XXXIII, ŠTEVILKA 19, 14. SEPTEMBER 2001, CENA 298,00 & INTERVJU STANKO ZAGOZEN, podžupan občine Ljubno: "Prepričan sem, da se županja zaveda, v kakšnih škripcih je državna proračunska malha. Navsezadnje se na slehernem SNODO25 OSREDNJA KNJIŽNIGA CELJE Muzejski trg i a rofenik 3000 Zadruga mozirje STRAN 8 Foto: Janez Pii MATEVŽ POLIČNIK IZ SOLCAVE JE DOPOLNIL ČASTITLJIVIH 100 LET Foto: CiriläSem GE - FESTIVAL DRUGAČNE iE TUDI V NAŠI DOLINI STRAN 26 UNION OLIMPIJA IN HAPOEL POSKRBELA ZA KOŠARKARSKI SPEKTAKEL "OD TEMELJEV DO FOTELJA"! KPS [yjiOBaaa=ffia©a)afl§ Tel.: 837-07-20, 837-07-71 Tel.: 837-07-18 2H1S2B3QK1ÄBJI3BQ3® Tel. in faks: 584-12-41 Ü3 OlBBÜO Tel.: 584-10-20 SaLBaanm^B Tel. in faks: 584-40-24 SaiHSJoatm ftoaaaiMž Tel.: 584-13-72 SatLazžBGflimsoiaKioa ©smö Tel. in faks: 839-44-20 649.00 937.00 1.199.00 3.784.00 23£,'D0/m2 335,00/m2 558,00/m2 • 2.162,00 2.249.00 - TERMO ŠK. LOKA - 7% GOTOVINSKI POPUST - DIMNIK EKOKER -10% GOTOVINSKI POPUST ---------------------------------;--------- KOŠ ZA SMETI g rt. 2/1 k č 1.199,00 ■ IJfc» GLASBENI STOLP / PHILIPS FW C220 * 1P ■ 1 * S v,- 41.900,00 1 / KALORIFER MAESTRAL 101 5.900,00 RADIOKASETOFON S CD-jem PHILIPS AZ 1050 KOMBINIRAN ŠTEDILNttČ GORENJE K 273 S I 19.990,00 Ir4:,; 5^.9*00,00 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA MORA 9100 85.900,00 ZAMRZOVALNA SKRINJA LTH ZS 300 S ■‘r«; i* 63.900,00 V INOX CISTERNA 100 I T ' S INOX CISTERNA 50 r 15.555.00 10.990.00 VISOKOTLAČNI ČISTILEC LP20 LAVOR WASH+NASTAVKI 43.990,00 OLJNI RADIATOR KIWI 9 11.900,00 ELEKTRO KOMPRESOR AIR FORCE 24.990,00 - KEMAFIX 25/1 - NIVEDUR P 25/1 - NIVEDUR S 25/1 - VOBITEKT SV/3-60 - TIMSTIOROPOR'ŠGP 12/A deb. 2 diri deb. 3 CFrt, deb. 4 cm - STREŠNA LEPENKA 333 10m2 - JUBOLIN KIT 25/1 Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. CZADRUŽNE TRGOVINE^ ^ VEDNO Z VAMI J PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG OZ. DO 27.9.2001. a on pon iištvtf Petrovče 1, (hmeljarski dom] 3301 Petrovče, tel.: 03/710 26 63, faks: 03/710 26 64 a vse , lii belite n e Iipi j več ! \/ rini unske sedežne gavn it ure .M K^vetlrteta, L;, i vas ne bo ver net. ŠTUDENTSKI TEKOČI RAČUN V Banki Velenje d.d. Velenje, skupina NLB lahko odprete študentski ter či račun, ki vam ponuja možnost sodobnega gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja. S kartico tekočega računa vam bo denar na razpolago ob vsakem trenutku; o porabi boste obveščeni z mesečnim izpiskom; če bo redno nakazilo kdaj "zamudilo", ali bodo potrebe večje od možnosti, vam priskočimo na pomoč z odobritvijo limita; nudimo pa vam tudi možnost pridobitve plačilnih kartic. Vodenje študentskega tekočega računa je brezplačno. 70 j banka velenje ^---/ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke IZ VSEBINE: Zadruga Mozirje: Močan steber v širšem slovenskem prostoru......... 4 Muzej Vrbovec Nazaije: Vpet mora biti v turistično ponudbo doline....7 Intervju: Stanko Zagožen, podžupan občine Ljubno.................8 Solčava: Vlada odobrila program ukrepov za Macesnikov plaz.... 10 Luče: Srebrni jubilej zdravstvene postaje......................14 Matevž Poličnik iz Solčave: Dopolniti 100 let je družinska tradicija..........15 Zlatoporočenca Turk Iz Nazarij: Počutje in zdravje letom primerno.....................17 Turistično društvo Nazaije: Pester zaključek letošnjih počitnic................... 18 Zgodovina in narodopisje: Velika rudna bogastva pri nas......................21 Zeleni Franček: Kako poiskati mir v naglici vsakdanjika........23 Košaikarski klub Nazaije: Mlada ekipa kljub porazu zadovoljila gledalce.........26 Maraton Ceije-Logarska dolina: Do cilja vmanj kotpetihurah... 27 Črna kronika: Požar na Kropi...............32 Osrednja fotografija na naslovnici: P £ Varna pot v šolo s pomočjo članov ZŠAM Zgornje Savinjske doline (foto. K - p Letošnja jesen seje v Zgornji Savinjski dolini začela s slavjem. V soboto so v Gornjem Gradu s slavnostno akademijo obeležili 40-letnico zgomjesavinjske kmetijske zadruge, danes točno opoldne pa bodo v Nazarjah na podoben način obeležili 100 let tukajšnje lesne industrije. Medtem ko je Zadruga Mozirje ob svoji obletnici izdala všečno barvno brošuro, v kateri je opisana bogata zadružna tradicija v naši dolini, je v Glinovem kompleksu za kaj podobnega očitno zmanjkalo časa in energije. Verjamem, da denar pri tem ni bil osnovni problem, saj tiskana publikacija sama po sebi ne bi predstavljala takšnega stroška, ki ga podjetja, nastala iz bivšega Glina, skupaj ne bi zmogla. Dejanski vzrok je bil torej nekje drugje, morda res v pomanjkanju časa, saj je bila obeležitev 100-letnice lesne industrije ves časpredvidena v sklopu občinskega praznika. Pa je škoda, saj je stoletnica samo enkrat in nikoli več, trajnapaje samo zapisana beseda, izgovorjena žal ne. Zatorej še tako lepa in slavnostna akademija ne more nadomestiti brošure ali česarkoli v tiskani obliki. Publicist Aleksander Videčnik se bo glede tega gotovo strinjal z mano. Slovesno bo v Nazarjah tudi v ponedeljek, ko bodo v gradu Vrbovec odprli muzej gozdarstva in lesarstva. Zagotovo gre za izjemno pridobitev za Zgornjo Savinjsko dolino tako v zgodovinskem kot v turističnem pogledu, saj bo na enem mestu zbrana dediščina tukajšnjih olcarjev in flosarjev, gozdarjev in lesarjev. Kolikor vem, tovrstnega muzeja v Sloveniji (še) ni, zato lahko upravičeno pričakujemo zanimanje zanj. Seveda pa s čakanjem križem rok prav veliko ne bomo iztržili in tega se zaveda tudi direktorica muzeja Barbara Šoster, s katero smo opravili zanimiv intervju. Medtem seje že začelo novo šolsko leto, na srečo brez poškodb najmlajših udeležencev v prometu. Policisti so imeli več dela z lovljenjem roparja, kije v Žalcu »olajšal« banko, seveda pa se njihoviproblemi ne morejo primerjati s tistimi, s katerimi se te dni ubadajo njihovi ameriški kolegi. Svet je v torek dobesedno onemel ob dejstvu, da je mogoče v nekaj minutah sesuti v prah gospodarski in obrambni ponos Amerike. Prav tako nihče od navadnih državljanov ne razume, kako je mogoče, da teroristi brez takojšnje reakcije uprave letenja ugrabijo štiri ameriška letala in jih samomorilsko usmerijo na strateške cilje. Poslej nič več ne bo tako, kot je bilo, bi rekel naš predsednik države. Tako zagotovo meni tudi gospod Bush, ki bo imel sedaj alibi za posredovanje povsod po svetu, kjer bo samo malce »smrdelo«po terorizmu. Nasilje vedno rodi novo nasilje, je včeraj modro ugotovil slovenski premier, toda ZDA se na to dejstvo ne bodo ozirale. Maščevale se bodo, kakšnepa bodo končne posledice, še ne vemo. Jasno je samo, da je Busheva administracija s tem napadom dobila krepko zaušnico in jasno opozorilo: nevarnostpreti z Zemlje in ne iz vesolja. In žrtve so (spet) navadni državljani, ki najbrž proti islamskim skrajnežem nimajo prav nič. ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 19,14. september 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 2 53,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi ^sprejemamo za naslednje polteme.___________________________________________ ■£* ELKROJ MOZIRJE ZGORNJESAVINJSKA ZADRUGA MOZIRJE Lastna prodajna mreža kmalu Močan steber v širšem zaokrožena slovenskem prostoru Na Vetrinjski ulici v Mariboru je prvi torek v septembru odprla svoja vrata osma Elkrojeva prodajalna. Konfekcijsko podjetje s Prihove tako postopoma zaokrožuje lastno prodajno mrežo, ki bo še ta mesec bogatejša za prodajalno v Novem mestu. Direktorica Eikroja Marija Vrtačnik je zadovoljna z letošnjim poslovanjem podjetja (foto: F. Kotnik) Po besedah direktorice Marije Vrtačnik v Elkroju že beležijo pozitivne prodajne učinke, ki so posledica načrtnega vlaganja v gradnjo lastne prodajne mreže in solastništva prodajne verige Ona On. Letošnji poslovni rezultati sledijo ciljem iz sanacijskega programa, ki so ga izdelali po lanskoletnem manj uspešnem poslovanju. Kot je povedal prvi mož Elkro- SMREKA GORNJI GRAD jeve komerciale Leon Pekošak, pozorno spremljajo dogajanje v tekstilni panogi na svetovnem in evropskem nivoju in si prizadevajo, da bi igrali pri tem čim bolj pomembno vlogo. Eden od rezultatov teh prizadevanj naj bi bilo tudi ekskluzivno zastopstvo za enega najsodobnejših tekstilnih materialov za Slovenijo. KF Sprememba lastniških deležev Gornjegrajska Smreka je že nekaj let predmet navzkrižnih špekulacij in interesov, ki podjetju in zaposlenim vse prej kot koristijo. S prihodom direktorja Bruna Zagodeta seje poglabljanje krize sicer zaustavilo, vprvih sedmih mesecih letošnjega leta pa naj bi po stanju zaključnegaračunaustvarilizadevetmilijonov tolarjev dobička. Dobiček naj bi nastal predvsem na račun racionalizacije stroškov in nizkih plač. Nadzorni svet družbe je na zadnji seji obravnaval tudi informacijo o spremembi lastništva. Številna ugibanja in govorice naj bi se, z dokapitalizacijskim prihodom dveh koroških podjetij v Smreko, uresničile. Po informacijah, ki smo jih uspeli pridobiti, naj bi se tako lastninski delež Zadruge Mozirje znižal pod 50 odstotkov. Podjetji Johnson Controls - NTU in Eurocity iz Slovenj Gradca sta pripravljeni dokapitalizirati Smreko v primeru, da Zadruga vsaj še dve leti kapitalsko ostane v gornjegrajskem podjetju, imeli pa naj bi tudi večino v nadzornem svetu. Vsekakor bo imela zadnjo besedo skupščina, na čelu uprave pa naj bi še naprej ostal dosedanji direktor Bruno Zagode. Savinjčan Pred štiridesetimi leti so kmetje, ki so do tedaj delovali v enajstih zadrugah v Zgornji Savinjski dolini, na občnih zborih sprejeli sklepe o spojitvi v enotno zadružno organizacijo s sedežem v Mozirju. Za kmetijstvo v dolini je odločitev pomenila prelomnico, za zadružno vodstvo in kmete zadružnike pa veliko preizkušnjo in hkrati izziv. Temu primerna je bila tudi jubilejna slovesnost v gorn-jegraj skem kulturnem domu, ki so jo sooblikovali kulturniki iz vseh občin Zgornje Savinjske doline. Poleg številnih gostov in poslovnih partnerjev sta v Gornji Grad prišla tudi mag. Franci But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V štiridesetletni zgodovini se je zgodilo kar nekaj prelomnih dogodkov, ki so odločilno vplivali na razvoj zadruge in zadružništva v Zgornji Savinjski dolini. Bistveno do kmetijstva mačeha Stvari se sicer premikajo na bolje, vendar prihodnost kmetijstva in zadružništva ni dobra. Tega se zavedajo tudi v mozirski zadrugi, pripravljeni na izzive in težave, ki jih prinaša Evropa. Povprečna zgomjesavinjska kmetija obsega borne 3 hektare, le dva odstotka kmetov obdeluje 20 ali več hektarov svoje ali najete zemlje, iz leta v leto pa se kaže vse večji prob- Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je priznanje Zadrugi Mozirje izročil Antonu Vrhovniku in Rajku Kerznarju (foto: Jože Miklavc) pri tem je, da so vseskozi ohranjali zdrav razum pred ozkimi lokalnimi interesi, tako da zadruga ni bila teritorialno razbita. Najpomembnejša pridobitev zadnje reorganizacije pred osmimi leti je bila ponovna združitev kmetijskega in gozdarskega zadružništva v Zgornji Savinjski dolini. S tem se je organiziranost povrnila na star tir, ki se tudi v praksi kaže za najbolj ustreznega. Zadruga je ostala enotna tudi ob delitvi doline na več občin, kar je v času, ko se združujejo in bijejo bitko za golo preživetje naj večji sistemi, smisel, ki zagotavlja dolgoročno preživetje. Dejstvo, ki je bilo na slovesnosti večkrat poudarjeno, je, daje država lem zaraščanja travnikov, predvsem v hribovitem svem. Brez boljše stim-uliranosti bodo še naprej propadale hribovske kmetije, poleg tega še vedno ostaja nerešena večina denacionalizacijskih zahtevkov, ki sta jih vložili zadruga ali hranilno kreditna služba Vendar je čas, ko se rešujejo težave, je čas, ko je treba zaščititi slovenskega kmeta in je čas veselja in spominov. Ob jubileju in praznovanju zgornjesavinjski zadružniki niso pozabili na vse, ki so orali ledino že davno pred združitvijo krajevnih zadrug. Na tem področju so velike zasluge Vošnjakov iz bližnjega Šoštanja, omenjen je bil “oče” slovenskega zadružništvajan- ezEvangelistKrek,vteh krajih pa je za razcvet posojilnice in zadruge skupaj s kmeti vztrajno skrbel gornjegrajski nadučitelj Franc Kocbek. Seveda je štiridesetletnica priložnost tudi za posebne pozornosti. Med pomembnejše gotovo sodi priznanje, ki ga zadružna zveza vsako leto ob dnevu slovenskih zadružnikov podeli zaslužnim članom. Praviloma se priznanja podeljujejo v času sejma v Gornji Radgoni, tokrat je predsednik Peter Vrisk naredil ljubo izjemo ter podelil priznanje predsedniku in direktorju zadruge Rafku Kerznarju in An- tonu Vrhovniku na slovesnosti v Gornjem Gradu. Letos se je med dobitnike tako vpisala tudi zgomjesavinjska zadruga, torej kmetje, ki vztrajajo in kljubujejo vse očitnejšemu zanemarjanju podeželja Indoklerbodoimelikmetje občutek, da jim vsaj zadruga stoji ob strani, jih spodbujam usmerja, bosta kljub težavnim pogojem kmetovanja v Zgornji Savinjski dolini preživela tako kmet, kakor tudizadruga In tudi vsi ostali, ki se morebiti ta čas še ne zavedajo, kako pomembno poslanstvo opravljajo omenjeni. Savinjčan Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje: “Ljubezen do rodne grude, pripadnost slovenstvu in željapo gospodarskem obstoju in razvoju kmetijstva je slovenske kmete združevala že od nekdaj. Združeni so lažje kljubovah vsem pritiskom. V svojem razvoju je zadružništvo doživljalo vzpone in padce, bUo je torišče idejnih bitk, stranpoti, vendar svojega bistva ni nikoli izgubilo. Poznavalci trdijo, da so bila zlata leta zadružništva med letoma 1950 in I960. V tem obdobju so bili zgrajeni tudi vsi zadružni domovi. Nova velika Zgomjesavinjska kmetijska zadruga, v katero se je združilo enajst območnih zadrug, je izgubila gozdarstvo, trgovine in gostinstvo. Preko več prelomnih obdobij in vrsto ‘bitk’ je zadrugazopetuspelanazaj pridobiti skoraj vse odvzeto premoženje terna zavidljiv nivo razviti kmetijsko predelavo in druge gospodarske dejavnosti. Ob 40-letnici zadruge bi se rad zahvalil vsem našim kmetom, zaposlenim, poslovnim partnerjem, organom oblasti in drugim za vse dobro na naši prehojeni poti.” ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Franci But, minister za kmetijstvo: “Brez zadruge bi bilo manj razvoj a in Zgornja Savinjska dolina bi bila osiromašena, zato vam iskreno čestitam. Nikoli pokorjeni zadružni duh je preživel vse čase, od Avstro-Ogrske do obdobja po drugi svetovni vojni, ko je bila jasno postavljena meja, do kje so smeli kmetje delovati. Slovenski kmet je bil upornik proti bivšemu sistemu tudi v naši državi. Slovenska družba bo zadružništvo še zelo potrebovala. V času globalizacije bo potrebno veliko samozavesti, če bomo hoteli preživeti na krutem trgu ekonomske realnosti. Odstopiti od začetih reform kmetijstva na podeželju bi bila velika in usodna napaka, zato bo treba slediti izkušnjam zahodnim držav. Kmetijstvo ni samo proizvodnja hrane. Več denarja za kmetijstvo je nujnost; denar mora seveda biti racionalno potrošen. Država se mora zavedati pomembnosti kulturne krajine, razvoja turizma in številnih nekmetijskih dejavnosti, ki se morajo odvijati na podeželju. Tudi kultivirano in ohranjeno podeželje je nacionalna vrednota.” Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije “Že naši predniki so znali stopiti skupaj v trdih pogojih preživetja in tako je tudi sedaj. Vaša zadruga je močan steber y širšem slovenskem prostoru. Prepričan sem, da bo zadružništvo odigralo ključno vlogo pri vstopu v EU. Država mora doumeti, da zadružni sistem mora živeti, saj cvetočega turizma ob razpadajočem kmetijstvu ni. V Evropski uniji polovico sredstev namenjajo za kmetijstvo in njihova glavna skrb je kmetijstvo.” (fotografije: Jože Miklavc' Posledice suše so! V času tradicionalnega kmetijskega sejma se je v Gornji Radgoni na izredni seji sestal parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter obravnaval posledice letošnjih naravnih nesreč, predvsem suše, in ukrepe za njihovo odpravo. Vlada naj bi do 15. septembra v celoti zagotovila sredstva za odpravo posledic po lani sprejetem interventnem zakonu. Parlamentarni odbor je nadalje predlagal vladi, da pripravi interventni zakon tudi za odpravljanje posledic letošnjih naravnih katastrof. Informacija o stanju v kmetijski pridelavi in posledicah suše, ki jo je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica in na katero nas je opozoril član odbora poslanec Mirko Zamernik, v delu poročila, ki govori o posledicah suše na celjskem območju, opredeljuje območje Zgornje Savinjske doline med manj prizadete. Ocena, ki je bila verjetno narejena na podlagi podatkov hidrometeorološkega zavoda o količini padavin, ni točna, je prepričan Zamernik. Povsem enakega mnenja so tudi kmetje, saj je po njihovem mnenju dolgotrajna suša precej prizadela tudi Zgornjo Savinjsko dolino. Posledice sicer niso primerljive z najtežje prizadetimi območji, bodo pa občutno vplivale na količino in kakovost pridelkov v kmetijstvu. Najbolj bodo posledice suše občutili živinorejci, saj po napovedih tretje in četrte košnje ne bo. Precej se bo poznalo tudi pri količini silažne koruze, saj so jo morali na bolj peščenih površinah že pospraviti. Poleg manjšega pridelka bo problem kakovost, saj je v koruzi občutno manj ša vrednost hranilnih snovi. To pa seveda pomeni, da bodo morali kmetje poleg krmilnih obrokov dodati več močnih krmil in rudnin, kar zviša stroške prireje. Na hmeljiščih je zaradi suše pričakovati za okoli 40 odstotkov manjši pridelek od povprečne letine, torej manj kot 40 ton. Na 50 hektar- jih njiv s hmeljem naj bi po planu pridelali do 70 ton hmelja, kljub suši pa bo pridelek vseeno višji od lanskega, ki je bil zaradi hude vročine in suše doslej najnižji. Savinjčan MOZIRJE :: : ;; - :. ; ; T: Minister Presečnik okreva Minister za promet Jakob Presečnik že nekaj dni okreva na svojem domu v Mozirju po operaciji hrbtenice, ki so jo opravili v ljubljanskem kliničnem centru. V času njegove odsotnosti bo s pooblastilom predsednika vlade dr. Janeza Drnovška prometni resor vodil minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar. Po vrnitvi Presečnika na delovno mesto bov prometnem ministrstvu potrebno opraviti nujne kadrovske spremembe, vendar po zagotovitvi mag. Francija Buta, predsednikaSLS +SKD in kmetijskega ministra, zamenjava ministra Presečnikane pride v poštev. , j,*. \ .. Savinjčan GOSTIŠČE VID Po petih letih čas za razširitev Gostišče Vid, ki leži ob cesti v Žekovec, se je po petih letih delovanja dodobra vživelo v čas in prostor, v katerem deluje. Lastnika gostišča, Andreja injure Marolt si upata z gotovostjo trditi, da poteka njihovo delo po smernicah, ki stasi jih zastavila ob začetku delovanja. Nujno je, da privabiš goste z dobro ponudbo, raznolikostjo in odličnostjo na vseh področjih. Tako pri strežbi pijač, kot pri kuhi in serviranju izbranih jedi. To njima ni težko, saj se Jure že več kot deset let ukvarja z dodelanimi okusi, katerim iz dneva v dan dodaja svojstvenost in novosti, nujno potrebne na širokem in izbranem trgu dobrih gostišč. Po petih letih delovanja je prišel čas za spremembe. Prostora v gostišču je iz dneva v dan manj, kar sili lastnika k širitvi. Ideja, ki je najprej zrasla v njunih glavah, je sedaj napapirju in tik pred uresničitvijo. Začelo se bo že v tej jeseni, ko bodo poleggostiščanajprej zgradiliekološko ostilnonapravo. Tej bovnaslednjipom-ladi sledila izgradnja dvorane, v kateri bo prostora za okoli 100 ljudi. Nad dvorano bodo izdelali pet sob, v katerih bo na bo za sabo potegnila tudi bistveno razširitev ponudbe, tako nakulinar-ičnemkotostalih področjih. Med drugim si bo že v bližnji prihodnosti v gostišču Vid moč izposoditi tudi gorska kolesa, smuči in podobne pripomočke, saj je gostišče izhodiščna točka mnogim rekreativcem, tudi planincem. Vsekakor pa bodo ohranili pridih pristnosti domačihzgomjesavinjskih jedi, kot so žlinkrofi, zgomjesavinjski Andreja in Jure Marolt imata z gostiščem Vid izjemno ambiciozne načrte (foto: B. Kanjir) lahko bivalo 15 gostov. Vsekakor jo to prava smer razvoja v Zgornji Savinjski dolini, ki hrepeni po razvoju turizma in denarju, ki naj bi gale-tavnetakodaljni prihodnosti prinašal K takšni investiciji so lastnika vzpodbudila velika vlaganja novega lastnika rekreacijskega centra Golte Slovenija. Smeli načrti razvoja zimskih in tudi letnih športov narekujejo tvegane poteze investiranja tudi ostalim turističnim akterjem. In tukaj vidita Maroltova svoj delček turistične pogače. Z razvojem Golt bo v ta prostor prihajalo vedno več gostov, ki bodo odlokalnih akterjev zahtevali veliko več, kot pa jim ü lahko ponudijo v tem trenutku. Nova dvora- želodec, mohot in podobno, ni jim tuja niti priprava žrebetine, morskih specialitet, rib in ostalih jedi. V naslednjem mesecu bodo v sodelovanju z Danijem Grudnikom or-ganizirali že peto degustacijo odličnih Steyeijevih via Zaradi velikega zani-manjaboletosle-tavprostorihlovske-gadoma. Petim zaposlenim delavcem se bo v gostišču Vid že v bližnji prihodnosti z razširitvijo dejavnosti pridružilo več novih, kar tudi ni zanemarjujoče dejstvo. Vsi skupaj bodo tudi v prihodnje