in Združenja borcevl Zunaj je stavba lepo urejena. Toda kakšen je dohod k obema organizacijama!? V spodnjem hodniku so pogosto smeti, stene so spodaj in na stopnišču za- mazane, neprepleskane! Leta in leta je tako! Ali je belež tako drag, da ni mogoče prepleskati sten, kjer je to potrebno, in skr- beti za čistočo?! Podoben je do- hod v kulturni hram — v Na- rodni dom, kjer ima sedež kul- turno-prosvetno društvo Svobo- da! Se marsikje je tako! Zbnšimo madeže na naši kul- turi! Zavedajmo se vseh kultur- nih dolžnostil Skrbimo tudi za to, da ne bo propadla kulturna dediščina, ki jo imamo v zidanih spomenikih! Razvijajmo kulturo tudi na videzu vseh drugih stavb, po cestah in ulicah, po nasadih in pri vedenju! Naj na- še mesto in naša vas kažejo, da smo kulturni! V. C. Osmešena pesem Iz oddaje Radia Ptuj dne 19. L. m. sem zvedela, da bo ansambel T. Kmeteca v kratkem posnel picščo »Kurenti. Zelo se čudim in kar prizadeta sem bila, ko sem slišala, da bo na tej plošči tudi pesem »Bleda luna* v priredbi T. Kmeteca. Nikakor se ne morem strinjati, da je to priredba T. Kmeteca. ker je to narodna pesem, ki je v tem delu Slovenskih goric še precej ohranjena. Med ansambel Radia Ptuj sem jo prinesla jaz, ko sem spočetka pela v rednih oddajah ob skromni spremljavi svoje kita^ re. Čudno se mi zdi, kako je mo- goče, da je ta narodna pesem po- novno tako spoštovana in aktual- na, ko pa je ravno ansambel Ra- dia Ptuj pesem na lanski pustni maškeradi in mene kot prvo pevko smešil in omalovaževal ter se iz pesmi celo norčeval. Imela sem vtis, da vsa bili jaz in pesem po- vsem osmešeni. Mislim, da je prav, da ansambel to pesem na tej plošči izpusti, da bi se ob tem ne osmešil še ansam- bel. L. H., Desternik Pionirska tribuna Takrat se mi je zgodila krivica Vsak človek ima v življenju ne- ko željo. Majhna deklica sti zaželi lepo oblekico ali punčko, ki spi in joče, fantek hoče avion ali avto- mobiL Jaz zbiram papirnate prtičke. Zamenjujem jih za druge, ki jih ie nimam v svoji zbirki. Tudi moja prijateljica zbira pr- tičke. Prosila me je, da bi zame- niali vzorce. Domenili sva se, kdaj in kje se dobiva. Doma sem opra- vila svoje doix)ldansko delo. Cas je hitro minil in odšla sem na do- govorjeno mesto. Dolgo sem čakala, da je prišla sošolka. Pokazala mi je svoj al- bum. Kmalu sem opazila, da je štela prtičke. Vprašala sem: »Za- kaj jih šteješ?« Tedaj je deiala. da aem ji ukradla prtičke. Bila sem užaljena, saj me je obtožba zelo zabolela. V globoki užaljeno- sti sem zajokala. Tedaj je prišla po cesti s trud- nim korakom neka gospa. To je bila naša soseda. Vprašala me je zakaj jočem. Žalostna sem ji o- tožila. da me je sošolka po kri- vem obdolžila. Potolažila me je in odšla sem domov. Drugi dan sva se s sošolko po- mirili in zamenjali prtičke, saj je spoznala, da me je obtožila po krivem. Hertiš Silva, čl. dop.-nov. krožka, 7. b razred, osn, šola Kidričevo Dobili smo spričevala Težko s-mo učenci pričakovali »pričevala 20. januarja nam je to- varišica razdelila spričevala. Hi- tro sem ga odprla. Bila sem silno radovedna, kakšne ocene sem si zaslužila za polletni trud v šoli. Imela sem prav dober uspeh. Mama me je nekoliko okregala, ker bi se morala bolj pridno uči- ti. Potem bi bilo moje spričevalo še lepše. Obljubila sem staršc.n. da se bt>m bolj pridno učila. Ta'.:o bom razveselila tudi našo tovan- iico. Pal Majda, 11. razred osn. šole Sela pri Ptuju Moji zajčki Jaz imam tri zajčke. Moji zajč- ki so savi in črni. Vsak dan jih hranim. Nosim