zagotavljali kakovost, ki so je vajeni in ki jim je edino ter stalno vodilo. OBČINA MOZIRJE PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA 2001 Sobota, 15.septembra 8.00 Pohod najmlajših planincev naMozirsfeo planino (Mozirska koča - Boskovec) v spremstvu vodnikov planinskega društva 16.00 Športno tekmovanje (odbojka na mivki) za veliki pokal občine Mozirje na športnem igrišču ob Savinji Sreda, 19- septembra 16.30 Začetek VH. EX TEMPORA 2001 v Mozirskem gaju Petek, 21. septembra 16.00 Otvoritev razstave “Zdravilna zelišča in njihovauporaba”vpros torih Ibrističnega društva Mozirje (nad slaščičarno), Savinjska cesta 2 17.00 Otvoritev razstave “Fotografska ustvarjalnost mojstraVolbenka Pajka” v mozirski galeriji 18.00 Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Mozirje s podelitvijo občinskih priznanj v dvorani kulturnega doma v Mozirju Sobota, 22. septembra 10.00 Otvoritev športnega parita v Varpolju 11.00 Otvoritvenanogometnatekmavmalemnogometumedslovenskim prvoligašem in ŠD Gmajna Varpolje na nogometnem igrišču v Varpolju 14.00 Športno tekmovanje v malem nogometu za veliki pokal občine Mozirje na športnem igrišču v Varpolju 18.00 Zaključek VII. EX TEMPORA v Restavraciji Gaj v Mozirju Ponedeljek, 24. septembra 16.00 Športno tekmovanje (mali nogomet, odbojka na mivki) za mali pokal občine Mozirje na športnem igrišču ob Savinji Torek, 25. septembra 16.00 Odkritje spominske plošče akademiku prof. dr. Jožetu Goričarju na njegovi rojstni hiši Na trgu 15 Četrtek, 27. septembra 19.00 Okrogla miza na temo “Izzivi gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini s poudarkom na razvoju turizma” v galeriji kulturnega doma v Mozirju Petek, 28. septembra 10.00 Otvoritev avtobusne postaje v Preseki 16.00 Otvoritev cestnega priključka na križišču pri vrtnarju (Skomšek) 17.00 Otvoritev prenovljene ceste na Podvrh Sobota, 29.septembra 10.00 Športno tekmovanje v tenisu za veliki pokal občine Mozirje na teniškem igrišču na Rečici ob Savinji 10.00 Medobčinsko srečanje pesnikov in pisateljev - seniorjev v galeriji kulturnega doma v Mozirju 10.00 VL državno prvenstvo v disciplini FORESST ROUND na Vrtačah; organizira Lokostrelski klub Mozirje Nedelja, 30. septembra 9.00 Pohod na Dobrovlje po evropski pešpoti (odhod izpred Mozirskega gaja) 12.00 Družabno srečanje vseh pohodnikov na kmetiji Forštner, p.d Dobnik na Dobovlju Petek, 05.oktobra 16.00 Otvoritev ceste Gneč- Bukovčnik Benjamin Kanjir MUZEJ VRBOVEC NAZARJE Muzej mora biti vpet v turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline Med prireditve, ki bodo zaznamovale letošnji nazarski občinski praznik, sodi tudi otvoritev muzeja v gradu Vrbovec. Ko smo poldrugi teden pred otvoritvijo obiskali bodoči muzej, je bila njegova notranjost še v precej “surovem” stanju, priprave pa v polnem teku. Vendar je optimizem direktorice Muzeja Vrbovec Barbare Šoster, ki nas je pospremila po bodočih razstavnih prostorih, vlival zaupanje, da bo muzej gozdarstva in lesarstva kljub prostorski omejenosti vreden ogleda. • 17. septembra ob 17. uri bo v Nazarjah svoja vrata odprl muzej gozdarstva in lesarstva, o katerem se je na lokalni ravni že dlje časa razmišljalo. Kako ste v projekt vstopili vi? Občina Nazarje, ki je pobudnica projekta, se je za strokovno pomoč pri izpeljavi projekta Muzej Vrbovec obrnila na Muzej novejše zgodovine v Celju, kjer sem bila prej zaposlena. Tako sva z direktorico muzeja prevzeli vsebinsko zasnovo projekta, tehnični in gradbeni del pa je prevzelo podjetje Argos s.p. • Kdaj ste začeli z delom in kako so potekale priprave? Najprej se je oblikovala projektna skupina, v kateri je sodeloval tudi arhitekt Boris Rad-jenovič iz Kranja, zatem pa še strokovni svet, ki ga sestavljajo strokovne institucije, različni lokalni strokovnjaki s tega področja, pa tudi gospod Videčnik nam je pri tem pomagal. Po tem se je lahko začel glavni in najobsežnejši del - zbiranje gradiva po terenu in priprava vsebinskih gradiv, ki traja sedaj že več kot leto dni. Medtem so se vsebinska izhodišča, kot jih je zastavila projektna skupina na začetku, večkrat spreminjala in dopolnjevala, pač glede na prostor in dane možnosti. Včasih moraš spremeniti koncept, ko vidiš, da ne bo šlo vse tako, kot si si zamislil. • Sedaj, ko dela prehajajo v zaključno fazo, se lahko ozrete nazaj. Kaj bi spremenili, drugače zastavili, če bi se lahko vrnili na začetek projekta, in kaj je tisto, na kar ste ponosni, ker je bilo pač dobro izpeljano? Zbiranje gradiva in obdelava na terenu sta bila zelo dobro zastavljena, ker so nam na Zavodu za gozdove (Območni enoti Nazarje, op. avtorja) pripravili seznam potencialnih kandidatov, in moram reči, da so precej do- ZAHVALA Družina Kovšak se iskreno zahvaljuje vsem, ki so nam pomagali pri gašenju požara, nudili kakršnokoli pomoč in moralno podporo. Hvala GD Bočna, Šmartno ob Dreti in Gornji Grad za hitro in učinkovito akcijo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Družina Kovšak bro zadeli, saj so tisti ljudje običajno veliko vedeli ali pa tudi kar precej stvari imeli. Kar pa bi res lahko pospešili, so gradbena dela, bilo je namreč precej zamujanj z obnovitvijo. Mislili smo, da bodo vsa gradbena dela zaključena do maja, da bi se lahko dva ali tri mesece posvetili postavitvi same razstave. • Muzej nas bo popeljal v zgodovino gozdarstva in lesarstva v tej dolini. V katerem obdobju se popotovanje začne? Barbara Šoster, direktorica Muzeja Vrbovec (foto: Vesna Petkovšek) Doslej zbrano predmetno, slikovno in dokumentacijsko gradivo sega v preteklost do preloma iz 19- v 20. stoletje, s postavitvijo računalniškega sistema in računalniškega gradiva pa bo mogoča predstavitev življenja in dela gozdarjev še pred tem časom. • Poleg stalne zbirke gozdarstva in lesarstva, ki bo na ogled v Muzeju Vrbovec, katere aktivnosti še pripravljate? Vsekakor so današnji obiskovalci veliko bolj zahtevni, zato se je zanje potrebno posebej pripraviti. Za šolske skupine na primer bo potrebno pripraviti različne pedagoške programe, delavnice. Zdi se mi, da bi bilo za šolarje zanimivo, da bi si lahko po tem, ko bi si v muzeju ogledali razstavljene predmete in gradivo, tudi v živo ogledali, kako so potekala dela v gozdovih. V mislih imam gozdne poti v Gornjem Gradu in Logarski dolini. Veliko bo potrebno delati tudi na promociji, zato se bomo posvetili izdajanju stroko- vnih publikacij, organizirali bomo strokovne posvete, seminarje, okrogle mize in podobno. V mislih imamo tudi tematske razstave, kar pomeni, da neko temo zelo natančno obdelaš. Tukaj je namreč prostor omejen, zato smo za posamezne teme lahko izbrali le po nekaj predmetov. • Torej muzej pričakuje obiskovalce iz lokalnega okolja, strokovnih krogov in navsezadnje turiste. Katera skupina bo po vašem mnenju in izkušnjah številčno bolj prisotna in komu so predmeti in zgodbe iz Muzeja Vrbovec vendarle prvenstveno namenjeni? V prvi vrsti je gotovo lokalno prebivalstvo - to so ljudje, ki so stvari, o katerih muzej pripoveduje, sami doživljali. Posebej dobrodošle so seveda šolske skupine. Naš namen je namreč seznaniti ljudi, predvsem mlade, s tem, kako drugačno življenje so živeli nekoč. Želimo, da bodo ljudje zavzeli boljši odnos do njihove kulturne dediščine. Veliko s kulturno-zgodovinskega vidika dragocenih predmetov se je razdalo ali celo zavrglo. Kar se tiče turistov, ki prihajajo v Zgornjo Savinjsko dolino, in teh ni malo, je dobro, da se turistična ponudba obogati s kulturnimi prvinami. • Za konec nam zaupajte vaša pričakovanja v zvezi z muzejem? Seveda si želim čim več obiskovalcev in predvsem to, da bodo z razstavo zadovoljni. Glede prihodnosti upam, da bo muzej živel, za kar bo potrebno vložiti precej truda. Muzej bo moral zaživeti tudi z okolico, kar pomeni, da mora biti vpet v celotno turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline. Vesna Petkovšek AKCIJA PRVI ŠOLSKI DNEVI Tudi v letošnjem letu je potekala akcija Prvi šolski dnevi po Savinjski in Zadrečki dolini v sodelovanju z mozirskimi policisti in člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline. S to akcijo želimo nadaljevati vse leto. Učencem želimo srečno pot v šolo in iz nje, voznike pa opozarjamo, da pazijo na naše otroke skozi celo leto, ne samo ob začetku šolskega leta. Rozka Tkavc STANKO ZAGOŽEN, PODŽUPAN OBČINE LJUBNO Začarani krog slovenskega kmetijstva V prvem mandatu je bil predsednik občinskega sveta, trenutno je podžupan, vendar ga prava politika še ni povsem pritegnila. Poleg tega je tudi predsednik gasilskega društva, pri mozirski zadrugi vodi nadzorni svet, kmetje pa so ga izvolili tudi za “poslanca” Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Stanko Zagožen pa je predvsem kmet, ki je trdno prepričan, da smo v desetih letih samostojnosti pripeljali Slovenijo do položaja, ki ni dober. • Kaj v tako majhni občini, kot je ljubenska, podžupan sploh počne? V bistvu ne gre za funkcijo z določenimi nalogami. Seveda pa je veliko zadev, o katerih se z županjo pogovoriva in in se posvetujeva o njihovem reševanju. Ob njeni odsotnosti jo tudi nadomeščam. • Zdi se mi, da v določenih pogledih ne delita skupnega mnenja. Vsaj, kar se tiče gospodarske in politične situacije v državi, se mi zdite večji realist od županje Anke Rakun. Mogoče je dobiti takšen občutek. Prepričan sem, da se županja zaveda, v kakšnih škripcih je državna proračunska malha. Navsezadnje se na slehernemu razpisu bojuje za sredstva. Razumem tudi, da je pri javnih nastopih ali razgovorih z občani bolj optimistična, kot je dejansko. • Dobro. Ker živite izključno od kmetije in ste tudi kmetijski funkcionar, me zanima vaše mnenje o prilagajanju slovenskega kmetijstva zahtevam Evropske unije? Moja kmetija je povprečne velikosti, zato marsikaj občutim na lastni koži. Res pa je, da imam za občinske razmere kar veliko proizvodnjo. To seveda ni nikakršna prednost, saj si dnevno odvisen od cen, ki vladajo na trgu. Največ težav je povzročila spomladanska gonja proti norim kravam, ravno v času, ko smo imeli kmetje največ živine pripravljene za oddajo. To nas je krepko udarilo. Dokler ne bodo čiste cene, to se pravi, dokler kmet ne bo vedel, za kakšno ceno kupuje in prodaja, tako dolgo bo Slovenija v velikem dvomu. To nas motivira, da vztra-jamo na kmetijah, saj je vsem kristalno jasno, da tudi Evropska unija ne nudi kakih velikih ugodnosti. Kmetje se zavedamo, da Slovenija ni gospodarsko tako močna, da bi lahko brez težav zagotavljala sredstva, ki so potrebna za prilagajanje kmetijstva evropskim standardom. • Problem norih krav in pogajanja o odkupni ceni mle- ka kažejo neusklajenost znotraj domačega kmetijskega prostora... Gonja, ki je bila spomladi uperjena proti kmetijstvu, ni bila samo slovenska, ampak jo je bilo čutiti po vsej zahodni Evropi. Ne zdi se mi pametno, ker se je naša država enakovredno priključila evropski paniki. V Sloveniji ni bil zabeležen niti en primer norih krav, prav tako ne v sosednjih državah. Propaganda je bila tako močna, da je drastično upadel odkup mesa in mesnih izdelkov. Trg se je preprosto zaprl, čeprav je bila ponudba ogromna. Največja ponudba je prav v spomladanskem času in če se trg zapre, padejo cene na minimum dovoljenega. Kar se tiče mleka, mislim, da se vrtimo v začaranem krogu usklajevanja med mlekarnami in kmeti. Vsekakor gre za naporna pogajanja; mlekarne se otepajo z viški mleka, zato ga morajo izvažati. V tem primeru poberejo del denarja, ki je namenjeno za kmetijstvo. Tu se poj avi velik problem delitev sredstev. Nepoznavalci razmer pa seveda vidijo samo skupno vsoto, ki je dejansko namenjena kmetijstvu. Veliko denarja se porabi za indirektne zadeve in ga kmetje ne dobijo v roke. Na državni ravni bi morali jasno opredeliti, koliko denarja se bo namenjalo direktno za kmetijstvo in koliko za ostale, bolj industri- jske zadeve. Tem bi morala vlada zagotoviti denar iz drugih virov. Thdi izvozne stimulacije za meso in mleko bi morali črpati od dru-gock • Če želiš nekomu dati, moraš drugemu vzeti. Torej gre tudi tu za začaran krog. Ste kmetje pripravljeni s prstom pokazati, kje je treba ali je mogoče vzeti, čeprav se precej proračunskega denarja porabi neracionalno? To opažamo tudi sami. Ponekod se pojavljajo viški... • Oprostite, lahko navedete konkretne primere? Kot primer lahko navedem celjsko klavnico, ki ustvarja ogromne viške in se namerava celo širiti. V zadnjih dveh letih nisem v kmetijski panogi zasledil nikogar s posebnimi dobički in tu se kaže razlika. Zato trdim, da je problem norih krav prizadel in udaril samo kmete. Nikomur, razen proizvajalcem, se niso znižale cene, niti se ni zmanjšala proizvodnja, recimo mlečnih proizvodov. Z znižanjem odkupne cene živine bi se morale znižati tudi cene mesa v mesnicah in trgovinah. To se seveda ni zgodilo. • Kmetijski lobi bi se moral zavedati, da prihajajo tudi za ta člen tržni časi... Se strinjam, vendar se je treba zavedati, da se bo kmetijstvo težko prilagodilo v celoti. V preteklosti je sistem onemogočal večanje kmetij, kar je bilo industriji večinoma dopuščeno. Ne smemo pozabiti, da je bil kmet omejen z zemljiškim maksimumom. Večanje proizvodnje je sicer bilo dopuščeno, vendar ne na račun večanja kmetije. To, kar mi poskušamo uvajati zadnjih deset let, je zahod počel pol stoletja. V Zgornji Savinjski dolini nastopi dodatna težava, saj je skoraj nemogoče kupiti hektar zemlje, ki bi bil neposredno pripojen kmetiji. V Prekmurju, recimo, so težave bistveno manjše. • Posledice suše se kažejo tudi letos, vendar vlada še za lansko leto ni izpolnila vseh obveznosti pri povračilu nastale škode. Kljub sprejetemu zakonu se bo verjetno zgodba nadaljevala tudi v prihodnje ... Verjetno se bo vsa stvar zavlekla v naslednja leta. Najbolj pobožno bi bilo upati, da bo vmes kakšno normalno leto brez suše. V “nesušnih” letih bi zakonsko opredeljen izpad dohodka lahko pokrili, nasprotno se lahko pojavijo precejšnji problemi. Obljubljeno je bilo, da bodo v prvi fazi zagotovili povračilo škode kmetom, ki se ukvarjajo izključno s kmetijsko proizvodnjo, in pozneje ostalim, ki jim je kmetijstvo posredna dejavnost. Verjamem, da bo vlada zagotovila denar za pokritje lanskoletne izgube, kako bo z letošnjo, je težko napovedati ob dejstvu, da tudi denarja, ki je bil zahtevan Stanko Zagožen še ni odločen glede svoje nadaljnje politične kariere (foto: Ciril Sem) “Gonja, ki je bila spomladi uperjena proti kmetijstvu, ni bila samo slovenska, ampak jo je bilo čutiti po vsej zahodni Evropi. Ne zdi se mi pametno, ker se je naša država enakovredno priključila evropski paniki.” od finančnega ministrstva, očitno ne bo. • Znano je, da ste bili proti vstopu SLS + SKD v vladno koalicijo in ste zaradi tega prejeli precej kritik v lastni stranki. Kako po desetih mesecih sedanje vlade ocenjujete delo kmetijskega področja in ministra Francija Buta? Težko bi rekel. Glede na dane obljube, bi ocenil, da bo minister težko uresničil celoten program. Glede na dejstvo, da sem član SLS + SKD, bi včasih raje videl, da bi bil kmetijski minister iz druge stranke... Pričakovanja so praviloma višja od doseženega. Kljub temu upam, da bo v naslednjih letih uspel zagotoviti potrebnih 96 milijard tolarjev, ki jih slovensko kmetijstvo potrebuje pred vstopom v Evropsko unijo. Sam minister But sicer pravi, da bo dobilo kmetijsko ministrstvo 65 milijard, kar bo, gledano realno, kljub precejšnji razliki tudi uspeh. • Ker ste tudi predsednik gasilskega društva, me zanima, če bi bili zadovoljni s tako drastično okleščenim proračunom, še posebej v primeru, ko gre za strateško pomembno zadevo? Seveda ne, čeprav je težko primerjati gasilce in kmetijstvo. • Ne gre za primerjavo, prej za zgodbo o korenčku in palici. Močnejša stran vlade, v tem primeru LDS, se odloči, kmetijskemu ministru pa ne preostane drugega, kot vzemi ali pusti in zapusti vlado... Kar se tiče absolutnih zneskov, gotovo ni mogoče biti zadovoljen. Vsakomur je jasno, da je stanje v kmetijstvu že sedaj alarmantno. Povejte mi kmeta, ki si lahko vsakih deset let privošči zamenjavo linije. Nekje je treba zategniti pas. Na voljo sta samo dve slabi izbiri. Ali ne boš vlagal v hišo in višji standard ali pa bo kmetija trpela v gozdu. Po mojem se kaj takega ne bi smelo dogajati. Stvari bi morale biti ločene! Sedaj smo navajeni, da zaradi izgube v kmetijskem delu vlagamo tja dohodek iz gozda. • V nedogled tudi gozdovi ne bodo vzdržali... Vlagaš pač toliko, kolikor vzdržijo gozdovi. Kmetijska proiz-vodnja omogoča komaj lastno preživetje, gozd pa je za večino kmetov nekakšen amortizacijski sklad. • Torej ima ljubenska občina večji posluh za gasilstvo kot država za kmetijstvo? Če potegnemo primerjavo z društvi po Zgornji Savinjski dolini, potem moram reči, da ima občina Ljubno te zadeve kar dobro urejene. Ne gre samo za ljubensko, ampak za vsa tri društva v občini. Vsekakor pa ni mogoče v enem letu zadostiti vsem potrebam. Veliko je odvisno, koliko je posamezno društvo sposobno samoorganizacije in pridobivanja dodatnih sredstev. • Koliko sredstev vam torej namenja občina? Milijon dvesto tisoč tolarjev redne dotacije. Letos smo izjemoma dobili še 1,5 milijona za nakup novega avtomobila. Mislim, da ne gre za pretirane vsote, čeprav se zavedamo, da tega denarja sicer ni tako lahko zagotoviti. • Verjetno je pot do občinskega denarja lažja, če je predsednik gasilcev tudi podžupan... Ne bi rekel, iz povsem konkretnega razloga. 0 sredstvih, ki se namenjajo izven redne dejavnosti, razpravlja občinski svet, v katerem sedijo ljudje, ki zastopajo različne interese. Če občinski svet meni, da gre za upravičeno naložbo, potem so sredstva odobrena. Nasprotno tudi funkcija podžupana ne pomaga. Strah pred gasilskim lobijem je torej povsem odveč. Po kategorizaciji gasilskih društev, ki jo je opravila država, bi bil upravičeni do bistveno večje vsote denarja, kot jo dobimo, tako da je bojazen pred gasilci povsem neutemeljena. • Največ kritike na račun gasilcev slišimo od turističnega društva... Pomembno je ločiti sodelovanje med društvi in pridobivanjem občinskih sredstev. Sodelovanje je pač odvisno od ljudi. S skoraj vsemi društvi v občini sodelujemo optimalno. Povsem nekaj drugega je, če se pojavi društvo, ki je na ostale ljubosumno. Kar se denarja tiče, je tako, da gasilska društva sodimo pod ministrstvo za obrambo in država določa, koliko sredstev nam pripada iz občinskih proračunov. Še nobeno leto nismo izkoristili vseh sredstev, do katerih smo po kategorizaciji upravičeni. Ta denar občina razporedi za druge potrebe. Sicer pa menim, da je vsako društvo v občini pomembno. Tudi zato, ker je v delo vloženih veliko prostovoljnih ur. Tildi turističnemu društvu ni mogoče plačati, kar naredi ali bi lahko naredilo za občino. Če govorim o gasilcih, potem je treba vedeti, da proračunska sredstva z lastnim delom oplemenitimo vsaj dvajsetkratno. • Gasilcem je iz znanih vzrokov družbena klima bolj naklonjena kot ostalim društvom... Imamo to prednost, da delamo za skupnost. Glede na naše poslanstvo si jemljemo pravico pobirati od ljudi MOZIRJE Jezovi naj bi umirjali rečne tokove in pripomogli k umirjanju podivjanih voda. Ssvojozasnovo so grajeni tako, da služijo vvarnostnabrežin in ljudi, ki žive ob vodah. Kakor so v prvotnem namenu pomembni za zmanjševanje poplavne nevarnosti, tako pa so v takšnem stanju nevarni za vse, ki živijo ob takšnih “podrtijah” in ob strugi pod njimi. In ločkemu jezu že dolgo ni mogoče reči nikakor drugače. Krajani ugotavljajo, da se je njegovo razjedanje gotovo začelo že ob popl-avahleta 1990, nadaljevalo pav letu 1998. Kljub stalnim opozorilom s strani KS Mozirje in predsednika Romana Čretnika pa Občinska uprava ne more kaj dosti storiti. Edino kar lahko in kar stalno počno, je prostovoljne prispevke. Društva, ki opravljajo druge dejavnosti, si kaj takega težko privoščijo. Če imaš dober odnos, te ljudje pač sprejmejo. • Slednje potrjuje pripravljenost sodelovati pri vsakoletnem flosa-rskem balu, ki ga dejansko organizirate za obiskovalce od drugod in ne sami zase. Kljub temu se mi zdi, da županja nekoliko pretirava pri oceni občinske realnosti. Se tudi vam zdi, da ste najboljši, najbolj sposobni, da so vam vsi nevoščljivi... Idealnost, ki meji na znanstveno fantastiko ali neskromno samohvalo? Županja se primerja z občinami podobne velikosti zunaj doline in dejansko mislim, da smo vsaj približno uspešni. Seveda pa nismo dosegli vseh stvari, ki bi zadovoljile občane. Glede na dejstvo, da trg predstavlja samo občino, bo treba v prihodnje največjo pozornost nameniti ureditvi trškega jedra. Seveda so pomanjkljivosti in nikakor ni položaj idealen. • Naslednje leto je volilno in ureditev trškega jedra bo lahko ena od predvolilnih obljub. Glede na dosedanje funkcije bi bilo logično pričakovati vašo kandidaturo za župana... (premislek) O tem ne bom govoril. Za nadaljnjo lokalno politično pot se še nisem odločil. Pogovarjal se je Edi Mavrič -Savinjčan opozarjanje na Direkcijo za varstvo narave v Celju, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor, bolj poznano kot naslednik Nivoja. Skrb za vode je v njihovih rokah, menda pa tam čakajo, da se jez podre do konca in bodo šele takrat pričeli z obnavljanjem oziroma novo izgradnjo. Do takrat se lahko krajani z bojaznijo ozirajo v tokove deroče hudourniške Savinje, ki ob večjih deževjih nekontrolirano narašča In to predvsem ob jesenskem deževju, ki se nepreklicno približuje tudi letos. Ob morebitnem podrtju jeza pa bi se poleg ostalega zmanjšala tudi višina talne vode in to za okoli meter in pol. Benjamin Kanjir “Vsakomur je jasno, da je stanje v kmetijstvu že sedaj alarmantno. Povejte mi kmeta, ki si lahko vsakih deset let privošči zamenjavo linije. Nekje je treba zategniti pas.” Savinja razjeda jezove Mozirje je v lanskem letu dobilo nov sodoben in varen most preko Savinje. Z njim se je bistveno izboljšala poplavna varnost tega dela kraja, ki pa jo sedaj najbolj maje “Ferdlnov” jez, ki že zdavnaj ne služi več svojemu namenu. C11» SOLČAVA Vlada odobrila program in sredstva Na novinarski konferenci, na kateri so predstavniki ministrstva za okolje in prostor optimistično predstavili potek programa nujnih ukrepov za preprečitev širjenja Macesnikovega plazu, so spregovorili tudi domačini. Mnenja o dosedanjih aktivnostih na plazu so različna, “lastnik” Macesnikovega plazu Peter Krivec pa je prisotne, med katerimi je bil tudi državni sekretar Radovan Tauzes, opozo- ril, da ne bodo dovolili posegov, škodo. Kmetje zamerijo državi, ker v času poletne suše ni storila ničesar za umiritev plazu. Ogorčenje Maces-nika, Spodnjega Ošovnika, Zgornjega Ošovnika in Rončarja je razumljivo. Površine travnikov in gozdov, od katerih so življenjsko odvisni, počasi, vendar vztrajno drsijo v dolino, povrh vsegapanaj bi jih predstavniki državne komisije celo izsiljevali in jim grozili. Nekoliko pregreto ozračje je poskušal umiriti prav državni sekretar Tauzes, ki je prepričan, da država ne bo storila ničesar brez soglasja lastnikov zemljišč na Macesnikovem plazu. “Mimo strokovnih podlag ni mogoče. Vladaje 22. marca letos odobrila program najnujnejših ukrepov zapreprečitevširjenjaMacesnikovega plazu v občini Solčava. Za strokovno pomoč pri izvedbi nujnih ukrepov je bil pri državni komisiji za sanacije imenovan strokovni odbor za izvedbo programa ukrepov, ki je svoje delo zaključil. Zapleti se seveda dogajajo, skoraj vedno pa so vezani na lastninske odnose. Naministrstvu smo glede dogovarjanj z lastniki zemljišč optimisti. Sicer pa določene zamude niso tragičen dogodek,” meni Tauzes. V sušnem obdobju se je plaz premikal za 40 odstotkov počasneje kot sicer, vendar naj bi se z jesenskim deževjempremiki zopet povečali. Trenutno je čeloplazu oddaljeno odprvih objektov samo še 300 metrov, od Solčave pa približno 1500 metrov. V tem času je bila poškodovana panoramska cesta pred Macesnikom in na dveh mestih cestna povezava Solča-va-Sleme. Sanacija tako obsežnega plazu je mogoča le ob izdelani tehnični dokumentaciji, ki mora temeljiti na geodetskih podlogah, rezultatih geo-loško-geotehničnih in hidroloških raziskav. Po napovedih Branimira Vlaja in Matjaža Mikoša naj bi bile terenske raziskave gotove v septembru, projektna dokumentacija, ki mora predvideti tudi globinsko ki bi povzročali ljudem še večjo odvodnjavanje, panaj bibilapriprav-ljena do spomladi. Po skrajšanem postopku je bil izbran za postavitev alarmnega sistema pod peto plazu Pap Telematik, ki bo po podpisu pogodbe v desetih dneh postavil alarmni sistem. Državni sekretar Radovan Tauzes zagotavlja, da vlada ne bo ukrepala mimo domačinov (foto: F. Kotnik) Program vlade zagotavlja letos 142 milijonov tolarjev, s podpisanimi pogodbami in izbranimi izvajalci pa je uporabljenih že 120 milijonov, dodaja Sonja Beseničar, predsednica državne komisije za sanacije. Na vprašanje, koliko sredstev bo vlada namenila za sanacijo Macesnikovega plazu v naslednjih letih, je državni sekretar Radovan Tauzes odgovoril, da je vsoto težko napovedati, vendar bo s tem, ko je vlada sprejela program nujnih ukrepov, zagotovljen tudi denar. Sanacija lahko traja nekaj let, opozarja Tauzes, ki upa, da bo tudi občina priskočila na pomoč pri premostitvi določenih nelagodnosti Seveda pa se vsi zavedajo, da občina Solčava nima denarja za sanacijo plazu, kar je jasno poudaril tudi solčavski župan Vojko Klemenšek. Savinjčan TEMELJNA ŠOLA RAZVOJA ČLOVEŠKIH POTENCIALOV Kako odkriti in aktivirati svoje neizražene zmožnosti Jutri se v Logarski dolini znova začenja prvi letnik Temeljne šole razvoja človeških potencialov, ki jo organizira Agencija Žarek iz Velenja. Kot smo že pisali, gre za edinstven izobraževalni program v Sloveniji, katerega osnovni namen je, da v udeležencih spodbudi odkrivanje njihovih še neizraženih zmožnosti. Bistvo šole ni v pridobivanju teoretičnega znanja, ampak praktični uporabi novih spoznanj. K temu bistveno pripomorejo kvalitetni predavatelji. O osnovnih veščinah pravilnega komuniciranja predava prof. Doris Erzar-Metelko iz Kranja, ki je diplomirala na filozofski fakulteti, na medicinski fakulteti pa je zaključila študij psihoterapije. Že sedmo leto samostojno izvaja programe s področja medsebojnih odnosov in komuniciranja ter uspešnega vodenja in je soavtorica učbenika o superviziji. Prof. Erzar-Metelko predava tudi na temo Človek - temelj uspešnosti, ki govori o razvoju notranjih moči in potencialov. Temeljne osnove komunikacije v medsebojnih odnosih poučuje Marinka Lampreht iz Slovenj Gradca, socialna delavka in družinska svetovalka, ki deluje po metodi terapije Wal terja Kemplerja. Kot predavateljica deluje zlasti po osnovnih šolah, svoje bogate življenjske in strokovne izkušnje pa prenaša tudi v različne poklicne strukture. Igor Gregorc iz Ljubljane, odličen poznavalec borilnih veščin in inštruktor samoobrambe, udeležencem Temeljne šole razvoja človeških potencialov svetuje, kako stres uporabiti kot pomoč pri delu. Gregorc je sicer izvajalec številnih delavnic sprostitve, ki vključujejo orientalske načine sprostitve in globlje posegajo v človeško naravo, obvlada pa tudi druge novodobne tehnike sproščanja ter jih na zanimiv in prijazen način posreduje slušateljem. Človek-najpomembnejšivir moči institucije je naslov teme, ki jo predava Nada Mulej iz Griž, profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti ter strokovna sodelavka Andragoškega centra v Ljublj ani. Je avtorica številnih člankov, priročnikov in izobraževalnih programov, prevajalka in predavateljica na višji šoli za poslovne sekretarje. Njeno poučevanje temelji na metodah, ki omogočajo takojšnji prenos znanj v prakso. Magdalena Kovač iz Ljubljane predava o organiziranosti človekovega delovanja v službi. Kovačevo je splet dogodkov pripeljal na pot duhovnega razvoja, kjer se je samoizobraževala na različne načine. Njenamentorica je dr. Christine Page, ki še spodbuja njeno težnjo po globljih znanjih in napredku. Kako racionalizirati čas in um je rdeča nit predavanja ekonomistke Tatjane Rijavec, ki je že vrsto let strokovna sodelavka Gea Collegea in Visoke strokovne šole za podjetništvo. Trenutno pripravlja magisterij s področja antropologije vsakdanjega življenja in podjetništva, opravila pa je številna izobraževanja tujih in domačih strokovnjakov na področju upravljanja s človeškimi viri. Zadnji seminar v sklopu prvega letnika Temeljne šole razvoja človeških potencialov nosi naslov Človekovi rezervni potenciali, izvajalec pa je Magdalena Kovač, ki slušateljem pojasni, kako prebuditi in povezati rezervne potenciale, da le-ti delujejo v smeri doseganja zastavljenih ciljev. Prvi letnik TŠRČP bo v Logarski dolini sklenjen v mesecu decembru. Franci Kotnik Vse informacije v zvezi s Temeljno šolo razvoja človeških potencialov lahko dobite v Agenciji Žarek, Velenje, tel. in faks: 03 5875-484 ali GSM 041 467-601. OGLASI. ČESTITKE BRALCEV C Spoštovane občanke in občani! Čestitamo vam za 25. september ■ praznik občine Mozirje. Prijazno vabljeni na prireditve, ki smo jih pripravili v okviru praznovanja občinskega praznika. 's?** Peter Küster, ob srečnem dogodku, rojstvu hčerke Neje, ti iskreno čestitava in se veseliva s tabo. Helena in Franci V Občinski svet Občine Mozirje, župan _________________in občinska uprava/ ZG0RNJESÄV1NJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2,3330 MOZIRJE Na podlagi 9- člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 60/89) in 8. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 14/90) ter 10. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. list RS št. 40/97) objavljamo za nedoločen čas prosto delovno mesto LESNI MANIPULANT POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO: - splošni - posebni: - zahtevani poklic: srednja šola V. stopnje s poklicem LESNI TEHNIK oziroma GOZDARSKI TEHNIK - delovne izkušnje: 6 mesecev - dodatno znanje: poznavanje predpisov o standardizaciji lesa, vozniški izpit B kategorije - poskusno delo: 3 mesece Kandidati naj prijave dostavijo v roku 8 dni po objavi v časopisu. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v roku 8-ih dni po preteku roka objave. Dragp Nataša! Ob praznovanju tvojega jubileja M c ti kličemo: Na zdravje! Družini Dobrovc in Lukač Dragp Barberai Po en poljubček na vsako stran, ti poklanjamo za rojstni dan. Vsi iz uredništva i — /J** SAMOSTOJNI PODJETNIKI IN DIREKTORJI DRUŽB ZAKONSKI ROK ZA IZDELAVO IZJAVE 0 VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA SE NEZADRŽNO PRIBLIŽUJE, ZATO VAS ŽELIMO SEZNANITI ŠE Z NEKATERIMI VPRAŠANJI, KI SE POJAVLJAJO NAJPOGOSTEJE. > ALI ŽE IMATI IZDELAN AKT 0 ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJIDELOVNIH MEST, KI GA ZAHTEVA DEL0VN0-PRAVNA ZAKONODAJA? > ALI mn 0PISC DELOVNIH MtST, KI SO PODLAGA ZA IZDtLAVO IZJAVt 0 VARNOSTI Z 0CIN0 TVtGANJA DELOVNIH MtST? > ALI ŽtLM IMETI URtJCNO IN KAKOVOSTNO V0DIN0 KADROVSKO POSLOVANJI? > ALI ŽILITl STROKOVNO POMOČ PRI ZAPOSLOVANJU DOAVCIV IN TUJCIV? > ALI ŽtLITt VIČ VEDET! IN BITI StZNANJtNI, KAKO ZAKONITO ODPUSTITI PRISIŽNI DELAVCE? > ALI MORDA ŽELITE Št VEČ... POTEM SE OBRNITE NA INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO TER SVETOVANJE, IKOS Marta PÌNTER,UNÌv.dipl.ORq., s.p., VREČARjEVA 14, 5510 ŽaIeC (pOsloVNA STAvbA HmEZAcJ EXpORT-ilVtpORT) I. NAdsTRopjE, vsAk dEUvivik od 8.do 16.ure. TeL. 5715-582, GSM 040 229-566 ìn 051 252-258 Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 ■ ■MBJB BLA"—■^JB._Bt_J*__BL_JB__JB_jB_M_JB_-M-_JB__BI^_B._. « %► v> Iščemo voznike! Tekmujte in osvojite Golf Edition 1.9 TDI! Iščemo voznike za veliko tekmovanje v varčni vožnji! Obiščite nas med 08. in 22.09.2001, ko bomo priredili predtekmovanja za vstop na glavno vožnjo. Izplača se potruditi, saj bo zmagovalec Volkswagnovega TDI GRAND PRIXA 06.10.2001 domov odpeljal vozilo Golf Edition 1.9 TDI 66 kW. Vsi obiskovalci našega salona pa se bodo v času predtekmovanj potegovali še za nagrado Polo Ice. Vabljeni! Volkswagen TDI DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV Delovno srečanje v Nazarjah 6. in 7. avgusta so se v frančiškanskem samostanu v Nazarjah srečali predsedniki in člani upravnih odborov društva katoliških pedagogov. Udeleženci delovnega srečanja, bilo jih je osemnajst, so prišli iz Murske Sobote, Maribora, Kočevja, Ribnice, Novega mesta, Ljubljane, Kranja, Celja in Mozirja, z njimi pa sta bila predsednica DKPS prof. Marija Žabjek in duhovni asistent p. Silvo Šinkovec. Teme njihovih pogovorov so se nanašale na revijo Vzgoja (revija je uporabna pri pedagoškem delu, vsebuje vrsto zanimivih aktualnih tem in izkušenj, je zelo kvalitetno zastavljena in izdelana), svetovalnico za starše in otroke (v njej preko telefo- na deluje devet sodelavcev), povezavo šole z okoljem, načrt dela društva v naslednjem šolskem letu in organizacijo romanja družinskih članov ter članov DKP na Limbarsko goro, ki je bilo 25. avgusta. Jelka Repenšek Katoliški pedagogi na dvorišču nazarskega samostana (foto: JR) RDEČI KRIŽ MOZIRJE Darovanje krvi v Nazarjah in na Ljubnem Na avgustovski krvodajalski akciji so udeleženci prvič izpolnjevali vprašalnik Zavoda RS za transfuzijo krvi, ki naj bi služil varovanju zdravja krvo-dajalcevinprejemnikovkrvi-takšno evidenco namreč zahtevajo evropski standardi. Sicer je tokratna akcija v Nazarjah in na Ljubnem zadovoljila pričakovanja predstavnikov Rdečega križa, čeprav je bil odziv krvodajalcev vNazarjah tokrat opazno slabši. Na odvzem krvi je prišlo 35 ljudi manj kot lani in 82 manj kot predlani. Vzrok za to ni točno znan, po mnenju Dke Kramer, sekretarke območne organizacije RK Mozirje, je manjši odziv še najverjetneje posledica nepripravljenosti nekaterih podjetij, da svojim delavcem omogočijo izostanek z dela za krvodajalske namene, kaj šele, da bi jih nagradili z delaprostim dnevom. Sicer pa novizakon o delovnih razmerjih ne predvideva nobenih delaprostihdnivpodporo krvodajalcem, tako da bosta Rdeči križ in Zavod za transfuzijo krvi slej ko prej morala poiskati nadomestne spodbudne geste, da bodo obdržali tiste, ki so še pripravljeni darovati svojo kri. Vesna Petkovšek Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paki, tel.: 03/5885-065 GOLTE Zimska sezona 2001/2002 zagotovljena Zajetje za zasneževanje na Golteh bo “premoglo” 30 tisoč kubikov vode (foto: Jože Miklavc) Na Golteh v teh dneh hitijo z gradbenimi in instalacijskimi deli na sistemu za zasneževanje. Izjemno zahtevno delo pri kopanju dva do tri metre globokih jarkov za vodovodne cevi, montaža in razvod cevovoda ter priprava vodnega zajetj a s prostornino skoraj 30 tisoč kubikov bo končano pred prvim poznojesenskim mrazom. Zimska sezona 2001/2002 bo tako zagotovljena, saj bo sedem topov z lastnimi meteorološkimi postajami proizvajalo dovolj snega za ugodno smuko. Jože Miklavc KRNICA NAD LUČAMI Solidarnost- redka ptica Na Dragi, kmetiji pod Rogačem, kjer živita Franc Pančur in Kristina, je v petek, 7. septembra, vladal živahen vrvež. Staro dotrajano streho in dimnik na hišistavdobremdopoldnevuzamenjalanova. Nič nevsakdan jega. Neobičajno za današnje dni pa je, da sta streha in dimnik nastala s prostovoljnim, udarniškim delom. Udarniško delo kot pomoč sokrajanom je danes prej izjema kot pravilo (foto: Ciril Rose) Od nesreče pred 30 leti, v kateri sta umrla mati in mlajši sin, si kmetija ni več opomogla. Gospodar Franc je delni invalidinmedKmičani,ki sezaveda-jo tanke črte, ki loči zdravje in bolezen, srečo in nesrečo, se je porodila ideja o pomoči. Za organizacijo so »zadolžili« revirnega gozdarja Ivana Jakopa Les in sredstva za kritino in ostali material, so tako dobili iz gozda, ki ga je nekaj v lasti kmetije, nekaj pa je obljubila tudi Občina Luče. Akcije so se udeležili bližnji in tudi malo bolj oddaljeni sosedje iz Krnice, trije tesarji pa so prišli celo iz sosednje občine Ljubno ob Savinji. Gospodar Franc in njegova življenjska sopotnica Kristina se vsem iskreno zahvaljujeta, posebej še Iku Volerju in Ivanu Jakopu. Avgust Robnik OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Korajža velja Prvi šolski dan je bil letos na marsikateri osnovni šoli za prvošolce novo doživetje, za ostale otroke pa izkušnja več. Da bi kar najbolje zakorakali v novo šolsko leto, so v rečički osnovni šoli pripravili svojevrsten festival Korajža velja pod vodstvom Studia H iz Trbovelj. Še pred festivalom so učenci in kolektiv OŠ Rečica prisrčno dobrodošlico izrekli učencem prvih razredov, nato so v goste povabili starše vseh otrok, po pogovoru z razredničarkami in razredniki pa so otroci in starši prisluhnili festivalu Korajža velja. Festival pripravljajo že deseto leto v osnovnih in srednjih šolah, kjer Bogo in Marjan Hvala odkrivata mlade talente na področju zabavne glasbe, ki se pomerijo na različnih nivojih - na medšolskih in državnih festivalih, najboljši pa tudi na festivalih v tujini. Petintrideset najboljših izvajalcev zabavne glasbe se lahko udeleži poletnega tabora, kjer jim omogočijo izpopolnjevanje in izobraževanje na glasbenem in pevskem področju. Organizatorja festivala menita, da če so otroci korajžni, so bistveno boljši in izgubijo tremo. Koliko imajo korajže, je v osnovni šoli Rečica pokazalo trinajst nastopajočih od drugega do sedmega razreda, ki so se pomerili v petju in igranju na različne instrumente. Za nekatere je bil to prvi javni nastop, na katerem so se soočili z mikrofonom, publiko in kamero. O njihovi uvrstitvi so z glasovalnimi lističi odločali sošolci in učitelji. Vsak razred je lahko glasoval za enega izvajalca na nižji in višji stopnji, prav tako pa tudi učitelji. Po nastopu rečiških osnovnošolcev so se občinstvu predstavile tudi varovanke Studia H, ki se pod njihovim mentorstvom učijo prvih korakov v glasbeni svet. Med njimi je tudi Rečičanka Mojca Bitenc, ki se je na festivalu preizkusila kot napovedovalka ter dokazala, da ni samo dobra pevka, ampak tudi spretna povezovalka. Zmagovalec je po mnenju učencev na nižji stopnji postal Matija Venišnik iz 2. razreda, ki je s svojo harmoniko in ubranim petjem nastopil kot prvi in požel bučen aplavz. Učitelji so največ glasov dali pevkama Lari Selišnik in Zali Štiglic, ki sta s Sivo potjo popeljali poslušalce po Savinjski dolini. Na višji stopnji je po mnenju učencev najbolje odpela Saša Zamernik iz 6. razreda, medtem ko so se učitelji odločili za harmonikarja Primoža Bitenca. V skupnem seštevku sta največ glasov osvojili Lara in Zala, ki sta postali absolutni zmagovalki festivala Korajža velja na Rečici ob Savinji. ŽUPNIJA LJUBNO OB SAVINJI Praznovanje Konstancijeve nedelje Zadnjo nedeljo v avgustu je v župniji Ljubno ob Savinji posebno slovesno. Na ta dan se praznuje god sv. Konstancija. Konstancijevo nedeljo na neparna leta pripravljajo fantje in dekleta s Tera in Podtera, na parna leta pa so na vrsti mladi iz Savine in Primoža. Zunaj cerkve pripravijo tri oltarje in okrasijo ter uredijo podružnico Marije Vnebovzete na Rosuljah in pripravijo vse za procesijo. Zakaj ta stoletni običaj? Na prošnjo faranov so 1679. leta iz Rima prinesli ostanke sv. Konstancija. Vzrok njihove prošnje je bila nedozorelost žita po gorah in kuga, ki je takrat morila v Savinjski dolini. “Od tistega časa, junija 1679, je bila Ljubenska fara, zavoljo velikega zaupanja do svetega Konstancija kot mogočnega priprošnika pri Bogu, take nesreče rešena!” je zapisano v župnijski kroniki. Nekoč so se priprave na praznovanje začele že kakšen teden pred Konstancijevo nedeljo. Dekleta in fantje so se ob večerih zbrali in delali okrasje (npr. kite iz zimzelena). Posebno vlogo sta imela “ta večji” fant in “ta večje” dekle, kot so ju imenovali. Ponavadi sta bila najstarejša in najbolj izkušena, ker sta skrbela, da je vse delo dobro potekalo. Danes dekleta za krašenje cerkve pripravi- jo veliko cvetja, ki ga “naprosimo” po hišah. Fantje nasekajo mlade breze, da pripravijo oltarje zunaj cerkve, kjer po maši poteka slovesna procesija. Pri maši mladi sodelujejo z branjem božje besede in s svojimi prošnjami, zahvalami... Popoldne gredo na “lepo nedeljo”, kakor še vedno pravijo zabavi, ki jo skupaj pripravijo. Mladi, ki pripravljajo Konstancijevo nedeljo, se zavedajo hude stiske prednikov, ko jim je zaupanje v sv. Konstancija pomenilo preživetje. Zato se trudijo, da ohranijo lepo tradicijo Konstancijeve nedelje. Vendar je spodbudna beseda staršev, botrov, sorodnikov in še koga vedno dobrodošla. Zavest ohranjati in še dograjevati duhovno-kulturno dediščino iz roda v rod je hvale vredno in plemenito dejanje. Bojana Hudej DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Poletni piknik za dobro voljo Gornjegrajski upokojenci so se predzadnjo julijsko soboto zbrali na pikniku pri lovski koči v Zagradišču. Lovci so jim za en dan velikodušno odstopili svoj objekt, pri organizaciji družabnega srečanja jim je pomagal Marjan Valte, novaštiftni gasilci pa so poskrbeli za prevoz. Torej je bilo vse pripravljeno za sproščeno druženje, med katerim so se upokojenci pomerili tudi v zabavnih igrah, kjer so bili najboljši nagrajeni s priznanji in nagradami, ki so jih prispevali pokrovitelji. Nekaj nagrad so razdelili tudi na srečolovu. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi pr- ireditve, pa se člani odbora DU Gornji Grad vljudno zahvaljujejo. KF Nagrade za zmagovalce zabavnih iger so prispevali: Občina Gornji Grad, gostišče Trobej, gostilna Pri Jošku, Picerija 902, gostilna Pod smreko, bar Teksas Nova Štifta, frizerstvo Vali, frizerstvo Las, cvetličarna Gorn-jiGrad, šiviljstvo Sonja, mesnicaRup, pekarna Kramer, Štefan Kokalj Mozirje, Martin Presečnik Gornji Grad inFranc Grudnik Dol. Marija Sukalo Najboljši v zabavnih igrah so bili nagrajeni, a poglavitna je bila dobra volja (foto: DU)' 25 LET - SREBRNI JUBILEJ ZDRAVSTVENE POSTAJE V LUČAH Dr. Tonò Žunter vztraja z Lučani že četrt stoletja Kako čas hiti, kako beži! Pa je 25 let naokoli, ko smo Lučani - mislim, da lahko napišem tudi Solčavani - po zelo dolgih letih prošenj in čakanja, pozneje že velikega negodovanja, dočakali srečni dan, ko so se odprla vrata za tiste čase dobro urejene zdravstvene postaje in dobili prvega stalnega zdravnika za Luče in Solčavo. Ne bom na dolgo in široko opisovala, kako težko je bilo v tistih časih priti do zdravniške oskrbe. Starejši Lučani se še prav dobro spominjamo časov pred drugo svetovno vojno, ko so bili v takratnem gornjegrajskem okraju menda le trije zdravniki. V spominu mnogih starejših ljudi sta gotovo še zdravnika dr. Arh z Ljubnega in dr. Laut-ner iz Gornjega Grada. Dr. Tonč Žunter (foto: ToP) Po drugi svetovni vojni, ko so se razmere že dokaj normalizirale, se je pri Tajčmanu po zaslugi Viktorja Kladnika - Podbrežnika, preprostega gozdnega delavca, pa vendar vsestransko razgle-danegainpoštenegamladegamoža, ki je bil v tem času odličen predsednik Rdečega križa v Lučah, uredila večja soba z malo opreme, ki je služila za prvo pomoč. Dekleta, ki so končala tečaj prve pomoči, vodil ga je pokojni dr. Jeraj, so ljudem nudila preprosto zdravstveno pomoč. Soba prve pomoči je bila nekaj časa tudi v Mežniji. Nekaj let pozneje je začel prihajati v Luče enkrat tedensko, ob sredah, dr. Jeraj z Ljubnega. Prostore za ambulanto smo dobili pri Majdetu, sedaj Penzion Raduha. V njihovi novejši stavbi so bili na razpolago vsi spodnji prostori. Občasno je dr. Jeraja nadomeščal tudi kak drug zdravnik. Z dr. Jerajem je pričela prihajati tudi patronažna sestra Marjanca Kranjc z Ljubnega. Še danes se je mnogi spominj ajo kot ljubeznivo in dobro gospo. Prav tako je med Lučani v lepem spominu gospa Golobova iz Solčave - Gelčka - kakor smo jo imenovali takrat. Za dr. Jerajem sta to službo opravljala še dr. Kocutar in dr. Šprajc; mogoče še kateri, ki sem ga izpustila. Z dr. Jerajem sva tudi midva dobro sodelovala pri organizaciji raznih tečajev s področja zdravstva. Nagovoril me je, da sem privolila v tečaj Nega bolnika na domu, ki je potekal v celjski bolnici. Znanje, ki sem ga pridobila, sem potem posredovala dekletom v ambulanti. Na tem mestu bi rada omenila tudi Frančiško Kladnik - Podbrežnico, ženo pokojnega Viktorja, ki je prva pričela skrbeti za red in čiščenje ambulante. Dolga leta je to delo vestno opravljala. Pozneje pa je skrb za ambulanto prevzela Ančka Matijovc, ki to delo še danes prav tako temeljito opravlja, samo da ga je sedaj še več. Tako sem na kratko malo osvežila takratne razmere, vendar čas je prinesel svoje, misel na lastno ambulanto in zdravnika pa je tlela naprej. V Svetu krajevne skupnosti Luče, čigar predsednica sem takrat bila, smo veliko razmišljali in se obračali na razne institucije, toda razmere so se vedno bolj slabšale, pomoči pa ni bilo od nikoder. Tildi na sejah Sveta za zdravstvo, kjer sem bila takrat članica, sem pogosto izpostavljala problematiko ambulante v Lučah. Toda premaknilo se je drugod, kjer so razumeli naše želje in potrebe. Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje, kamor je spadalo takratno zdravstvo SO Mozirje, je poslal daljše poročilo »Perspektivni razvoj zdravstvene službe na območju občine Mozirje«. Na koncu tega izčrpnega poročila je bilo poudarjeno: »Pripominjamo, daje zelo urgentno vprašanje zdravstvene postaje v Lučah, katero bi morali čimprej zgraditi.« Poročilo je bilo poslano Svetu za zdravstvo, katerega predsednik je bil dr. Sirko, SO Mozirje in KS Luče. (Vse te in mnoge druge dokumente še vedno hranim.) Na podlagi tega poročila se je pričelo o zdravstvenem domu v Lučah širše razmišljati tudi pri SO Mozirje. Preveč pisanja bi bilo o vseh zapletih in pogovorih. In končno je prišel sklep o gradnji večnamenskega prostora v Lučah. Pričela se je gradnja, ki je hitro napredovala. Da je vse to vendar uspelo, smo dolžni vso zahvalo primariju dr. Fijavžu, takratnemu direktorju ZD Velenje, in dr. Sirku, takratnemu predsedniku Sveta za zdravstvo Mozirje in Velenje, saj je v to, da se je v Lučah rešil problem zdravstvene postaje, vložil veliko truda. Mnogo sej in mnogo poti v Velenje je bilo potrebno, da se je vse to izpeljalo. Toda rešiti je bilo treba še en problem: kako dobiti zdravnika, ki bi prišel v tako majhno gorsko vas. Pri vsem mojem prizadevanju pa mi nek znani Lučan še reče: »Ja, kaj pa misliš, kdo bo prišel v tako ‘zabačeno selo’?« Na neki seji Sveta za zdravstvo v Velenju pa mi dr. Fij avž ves nasmej an sporoči: »Gospa, zdravnika imam!« Skoraj nisem verjela. »Da, res, vse je dogovorjeno, pa še pravi bo, ker je velik ljubitelj planin in narave, doma blizu vas, iz Nizke pri Rečici. Le še kratek čas vojaščine mora odslužiti.« Tako sem o našem prvem stalnem zdravniku v Lučah, dr. Tonču Žunterju, vedela že veliko, ko je služil še vojaški rok v Novem Sadu. 1. junija letos je preteklo že 25 let, odkar naš zdravnik skupaj z ljubeznivima medicinskima sestrama Marijo in Vero vztraja v Lučah in z ambulanto vred praznuje srebrni jubilej. Zato moje iskrene čestitke in še veliko zdravja, moj izbrani zdravnik, ki vas nikoli nisem vprašala, kako se počutite v tem »zabačenem selu«. Olga Šiljar Tajčmanova Pavla po končanem tečaju prve pomoči leta 1952 v domači hiši, kjer je bila prva “ambulanta" - soba za prvo pomoč (foto: arhiv Olge Šiljar) ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE Vaške igre za srečanje prijateljev Današnji čas hitro teče mimo nas, vse manj je prijaznih srečanj, nasmehov, druženj. Vkokarškem športnem društvu so se v lanskem letu zato odločili, da organizirajo vaške igre, ki naj vaščane združijo v smehu in dobri volji ter obilici zdravega športnega duha. Športno društvo je bilo ustanov-ljenovletu 1975, med tem časom pa je doživljalo vzpone in padce, je dejal predsednikjože Praznik. Toninič neobičajnega, kot tudi to ne, da so se v lanskem lem odločili, da delovanje ponovno oživijo in postavijo na nove temelje. Najlažje jih je graditi na ljudeh dobre volje innanjihovi pripravljenosti priskočiti na pomoč tam, kjer včasih zaškripa. V lanskem lem, ko so dani društva postavljali smernice zaletošnjeleto, je padla mdi pobuda po organizaciji šaljivih iger, ki naj združijo vse zaselke KS Kokarje. Usedli so se zamizo, malce razmislili, ideja je dala idejo in zadnjo letošnjo avgustovsko nedeljo se je na Lazah zbralamnožicadobrovoljcev, pr- Kokarski športniki so pripravili zanimive vaške igre (foto: 5. Kanjir) ijateljev, ki so se prišli nasmejat drug drugemu, spregovoriti kakšno besedo in okrepit športnega duha Slednje ni bilo težko, saj soorganizatorjipripravili sedem iger, ki se jih je lotilo šest ekip. Igre so imele temeljevsmehuinzdravi tekmovalnosti. Kljub prvotnim bojaznim je prireditev dobro stekla in prinesla zaključke, ki zagotavljajo, da se prijatelji naslednje leto zopet snidejo in se zopet pomerijo v šaljivih igrah ter s tem okrepijo prijateljske in medsosedske vezi Benjamin Kanjir KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE 7. ex tempore Mozirski gaj Kulturno društvo Jurij Mozirje začenja delovanje v novem šolskem letu s sedmim ex temporom Mozirski gaj. V pripravi je tudi 6. lutkovni abonma, ki bo gotovo znova razveselil otroke širom naše doline. Zbirajo se tudi pevci vokalne skupine Jurij, ideje in predlogi pa obetajo pestro kulturno delovanje v Mozirju. Ex tempore Mozirski gaj bo tudi letos privabil številne akademske in ljubiteljske slikarje iz vse Slovenije. Poleg druženja želi organizator umetnike tudi izobraževati in približati likovno ustvarjanje kra-j anom. Prireditev sodi v praznovan-je občinskega praznika občine Mozirje. Umetniki bodo ustvarjali od 19. do 22. septembra, tegadne pa bo zvečer ob 18. uri v restavraciji Gaj pregledna delovna razstava nas- talih del, ki jih bo ocenil likovni kritik. Otvoritev uradne razstave bo v novembru združena z okroglo mizo. Jure Repenšek MATEVŽ POLIČNIK - GAMBELNOV IZ SOLCAVE Dopolniti sto let je družinska tradicija Zadnji dan v avgustu pred stotimi leti je v hribovju nad Logarsko dolino prijokal na svet Matevž Poličnik, ki se je leta 1935 priženil v Solčavo. Pred njim je dopolnil deset desetletij že njegov, zdaj že pokojni brat Alojz, torej je obhajanje stotega rojstnega dneva že kar družinska tradicija. Solčavski stoletnik bi brez posebnega truda lahko skril vsaj dvajset let, poleg tega se je še nedavno po Solčavi vozil s kolesom. Sicer pa Matevž dela koše in košare, zadnjega je spletel pred štirinajstimi dnevi in mdi vitre in ostalo šibovje si iz gozda sam priskrbi. Odkar se je pred davnimi leti ponesrečil sin, živita s snaho Marijo sama. Otroci so se razkropili po svetu, narodih osemnajst vnukov in dvanajst pravnukov, domov pa se vedno radi in pogosto vračajo. Samo z zdravnikom se bolj slabo poznata, ker ga skoraj ne potrebuje, resno pripomni Matevž in v šali hitro doda, daje plačevanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja povsem odvečen strošek. V življenju se mu je bolj slabo godilo, se spominja stoletnik. Pa nikoli ni obupal, treba je živeti in delati. Vse je znal narediti. Po Na zdravje, stoletnik Matevž! (foto: J P) Solčavi je tesaril in tudi pri svoji hiši je skoraj vse naredil sam, samo za ometavanje hiše ni imel prave roke, zato je dobil mojstre. Njegovo pripovedovanje je prepleteno s smehom in dobro voljo. Nič ni drugače, ko dopolniš sto let, me začudeno pogleda ob očitno nenavadnem vprašanju. Kaj bi lahko bilo drugače? S snaho Marijo jo dobro vozita in ker ni posebnih težav, se lahko čez nekaj let spet oglasimo. Dobrovoljnost kar stresa iz rokava, čeprav jo je razdelil med svoje otroke, vnuke in pravnuke, jo je v precejšnji meri deležen sleherni, ki s poštenim namenom potrka na vrata njegove hiše. Savinjčan (Ü ON THE EDGE Festival drugačne glasbe tudi v naši dolini “Naša dolina ni ravno kraj, ki bi s svojim kulturnim dogajanjem privabljal ljudi iz drugih delov Slovenije ali celo preko meja naše domovine. Celo domačim nimajo posebej kvalitetne pestre kulturne ponudbe, ki bi jim bogatila vsakdanje življenje. Zadovoljivo ni niti področje institucionalne kulture in umetnosti, kaj šele zelo potrebno področje mladinske in alternativne kulture, iz katere se v določeni meri napajata “višjaumetnost,” je prepričan David Verbuč, predstavnik Kluba zgomjesavinjskih študentov, ki je organiziral festival “On the edge” ali “drugačna” glasba. Festival je potekal zadnji vikend v avgustu v Kokarjah, sestavljen pa je bil iz treh različnih sklopov. Prizorišče festivala je bilo na prostem, kjer je bilo mogoče tudi kampirati. Petkovvečerfestivalajeponujal koncert kreativne in eksperimentalne glasbe, na katerem so nastopili različni domači in tuji avtorji. Sobotni dopoldan je bil namenjen predstavitvi različnih ljudskih glasb sveta v obliki delavnic, koncertov, predavanj in filmov. Tako so pripravili predavanje dr. SvaniboraPet-tana, profesorja etno muzikologije z ljubljanske akademije za glasbo, ki je predstavil glasbo kosovskih Romov ob pomoči diapozitivov, filmov in predstavitvijo CD-roma. Pripravili so delavnico na področju slikarstva in indijske glasbe. V popoldan- ČlaniskupineprihajajoizSpodnje Savinjske doline. Svoje programe snujejo v Taboru pod taktirko umetniškega vodje Toneta Uplaznika, ki tudi piše in prireja njihove skladbe. Skupina deluje kot sekcija Savinjsko Kozjanske zvezetovskihzdruženj,letos soprazno-vaMže2(Metnico delovanja. Vtemčasu so izdali že dve video kaseti in CD. Nastopili so že na številnih koncertih doma in v mjinl Da so obiskovalcem predstavili Blate in žabjaka, je poskrbela Marija Sodja Kladnik, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo pri nazarsM območni enoti za gozdove. Žabjaki so takšno podobo, kot jo imajo danes, pridobili po zaslugi revirnega gozdarja Pavla Bitenca, ki je poskrbel, da je prej opuščen močvirski pašnik, zraščen z robidovjem in grmovjem ter poln odpadkov, danes očiščen in urejen Tako je zdaj to skem času so bile na ogled gledališke improvizacije KUD-a France Prešeren iz Ljubljane. Zvečer je sledil koncert različnih glasb, ki so povezane z jazzom. Vsak večer so po končanih koncertih različni DJ-ji vrteli glasbo, ob kateri so lahko številni obiskovalci različnih starosti - od najstnikov in študentov do poslušalcev v zrelih letih - tudi zaplesali. “Malce sem razočaran nad Zgornjesavinjčani, ki niso pokazali zanimanja za festival, kar samo kaže na to, da so premalo seznanjeni s širšo kulturno ponudbo, ki jo najdemo drugod, in da jih je treba kraj, kjer se odvijajo učne ure zaosnovnošolce bližnjih šol, saj tukaj živi več vrst kačjih pastirjev in ostalih žuželk ter različno rastlinje. Tli uspevajo pravi pragozdovi iz preslice, mehki šotni mahovi, veliki osah in še veliko zanimivega Žabjeki in Blate pa preprosto služijo tudi naključnim sprehajalcem, da si enostavno odpočijejo in naberejo novih moči in se naužijejo naravnih lepot, ki jih ponujajo; le oči, ušesa in srce morajo odpreti. In prav ta prostor so izkoristili rečiški lovd in turistični delavci zakoncert, ob katerem so se zvoki rogov zlivali z naravo in pričarali prekrasno vzdušje v nedeljskem popoldnevu. Savinjski registi so poslušalcem predstavili bogat in obsežen program. Številne pesmi različnih avtorjev pa so vBlateh še lepše zvenele. Marija Sukalo prav s tovrstnimi prireditvami in z mogoče bolj agresivno propagando privabiti k udeležbi. Tako je bilo na festivalu zelo veliko ljudi iz cele Slovenije, pa tudi iz Zagreba je prišla skupina ljudi nalašč zaradi našega festivala. Mislim, da so naslednji ustrezen korak v smer razvoja drugačne kulture v naših krajih poulične prireditve, ki zajamejo vsakega mimoidočega in ga prepričajo, da si je vredno vzeti čas zakulturo,” je ob zaključku festivala ocenil dogajanje David Verbuč. Marija Sukalo MARIJA ZAVOLOVŠEK IZ MOZIRJA Vzgojila sončnico velikanko Pri Zavolovškovih v Podvrhu v Mozirju je zrasla prava sončnica velikanka. Posejanih je bilo sicer več sončnic, ena za drugo pa so sklonile glave v letošnji dolgotrajni suši. Ostala je le ena, ki jo je Marija zalivala samo z deževnico. Zrasla je v višino skoraj štirih metrov in pol in ostala popolnoma “zdrava”. Pa naj še kdo reče, da je ozračje nad Mozirjem zastrupljeno. Ali pač?! Benjamin Kanjir Štiri metre in pol visoka sončnica je zrasla v Podvrhu (foto: B. Kanjir) LOVSKA DRUŽINA IN TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Nedeljski sprehod popestrili s kulturnimi užitki “Naj enkrat zazveni prava pesem vpravem okolju,” so si bili enotni organizatorji člani Lovske družine in Thrističnega društva Rečica ob Savinji, zato so zadnje nedeljsko popoldne v avgustu pripravili izredno odmeven koncert Savinjskih rogistov ob žabjaklih v Blateh. Tako so obiskovalci tega dela gozda nedeljski sprehod lahko popestrili s kulturnimi užitki, ki so jih pripravili izjemni glasbeniki. Savinjski rogisti navdušujejo poslušalce že 20 let (foto: Ciril Sem) ZLATOPOROČENCA BETKA IN ANTON TURK IZ NAZARIJ Počutje in zdravje letom primerno Pisalo se je leto 1951. Pred oltar rečiške cerkve sta stopila prikupna mladenka Betka iz Solčave in postavni mladenič Anton iz Rečice in si obljubila zvestobo, dokler ju smrt ne loči. Danes sta oba že s srebrom v laseh. Pol stoletja skupnega življenja jima je skozi ves ta čas prineslo številne bridkosti in radosti, ki sta jih z veseljem ali žalostjo v srcu delila najprej z najbližjimi, nato svojimi otroki, sedaj pa tudi z vnuki in pravnuki. Betka in Anton Tlirk sta svojo zaobljubo, ki sta jo dala pred pol stoletja, letos ponovila pred matičarko Katjo Jelaš in nazarskim županom Ivanom Purnatom, nato pa pred patrom Jožetom v nazarski cerkvi. Nizi presenečenj, toplih besed in številnih lepih gest s strani župana Ivana Purnata in patra Jožeta ter domačih so v očeh zakoncev utrnili marsikatero skrito solzo radosti. “Odraščal sem v delavski družini v okolici Drvarja v Bosni. Tja je očeta Radmirčana zanesla pot po boljšem zaslužku. Tu je kmalu spoznal tudi mojo mamo, ki je z enakimi cilji prišla tja iz Žlabra. V družini je bilo pet otrok. Mirno smo živeli do druge svetovne vojne, ko se je za nas začela kalvarija. Ostali smo brez očeta, bili smo izgnani v Avstrijo...,” se svojega otroštva spominja Tone. Ob koncu vojne se je Tone z materjo in sestrami vrnil v Slovenijo. Družina se je naselila na “Ceguncah” v bližini Rečice. Kot vsi fantje je tudi Tone odslužil vojaški rok. Po odsluženju vojaščine v Makedoniji se je vrnil na Rečico in se zaposlil v takratnem Glinu. Pozneje pa je delal kot šofer pri Gozdnem gospodarstvu in skrbel za celo družino. Betka se je rodila kot zadnji od petih otrok solčavskemu “cimermanu”. A še ne dveletna je izgubila mamo. Otroštvo in mladost je preživela pri Robanovih. Rasla in delala je pod solčavskimi planinami. Poleg dobre vzgoje, ki jo je bila deležna pri Robanovih, so ji vcepili še ljubezen do glasbe. Uidi njej druga svetovna vojna ni prizanesla. Zelo dobro se spominja teh vojnih let. V žalostnem spominu ji je vsekakor požig Solčave, a tedaj so se Robanovi uspeli skriti v Bevskih planinah. Po končani osnovni šoli so jo poslali še v gospodinjsko šolo. Pozneje se je zaposlila kot kuharica pri Bohaču. “Svojega moža sem spoznala ob pomoči brata, ki je takrat delal s Tonetom,” se smehlja Betka, Anton pa dodaja: “Z njim sem se dogovoril, da bova zamenjala sestri. No, jaz sem svojo obljubo izpolnil, medtem ko se je on oženil z drugo.” Skupno življenjsko potsta Betka in Anton začela v Spodnji Rečici, pozneje pa sta se preselila v Nazarje in leta 1958 dobila svoje stanovanje, v katerem še danes, v jeseni življenja, obujata dobre in slabe spomine. Počasi so na svet privekali otroci. Marija živi na Gorici, Zvonko je pot zanesla v Luče, Jožica je na Prihovi, Tone v Radmirju. Skrb za družino je bila prepuščena Betki, medtem ko je Tone preko tedna vozil tovornjak. V službo ni več hodila. Družini je priboljšek pridobila s pletenjem in šivanjem. Zelo rada je tudi prepevala sama ali v zboru, ki ga je vsa leta vodil gospod Napotnik. Nekaj časa je bila pri ansamblu, s katerim je gostovala po celi dolini. Anton in Betka Turk - pet desetletij je še utrdilo njuno ljubezen (foto: N N) Program akademije bo v znamenju mladosti, ki sta jo oba skladatelja izjemno cenila in ji posvetila zajeten del svojih opusov. Ob spremljavi godalnega orkestra Rotaract kluba iz Maribora bodo nastopili mladi solisti: desetletna pianistka iz Mozirja Lea Marolt Son-nennschein s Tremi pravljicami za mladega pianista in godala Blaža Arniča, velenjska harfistka Tina Žerdin in celjski flavtist Luka Železnik z Arničevim Koncertom za harfo, godala, flavto in čelesto ter ljubljanski violončelist Milan Hudnik, ki bo ob spremljavi orkestra zaigral Capriccio, Arietto in Canzonette Lucijana Marije Škerjanca. Kmalu je Betka hudo zbolela in sama pravi, da ji sedaj zdravje služi le zavoljo dr. Sirka, ki jo je pravočasno poslal na operacijo. “V tem hudem obdobju zame in za mojo družino sem se večkrat spomnila svoje mame, ki je kmalu umrla in otroke pustila same. Sama pri sebi sem večkrat dejala: O, Bog, ne stori tega tudi mojim otrokom. In me je uslišal.” Zakonca Turk sta doživela različne spremembe, ki jih je Nazarje doživljalo skozi pol stoletja. Bila sta priča rasti majhne vasi z nekoliko hišami ob tovarni do današnjega industrijskega središča doline s številnimi prednostmi in pomanjkljivostmi moderne dobe. Toda oba v en glas zatrjujeta, da je nekoč kljub težjim časom bilo mladim lepše. “Bili smo bolj složni, družili smo se med seboj. Vzela sem kitaro, pa smo si vsako nedeljo sami naredili “luštno”. Tega današnja mladina ne zna.” Danes se zakonca Turk posvečata desetim vnukom in trem pravnukom. V njihovi družbi pozabita na srebro v laseh. “No, ja, počutje in zdravje je letom primerno,” sta si enotna zakonca Turk. Marija Sukalo Med posameznimi točkami programa bosta spregovorili Blaženka Arnič Lemež, predstavnica Fundacije Blaža Arniča, in Irena Baar, predstavnica Fundacije Lucijana Marije Škerjanca, muzikologinja Simona Moličnik in Irena Baar pa bosta predstavili osebnosti in življenje obeh skladateljev. Mladi mariborski rotarijci, ki so poskrbeli za tehnično plat organizacije in umetniški del koncerta, bodo obema fundacijama predali simbolični donaciji kot vzpodbudo za nadaljnje delo pri ohranjanju izročila obeh skladateljev in delu z mladimi. Franci Kotnik MARIBOR Slavnostna akademija ob 100-letnici rojstva Blaža Arniča in Lucijana Marije Škerjanca V mariborskem Narodnem domu bo v petek, 21. septembra, ob 19-30 uri slavnostna akademija ob 100-letnici rojstva dveh velikanov slovenske glasbe 20. stoletja - skladateljev Blaža Arniča in Lucijana Mhrije Škerjanca. Slavnostno akademijo pripravljajo fundaciji Blaža Arniča in Lucijana Marije Škerjanca ter Rotaract klub Maribor, ob tem velikem dogodku pa bo Pošta Slovenije izdala jubilejni znamki. TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Pester zaključek letošnjih počitnic Itoristično društvo Nazarje je pod pokroviteljstvom občine letos ponovno pripravilo živahen zaključek počitnic. Zadnjo soboto v avgustu so na nazarskem športnem igrišču že osmič pripravili srečanje otrok in mladine Zgornje Savinjske doline. Zabavno srečanje v rolanju je letos popestrilo tekmovanje v rolkanju, imenovano Skate Contest, kot gosta pa sta nastopila Alien in 6pac Čukur. V prvem delu srečanja so pripravili tekmovanje v rolanju, ki se ga je udeležilo enaindvajset tekmovalcev iz cele doline. Vodja tekmovanja je bil Igor Grofelnik iz Nazarij ob pomoči Klemena Semema in Matica Grudnika. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri dele: v prvem so se tekmovalci preizkusili v hitrostni vožnji, kjer so merili čas, drugi del je bil namenjen izkazovanju spretnosti ne glede na starost, tretji - finalni del pa je bil namenjen najboljšim iz prvega in drugega kroga. Vsak tekmovalec je imel na razpolago natanko eno minuto časa, v katerem je moral pokazati čim več znanja in spretnosti. Med predšolskimi rolarji je bila med deklicami najboljša Urša Šinkovec pred Nino Hlačun in Aljo Grofelnik. Med dečki je prvo mesto zasedel Tilen Ugovšek pred Janom Napotnikom na drugem mestu, medtem ko si tretje mesto delita Luka Šinkovec in Miha Grudnik. V kategoriji do 10 let je zmagal Luka Venek, drugo mesto je pripadlo Bošt-janu Bizjaku, tretje mesto pa je zasedel Uroš Podkrižnik. V kategoriji nad deset let je bil rezultat naslednji: David Voler je zasedel prvo mesto, za njim sta se zvrstila Dario Kosič na drugo in Domen Remše na tretje mesto. Tekmovalci so v finalnem delu pokazali trike in Tekmovanja v rolanju se je udeležilo 21 tekmovalcev iz cele doline (foto: JP) veščine nakoleščkih, ki pa so bili različno ocenjeni. Najboljši trije, Domen Remše na prvem, Dado Kosič na drugem in David Voler na tretjem mestu so prejeli pokale, najmlajši Jan Napotnik pa posebno nagrado, ki jih je podelili predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik, V drugem delu tekmovanja so se pomerili rolkarji, ki so pokazali veliko drznosti in spretnosti na štirih kolesih. Med petnajstimi tekmovalci so bili tudi Zgornjesavinjčani Matic Grudnik, Darko Fürst in Gojko Potočnik. Skaterji so imeli na voljo eno minuto, v kateri so morali pokazati vso znanje in spretnost. V finale se je uvrstilo kar sedem tekmovalcev, med katerimi je bil tudi domačin Matic Grudnik. Zasedel je sedmo mesto. V finalu so tekmovalci v dveh minutah pokazali svoje umetniške in kaskaderske sposobnosti. Prva tri mesta pa so zasedb Martin Lubej iz Celja, Dalaj Eegol iz Rakitne in Alf iz Velenja. Rolkanje je vodil Bojan Poljanšek iz Nazarij, ki je bil tudi glavni organizator tega projekta, ki je popestril sobotno popoldne številnim obiskovalcem, ki so jih navduševale številne drzne kombinacije na štirih kolesih. Ob tem gre zahvala tudi Mestni občini Celje, ki je znala prisluhniti mladim Nazarčanom ter posodila elemente skate parka in s tem omogočila, da so se pokazali dobri rolkarji - skaterji. Marija Sukalo OTri/i a noT\/ A STE KLARSTV O SODOBNI STROJI - VRHUNSKA TEHNOLOGIJA: izdelujemo termo stekla s plinskim polnjenjem, brusimo, vrtamo, krivimo, fazatiramo, izdelujemo vitraže, uokvirjamo slike, pestra izbira, montiramo na domu... Zagotavljamo najkrajše dobavne roke in odlično kakovost. BENDA MARJAN S.P. MOZIRJE ZIMMER-ROOMS-CAMERA ODDAJANJE APARTMAJEV IN PRENOČIŠČ MOZIRSKI GAJ 200m 103/839 45 10, G S IVI: 031/302 12II Škoda fabia sedan VOZILI SMO ZA VAS: Piše: Igor Pečnik Po štirinajstih letih Škoda trgu spet ponuja limuzino, in sicer fabio sedan. Odločitev je nekako logična, saj želi še bolj zasesti priljubljen segment tržišča v nižjem avtomobilskem razredu, kjer je konkurenca huda in skorajda vsi proizvajalci na svoje osnovne različice avtomobilov »lepijo nahrbtnike«. Lep primer je Renaultov elio pod imenom thalia, Volkswagnov polo limuzina in podobno. Ali bo ta segment avtomobilskega razreda resnično zaživel v polnem zamahu, pa je še vprašanje časa. Ampak velik in prostoren prtljažni prostor v resni- ci nekaj šteje! Škoda fabia sedan temelji na izvedenki combi, kar pomeni tudi enake zunanje dimenzije. Dolžina tako dosega 4.222 mm, medosna razdalja pa 2.462 mm, kar je jamstvo za dovolj udobno vožnjo. V sprednjem delu se fabia sedan ne razlikuje od osnovne različice, vzad-njem delu pa so oblikovalci sprememb nosilni stebriček in dodah malce dvignjen zadnji del. Zadnje luči de- lujejo bolj odraslo kot pri razUčici combi in dodajo lahen pridih športnosti, kar pa je seveda odvisno od okusa posameznika. Navdušuje prtljažni prostor s 438 Utri in blažilnikoma, ki ne segata v prtljažni prostor. Kot smo pri Škod-inih avtomobilih vajeni, presenečajo uporabne podrobnost. Tokrat lahko med slednje uvrstimo nosilce v prtljažnem prostoru, na katere lahko obesimo vrečke, tako da se tovor med prevažanjem ne razsuje po prtljažnem prostoru. V osnovi je prtljažni prostor globok 99 cm in širok 144 cm, med kolesoma pa 97 cm. Z deljivimi sedeži se lahko poveča na zavidljivih 789 Utrov, kar omogoča prevažanje tudi večje prtljage. Rezervno kolo je pritisnjeno v sprednji del prtljažnega prostora, zadaj pa ostajajo uporabni predali, kamor z lahkoto skrijete drobne potrebščine: čistilo za stekla, vlečno vrv, komplet prve pomoči... Fabia sedan je na voljo v treh »stopnjah« opreme, od classica in comfortado elegance. Testirali smo razbčico elegance z 1,4-litrskim motorjem, ki je namenjena predvsem umirjenim voznikom, glede voznih lastnosti pa se bistveno ne razlikuje od ostalih različic. Lega je zanesljiva, vožnja udobna, vedno znova pa navduši odUčen položaj za volanskim obročem in prostornost tako na sprednjih kot tudi na zadnjih sedežih. In vse to za osnovno ceno od 2.050.948 tolarjev dalje! Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: salon: (03) 898 32 20, servis: (03) 898 32 32 VABLJENI NA SOBOTNE DOPOLDNEVE Z NOVO FABIO SEDAN AKCIJA popusti od 50.000 do 110.000,00 sit za omejeno število vozil iz zaloge. Delovni čas: pon. - pet. od 8.00 ■ 16.00, sobota od 9.00 -12.00 ure Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Do konca meseca SEPTEMBRA vam nudimo 15% gotovinjski popust za notranja vrata iz zaloge. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! FIT Leasing FIT leasing d.o.o., družba za finančne storitve, 3320 Velenje, Rudarska 3 Objavlja prodajo sledečih vozil: TOVORNO VOZILO MERCEDES BENZ 18-44 LS , leto izdelave 1995, prostomina/moč: 14618 ccm/320 kW TOVORNO VOZILO SCANIA R113 ML 6X2, leto izdelave 1991, prostomina/moč: 11021 ccm/239 kW PRIKLOPNO VOZILO CHRISTMANN PABT 1300-95, leto izdelave 1991 TOVORNO VOZILO IVECO 440 E 34, leto izdelave 1997, prostomina/moč: 9520 ccm/254 kW TOVORNO VOZILO M.A.N. 19.403, leto izdelave 1995, prostomina/moč: 11967 ccm/294 kW Cene ne vsebujejo DDV. Informacije na tel.: 03/899-53-91 in 031/396-634- Cena: 4,800.000,00 SIT Cena: 2,100.000,00 SIT Cena: 1,250.000,00 SIT Cena: 5,500.000,00 SIT Cena: 4,500.000,00 SIT © rtru m am Mozirje, Praprotnikova 36, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 PONUDBA MESECA: vse za podtaknjence in presajanje, sadike jagod, čebulice pomladanskega cvetja, vrhunska hrana za male živali. PRIJETEN NAKUP! ZGODOVINA IN NARODOPISJE D (20 Kmečka opravila nekoč Kožuhanje Piše: Aleksander Videčnik V eni izmed prejšnjih številk smo pričeli objavljati opis raznih opravil na kmetijah v naši dolini. Podatki so iz zapisa Fanike Krefl iz Do-bletine. Saditev in pobiranje krompirja Saditev so opravljali na več načinov - na manjših površinah z motiko, na večjih površinah pa so s konjsko vprego naredili najprej “grabne”, v nje so nametali krompir in jih potem ročno zasuli. Po nekod so ravnali že bolj sodobno - s plugom so plužili brazde in sproti nametavali krompir, ki so ga potem s plugom zasuli. Sedaj se že nekaj desetletij opravljajo vsa ta dela strojno, saj traktor vleče sadilec krompirja, ki ima ponavadi dve cevi v katere dve osebi ročno mečeta krompir iz zasbojnikov, nameščenih za traktorjem. Pod sedežem za delavce je plug, ki potem zasuje brazde. Seveda se iz leta v leto postopki posodabljajo, ker se tehnologija prilagaja tehničnemu napredku pri izdelavi strojev za kmetijstvo. Saditev in obiranje koruze Za to poljščino je potrebno dobro pripraviti njive, ki morajo biti predvsem temeljito pog- nojene. Spomladi, takoj za krompirjem pričnejo s saditvijo koruze. Nekoč so najprej “naširfali” (načrtali) površino z lesenim črtalom, ki ga je po njivi vlačil močan moški, pozneje so to delali s konji. Skupina žensk je s kratkimi motikami po teh rižah sadila koruzo, po eno do dve zrni na mesto. Razdaljo so merili z dolžino čevlja. Na vsako posajeno zrno je morala sadilka stopiti, da je zrno pritisnila v zemljo in ga tako obvarovala pred požrešnimi vranami. Tedaj smo morali biti otroci že ob svitu na posejanih njivah in preganjati nadležne vrane, za nami, ki smo morali v šolo, so čuvanje opravljali starejši. Popoldne pa je straža čakala spet otroke. Kljub temu, da so starejši prepredli njivo s prejo ali volno in postavljali strašila vseh vrst in oblik, pogosto vse skupaj ni kaj prida zaleglo. Na te straže ima Kreflova najslabše spomine! Koruza je zahtevala kar dosti dela. Okopavala se je tudi po dvakrat, če pa je bila plevelna, pa še dodatno. Po drugi svetovni vojni so pričeli uporabljati kultivatorje, ki so ženskam delo precej olajšali. Če je bila koruza pregosta, so jo po potrebi “preredili”. V jeseni, ko je koruza dozorela, je bilo z njo veliko dela. Kmetje so organizirali delo tako, da sta dva ali več moških nosila koše, za njimi so bile razporejene ženske, tako da so hkrati v dveh vrstah odtrgovale storže. To delo je trajalo tudi po več ur, če je bila površina večja, pa tudi po cel dan ali več. Že naslednji dan so poželi koruzno slamo, ki so jo odpeljali domov. Tam so jo položili v “štante” na kozolcih. To so potem pozimi zrezali in jo mešali med seno za podkladan-je živini. Kmet, ki je imel sicer dovolj krme, jo je uporabljal za steljo. Vsa večja dela so se včasih opravljala skupno - govorimo o medsoseski pomoči. Seveda je tako sodelovalo kar dosti ljudi. Po spravilu koruze so se zvečer zbrali sosedje, znanci in sorodniki h “kožuhanju” (ličkanju koruze). To je bil tudi neke vrste družabni dogodek, saj je gospodar poskrbel, da je bilo vsega dovolj (jesti in piti), pa tudi jeziki so se razvezali. Starejši so pripovedovali vojne zgodbe in dogajanje nekoč, mladi pa so posvetili glavno pozornost zabavi. Vsi pa so prepevali ljudske in tudi cerkvene pesmi. Vmes pa so leteli tudi mastni in zbadljivi vici o navzočih, pa tudi na račun davkarije, politikov in zaljubljencev so vedeli veliko povedati. Čas je tako hitro minil in navadno je bilo že kar mrzlo, ko je bilo delo opravljeno. Sledila je večerja, ki je premraženim dobro teknila. Ponekod so pripravili vlečeno jabolčno potico s čajem, drugod so ponudili pečeno sladko jabolko, ki je šla v slast kot pustni krofi. Manjkalo ni niti kuhanega vina, ki je “kužaharje” malo ogrelo. Bili pa so tudi primeri, ko postrežba ni bila tako obilna, to pa je potem po vasi odmevalo (“šel je slab glas”). Domači tovkovec se je stregel običajno med večerjo. Bolj redki so bili gospodarji, ki so postregli s svinjskim mesom, domačim sirom, jajci in dobrim svežim kruhom. Seveda so marsikje poskrbeli, da se je med “kožuhanjem” pojavil še godec, da je bilo slišati “lepe viže” in mladina se je tudi zavrtela. Danes so ostali le še spomini na te prijetne večere po naših kmetijah, saj sedaj vsa opravila hitro opravijo stroji. VeroDanja d zvezi s kruhom Nadaljujemo z objavo iz zapisov dr. Milana Dolenca. Kruh in vino sta po verovanju številnih ljudstev božja darova, ki prihajata vsako leto iz zemlje. Marsikje rečejo kruhu “sveti kruh.” Vse kar pri kakšnem spravilu ostane na zadnje, ima največjo moč (zadnji snop, zadnji grižljaj kruha in zadnji tok pri stiskanju vina). Žito je za vse, posebno pa še za poljedelske narode simbol moči in hrana, ki vzdržuje življenje. Ta božja hrana je tako sveta in spoštovanja vredna, da se v njeni prisotnosti ne sme kleti. Če pade “božji dar” na tla, se ga mora poljubiti in prositi odpuščanja. Tudi ostanke in drobtinice se ne sme zametati. Posebno vraževerni verjamejo, da se jim bo zgodila nesreča, če pade kos kruha na tla! Neka dolenjska pripoved trdi, da kos kruha odreši volkodlaka prekletstva. Nekateri na pustni torek spečen krap vzamejo še vročega iz sklede in tečejo z njim k drevesu, ki je bilo doslej nerodovitno. Krap pojedo na vrhu drevesa in ga ob tem močno tresejo. Tako drevo naj bi naslednje leto spet rodilo. Povsod na Slovenskem postrežejo tujce in znance, ki prihajajo z dobrim namenom v hišo, s kruhom. Hleb kruha postavijo pred obiskovalca in ga prijazno pozovejo, da si odreže kos. Kadar gospodinja ne more postreči s kruhom, se takoj oprosti, da bo šele jutri pekla ali da je kruh še v peči. Ponujenega kruha se ne sme zavrniti, vsaj malo ga moraš odtrgati, saj “kruh je božji dar.” Znana je zapoved, da se kruha ne sme peči, če je v hiši mrlič. Ponekod so se držali navade, da niso pekli kruha na dan, ko je bil v pratiki svetnik rdeče slikan. Na Trebiji ne pečejo kruha na kvatrne dni. V Zadobravi, Grosupljem in na Robu pri Velikih Laščah ne pečejo kruha na Florjanovo, v Halozah in ptujski okolici pa ne na Tomaževo. V Podkraju pri Velenju ne zamesijo kruha na nedeljo zvečer, ker bi bil ta kruh znotraj krvav. Kdor bi pekel v Beli Krajini kruh na nedeljo, ga bo pekel še po smrti. Če je le mogoče, narede gospodinje peko na druge delavnike in ne na petek, v Prekmurju pa ob petkih sploh ne pečejo kruha, saj bi tak kruh ne bil dober. Pri sv. Bolfenku se jim je kruh “vurčil” (ni kipnil) in se v sredini ni spekel, če je prišel tujec v času peke v hišo. V Prekmurju se kruh ne goblje (vzhaja), če je prinesla žena kvas od sosede nezavit domov. Kadar jim v Šentjurju pod Kumom kruh ne vzhaja, zanetijo peč z dračjem iz treh jarkov, kamor ga je naplavila voda. Kadar premursko dekle prvič v življenju mesi kruh, namaže mladce s testom po obrazu, da mu ne bo zrastla redka brada. Bomo nadaljevali. c ZGODOVINA IN NARODOPISJE GotičnikoDe duhouifosfi Slomškove resnice Kratka misel A. M. Slomška o slovenskem jeziku: “Moder rodoljub jezikoslovje pazno spremlja, ne zaničuje starine, pa tudi novine v svojem jeziku ne zametuje, temveč skrbno jagode pobiram spravlja, naj si jih čita v novih pismih, ali pa sliši od preprostih ljudi; pristne besede in vrle prislovice so mu dragi biseri, s katerimi zaklad svojega jezika bogati, dokler le more.” Ob obisku Solčave je Slomšek vžupnijsko kroniko med drugim zapisal: “Zbogom, hčere stare matere, mogočne Slave, košata Raduha, visoka Ojstrica, gorata Rinka in zobata Olšova! Povzdigajte Slovencem bistre glave, naj bodo vrh sini Slave! Nikakor ne smemo pozabiti šmihelskega kronista Lovra Goličnika. V svojem življenju je kar veliko doživel. Med drugim je preživel tudi nemško ujetništvo med drugo svetovno vojno, pa še vrsta težav je bila za njim, ko je pisal svoje spomine v knjigi Moj šmihelski svet. Seveda so bili spomini tega trdnega hribovskega kmeta obsežni in zanimivi. Kot je znal biti duhovit, je tudi v knjigi opisal nekatere dogodke v Šmihelu, ki so tako ali drugače zbujali smeh. Pa si preberimo eno teh zgodb: Že od nekdaj je bilo v modi, da se je ob birmi gospod škof moral k fari pripeljati. V Šmihelu ni bilo spodobne ceste, samo ozek kolovoz za kmečke “gare”, ki so jih vlekli voli. Da bi prišel gospod škof v Šmihel peš, se ni spodobilo. Zato so farani na hitro kolovoz malo nasuli in popravili ter napro- sili Mlačnika iz Lepe Njive, da s konji in svojim, za tiste čase imenitnim vozom “kučivag-nom”, pripelje škofa v Šmihel. Ta voz je imel spredaj sedež za furmana, kamor je lahko prisedel še eden, na tesno je bilo prostora za tri. Zadaj pa je bil manjši prostor za tovor, z visokimi stranicami in se je zato voz imenoval tudi “flajšvagen” - voz za prevoz mesa, čeprav ni služil le za to. Če je voznik v tem prostoru položil počez dve deski, je tam lahko kar udobno sedelo še nekaj oseb. Menda je škof sedel spredaj, poleg voznika, ki je bil med drugim tudi muzikant in znani šaljivec. S škofom, ki ga je zanimalo to in ono, sta se ves čas vožnje pogovarj ala. Pa ga škof vpraša: “Kaj pa prevažate s tem vozom?” Mlačnik pa odgovori: “Ja, imam ga pač za teleta.” Škof Andrej Karlin se je baje temu odgovoru od srca nasmejal. Velika rudna bogaslDa pri nas Iz krila vašega Savinj a bistra izvira -studenec bistroumni, moške moči, planine čedi, ravnine rodovitne porosi, nam v tuje kraje pot odpira, nogočne splave - tira. Deroča Drava, svetla Sava in Savinja -mogočne vode in slovenske sestre tri, po stezi svoji vsaka neprenehoma hiti in te uči, slovenska rodovina, kako se zadobi modrina.” Tajnik škofa Slomška Franc Koser, ki je med drugim napisal prvi Slomškov življenjepis, je že leta 1863 v Drobtinice zapisal tole: “Sveto pa bridko dolžnost imajo dopolniti letošnje Drobtinice, ter zapisati v liste smert tistega, ki jim je dal življenje in postavil častit spominek “starašinu” svojemu, ki bi pričal slovenskemu narodu Drobtinic pobožno hvaležnost, shranjeval najdražjo svetinjo, ki je bila Drobtinicam kedaj izročena in bil Slovencem visok svetilnik, ki bi jim stezo kazal k boljši in lepši narodovi prihod-njosti in jih s svojo žarno svitlobo ogreval in naduševal v vojski za naroda blagor in pravice.” Ta prispevek je pisan v jeziku tistega časa, ko so bUi zapisi napisani. f \ Kresničke. Kdor hodi spat s polno glavo, se prebuja s praznimi rokami. Savinjčan Ko je leta 1909 Deželni zbor Štajerske v Gradcu obravnaval predlog za gradnjo železnice skozi naše kraje, je tedanji poslanec dr. Vekoslav Kukovec navajal velike gospodarske učinke in socialne izboljšave, če bo železnica povezala kraje Zgornje Savinjske doline. Med drugim je trdil, da je razvoj gornjegrajskega okraja odvisen od tega, če bo železnica tod stekla in povezala te kraje s svetom. Omogočili bi razvoj velike in male obrti. Prebivalstvo bi dobilo zaslužek, tako pa se izseljuje, ker doma nima kruha. Podčrtal je, da so blizu Rečice ob Savinji, v Zadrečki dolini in Novi Štifti velika nahajališča odličnega premoga, v Solčavi pa “silni” skladi marmorja. Blizu Nazarij je dosti boksita, iz doline spravijo letno 40.000 kubikov lesa, pa tudi 2.000 vagonov merkantilnega lesa v tujino. Zaključil je: “Z železnico bi se v narodno-gospodarskem oziru storil najsrečnejši korak, katerega deželno zastopstvo omogočiti more s tem, da predlog podpre.” In res gaje zbor potrdil, toda do gradnje ni prišlo, ker je to preprečila prva svetovna vojna. 3ščemo störe fotografije Po žetvi pri Parkirni v Pustem polju. Sliko, ki je bila posneta leta 1962, nam je poslala Angela Praznik iz Lačje vasi. Piše: Igor Škerbot Kmetijska svetovalna služba Mozirje in specialističnaslužbazapoljedelstvo pri ZŽV Celje je v jeseni leta 2000 na kmetiji Slavice Žlebnik v Grušovljah zastavila centralni poskus z ozimnimi žiti za celjsko in koroško regijo. Ker smo pri tem skupaj s kmetom prišli do potrditve nekaterih strokovnih znanj, bivamželeliotejizkušnjipridelaveoz-imnepšenice, ozimnegaječmenainoz-imneržipredstavitinekaj pomembnih napotkovzauspešno setev ozimin tudi v Zgornji Savinjski dolini. Navodila za kalijem innambopodalapH vrednost Zagnojenjelahkouporabimoorgan-ska in mineralna gnojila Če imamo na voljo gnojevko, le- to uporabimo vsaj Mdnipredsetvijo,vendar jo je potrebno takoj po razvozuvdelativtla, da preprečimo smrad in izgube hranil, predvsem dušika Priporočljive so količine od 20 do 25 m3/ha Zelo priporočljiva je uporaba gnojevke pri zaoravanju koruznice. Ne priporočamo gnojenja z organskimi gnojili na njivah iz vodovarstvenih območij, kjer bi se lahko večje količine dušikapreko zime izprale in onesnažile podtalnico. Pri pridelavi ozimnih žit tudi ne priporočamo uporabe svežegahlevskega gnoja, saj lahko s takšnim nezrelim gnojem prenašamo žime bolezni. Ozimnim žitom pa kljub temu ugaja po- Vsem je prav dobro poznan rek »Kakor boš sejal, tako boš žel«, zato je potrebno setvi in tudi pripravi tal posvetiti veliko pozornosti. Uspešnost pridelave ozimin temelji na kakovostni in pravočasni pripravi njivske površine ter na pravilni in pravočasni setvi. Vsem je prav dobro poznan rek »Kakor boš sejal, tako boš žel«, zato je potrebno setvi in tudi pripravi tal posvetiti veliko pozornosti. Cilj pravilne in pravočasne setve je dobraukoreninjenostterdovolj dobro razvite rastline, kibododobropriprav-ljene za težavne zimske razmere. Ker napakstorjenihobsetvikasnejenimoč več popravljati, je pomen setve še toliko večji Najpogostejeprisetvi delamo napake z zamujanjem s setvijo (optimalni roki), neprimerno gostoto in globino setve. Setvišče mora biti dobro in pravočasno pripravljeno. Njivo, na kateri bomo sejali ozimno žito, je potrebno pravi čas globokopreoratiinzobračanjem brazd prerahljati obdelovano plast zemlje ter dobro zaorati žetvene ostanke predhodne kulture. Osnovnoobdelavotalje potrebnoopravitivsaj lOdo 14dnipred setvijo, da se tla do setve dobro posedejo in sklenejo. Rastišče ne sme biti ne premokroinne presuho. Pred setvijo ozimin je njivo, na katero bomo sejali žito, potrebno tudi pognojiti. Osnova vsakegagnojenjanaj bo poznavanje založenosti z osnovnimi hranili v tleh. To lahko ugotovimo z opravljenokemičnoanalizotajkinam bopokazalazaloženosttalsfosforjem, daljšan učinek hlevskega gnoja, s katerim smo gnojili pred posevkom. Za jesensko gnojenje ob setvi pa so primerna tudi mineralna gnojila NPK z nizko vsebnostjo dušika in z večjo vsebnostjofosforjainkalija.Takolahko uporabimo NPK gnojila kot so: NPK 0-18-18 (500 kg/ha), NPK 6-12-24 (450 kg/ha), NPK 7-20-30 (400 kg/ha). Pri tem velja upoštevati pravilo, da dve tretjini gnojil zaorjemo in eno tretjino gnojil potresemo po brazdah