jim korenje, krom- pir in koruzo. Zelo radi iedo. Zajčke imam v kunčnici Kunčni- •o rru je naredil oče. Veselim se, ko bo imela zajklja male zajčke. Zelo imam rad domače T-v-ali. Oče ima doma več živali: krave, svinje in psa. Tudi psa imam rad, ker čuva hišo pred tatovi. Jus Janko, H. razred osn. šole Sela pri Ptuju Moja pot v šolo Doma sem v Lovrencu. V šolo pa hodim v Kidričevo, ker v Lov- rencu nimamo popoldne osemlet- ke. Zato je moja pot v štdo dolga. Zjutraj moram zgodaj vstati, da ne zamudim avtobusa, ki nas vo- zi. Zdaj pozlimi ima mnogokrat za'~iudo. zato ga vsi premraženi težko čakamo. Ko končno pride, vstopimo in se ndpeljemo sktDz.i našo vas še v Apače, kjer iih še mnogo čaka. Ker nas je mnogo, smo v avtobusu natlačeni kot vži- galice v škatlici. Vendar pa lah- ko skozi okno opazujemo pokraji- no. Mimo nas hitijo hiše, dreve- sa, polja pa tudi gozdovi. Ko se pripeljemo v Kidričevo, imamo še kakih pet minut do šole. V šolo pridemo že malo utrujeni, a nas lepe in svetle učilmce pritegnejo k poukii Lepše je opazovati pokrajino, ki hiti mimo nas takrat, ko se pe- ljemo domov in jo oblivajo sonč- ni žarki. Moja pot v šolo bi bila zelo naporna, če nas ne bi vozil avtobus. Anica Kozoderec, čl. dopisno-novinar- skega krožka, Kidričevo Mojil babica Babica moja za toplo pečjo sedi in strmi v dolge mrzle zimske dni. Ona si vedno ven želi, vendar mraz prehud je, za njene sitare dni. Skoe' okno večkrat opazuje, drobne ptičke, vrabčke in siničke. Vedno želi si lople pomlarile življenje prebivalcev Slovenskih goric pred 100 l^ti. »Zitopromet« je tvorila druga pustna skupina iz Loperšic. Pri- kazala je mlačev z ročno miatil- nico, čiščenje zrnja in izdelavo moke na ročni pogon (žrmlje). Mlatiči so spretno opravljali svoje delo in zaprašili številne gledalce. Ta skupina je prejela tretjo nagrado. Četrto nagrado sta prejela pustneža »Stabiliza- cija cen«. Ostalih pet tolažilnih nagrad po 5 tisoč starih dinarjev so pre- jele pustne skupine in posamez- niki: »Pogreb ormoške vrtnari- je«, »Družbena prehrana za in- teligenco«, »Ptičarji«, »Umetno osemenjevanje« in »Kooperaci- ja«. Pustnega karnevala sta se ude- ležili tudi dve skupini iz Ptuja in precej gledalcev iz občin Ptuj In Ljutomer ter iz sosedne Hr- vatske. II. pustni karneval je bil dobro pripravljen in je bogata izkuš- nja za nadaljnje pustne prire- ditve. D. R. ZANIMIVA LESENA KLET NA RUNČU Na Runču pri šoli je dobro ohranjena lesena klet iz 18. sto- letja. Za njo se zanima mariborski muzej, ki jo bo v kratkem odkupil. Približno pred 150 leti je služila za stanovanje, sedaj za skladiščenje orodja in nekaterih kmetijskih pridelkov. Slam- nata streha je bila od zgraditve kleti do danes že več desetkrat obnovljena. Runeč je znan po zidanicah in podobnih kleteh. Je vinorod- ni kraj in po svoje zanimiv. Posebno v jeseni ob trgatvi Runeč radi obiščejo prebivalci iz sosednjih krajev. IVAN VAUPOTIČ - ZASLUŽENO UPOKOJEN Nedavno je bil zasluženo upo- kojen IVAN VAUPOTIC iz Har- deka pri Ormožu. Prebivalci Ormoža in bližnje okolice ga do- bro poznajo kot pismonošo, ki je prinašal pošto vrsto let. IVAN VAUPOTIC se je rodil pred 57 leti na Hardeku. Po kon- čani osnovni šoli se je izučil čev- ljarske obrti, v kateri je delal do leta 1937. Potem je bil tri le- ta brez zaposlitve. 1940. leta je le končno dobil zaposlitev na pošti v Ormožu kot pismonoša. Sodeloval je pri »Sokolu«, kot vaditelj m načelnik in tudi pri pevskem zboru glasbene matice v Ormožu. Aktivno je tudi de- lal v gasilskem društvu, lovski družini in v drugih društvih. Zaradi zavednosti in sodelova- nja v naprednih organizacijah in društvih so ga Nemci izselili. 1941. leta je hude dni preživel v taborišču na Borlu, pozneje v mariborskih zaporih, nato pa je bil izseljen v južne kraje na- še domovine. Tudi tam ni miro- val. Ustaši so ga vrgli za 6 me- secev za zapahe. Za IVANA VAUPOTICA je prenehalo težko življenje 9. ma- ja 1945, ko se je vrnil iz pre- gnanstva v svoj rojstni kraj. Po- novno se je zaposlil na ormoški pošti. Raznašal je pošto in med službo doživel marsikaj lepega in prijetnega. Je vesele narave in za vsakogar najde primerno besedo. Je pripravljen pomaga- ti v stiski. Ormožanci so ga ve- dno z veseljem pričakovali, saj je prinesel pismo, časopis, tele- gram paket ali kakšno drugo poštno pošiljko. Ivan Vaupotič nadvse ljUbi petje, je pa tudi strasten lo^'ec. V gasilstvu je še danes vnet in požrtvovalen delavec. Ob upokojitvi mu prebivalci Orm&ža želijo še na mnoga leta! D. R Slaba pnevmatika - vzrok nesreče Prejšnjo soboto, 19. t. m., ob 14. uri se je pripetila lažja pro- metna nesreča na Lenti pri Or- možu. Franc Munda se je peljal z moskvičem MB 125-72 iz Ormo- ža proti Ptuju, ko mu je na Lenti na ovinku v desno počila zračni- ca zadnjega levega kolesa. Zato je vozilo zaneslo s cestišča v desno in je avto padel tri metre globoko po nasipu. Sreča je le, da je voznih ostal nepoškodovan, na vozilu pa je nastalo približno za 150 tisoč sta- rih dinarjev škode. Voznik je bil popolnoma trezen, poškodovano vozilo pa je last Jožeta Simoni- ča iz Miklavža. FOTO ZAPISEK BLOK PRI TOMAŽU 2E SLUŽI NAMENU TomaŽ je dobil lani 12-stanovanjski blok. Zgradba, ki stoji Poleg nove šole, že služi namenu. V spKKlnjih prostorih sta krajevni urad in postaja milice. V njem je osem družinskih stanovanj. Vsa stanovanja so zasedena Od štirih samskih pa je zasedeno samo ®no. V bloku stanujejo učitelji, miličniki in drugi Z zgraditvijo bloka pri Tomažu je v celoti rešena stanovanjska stiska učiteljev iT^ miličnikov Z izročitvijo bloka namenu se je sprostilo precej zasebnih stanovanj. Hišni svet pa bo moral posvetiti več skrbi raz- nim odpadkom. Razne zlomljene betonirane cevi, škatle, papir in drugo je treba odstraniti iz neposredne bližine bloka. Tomaž je lep kraj. Gk>stilna »Pn Micki« le dobro 'nana. Pri Tomažu je lepo urejena kino dvorana s širokim platnom. Nepotrebno čečkanje Notranjost avtobusne postaje Gomila je neki nekulturnež po- slikal z njemu svojstvenimi »iz- delki« in opremil z enakovred- nimi napisi. Prometni znak je odtrgal, stebriček pa polomil. Kako je mogoče, da je ta ča- kalnica nekomu na poti? Zakaj ne more pustiti prostora, da bi, čeden, kot je bil zgrajen, služil svojemu namenu? -k. « POMOČNIK OBRAMF.NEGA MINISTRA ZDA V ATENAH V spremstvu skupine visokih vojaških in političnih osebnosti je včeraj prispel v Atene pomoč- nik obrambnega ministra ZDA John Menaughton. V Atenah so uradno sporočili, da se bo dva dni razgovarjal z grškvm obrambnim ministrom Kostopulom in šefi gr- ških f:borožen'h sil o gospodar- ski pomoči Grčij m -> nekaterih obrambnih vprašanjih. PRELOŽENA I IZSTRELITEV VESOLJSKE LADJE APOLLO s Cape Kennedyja poročajo, da so izstrelitev prve ameriške vesolj- ske ladje tipa apollo zaradi slabih vremenskih razmer in problema zvez preložili na jutri. Časopisna agencija Reuter med drugim tudi poroča, da so izstrelitev te vesolj- ske ladje brez posadke na pot okroe Zeml.ie preložili zaradi oblačnosti nad oporiščem. Peter