pred brananjem. V jesenskem času je priporočljivo uporabiti gnojila s čim manj dušika, saj ga je za mlade rastlinice ozimin v tem času v tleh še dovolj od prejšnjih posevkov. Če z odmerki dušikovih gnojil pretiravamo, po nepotrebnem razsipavamo s hranili, ki jih mlade rastline niso sposobne porabiti in so zato podvržene izpiranju v podtalnico ali pa izhlapevajo. Z dušikom gnojimo šele v spomladanskem času (dognojevanje), takrat ko ga rastline resnično rabijo in porabijo. Če nam kemična analiza tal pokaže, daimamokislaalizelokislatlaspHpod 5,0, je potrebno gnojiti z apnenimi gnojili. V ta namen lahko vsaj 14 dni predsetvijouporabimomletiapnenec, ali saturadjsko apno iz TSO Ormož. Na težkih tleh lahko uporabimo do 3,51/ ha, na lažjih pa le do 1,8 (/ha mletega uspešno setev in pridelavo ozimnih žit apnenca. Po primemo pripravljeni njivski površini lahko sledi setev ozimin. Za setev ozimin je v Zgornji Savinjski dolini najprimernejši čas setve od 5. do 15. oktobra, kajti prepozne setve po 20. oktobru negativno vplivajo na višino pridelka. Pri nam zgodi, da seme os tane na površini insekundamekoreninenimajodobre-ga stika s tlemi, tako da se rastline do zime ne razvijejo dobro in lahko slabo prezimijo. Pri pregloboki setvi posejano seme porabi preveč energije za kalitev ali pa je kaljenje sploh onem- Najpogosteje pri setvi delamo napake z zamujanjem s setvijo (optimalni roki), neprimerno gostoto in globino setve. času setve ozimnega žita je odločilnega pomena predhodna kultura na njivi Le-tanaj njivo zapustikmalu po 20. septembru. Pri setvi moramo dosledno upoštevati predpisano gostoto setve za posamezne sorte ozimin, saj je pravilna gostota eden od ključnih dejavnikov, ki vpliva na višino pridelka Praviloma sorte, ki se zelo razraščajo sejemo redkeje, medtem ko sorte, ki imajo slabšo lastnostrazraščanjasejemo gosteje. Navadno sejemo gosteje tudi na slabo pripravljenih njivah in pri poznejših setvah. Setvena količina nam mora ob žetvi zagotoviti optimalno število klasov s primemo visokim in kakovostnim pridelkom. Količine semena za setev se ponavadi gibljejovmejah od 220-320 kg/ha za ozimno pšenico, za ozimni ječmen od 180 -250 kg/ ha, za ozimno rž odl60-180 kg/ha in za tritikalo od 180 - 200 kg/ha. Seveda pa pri setvi ne gre pozabiti tudi na globino setve, optimalna globina setve znaša okrog 4 cm. Pri tem moramo upoštevati, da je v težjih tleh priporočljivo sejatiplitveje, nalažjih pa globlje. Predvsem moramo poskrbeti, danebožitoposejanopreplitvointudi ne pregloboko. Pri preplitvi setvi se ogočeno. Še posebej velika je lahko težava pri semenu s slabo kalilno močjo, kjer kalček potem ni sposoben predreti talne skorje. Težave zaradi pregloboko posejanega semena se nam kažejo tudi v času razraščanja, ko je razrastišče pregloboko v tleh in imajo stranske bih slabšo rast Iz preizkušanja v letošnjem letu bi vam za setev težko priporočili zgolj eno sorto ozimne pšenice. Poskus je pokazal, da je za pridelavo ozimnega žita brezovirprimematudiZgornjaSavin-jskadolina-Kljubvsemupavam priporočamo, dazasetevvtem območju sejete eno od naslednjih ozimnih pšenic: LUNA (250kg/ha), SRPANJKA (320kg/ ha), ŽTTARKA(320 kg/ha), LARA(320 kg/ha), PROFIT (230kg/ha), SOISSONS (220 kg/ha), JUSTUS (220 kg/ha). Za setev ozimnega ječmena vam priporočamo posejati sorto HELGA(200kg/ ha) in ORNICAR (230 kg/ha). Za intenzivno in kvalitetno pridelavo oztanMtjepripravasetvišča, jesensko gnojenje in setev s pravilnim sortnim izboromključendejavnik,skaterimsiže na začetku opredeljujemo višino in delno tudi kakovost pridelka ob žetvi Kmetijska svetovalna služba ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Potrdila o šolanju za polnoletne dijake A si dijaki, ki so že dopolnili osemnajst let ali jih bodo dopolnili v šolskem letu 2001/2002 in so redno vpisani, morajo najkasneje do 30. septembra 2001 predložiti potrdila o šolanju za tekoče šolsko leto. Lahko jih oddajo v podjetju starša, po katerem imajo kot družinski člani urejeno zdravstveno zavarovanje, ah na izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na področju katere je sedež tega podjetja. V kolikor potrdil ne bodo pravočasno predložili, bodo nenujne zdravstvene storitve lahko uveljavljali le samoplačniško. KF poiskati mir v naglici vsakdanjika Kje je doma tišina V današnjem norem tempu življenja, ko včasih prehitevamo sami sebe, ko imamo vsak dan nešteto obveznosti, ko v službi ni niti par minut več za oddih, ko je treba delati tudi popoldne in zvečer, da več zaslužimo in dohajamo sosede po standardu. Ko je vsak dan borba za lepšo hišo, večji avto, dražji dopust, moderno garderobo ali pa samo za preživetje. Ko še popoldne doma nimamo miru, treba je voziti otroke v glasbeno šolo in na treninge, opraviti gospodinjska dela, urediti vrt in še pravočasno priti na svojo rekreacijo ali ujeti uro pri frizerju. Ko so tudi otroci med šolskim letom maksimalno vpreženi v borbo za čimboljše ocene in uspeh, dopoldne v šoli, popoldne z domačimi nalogami in dodatnimi dejavnostmi. Naglica od jutra do večera Samo v poletnih mesecih smo si malo oddahnili, le toliko, da smo v začetku septembra lažje začeli. Kar stisne me pri srcu, ko pomislim: Spet je vse po starem. Naglica od jutra do večera. Ki nas kar odnese s seboj, da pozabljamo sami nase, na svoja čustva, na svoje želje in potrebe, na svoje cilje: Zakaj smo tukaj in kam smo pravzaprav namenjeni? Saj nimamo časa misliti na to. Telo in duh sta cele dneve v razburjenem stanju in posledica je živčnost, nemir, konflikti v družini in v službi, prepiri za prazen nič, ki navsezadnje vplivajo na naše telo in zbolimo. Nekoga boli glava, drugega želodec, značilen je tudi porast psihičnih bolezni. Vzemite si čas zase Vsak človek v tem divjem toku življenja potrebuje svojo oazo, trenutke miru, ko se lahko mirno usedemo, poglobimo vase, premislimo, kdo smo in kakšni so naši cilji. Ampak kaj, ko ni časa! Še to je treba narediti in še tja je treba iti. Vzemite si kdaj čas samo zase in za svojo družino. Najlažje to storite zvečer, če preprosto ugasnete televizijo. Naenkrat v hiši zavlada mir in sploh nimamo kaj početi. Morda je to pravi čas za sprehod po mraku, s partnerjem, s prijateljem ali z otroki. Narava, vode in gozdovi so imeniten vir miru. Opazovanje oblakov ali zvezd na večernem nebu, sončnega vzhoda ali zahoda nas spomni, da smo samo delček neskončnega vesolja. Brez besed stati v mraku, ko nas topli poletni veter boža po koži, pod žametom večernega neba, ali je še kaj lepšega? O vsem tem sem začel razmišljati, ko sem prebral knjigo Kje je doma tišina avtorice Brigitte Wilmes Mielenhausen. Podnaslov knjige je: Starši in otroci odkrivajo poti do sprostitve. V knjigi so nanizani različni predlogi, kako vnesemo več miru v svoje življenje, in kako tega naučimo tudi svoje otroke. Morda bo to odlična popotnica za življenje. Najprej opisuje srečanja z naravo, z gozdom, vodami, peskom, kamni, gorami, nebom, oblaki in vetrom. Kot podeželski otroci smo pred leti gotovo že znali opaziti drobne čudeže v naravi in uživati v njih, kot odrasli smo pozabili nanje. Skupaj s svojimi otroki jih lahko spet odkrijemo. Slabo vreme ni nobena ovira, saj imamo dobro obleko in obutev. Mraz, dež in veter so lahko posebej zanimiva izkušnja. Mir in moč v vsakdanjem življenju nam dajejo tudi vsakdanje posebne navade na primer čisto preprosto skupno kosilo, ko se družina vsaj enkrat dnevno zbere ob mizi. Takrat poskrbimo, da je to čas razumevanja in miru, ne pa prepira in reševanja problemov. Jutranja naglica je vir slabe volje Jutranja naglica, ko se naenkrat vsi odpravljamo od doma in je vrsta v kopalnici in stranišču, je lahko vir slabe volje za cel dan. Izognemo se ji lahko le tako, da prej vstanemo in v miru vse opravimo. Ob prostih dnevih si lahko zamislimo čisto poseben dan: dan, ki je namenjen samo branju ali igri, dan, ki ga oče posveti samo otrokom, dan za lenarjenje, dan, ko pečemo pecivo, mamin prosti dan. Takih dni se tudi otroci navadijo in jih radi redno ponavljajo. To so dnevi, ki se razlikujejo od navadnih prostih dni. Ravnotežje človeku daje tudi uporaba vseh čutov. Vsak dan bolj smo navezani le na oči kot vir informacij. Računalnik in televizija mnogo prispevata k temu. Zato je treba zavestno bolj uporabljati tudi druge čute: voh, tipanje, okus. Predstavljene so zanimive igre za uporabo čutil, ki jih lahko uporabimo tudi na rojstnih dnevih in v vrtcu ali v šoli. Dotik sočloveka pomirja Otroci potrebujejo veliko gibanja. Starši in učitelji imamo velikokrat problem, kako jih umiriti. Poskusimo lahko s posebnimi vrstami gibanja in igrami, ki umirjajo. Predstavljene so preproste vaje joge, ki jih delamo skupaj z otroci. Masaža lahko čudežno umirja in nam omogoča pogovor brez besed, le preko otipa, ob katerem prehaja energija od enega človeka k drugemu. Dotik sočloveka potrebujemo mnogo bolj kot si mislimo. Pomirja nas in povezuje med seboj. Ob večerih se z otrokom podamo na fantazijsko potovanje k notranjim podobam - vodile nas bodo zgodbe iz knjige. Kako biti malo sami s seboj In navsezadnje, skupaj z otroki se učimo, kako biti malo sami s seboj. To je preprosta razlaga skrivnostne besede meditacija. Meditacijo doživite takrat, ko se nekemu opravku ali neki stvari povsem posvetite in pozabite na vse drugo. Otroci to dobro znajo, popolnoma se predajo igri in pozabijo na cel svet. Na žalost pa je mnogo otrok to sposobnost izgubilo. Sredi kupa igrač jim je dolgčas. Vsaki novi igrači se posvetijo le par minut in že je konec zanimanja. Sposobnost osredotočenja je treba spodbujati in trenirati. Avtorica knjige predlaga opazovanje goreče sveče v temi, poslušanje instrumentov, ki dolgo izzvenevajo npr. triangel, glasbene vilice, gong, opazovanje meditativnih slik, risanje, igre v skupini. Zelo pomembno je, da naštetih iger in dejavnosti ne jemljete le kot še eno spretnost, ampak da se zavedate, da so temeljnega pomena za zdravo, srečno in umirjeno življenje. Nobena ni obvezna, sami izbirate, katera je za vaše potrebe najboljša. Z zavestnim umirjanjem našega življenja bomo vsaj tu in tam zaustavili drveči vlak našega vsakdanjika. Zeleni Franček Vir: knjiga Brigitte Wilmes Mielenhausen: Kje je doma tišina, založba Didakta, Radovljica, 1999. Knjigo sem našel v mozirski knjižnici in jo priporočam staršem in učiteljem. Ne veš kam? nam! Bi rad končal šolanje? Si poiskal primerno zaposlitev? Ali pa bi se rad naučil spretnosti, ki ti bodo koristile v življenju? Če si star od 15 do 25 let in nimaš statusa dijaka ali študenta ter nisi nikjer zaposlen, potem se oglasi pri nas v Celju na Kidričevi 3, kjer si na potezi ti. Spoznaj program SKALA-PUM (projektno učenje za mlade), ki je priložnost za druženje, delo, izobraževanje in zabavo. Zate smo dosegljivi na tel. št.: 03/-491-5000 in na e-mailu: skala-pum@salve.si 24 VSI SMO ENO gjO'Zfr-NJtKOU q8UTA/ Avtor: Spela Gašperič ČEkErLmM-Ì . A è é a ó ° / . . .. : % é A A é è S S3 cn solfi o c=rca/|f £3 Ö.pi J]> §r é Lìl_i àÉ SÉHr... c MLADI BOBENCEK My village Rečica Rečica is a small and peaceful village in a beatiful valley, called Zgornja Savinjska dolina There is anew school here. It's next to church. Its bes tifili and we love it There is also a kindergarten It’s in the old school building. We miss a library with lots of booksinour town There are three small shops here,butwehaven’tgotasupermar-ket Opposite the shop there is a bank. There isn’t a bus station, but we’ve got a bus stop.Nearitthereisabeatifulchurch-SaintKandjanThere’salsoacemeteryinReči-ca It’s on the hill near to schooL Most of the people here, live in houses, but there are three blocks of flats here, too. There aren’t lots of things for young people here, only a playground You can play basketball football, volleyball or tennis there. Reaca is small, but it is very beatifuL We all love it and we’re proud of it Lidija Potočnik, 6. a OŠ Rečica ob Savinji Zgodba mojega starega ata Že tri leta so minila, odkar sem izgubila starega ata Toda v spominu me vedno spremljapovsod Rada se spominjam dni, ko sva skupaj sedelazunaj pred hišo. Rada sem poslušala njegove zgodbe iz življenja, ki je bilo vse prej kot lahko. A, kot je sam večkrat poudaril kljubtemulepo.Žekotšestletnifantekjemoral oditi od doma, služit naveliko kmetijo. Pasti je moral živino, delati v gozdu, na travniku, skratka vse, kar je bilo potrebno. Spal je v hlevu na slami in bil večkrat lačen kot sit Toda ni bilo na vsaki kmetiji tako. Služil je namreč nakar nekaj kmetijah. Nekje je bilo bolje, drugje slabše. Večkrat je rekel:’’Nikjer ni bilo kaj prida, a po nekod so se vsaj malo zavedali, da smo tudi mi, ki služimo pri njih samo ljudje, vse je bilo odvisno od gopodaija” Življenje mu tudi kasneje ni prizanašalo. Ko je prišla vojna, je odšel v partizane in, kot je večkrat dejal velikokrat skoraj po čudežu ušel smrti. Bil je dvakrat ranjen, konec vojne je dočakal v bolnišnici. “Še dolgo po vojni smo trpeli s koncem vojne nasilja še zdaleč ni bilo konec,” se spominja “Pošteno smo se morali boriti za tisto malo, kar smo imeli. Ko sva se s staro mamo poročila, svaimela samo nekaj posode, nekaj sva si kupila sama, nekaj sva dobila za darila” Zelo sta si želela otroka To je Manjima največjaželja In nekega oktobrskega dne leta 1954 se jima je željaure-sničila “Zdaj sva se še bolj trudila, da sva postavila hišo, da bi imel tvoj ati dober domzaseinzasvojodružino.Čenebiimelaotroka, bi tudi hiše nepostavila”Hodila sta v službo, redila živino in prodajala mleko. To so bile zelo zanimive zgodbe. Ko smoob lepih dnevih Tadej stari ata in jaz hodili nasprehode, nama je pripovedoval, kaj je nekoč stalo na krajih, kjer smo se sprehajali, kje so imeli njive in tako dalje. Mnogokrat naju je spravil v smeh, ko nama je pravil, kako je bil ati kot otrok nagajiv in da ni zamudil nobene pustolovščine. Kjer se je kaj dogajalo je bil vedno zraven. “Saj ni važno, samo da ga imamo!” Vedno pa niso počenjali samo lumparij: znali so tudi zaslužiti: lovili so ribe, nabirali borovnice, maline, gobe incelo kače, ki so jih potem nesli zdravniku, da jim je vzel strup, ki so ga potem uporabljali za proti strup, nato so jih izpustih Hitro so minila leta in življenje se je spremeMo. Ati si je ustvaril družino Stari mami in am se je izpolnila še ena velika želja Postala sta tudi starastarša In zelo veselasembila, ko sem se kot majhnapunčkaigralaznjima Starega ata sem pogosto spremljala, ko je šel kosiz travo za ovce in zajce. Zelo parni je ostal v spominu dan, ko me je stari ata naučil, kako jesti z žlico. Atiju in mamici kljub ogromnemu trudu nikakor ni uspelo. Dal mi je stol, da sem sedla, poleg mene pa je postavil stol, na katerega je postavil pručko, na pručko pa krožnik. Tako sem imela svojo mizico. Potem je z nasmehom rekel: “Nò zdaj bova pa jedla” Ker pa žlice nikakor nisem znala držati pravilno, me je naučil nekoliko drugače. Pravilno sem se žlico naučila držati pozneje. Dolgo sem jo držala tako, kot me je naučil stari ate. Ko sem začela hoditi v osnovno šolo v Ljubljano, me je dolgo poleg atija spremljala še mamica Ko pa se je rodil Tadej in ko se ji je iztekel porodniški dopust, je odšlanaprejdelatvŠoštanj,nato pavVelenje. Pred tem jedelalavGomjemGradu in me lažje spremljala v šolo. Kadar je le lahko, je to še vedno iz srca rada storila Kadar pa to ni bilo mogoče, sta me vedno spremljala star ate in Tadej, bratec, ki sem si ga vedno želela Samo, če je bilo res veliko dela, je stari oče ostal doma Ali pa, če je bil roditeljski sestanek. Toda žal je tako, da se vse lepo enkrat konča Čeprav je moje življenje še vedno lepo in pestro, on sebi imam dobre starše, brata in staro mamo. Todalepih dni, ki semjihpreživelasstarim atom, ježalzavedno konec Njegovaljubezenme ševdno greje. Dnevi preživeti z njimpa so se vknjigo mojega življenjazapisalizzlatimi črkami Verjamem,daše vedno spremljavsakmojkorak in me varuje, spomin nanj mi sije, kot sončni žarek, ki mi osvetli turobne dni. Anja Černevšek Upam, da ste se naužili sonca, zraka, zabave in česa tekočega, seveda v zmernih količinah... Če ste za, potem lahko počasi začnemo. Pravim počasi, da ne bi bilo preveč za začetek... KARMEN STAVEC je vse svoje oboževalce gotovo razveselila. Z lepimi skladbami na svežem albumu ‘Ostani tu’ in tudi z izgledom le-tega... Na radijske postaje se je odpravila z novim singlom ‘Srca ti več ne dam’, več o tem, kaj namerava v bližnji prihodnosti, pa boste izvedeli, če boste poslušali vaše lokalne radijske postaje, kjer se bo Karmen gotovo oglasila. Tudi skupina FLIRT, ki je dobro znana predvsem mladini, ne počiva. Ravno obratno, saj pravijo, da se še nikoli niso imeli tako dobro, kot se imajo zdaj. Prepričani smo, da je to še eden od pozitivnih vplivov pridobitve v skupini, bobnarke Cace. Morda so ravno zaradi nje končno začeli uživati v prav vseh stvareh, ki jih počnejo. Rubeči iz Rogatca, zbrani pod blagovno znamko MiS, s svojim novim videospotom še enkrat dokazujejo, da jim je tuje hoditi po varnem obličju matere Zemlje. Če so v prejšnjih spotih duše njihovih članov (ali pa pravkar zaklanih prašičev) letele v nebesa, se v video prikazu njihove najnovejše uspešnice Ljubezen pod topoli spuščajo naravnost iz njih. Da bo dogajanje, ki se je odvijalo na letališču v Moškanjcih zabeleženo kar se da verodostojno, je poskrbela izurjena snemalna ekipa, ki je naše akterje snemala ves čas - na tleh, v letalu, pa tudi pri prostem padu s hitrostjo več kot 350 km/uro. Fantje iz Mi2, režiser Babo in zvezda padalskih višin Džouži obljubljajo, da tako dinamičnega spota in na tako visokem nivoju (3500 m nadmorske višine) pri nas še ni bilo. Sicer pa, prepričajte se sami, že v prihodnjih dneh na vseh naših televizijskih kanalih. PETER LOVŠIN je v aprilu in maju snemal svoj novi album v studiu Ark v daljnem Ocho Riosu na Jamajki. Izleta se je udeležila vrsta odličnih tamkajšnjih glasbe-nikov. Na albumu bo 11 skladb (Ona je mislila, Slaba vest, Tristo arabcev, Pet šest osem, Srčni kralj pobira, Dva kozarca, Daleč, Slutnja, Muzej velikih besed in Hey), prvi single, ki ga bodo radijske postaje prejele v drugi polovici avgusta, pa bo Dobri profesor. Izlet, ki bo izšel v prvih dneh septembra, nas bo sicer rahlo zanesel med karibske ritme, vendar pa glavno smer narekujeta navdih in ustvarjalnost Petra Lovšina, ki je na Jamajki našel nove glasbene izzive in odlično izvajalsko uresničitev. Po Jamajki se je Izlet nadaljeval še na Floridi, kjer so album masterirali. ŠPORT C 26 ) PRIJATELJSKA KOŠARKARSKA TEKMA V NAZARJAH Za pravo ekshibicijo gostom prekmalu zmanjkalo sape V okviru prireditev ob prazniku občine Nazarje je Košarkarski klub Nazarje minulo soboto gostil slovenskega državnega prvaka Union Olimpijo in drugouvrščeno ekipo izraelskega prvenstva Hapoel iz Jeruzalema. V prijateljskem merjenju moči so se gostje iz Izraela izkazali kot izrazito slabši nasprotnik in visoko izgubili 68:92. Vzdušje v polni nazarski športni dvorani, ki se je izkazalakot zelo primerna tudi za tovrstne spektakle, je bilo ustrezno uglednim ekipam. Žal je košarkarjem iz Jeruzalema nekoliko prezgodaj pošla sapa Če pri Olimpiji na začetku nismo prepoznali vseh igralcev (spet novi obrazi), pa ni bilo težav pri prepoznavanju njene igre; hitrih podaj brez »tapkanja«, zavzete igre v obrambi in hitrih protinapadov. Kdor zna pač zna. Še najuspešnejši strelci: Udrih 18, Golemac 14 in Welsch 12 točk za Olimpijo ter Tapiro 22 in Demetrius 17 točk za Hapoel. Avgust Robnik KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Mlada nazarska ekipa kljub porazu zadovoljila gledalce Članska ekipa KKNazarje z jesenjo začne z nastopanjem v in. slovenski ligi, še pred tem pa jih čaka pomembna tekma za slovenski pokal. 19. in22. septembra igrajo proti drugoligašu KK Ruše. V okviru priprav na novo sezono so Nazarčani povabili v goste igralce iz Prebolda, ki prav tako nastopajo v n. ligi, in v medsebojnem obračunu na igrišču izgubili 80:91. Ekipa KK Nazarje, ki v letošnji sezoni začenja z nastopanjem v ill. slovenski ligi (foto: Dejan Drofenik) Radovan Hlačun, trener KK Nazarje, je povedal, daje ekipa mlada, še neuigrana, saj imajo za sabo šele nekaj treningov. Kljub temu so bili dostojen nasprotnik ekipi iz Prebolda in prikazali igro, ki je zadovoljila tudi gledalce. Tekmo sta sodila Milher (Polzela) in Lampret (Velenje). Strelci za Nazarje: Weiss 8,1. Zakrajšek 9, Ver-šnik 3, Vodovnik 14, Štiglic 1, Planinšek 3, Golt-nik 15, Šemenc 6, Grebenšek 3, Dedič 5, M. Zakrajšek 4 in Klemenak 9 točk. Najučinkovitejši pri Preboldu so bili Kvartič 18, Pavšer 13 ter D. Zupanc in Majerle z 11 točkami. Avgust Robnik V soboto z Domiaicani V sklopu priprav na ligaško tekmovanje se bodo nazarski košarkarji jutri zvečer ob 18. uri v športni dvorani v Nazarjah pomerili z ekipo Lastovke iz Domžal. Ljubitelji košarke, vabljeni k ogledu!