Skuhala: Mejnike jima je postavil v srednjem veku še ni biJo zemljiških knjig ne notarjev za sklepanje zemljiškoposestnih po- godb in tudi ne geometrdV, ki bi odmerjali parcele. Ko so postav- ljali nove mejnike, so 'povabili zraven tudi mlade ljudi, ki so jih ob tej priložnosti krepko povlek- li za ušesa, da bi si ta dogodek dobro vtisnili v spomin (testes per aures tracti). To je bil pre- ostanek bavarskega prava. Upo- rabljali so ga tudi Slovenci še pred kakimi 150 leti. Razen uha- nja (viihanja) je bilo še več pri- pomočkov, da bi si ljudje laže zapomnili tak pomemben dogo- dek, npr. lasanje, tepež. Kako so si postavljali mejnike sosedje v našem Pomurju, ki so bili v spo- ru za nekaj pedi zemlje, nam v šaljivi obliki opisuje prleški pi- sec Peter Skuhala. 2ivejo je primočen kmet Tuni. 2e v prvih letah zakona muj' vmrla vrla pa pametna žena Ajnca. Zapustila jemi je hčerko Ajnčiko. Na drugo ženitev Tuni ne več mislo. Z držinoj si je po- mago, dokič je ne Ajnčka zrasla, ka muj' gospodinjila. Odo je dve kravi s kujnske štale paj odišo kiipiivat prilične kobile. Sele tretji den okoli poldneva je pri- gno kiipljeno kobilo dumu. »Ge, za božjo volo, ste bli tak dugo, oča?« pita Ajnčika. »Dobra reč se ne najde tak hitro.« »Pa bi vas duma niicali, ke nan je Vido v krči celi ogon njive vzejo, pa še tiste vrati proti jošji.« »Pa si bla ne tan?« »Pač, pa kaj sen si štela, če pa so se tak drli nad menoj, kak da JI cela ves vkiip letela. Mejo sen branila, pa so mi nekšo lont- korto kazali. To vidiš, so pravili pijani dedi, kak toti štrih kaže — celi ogon je Vidov.« »Moš kaj obeda? Mejo bomo že popravili.« »Mon, mon, pečene pa pražene ribe mon.« »O ti, bes te šentaj, ge pa y je nalovila?« »Zači zaran sen hodla skunec ograda kre grabe, pa se vrže ena riba kviški. Jaz pa dumu po bednjič, hitro ga postavin, ka mej' nišče ne vidjo. Za dve viiri sen ga zdignola, pa bo pun rib. Nd oča, zaj znote, odkod so ribe, za pa te ali hote k obedi!« »Prnesi še mi srabljivec lajn- skegal Ajnčika, za pa še pripravi kanjer, deni v jega falat kriiha pa dva sireka, pa kljiičov ne po- zabi! Dugo sen bo že ne v gori- cah, ednok pa le moren pogled- noti, če še obroči držijo. No, bota pa tu pri viiri sloni. S soboj jo vzemen, po totih bregačah ne ka bi prez palca človik hodjo.« »No Vido, Vido! Ci spiš?« »Glih sen si dol lego.« »Hodi, ma šla po^lednola, kak ste včera mejo napravili!« »Mi smo mejo dobro napravili, nič se ne boj!« »No, le hodi, boma že vidla.« »Pa hodma ali.« »Vido, Vido, ka pa si misliš? Sto ti je do pravico, mi celi ogon njive vzeti?« »Ve so bli možaki tu pa lont- korto smo tudi meli.« »Kakšo lontkorto? Mapo ste meli, mapo, v keroj se teko po- znate, kak vaš sultan v dužnen pismi, kerega si mi pred petimi leti podpiso. Tvoj oče so bli tri- jesti let virt na toten grunti, uni dobro znojo za mejo. Letos na sprotletje so me prosili za tota dva grma jošja, kere si mi zaj vzejo, ti falot!« »Kaj, jaz falot?« pa mu pri- tisne eno k vlihi. Tuni 2 botoj pa po Vidovih rebrah! Prijela sta se, metala se po vrateh, doklč se nesta prikotala v graibo, mimo kere gre cesta. Pa pridrči na bencikli nekši hlač- kar {gospocki človeki gospocki so nosili hlače, kmečki liidje pa brguše). »Kaj paj' z vama, ka pa dela- ta?« jedva pita. »Za mejo se gre, vešte, za me- jo!« »A tak! Glih prav, pa bon va- ma jaz mejnike postavo.« Hlačkar zgrabi za boto pa na- meče prvemi po riti, ka sej' ka- dilo. Goirnji se obrne pod spod- njega, za pa še jih temi pošteno nameče, vrže boto proč, skoči na bencikl pa oddrči najpre. »Ti vražji mostafač, kak nama jih je nameta,« reče Vido. Tuni pa: »Pošteno nama je mejnike postavjo, pa da bi jih samo tebi, ki si vsega kriv!« »E, kaj bi to, Tuni, hodma rajši v gorice, ve še venda kaj zmoreš. Ali ne! Gnes ma š.la v moje. Kriiha moš, klobas pa na- ma je ti zlodi zadosti nametal Ziitra pa ti odrežen »celi ogon nazaj. Hodma ali, ka podlejema mejnike, te do se prle vlegli. As, kak me peče!« »Prav se ti zgodi, zaj boš te zno, kak se mejniki stavijo!« V. K. Po Večeru: USPEŠEN ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTA- CIJE O VIN03RADNIŠTVU DR. JOŽE COLNARIC, NOVI DOKTOR AGRONOMSKE ZNANOSTI V pogovoru z enim od prvih dok- torjev v vinogradništvu smo zve- deli, da je njegova disertacija plod vsega njegovega dosedanje- ga prizadevanja na področju vi- nt>p-adništva. Izhodišče ie b^To dejstvo, ia so številni povojni vi- nogradi na terasah propadali. Za- kaj? Zagrizel se je v delo, da bi našel odgovore na to vprašanje. Izkužnje si je nabral že v Jareni- ni. kjer se je zaposlil po dioloni na agronomski fakulteti v Ljub- ljani leta 1953. Kasneje je postal direktor poslovne zveze in vse do odhoda na višjo agronomsko šo- lo v Mariboru leta 1960 je delal kot tehnični direktor v kmetijskem gospodarstvu Haloze. Do izredno pomembnih sklepov je prišel po vztrajnejm spoznava- nju domačega vinogradništva. Pred leti je dobil štipendijo Or- ganizr.cije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, (FAO) in namesto da bi denar porabil za študij vinogradništva v tujini, je raje porabil štipendijo za temelji- to spoznavanje našega jug-r' - vaškega vinogradništva- Zaradi svojih uspehov v stroki je postal Dr Jože Colnarič nosilec skupine strokovnjakov pri republi.^kem kmetijskem inštitutu Slovenije Imajo ga za idejnega vodjo vinogradniške dejavnosti v podravskem območju. Disertacija o vplivu mikrokB- me na koreninje vinske trte na terasah je olod večletnega prak- tičnega dela na področju podrav- skega območja. Uspehi v^mograd- nikov v Ptuju. Ormožu in drugodbe za uporabo vrtov na svojem območju. Zakupnina znaša za 1 m* din 0,10 (10 starih din). Pobirali jo bomo pri sklepanju pogodbe od 1.3. do vključno 8. 3. 1966 v pisarni bivše stanovanjske skup- nosti Ptuj, Jadranska ulica 12 (bivša vojaška pekama). V kolikor uporabnik vrta do navedenega roka ne skle- ne pogodbe in poravna zaikupnine ,se zemljišče odda v za- kup novemu uporabniku. Pogodbe morajo sikleniti tudi vsi uporabniki vrtov, ki so do sedaj plačevali zakupnino hišne- mu svetu (vrtovi pred zgradbami). Krajevna skupnost Ptuj Smeh |e zdravje PRI ZDRAVNIKU Bolnik se pritožuje zdravniku, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo. — Pa se držite strogo diete, ki sem vam jo predpisal? -r- Seveda ne, ker nimam name- na umreti od lakote samo za to, da bi še nekaj časa živel! IZGUBLJENA VOJNA Ro] muh je nadlegoval obisko- valca gostišča. Z očitkom je ogo- voril natakarja: »Tu imate plakat ,Vojno muham'!, vendar jih imate toliko v lokalu!« »Vojskovali smo se z njimi,« je odom^oril natakar, »vendar so one zmagale!« ZA ZAČETEK Mlad dramaturg je prebral Ber- nardu Shaivu svojo prvo komedijo. — Vaše mnenje? — Tako slabo gledališko delo lahko napiše le znamenit drama- turg! DRUŽABNOST Potnik sosedi v vlaku: Imate otroke? — Da, sina. — Odlično. Ali kadi? — Ne. — To je dobro. Tobak je strup. Ali karta? ■ — Tudi ne. — Čudovit fant. Takšnih je da- nes malo. Koliko pa ie star? — Danes ima prvi rojstni dan.