____________ Košarkarji Uniona Olimpije in Hapoela po tekmi v Nazarjah z mladimi privrženci tega športa in člani uprave KK Nazarje (foto: Dejan Drofenik) LOKOSTRELSKI KLUB INDIANA MARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA 3. evropsko 3D lokostrelsko Do Logarske doline v manj prvenstvo v Logarski dolini kot petih urah Logarska dolina bo od 18. do 22. septembra prizorišče 3. evropskega 3D lokostrelskega prvenstva po EAA pravilih, ki ga prireja tamkajšnji, pred šestimi leti ustanovljeni lokostrelski klub Indiana. Klub je v teh letih osvojil nekaj vidnih, tudi mednarodnih uspehov, med katerimi velja izpostaviti šest medalj, od tega tri zlate na zadnjem evropskem prvenstvu leta 1999 v Avstriji. LK Indiana je k sodelovanju pri organizaciji pritegnil izkušene slovenske lokostrelce in podjetje Logarska dolina d.o.o., častno predsedstvo evropskega prvenstva pa je prevzel predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Organizacijski odbor vodi predsednik lokostrelskega kluba Indiana Karli Gradišnik, ki napoveduje odlično udeležbo s strani tekmovalcev. Doslej je namreč prijavljenih že 243 tekmovalcev iz devetih držav. Poleg Slovencev se bodo prvenstva udeležili Avstrijci, Nemci, Hrvati, Čehi, Slovaki, Madžari, Italijani in prvič tudi Britanci. Tekmovali bodo v članski, mladinski in veteranski konkurenci, vsak dan na eni od treh prog, pri čemer bo na vsaki progi postavljenih 28 tarč. Streljali bodo na tridimenzionalne tarče živali v naravni velikosti. Uradna otvoritev prvenstva bo v torek, 18. septembra, ob 16. uri s posebnim ceremonialom, ki bo zaradi mimohoda udeležencev, podobno kot na olimpijskih igrah, prava paša za oči. Za gledalce bo zelo zanimiv tudi zadnji dan tekmovanja, v soboto, 22. septembra, ko se bodo dopoldan na Plesnikovih travnikih v finalnih bojih pomerili najboljši posamezniki, ob 13. uri pa ekipe. Zaključek z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad bo ob 17. uri. Franci Kotnik 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA KMN Nazarje pričel z resnim delom Po počitnicah se ekipa kluba malega nogometa iz Nazarij počasi popolnjuje in začenja z resnimi pripravami. Treningi so posvečeni predvsem fizični pripravi igralcev in uresničevanju taktičnih zamisli, ki jih novi prvoligaši že kar dobro obvladajo. Kaj pa dejansko zmore ekipa, sestavljena iz igralcev iz Zgornje Savinjske doline, bodo pokazale prve prvenstvene tekme konec septembra. Trener Franci Hren in njegov pomočnik Ilija Pezič sta lahko zadovoljna z dosedanjim potekom dela, saj sta imela, kljub dopustom, vseskozi na voljo dovolj igralskega kadra in sta lahko v celoti uresničila začetni del priprav. Tako igralci kot strokovno vodstvo se zavedajo odgovornega položaja, v katerem so se znašli, in svoje delo opravljajo strokovno in resno, kar bi se moralo poznati že v bližajoči se sezoni. Cilj ekipe v prvi sezoni je predvsem ob- stanek v najelitnejši konkurenci, z vztrajnim in učinkovitim delom pa lahko poskrbijo tudi za kakšno presenečenje. Ekipa je v popolni postavi v za-četkumesecavadilavMozirju, sedaj pa sledijo treningi in prijateljske tekme vse do začetka tekmovalne sezone. Že v petek, 21. septembra, prihaja v goste Sevnica, ki sodi med boljše slovenske klube malega nogometa. Tekma bo ob 20.30 v nazarski športni dvorani. Franjo Pukart Obvestilo Z 29.11.2001 preneha z gostinsko dejavnostjo Bar, Kolenc Drago s.p., Cesta v Rastke 32, Ljubno ob Savinji. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je prvega septembra že sedemnajstič zapored organiziralo maraton Celje-Logarska dolina v skupni dolžini 7 5 km. Udeležilo se ga je 492 tekmovalcev, od tega jih je iz Celja krenilo 193. Tako kot že nekajkrat prej je prvo mesto tudi letos dosegel Stanko Barber iz Velenja. Prvi v cilju Stanko Barber iz Velenja: »Marko Vojska je od vsega začetka diktiral zelo hud tempo, sledil sem mu in čakal na njegove napake. Lažje je teči zanekom kot držati vodstvo. Marko je sedem kilometrov pred ciljem postal žrtev lastnega tempa, nekoliko sem pospešil in tudi sam čutil ščipanje v mišicah. Če bi bila konkurenca in bi moral še pospeševati, ne vem, kako bi bilo. Hvala organizatorju in hvala za lepo vreme (na cilju je sijalo sonce; op. p.). Čas je, da dobijo priložnost mlajši, leta mi ne dopuščajo več intenzivnega treninga, pravega motiva pa tudi ni več.« Avgust Robnik Uidi na letošnjem maratonu je bilo več vmesnih startov. V Mozirju se je na pot podalo 61 pohodnikov, na Ljubnem 43 in v Lučah 195. Tekmovanja se je udeležilo tudi 62 tujcev, od tega 37 Čehov, 17 Nemcev, 5 Hrvatov ter po en Italijan, Švicar in Avstrijec. V moški konkurenci je tudi letos celotnih 75 km najhitreje zmogel neuničljivi Stanko Barber iz Velenja, ki je v Mozirje pritekel v dveh urah, v Logarski dolini pa je bil v slabih petih urah. Pet minut za njim se je na cilju veselil Marko Vojska, tretji pa je bil Milan Pilih. Med ženskami je največ moči zmogla Nemka Heike Cossmann, ki je bila na cilju dve uri po prvem moškem tekmovalcu, druga je bila Anka Pugelj, tretja pa Vasilija Kos. Med pohodniki, ki so krenili na pot iz Mozirja, sta bila najboljša Tadej Drobnič iz Rakeka in Tatjana Škorjanc iz Kamnika, 2 5 km od Ljubnega do Logarske doline sta prva prehodila Matej Mlakar in Nevenka Simčič iz Šempetra, med tistimi, ki so na pot krenili iz Luč, pa sta pot najlažje zmogla Matjaž Vrhunc iz Ljubljane in Slavica Poznič iz Velenja. Kot vsako leto so svoje sposobnosti v disciplini military preizkusili tudi vojaki in vojakinje, letošnji maraton pa je prvič štel tudi v evropski pokal, kar daje slutiti nadaljnji razvoj te manifestacije v prihodnjih letih. Benjamin Kanjir Start maratona na 25 kilometrov v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) ODBOJKARSKI TURNIR V NAZARJAH Dopadljiva igra pred praznimi tribunami V okviru priprav na novo sezono so se na turnirju v Nazarjah srečale odbojkarice treh slovenskih klubov. Poleg prvoligaša Šempetra so prišle še igralke iz Kamnika, ki igrajo v drugi ligi, Comet iz Zreč, ki pod vodstvom Mozirjana Srečka Skoka prav tako nastopa v drugi ligi, pa je prišel s člansko in mlado vrsto. Zaradi (pre)skromne propagande je turnir v nazarski športni dvorani potekal pred skoraj praznimi tribunami. Najbolj stabilno igro z najmanj nihanja so prikazale igralke Kamnika, zelo atraktivno, z nekaj briljantnimi potezami, so igrale odbojkarice Cometa in Šempetra. Mlade Zrečanke so pokazale ve- liko mero borbenosti in talenta, v napadu in bloku pa niso bile dorasle višjim in močnejšim nasprotnicam. Rezultati: Comet Zreče : Šempeter 1:2, Comet (mlade) : Kamnik 0:2, Kamnik : Šempeter 2:0, Kamnik: Comet Zreče 2:1. Avgust Robnik Maloštevilni gledalci so lahko uživali v vseh elementih odbojkarske igre (foto: B. Kanjir) ZGORNJESAVINJSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Wyat nadaljuje z lansko serijo Avgustovske kvalifikacije za zgornjesavinjsko ligo v malem nogometu so poskrbele za tri nova imena v druščini najboljših v dolini. V ligo so se uvrstili Pizzerija 902 iz Gornjega Grada, Šentjanž-KG Cigale in Športno društvo Dreta -Štorman Kokarje. Od lanskih ekip so po pričakovanju kvalifikacije prebrodili Razborčani, medtem ko se jih ljubenski Kozorogi sploh niso udeležili. Po dveh krogih najbolje kaže lanskim zmagovalcem, ekipi Wyatta, sledijo mu Davidov hram, Razborje, Solčava... Rezultati 1. kroga: Šentjanž -KG Cigale : Wyatt 2:7, Poldas : KMN Emil - preloženo, Razborje : Davidov hram 3:4, Dolman : ŠD Dreta- Štorman 2:2, Solčava : Pizzerija 902 3:4. Rezultati 2. kroga: ŠD Dreta -Štorman : Solčava 2:3, Wyatt : Pizzerija 902 3:0, Davidov hram : Dolman 3:3, KMN Emil : Razborje 1:3, Šentjanž - KG Cigale : Poldas 1:1. Lestvica po dveh krogih: 1. Wyatt 6, 2. Davidov hram 4, 3. Razborje 3,4. Solčava 3,5. Pizzerija 902 3,6. Dolman 2, 7. Poldas 1, 8. ŠD Dreta - Štorman 1, 9-Šentjanž - KG Cigale 1,10. KMN Emil 0. Franjo Pukart SREČO SKOK, TRENER OK COMET ZREČE: “Z načrtnim, postopnim delom uspeh ne izostane” Srečo Skok sodi med tiste posameznike, ki so »naredili« zgornjesavinjsko žensko odbojko. Leta 1976 je kot pomočnik trenerja začel na Ljubnem, kjer je nato s krajšimi prekinitvami delal kot trener vse do leta 1998. Vmes se je ukvarjal tudi z delom odbojkarskega sodnika. Srečo Skok (foto: B. Kanjir) • Kaj štejete kot svoj največji trenerski uspeh? Leta 1990 se je Ljubno oziroma Zgornjesavinjski odbojkarski klub uvrstil v prvo državno ligo. Nato smo v sezoni 1994/95 igrali na evropskem pokalu, kjer smo se uvrstili med 16 najboljših ekip, kar je bil vrhunec odbojke v Zgornji Savinjski dolini. Deset let mi je pri trenerskem delu pomagala žena, ki ima nemalo zaslug za uspehe v tem obdobju. • In potem? Potem je prišlo obdobje nazadovanja, nismo imeli ustrezne dvorane, selili smo se iz ene v drugo. Odkrito lahko rečem, da v dolini ni bilo posluha za odbojko. Z delitvijo prejšnje mozirske občine na več občin se je vsa stvar še poslabšala. • Kako ste zadovoljni na sedanjem delovnem mestu trenerja ekipe Comet Zreče? V Zrečah sem četrto sezono. Comet je lahko zgled dobrega športnega kluba. Stvari so urejene, v upravnem odboru so sposobni in zagnani ljudje. Mi samo treniramo in z načrtnim, postopnim delom uspeh ne izostane. V Zrečah smo začeli praktično iz ničle, v dveh sezonah smo se uvrstili v drugo Ugo, lani pa smo se že borili za vstop v prvo državno ligo. Uvrstili smo se na drugo mesto v drugi ligi in boj za prvaka izgubih pravzaprav šele za zeleno mizo. • Kakšna je sedanja ekipa? Ekipa je zelo mlada, povprečna starost igralk je 19 do 20 let. Lahko ste videli igrati tudi našo mlado ekipo, to so dekleta stara 14 in 15 let. Imamo torej dobro osnovo, z delom pa bodo prišli tudi rezultati. • Ali vidite kakšne možnosti za oživitev odbojke v naši dolini? Možnosti so dobre. Imamo dve lepi telovadnici, znanja tudi ne primanjkuje, potreben bi bil dober sponzor in v dveh, treh sezonah bi imeU drugoli-gaša Pri tem sem vedno pripravljen pomagati in gotovo nisem edini. Vprašanje je samo, ah Savinjčani želijo imeti dobro odbojko. Žalostno je, da po rezultatih evropske vrednosti pride do takšnega nazadovanja Pogovarjal se je Avgust Robnik KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE vabi v MALO ŠOLO zavodnike in pse, ki se pričenja v nedeljo, 16. septembra 2001, ob 10. uri na poligonu v Varpoljah. Informacije: tel. 5845-003, Hrovat. c ŠPORT, OGLASI, PISMA BRALCEV 29) Obvestilo Nina nega in čiščenje, Klementina Jelaš s.p., Obrtniška 6, Nazarje, s 1.12.2001 preneha z dejavnostjo. Gostitelj LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Uspešni nastopi mozirskih lokostrelcev Prvi vikend v septembru so se mozirski lokostrelci udeležili kar dveh turnirjev. V soboto, 1. septembra, je bil v Škofji Loki turnir za Slovenski pokal v disciplini 900 krogov, v nedeljo, 2. septembra pa mednarodni turnir v Graz-Seiersbergu. Na prvem turnirju, na katerem je sodelovalo 73 tekmovalcev iz slovenskih klubov, so prvo mesto zasedli kar trije mozirski lokostrelci, in sicer Bernarda Zemljak Perhač v kategoriji članice, Dušan Perhač v kategoriji veterani in Sebastjan Ošep, ki je za 48 krogov izboljšal državni rekord v kategoriji mlajši dečki. V Avstriji se je 90 tekmovalcev iz štirih držav pomerilo v disciplini FITA na štiri tekmovalne dolžine. Na turnirju v Graz-Seiersbergu so mozirki lokostrelci osvojili dve prvi mesti in sicer ekipno v sestavi Perhač, Ošep in Satler, med starejšimi člani pa je najboljši rezultat dosegel Dušan Perhač. Lokostrelski klub Mozirje ob sporočilu o visokih uvrstitvah svojih članov obenem vabi na mesec odprtih vrat na Zgornjem Pobrežju 26, kjer se vsi zainteresirani, tudi s poskusnim streljn-jem, lahko seznanijo z lokostrelskim športom. Vesna Petkovšek Ob praznovanju 40-letnice zgornje-savinjske zadruge v dvorani kulturnega doma v Gornjem Gradu se je povezovalki programa zarekla neresnična, čeprav povsem nena-merna napaka, ki zaradi objektivnosti zahteva pojasnilo. Gostitelj praznovanja nikakor ni bil gornjegrajski župan Toni Rifelj, kot je bilo rečeno ob naj avi njegovega, v protokolu sicer nenačrtovanega, nastopa, ampak Kulturno društvo Gornji Grad. Napako napovedovalke bi lahko v svojem nastopu popravil tudi sam župan, v kolikor bi znal ceniti trud in priza- Držimo jih v »svoji« lasti. Preprečimo oblasti, da nam bi jih prodala kakemu tujcu. V SN smo »zopet« brali članek, ki ga je napisal Milan Cajner, goreč pobudnik, da bi škofijski gozdovi (p)ostali državna last. Da. Če bi obstajalo absulutno jamstvo, da bi res, zares za vedno ostali državna last, bi se z dejstvom še nekako sprijaznil. Tako pa, ko vidimo, da vsa državna lastnina počasi a sigurno prehaja v privatno lastnino, največkrat v last tujcev, mi pa - kakor tudi drugi ne - ne moremo biti prostodušni, če bi tudi ti »naši« gozdovi, ki so zapisani kot škofijski, prišli v last kakega tujca. Vsakemu bi moralo biti jasno in bi moral vedeti, da škofija ni bil ne škof Rožman, kakor tudi Vovk, Pogačnik in Šuster ne, tako tudi Rode ni. Pa tudi Tomažič, Držečnik in Kramberger niso bili in niso škofija. Škofija smo mi škofljani. Škofje škofijo samo vodijo. Da je duhovno pravilno usmerjena, seveda pa tudi, da je materialno preskrbljena. Škofijsko premoženje torej ni premoženje škofa, ampak nas škofljanov. In ko bo lastništvo škofijskih gozdov vrnjeno, se ne bo pri delu v gozdu prav nič spremenilo, razen, da bodo verjetno plače boljše. Delal bo pa v njih isti sloj prebivalstva kakor doslej. Pa tudi dohodek od gozdov bo, kolikor ga bo, ostal v Sloveniji. Delil se bo pa (po krščanski navadi in ureditvi) tako, da bodo tega deležni tisti, ki so najbolj potrebni. Ne glede na izpoved vere. Pravo nasprotje od tega pa bi bilo, če bi ti gozdovi postali res prava državna last. Kakor Deaklemov devanja ljudi, ki se zbiramo znotraj kulturnega društva. Zadruga Mozirje je med tistimi gospodarskimi subjekti, ki ni nikoli odrekla pomoči, kadar smo v kulturniških stiskah potrkali na njena vrata, zato smo imeli za sveto dolžnost in bili počaščeni, da smo lahko gostili njihov pomemben jubilej. Naše sodelovanje namreč temelji na iskrenih odnosih. Zato želimo, daostane tako tudi naprej. Edi Mavrič - Savinjčan Jože Remšak - Zotler člana KD Gornji Grad meč bi stalno visela nad njimi nevarnost, da se bo našel kdo, ki jih bo sposoben prodati. Kot pa že imamo izkušnje, bo to gotovo kak tuj državljan, ki bo tudi dohodke iz gozda odnašal v drugo državo. Seveda pa visi Deaklemov meč tudi nad tem, da bo tudi gozdne delavce pripeljal iz svoje države. Da se pa na besede in zakone naše slovenske države ne moremo prav nič zanesti, imamo pa že skušnje od prej, saj imamo istega kova ljudi na oblasti kakor prej, ko so nam govorili: »Zemljo kmetom, tovarne pa delavcem.« Kolikim kmetom so potem zemljo pobrali, tovarne pa vse. Zdaj pa to naše premoženje prodajajo tujcem kot državno lastnino. Koliko in koliko kubikov lesa smo kmetje prodali GG-ju za tako nizko ceno, da marsikomu niti stroški poseka in spravila lesa niso bili povrnjeni, da se je lahko gradil in širil Glin. Koliko jih je, ki so v gozdu izgubili zdravje, pa tudi takih, ki so izgubili življenje. Delavci na Glinu pa so prejemali premajhne plače in celo darovali brezplačne »šihte« za razvoj Glina. Kdo pa je sedaj lastnik teh naših skupnih vlaganj, vemo. Tudi vemo, da nas ni nihče vprašal, če se sme in komu naše Glinovo premoženje prodati. Zato si lahko mislimo in domnevamo, da cilj tega, da se škofijski gozdovi ne bi vrnili nam škofljanom, ni v tem, da bi ostali v državni lasti, ampak v tem, da bo lahko nekdo, ki jih bo prodajal, »lepo zaslužil«. Da, to moramo imeti pred očmi. Janez Gregorc, Ljubija 2, Mozirje Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. tel.: (01) 23 23 186, www.karitas.si Karitas# Najdete nas v Oglasni pošti. flHHHHMHNMMMI Prinese Vam jo poštar med 12. in 14. sept. SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja vabi na usposabljanje novih prostovoljk za svetovalno delo na SOS telefonu. Usposabljanje, s pričetkom vsredo, 26.9-2001, bo vCelju. Zadodatne informacije lahko pokličete na številko 080 11 55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob vikendih in praznikih od 18.00 do 22.00 ali v pisarno društva na številki 01 544 35 13,01 544 35 14, vsak delavnik od 8.00 do 15.00. KLS, kovinska industrijad.d. Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji SLOVENIJA IŠČE DOBAVITELJE LESENIH PALET DIMENZIJE 1200x900 mm. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 03 839-32-17 ali na sedežu firme pri g. Pečovnik Antonu. Škofijski gozdovi S£©££!d© Es> EBBE IdTETBlffO/E sml8®e ©e© a a Eg 5F£2£ss@b ©e© a a e^ @©mì8©^ a /@®@~®b© E-mall :§p#h,tonl@siol, n®t www:sllkopleikarstvo,tripod,corn IZVAJAMO NASLEDNJA DELA: - IZDELAVA DEMIT FASAD: (5, 6, 8 IN 10 cm stiropor TIM izvedba) (zaključni sloj zaribani, vlečeni ROFIX, BAUMIT in TIM vsi barvni odtenki) - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESK - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandoiin, beltop...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Izdelava originalnih predračunov. Oase ljubija i n 3330 MOZIRJE Tel.: 03-8390 360 Fax: 03-8390 361 TRGOVINA - VODOVOD ■ OGREVANJE Prodaja, montaža in servis • instalacij za ogrevanje • vodovodne instalacije • plinske instalacije • oljne instalacije ■ sanitarne keramike ■ klimatske naprave • talna ogrevanja ■ kolektorji sončne energije ■ montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov üVaillant GRUNDFOS mm UGODNI KREDITNI POI ŽE OD T + 0°/o GOTOVINSKI PDPUS UODDNE CENE VJUNKERS ESBE aklimat Delovni če 'JjGuttltorzfJUaž Bontone H;;:;:.'H KORADO Suderus od 7.00 da *17.00 ure 3oboLa od 7.00 do 1 2.00 ure SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO,ZMONTIRAMO P? iv > os m °o Š 'S ••s £ Iv > os m «o sm Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarsko 26, Nazarje V mesecu SEPTEMBR U vam nudimo številne SEJEMSKE POPUSTE. Na enem mestu vam nudimo vse za GRADNJO in OBA od temeljev do strehe: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, iverne plošče, okna in vrata, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. AKCIJSKE CENE: STREŠNIKI BRAMA C, OKNA GLIN ŽAGARSTVO, ’-s os m oT OS %GIPS PLOŠČE, FASADA DEMIT ter BARVE IN PREMAZI. m « s: I g Obiščite nas na CELJSKEM OBRTNEM SEJMU med 14. in 23. septembrom v hali G. MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE NA DOM! 5 5 Iv •St a o -a o -o o € s OŠ %) s ■R •K « « a S mv«vrt MOZIRJE d.d. TRGOVINE PRIJAZNIH NAKUPOV Vabimo vas v novo opremljeno trgovino MANUFAKTURA v Blagovnici Mozirje, kjer vam nudimo bogat asortiman izdelkov za jesen, kakor tudi na akcijsko prodajo starejših programov po zelo ugodnih cenah. (tir % OPTIKA - PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA L I K E B TERNIKs.p. (RT (RT <£r O bTr navil, Mozirje tel.: 839 49 53, faks: 839 49 54 Z NAMI JE DAN LEPŠI ■ «j"' Kkbe OKENSKI SISTEMI - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Obvestilo F.I.B. Prevozi First Igor s.p., Bočna 57, Gornji Grad, preneha z opravljanjem dejavnosti avtoprevozništva dne 24.11.2001. www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 VSE KAR JE V »ZVEZI« Z RAČUNALNIKI Agencija "Lea" Uresničite in sledite svojim sanjam, željam, ne pustite jih neizživete. Poiščite si pravega življenjskega sopotnika, prijatelja z Agencijo "Lea". Resne zveze, občasna srečanja. Dekleta vseh starosti, posebna ugodnost. Zavrtite št.: 031-739-998 040-328-499 V dvoje je lepše in bolj polno življenje. Storitve Mitra S.J. sp, Slov. Bistrica, RE Maribor V ČRNA KRONIKA • TATVINA ELEKTRIČNEGA KABLA Mozirje: V času med 19. in 27. avgustom je bila izvršena tanina električnega kabla v Planici pod Goltmi. Neznanci so odnesli okoli 180 metrov kabla, ki so ga delavci polagali za smučišče, podjetje Golte pa je bilo s tem dejanjem oškodovano za okoli 70.000 tolarjev. • VLOM V BENCINSKI SERVIS Mozirje: 28. avpsta nekaj po polnoči so neznanci vlomili v bencinski servis v Mozirju. Iz notranjosti so odtujili različne alkoholne pijače in cigarete ter s tem povzročili za okoli 31000 tolarjev škode. • VLOM V HLADILNIK Nazarje: V noči na 29- avgust so neznanci vlomili v hladilnik na bencinskem servisu v Nazarjah. Iz notranjosti so odtujili več pločevink piva, policisti pa so nočnim pivcem že na sledi. • POŽAR NA KROPI Gornji Grad: 29. avgusta okoli 7 ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju, last D.K. v Kropi. Ogenj je zajel celoten zgornji del poslopja in uničil okoli 25 ton sena. Kasnejša raziskava je pokazala, daje ogenj verjetno povzročil samovžig sena, materialna škoda pa znaša okoli 5 milijonov tolarjev. • PO STVARI V AVTOMOBIL Mozirje: V noči na 30. avgust so neznanci vlomili v osebni avtomobil, ki je bil parkiran ob stanovanjski hiši v Ljubiji. Iz notranjosti so odtujili fotografski aparat, več filmov, očala in magna kartico. Škode je za okoli 30.000 tolarjev. • TATVINA AVTOMOBILA Nazarje: V noči na 31. avgustje neznanec z dvorišča stanovanjske hiše v Kokarjah odpeljal starejši neregistriran osebni avtomobil zastava 126. Vozilo je bilo istega dne najdeno v kraju Brdo in vrnjeno lastniku. • PO KRUH V DOSTAVNI KOMBI Mozirje: 2. septembra zjutraj je občan sporočil, da so neznani storilci iz kombija, parkiranega pred pekarno Miš maš v Mozirju, pravkar odtujili košaro s kruhom. Odpeljali so se z osebnim avtomobilom znamke suzuki swift. Ugotovljeno je bilo, da so odpeljali okoli 15 kg kruha in 60 žemelj ter s tem povzročili za okoli 5000 tolarjev škode. Občan si je zapisal tudi registrsko številko avtomobila, zato so policisti storilcem na sledi. • TATVINA MOBILNEGA TELEFONSKEGA APARATA Ljubno: 4. septembra je oškodovanec policistom sporočil, da so mu neznanci 1. septembra med rolanjem s prijatelji v Vrbju odtujili mobilni GSM aparat znamke siemens, ki ga je imel na pultu v bližini. • TATVINA DENARJA Radmirje: Občanka iz Radmirja je6. septembra obvestila dežurnega policista, da ji je nekdo prejšnji dan iz denarnice, ki jo je imela v kuhinji, ukradel okoli 35.000 tolarjev in okoli 2500 ATS. Nekatere prometne nesreče se kljub veliki materialni škodi končajo le z lažjimi poškodbami (foto: Savinjčan) Obvestilo Kotnik Jože s.p., Ljubija 6 c, Mozirje s 1.12.2001 preneha z dejavnostjo avtoprevozništvo. Zdaj k sebi te od nas je smrtpozvala; bogato zrli setev smo pred sabo, a v pravo žetev nam ne bo pognala. To je, zakaj žalujemo za tabo, zakaj očitke delamo usodi, daje tak zgodaj nam te čas ugrabil. (Prešeren) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta Franca TERBOVŠKA iz Spodnjih Kraš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vso pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala patru Evgenu ter gospodu Alojzu Podkrajniku za opravljen pogreb in lepe poslovilne besede. Hvala tudi pevcem, gasilcem, gospe Mariji Bele ter Glinu IPP za lep govor in odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Končano je trpljenje in to zemeljsko življenje, v večnost si odšla, da v božjem miru bi počivala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Marije OREHEK (1924-2001) iz Za Ljubnice 53, Ljubno se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrekah sožalje ter podarili cvetje, sveče in svete maše ter pokojno spremljali k večnemu počitku. Žalujoči sorodniki V gori cvetela je bela planika, zate, zame za vse nas, a zdaj cvetela na grobu bo tvojem, zate, zame za vse nas. Žalostni sporočamo, da nas je zapustil Edvard OSOJNIK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala dr. Igorju Kočevarju, sestri Geld, g. župniku za lepo opravljen obred, Zgornjesavinjski godbi na pihala in govorniku Francu Trbovšku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Milka, sin Franček in vsi njegovi Razmišljam, da te ni, pa vendar ■ kot veter si. ki zvezde šteje, in preko časov in daljav ^Kj|> * si večni vonj cvetočih trav. (L. Novy) ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubeče žene, matere, babice, sestre, tašče in svakinje Erne HREN iz Mozirja 7.11.1943-24.8.2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem, ki ste nam ustno in pisno izrazih sožalje, darovali cvetje, sveče in jo z vsem spoštovanjem pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi ga. Darji in g. Andreju za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in solistu za odigrano Tišino. Enako se zahvaljujemo g. Florjancu in pogrebni službi Ropotar za pomoč in korektno opravljen pogreb. Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki so sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njeni Tišina, tišina jesenska tišina ostala z menoj je nema bolečina, ostale z menoj so besede slovesa, kot listje rumeno, ki pade z drevesa. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica Franca LIHTENEGERJA 4.6.1928-30.8.2001 iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekali sožalje. Hvala gospe Angelci Šusterjevi za zdravniško pomoč, gospodu Pušenjaku za pogrebni obred, Ribiški družini Ljubno, govornikoma, moškemu zboru, cerkvenemu zboru in hvala za odigrano Tišino. Vsem, ki ste ga imeb radi, še enkrat hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Viktoriji KUKEC roj. Dolinar 9.3.196I - 21.8.2000 Minilo je leto, odkar si nas za vedno zapustila. Mnogo prezgodaj je ugasnilo tvoje življenje. Bolezen te je premagala in zaspala si brez slovesa. Bolečina in tvoja steza spomina, ki je ne moremo nikoli pozabiti, nas bo spremljala do konca dni življenja. Žalujoči brat Branko z družino, mama Štefka in sin Simon MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Telefon: 03 7000-640 ali 041 665-329 I Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Diurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah In nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprcfem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-1240 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. ' . ■ \ ' r ' ' ' .. v;:,.'.-.. Matična kronika za mesec avgust 2001 Rojstva: Rodilo se je 6 deklic in 11 dečkov. Poroke: Aleš Trbežnik iz Polzele in Darja Miklaužina iz Ločice ob Savinji, Janez Kopušar iz Ljubnega ob Savinji in Jožica Burja iz Tera, Simon Štober iz Potoka in Brigita Tevž iz Potoka, Matej Gril iz Laz in Nežika Klemše iz Spodnje Rečice, Anton Rošer iz Srednjega Doliča in Klementina Tratnik iz Tiroseka, Franc Zagožen iz Spodnjih Kraš in Katja Mavrič iz Mozirja, Anton Colnarič iz Home in Rozalija Jevšnik iz Šmihela nad Mozirjem. Smrti: Jakob Kaker iz Šmiklavža, Frančišek Volovšek iz Ljubnega ob Savinji, Franc Terbovšek iz Spodnjih Kraš. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 AKCIJA! GSM: 031/695"208 Vsem, ki bodo v mesecu septembru sklenili življenjsko zavarovanje, PODARIMO PRVO PREMIJO! Ne pozabite tudi na nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine! KINO MOZIRJE Sobota, 15.9., ob 20.00 in nedelja, 16.9., ob 17.00: CUKR & POPR - najstniška komedija Režija: Frantine McDougall Vloge: W. Earl Brown, Blanchard, Sean Young Ekipa navijačic iz gimnazije Lincoln je skupina živahnih, odrezavih a prisrčnih mladih dam, ki se odločijo, da bodo ostale zveste svoji navijaški prisegi za vsako ceno. Iddi, če bo potrebno oropati banko... Sobota, 22.9., ob 20.00 in nedelja, 23.9., ob 17.00: PRAVI MOŠKI - romantična komedija Režija: Tony Goldwin Vloge: Greg Kinnear, Ashley Judd, Marisa Tornei Jane ima uspešen poklic. Je scenaristka in producentka popularnega talk showa ter ima zvezo s simpatičnim in zanesljivim partnerjem. Toda po nekaj mesecih, ko ravno iščeta skupno stanovanje, jo ta moški zapusti. Razočarana nad vso moško populacijo sproži plaz obrekovanj proti moškim in začne gibanje za življenje brez njih... KINO NAZARJE Sobota, 15.9., ob 20.00 in nedelja, 16.9., ob 17.00: TEČNOBA V HLAČAH - komedija Režija: Marc Rothemund Vloge: Luise Helm, Axel Stein Flo ni tak kot drugi najstniki. Medtem, ko vse njegove vrstnike že pošteno razganja, je njemu seks zadnja briga. Toda nekega jutra se vse spremeni. Iz nedolžnih sanj ga prebudi neznan občutek... Sobota, 22.9., ob 20.00 in nedelja, 23.9., ob 17.00: EVOLUCUA- komedija Režija: Ivan Reitman Vloge: David Duchovny, Ju-lianne Moore, Seann Scott Na Zemljo pade meteroit, ki s seboj prinese enocelični organizem. Ta pa se razvija veliko hitreje kot običajni zemeljski primerki. Zgodba filma govori o raziskovalcih, ki želijo preprečiti prevlado nezemljanov na Zemlji in nenehno preskakujejo iz znanstvene fantastike v komedijo in obratno... c RUMENILO. HOROSKOP Cvetke in k*p>4ve ENA KOŠARKARSKA »Kaj je zdaj, fantje? Kdo bo metal nakoš, jaz ali vi?« Po tem malce tršem prijemu trenerja Radovana Hlačuna so se nazarski košarkarji hitro zbrali in tekmo s Preboldčani izgubili z relativno majhno razliko. A potencial mladih igralcev KK Nazarje obeta, da bo že kmalu bistveno drugače. (TROJKA PRESS) RAZLIKA JE OČITNA Predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik sošolcu iz srednje šole Juretu Zdovcu, zdaj igralcu Uniona Olimpije: »Povej mi, kdaj si tako zrasel, saj sva bila v šoli skoraj enako velika?!« (CENTIMETRI PRESS) PARKIRANJE V MOZIRJU Ostaj a enako problematično kot prej, kar je ob nedavnem obisku ugotovila tudi komisija Turistične zveze Slovenije. Mozirje torej še vedno čaka na nekoga, ki bo imel dovolj korajže, da bo uvedel enosmerni promet skozi trg. (NEKATERI SO SEVEDA PROTI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21.3. do 20.4. Spuščali se boste v brezštevilne razprave, do bi utedili nekatere razmete, ki vos vznemirjojo. Prihajajoče obdobje vati bo pisano no kožo, ker bo Jupiter v dobrem aspektu z ognjenim Marsom, zato se spopada ne bojte. V ljubezni bo vse v redu, že kor preveč lepo, toko, do boste že molče razposajeni. V tem obdobju vam bo s partner jem tudi zelo lepo, soj bosta obo oddojola pozitivno energijo. Kljub vsemu vam bodo pogledi občasno uhajali drugam. Tudi misli? Izpovejte se nekomu in kupite darilo. Nekako ste prišli do svojega stila in obnašate se tab, kot od sebe tudi pričakujete. Šef bo z vomi zadovoljen, če boste ostali skromni, pri okrijoh, ki ph mislite uresničiti pa sebe nibr ne izključite. Drugi ne bodo delali za vos. Bik od 21.4. do 20.5. Do stvari, ki jih morate spremeniti oziroma črtati iz svojega življenja, boste morali spremeniti svoj odnos do nekaterih rea. V prvi vrsti so to materialne dobrine v drugi po pretirana zaljubljenost do sebe. V drugi polovici tega obdobjo boste to najbolj občutili, soj vam bo nekdo izrekel besede, no kotere boste silno občutljivo odreogiroli. Ker ste po norovi usmerjeni v osebno rast, boste tokrat prisiljeni nekaj časa posvetiti tudi partnerju. Ne bodite trmasti in užoljeni, če boste naleteli no kritiko. Nekaj čašo po posvetite tudi otroku, ki vos trenutno nojbolj potrebuje. Težave lahko nastanejo z delavci, če ste no vodilnem položoju, v obratnem primeru po nekaj nesoglasij in napetega ozračja. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Rozpeti boste med dve možnosti. Ker se boste somi težko odločili, katero pot je prava je najbolje, da za nasvet vprašate prijatelja. Najmanj škode bo. V drugi polovici tego obdobja vos bodo obkrožoli ljudje z moralnimi vrlinami, če se boste počutili slabo boste priznali krivdo. Vaš libido bo nekoliko padel in zaskrbljeni boste. Ni potrebno, saj je obdobje minlpvo. Potrudite po se le za nežnost in posvetite partnerju nekaj lepih besed, morda tudi kakšen kompliment. Čas in priložnosti noj ne igrata vloge. Torej ne glejte no uro. Nojbolj zadovoljni boste somi s seboj tiste dni v tem obdobju, ko boste lahko delali in ustvarjali somi. Preveč ljudi okrog sebe ne boste prenašali, zato boste iskali samoto in mir. Rak od 22.6. do 22.7. Zelo optimistično boste zočeli nove aktivnosti, soj vom zaupanja vose tokrot ne bo manjkalo. Pomembno je, da opravljate samo eno delo in se ukvarjate samo z enim problemom. Preveč nolog noenkrot vas somo zmede. 0 sebi boste imeli visoko mnenje, kor bo še posebno izrazito v drugi polovici tego obdobja. Nekoliko na živce bo to šlo le vašemu partnerju. Poskusite se postaviti v njegovo kožo. Tudi vi bi se hitro naveličali poslušati samohvalo. Ker se boste izkazali no številnih področjih boste deležni pohvale in povišica ni izključena. Ponudila se vom bo tudi izvirna priložnost, do pokažete svojo diplomatsko in vedenjsko sposobnost. Potovanje. Lev od 23.7. do 23.8. Voše psihično in fizično počutje bo v redu, le no cesti bodite previdni in električni aparati vam ne bodo prijatelji. Na poti bodite previdni in se izogibajte hitrosti in površnosti. Od portnerjo ne boste dobili tistega, kar pričakujete. Spremeniti boste morali svoj način izkazovanja pričakovanj. Če se boste potrudili boste tudi uspešni. Partnerja povabite na zabavo ali sprehod in mu nežno zoupajte svoja pričakovanja in hrepenenja. Obrestovalo se bo. No delovnem mestu se boste pokazali zelo odgovorni in pridni. Pohvaljeni boste in dobro vam bo delo. Čas za večje nakupe pa ni primeren, pazite no denar, še v tem obdobju ga boste močno potrebovali. Svoje želje oklestite na minimum. Devica od 24.8. do 23.9. SpoSti in dobre volje ste prišli z dopusta in toko bo tudi v naslednjih dneh. Še naprej se boste zadrževali v dražbi ljudi, ki so vom blizu, soj boste čutili, do vos potrebujejo. Ker se prošnji zelo radi odzovete, boste v tem obdobju zelo zaposleni.V družini in ljubezni ne bo veliko dobre volje, vendar boste s svojo pozitivno naravo uspeli vzpostaviti pozitiven odnos. Izogibajte se pretiranih zohtev in pričakovanj. Stvari, ki vam veliko pomenijo boste dobili na lahek način. Ali po, soj je pred vami nenavadno obdobje. Takoj naredite prvi korak, sicer bodo energije odplavale, spremenili boste smer in si prizadevali za nekaj o čemer prej še niste razmišljali. Pravzaprav boste uvedli neke novost Tehtnica od 24.9. do 23.10. Zdi se, do sedaj, b ste v družbi svojih ljudi, šele obstojate. Ko se vam ztRjo nekatere stvori pomembne, druge pa ne, se v lastni presoji zovajote. Bodite pošteni in odkriti. Monipulocijo se ne izplača. Negujte družinske vezi tudi v tem obdobju, ko se vom bo zdelo, do vas obremenjujejo. Zalivajte rože, gojite odnose, do ne usahnejo, ker je reševanje dražje kot vzdrževanje. Ne bodite togi, čosi se spteminjojo in z npmi tudi ljudje. Toleranca in poštenost se bosto obrestovoli. Čeprov z mislimi ne boste pri delu, go boste z zadovoljstvom opravljali. Uspeli boste prepričati nekoj ljudi o svojem prav in vse se bo dobro izteklo. Če razmišljate o menjanju službe, počokojte, prišlo bo boljše obdobje. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Napetost se bo umaknilo dobremu počutju, čeprov vos bo občasno še bolela giovo. Sprostite se s fizično aktivnostjo. Ko boste čutili, do vos stvor izčrpava, se brez pomisleko odločite zo počitek. Ljubezen bo na višku, ljudje in dogodki s katerimi boste prišli v stik bodo povezani z erotiko. Videti bo kot čarovništvo. Enostavno bo iz vos sijalo pozitivno energijo, ki bo vse okrog vos privlačila. Izkoristite ugoden vpliv no izkazovanje nežnosti svojemu nojdražjemu. Ko opazujete življenje okrog sebe, spoznavate, do se predstave no skrivnosten noan uresnirajejo. Še posebno intenzivno boste občutili to, b boste sodelovali z novimi sodelavci. Strelec od 23.11. do 21.12. Nekoliko ste izpregli, kajne? Čeprov čas dopusto ni minil brez skrbi, ste si vseeno nopolnili akumulotorje. Obdobje, ki je pred vami, bo naporno zaradi novih nolog, ki ste si jih zodoli. Hitite počasi. Nežnost in tolerantnost bo vaše vodilo v tem obdobju. Skrbi, ki so vos še pred dnevi mučile, se bodo umaknile. Nastopili bodo dnevi, ki bodo trdno zavarili vaš odnos s partnerjem. Ne nasedajte govoricam, kolile bi vom nočni mir. Čoko vos obilo nolog, toko v službi kot domo. Nekatere boste uspešno rešili, z drugimi se boste mučili, nekaj nočrtov pa boste morali shraniti v predal. Nič zoto, umikajo se le zo kratek fos. Veselo dražba in pohvale. Kozorog od 22.12. do 20.1. Obdobje, ki je pred vomi, vom prinošo spremembe. Boste zmogli prenesti toliko presenečenj kot jih bo? Obdobje bo sicer pozitivno, vendor utrujajoče. Z zdravjem si ne delajte skrbi, nekaj glavobolov bo prehodnega znočojo. Če boste ob pravem času znali rea ne, se lohko izognete tudi temu. Tudi ljubezen bo igralo veliko vlogo v tem obdobju. Če še niste srečali pravego, se vam lohko zgodi, da ga boste ravno v tem čosu. Če ste vezani, se bodo čustva poglobilo, ali pa boste na poseben način nagrajeni s strani portnerjo. Tudi vi pokažite čim več pozornosti, obrestovalo se bo obojestransko. Nove nologe, ki vas čokajo, vam bodo vzele preveč energije. Ne nakopljite si no glavo preveč obveznosti, ker ne boste vsemu kos. Dobro premislite preden daste obljubo. Vodnar od 21.1. do 20.2. Prisiljeni boste nekoliko upočosniti tempo. Zdravje vom v prvi polovici lego obdobja lohko malo ponogojo, predvsem lahko nostonejo težove s pritiskom. Če počutje ne bo dobro, poiščite zdravniško pomoč. Tudi na žile popazite. Mirno obdobje v ljubezni. Ne bo se dogajalo nič posebnega. Kot do bi nekaj zospolo. To vom bo na nek način kor prijalo, soj boste zaposleni s svopmi mislimi, ki bodo usmerjene povsem drugam. Družinski člani in partner zorodi voše miselne odsotnosti ne bodo zaskrbljeni, bodo pa zočudeni. Vleklo vos bo no vse strani. Kar naenkrat boste videli ogromno dela. Okrog hiše in na vrtu bo treba marsikaj urediti, toko da boste v službi le delno miselno prisotni. Nič škode ne bo. Ribi od 21.2. do 20.3. Marsikaj se bo spremenilo v tem obdobju, nekatere stvori, ki ste ph še pred krotkim izpolnili, vom ne bodo več pomembne. Spet druge, ki šele sedaj prihajajo no don, po vom bodo silo vožne. Izogibajte se stresu, če želite vsaj nekoj teh uresničiti. Sami poskrbite zo svoje zdravje, nihče drug ne bo. Zbegani boste in vznemirjeni, saj ne veste, kaj se med vama dogaja. Slišali boste marsikaj in zvedeli nekaj novega po ne boste vedeli komu bi verjeli. Ali ne bi bilo najbolje partnerju, če mu seveda zoupate? V nasprotnem primeru se pogovorite, brez kritike in panike. Nekoliko zmedeni boste pri delu in težko se boste skoncentrirali. Misli vom bodo odhajale drugam. Če delote z računalniki, se pazite pomote, če delote s stroji se pazite nezgod. V drugi polovici tega obdobjo se boste počasi umirili. ZA RAZVEDRILO ) Letos nam je uspelo zadržati nekaj turistov še v posezoni. Odhod domov so jim otežkočale slabo vozne ceste. — t "7"t Glede na številne prometne nesreče si ne zaslužimo novih cest, saj še starih ne obvladamo dobro. J, Opisujeta: Živa in Jaka Tečnoba "Če ne kadim, sem živčen," se priduša Pepi nad svojo razvado. "Če ne delam, moram imeti cigareto v roki, drugače ne vem, kam bi z rokami..." "Poznam občutek," mu prikima Jože. "Tildi ti kadiš?" vpraša Pepi. "Ne, sem pa." "Uspelo ti je, da si se odvadil? Kako?" "Padel sem s hruške in dobil obe zlomljeni roki v mavec. Tako pač nisem mogel kaditi..." "Pa sedaj nikoli ne pomisliš na cigarete?" "Ne. Po tistem, ko sem dobil živčni zlom, težko mislim!" Ne, ta vaša bolezen ni redka, za njo zboli kar precej žensk! Poroča: Fivdo Kreleten "Oh," Cveta spusti globok glas razočaranja. "Omožila sem devičnika!" pove družici na poroki. "Kako veš, da je še nedolžen, saj poroka še ni pri kraju?" jo vpraša najboljša prijateljica. "Vem, ker pojma nima! Ko sem mu rekla, da bi šla seksat, me je začudeno pogledal in vprašal: 'Ali se ne bi raje še naprej zabavala?' " "Zaradi tebe izgubljam glavo!" vzdihuje Tine. "Ne boj se," zavzdihne Fanika, "saj jo čvrsto držim med stegni." Prenesla: Mile Vuhmepiš "Gašper,” pravi šef poklicanemu, "jutri, v soboto, boš v službi!" "Šef, žal ne bom utegnil. Z ženo bom izvajal maratonski seks," pove Gašper. "Kaj pa je to?" "Zjutraj zarana grem peš z njo visoko v hribe, da ji zvečer ne bo do ničesar!" Gornjegrajski župan in direktor Smreke sta se sporekla. Kaže, da nista dobra znanca, čeprav sta se sedaj zelo dobro spoznala! e-mailira: Samo Sprožilec "Včasih je bila ženska moja, takoj ko je videla izboklino v mojih hlačah!" Upokojenec Albin trpi zaradi teže let, ki mu tišijo ude k tlom. Dalje še pove: "Odkar je izginila izboklina, so izginile tudi ženske iz mojega življenja..." 'Ti si neumen!" se razjezi kolega Trumpek. "Tudi na stara leta lahko dobiš žensko, le izboklino moraš imeti sedaj večjo..." "Kako le?" "Izboklino je treba imeti tam, kjer je žep za denarnico!" ^EHm»zaib.o.iio.čez0tRQkeM^ Videla in slišala: Tea Firbečnik V kinu se slišijo zdihljaji parčka iz zadnje klopi, od koder se širijo tudi soparne parice. Moški glas reče: "Ampak, ljuba, ta film je dolg tri ure..." Ženski zavzdih pa sopne: "Če zdržiš do konca, dragi, boš lahko podelil otroku ime Oskar!" "Dal vam bom injekcijo, to vas bo pomirilo... " Preslišala: Mila Domačnik Učenci so na izletu v naravi in navihana dekleta si nagajajo. "Mojca, če boš tako počasna, ti bo še fant ušel!" se pošali Špela. Mojca se ne pusti kar tako. "Saj nisem počasna!" reče sošolki. "Kaj nisi! Ko si uspela ujeti fanta, sploh nisi opazila, da mi svoje že varamo!" Dobil sem dobro idejo! Ampak, dokler ni zrasla na šefovem zeljniku, ni bil zadovoljen z njo,., ^ Glej, draga! Ali ne hodiva k temu po zakonske nasvete? Vašo ženitno posredovalnico bi prosila, da mi preskrbi moža. Vsi mi pravijo, da je skrajni čas, da se omožim in spremenim priimek, da bom imela mir pred nadležneži. Kako pa se pišete? Tanja Ledik. Do dekleta sem plah. Sprašujem se, zakaj? Verjetno te je strah, da na tvoj prvi korak ne bo naredila razkoraka. Moj fant me je pustil, da sem ostala do poroke nedolžna... Če se hvališ, potem zate nasvet ni potreben, če pa se žališ, se prepozno. ■EkoMčeki Narava se ne boji sprejemati naših’ strupov, nas pa bo prejkoslej lahko strah uživati njene sadeže. Zakaj so nastale Zadrečke novice? Ker nekateri Savinjčani niso razumeli Savinjčanovih tekstov, so jim Zadrečani naredili uslugo in za njih začeli pisati, kar je med vrsticami. Ste bolje plačani vi, ki si Zadrečke novice izmišljujete, ali novinarji Savinjskih novic, ki opisujejo resnične dogodke? Kdo pravi, da si izmišljujemo samo mi? Včasih morajo tudi novinarji, ki opisujejo resnične osebe, imeti bujno domišljijo, da z opisom ne užalijo predmeta obdelave. Bralki, ki nam piše, da prav rada prebira stare Zadrečke novice, se opravičujemo in obljubljamo, da se bomo poboljšali, da ji bodo tudi nove kmalu všeč. Samo za vas: Blenda Tavrl "Ja, kakšna pa si?" vpraša mama Tino, ki pride vsa skuštrana in pomečkana domov. "Z Juretom sva šla na sprehod skozi gozd, pa sva padla po bregu v grmovje..." "Kolikokrat?" ra > MEDICINSKI IZRAZ ZA ZDRK ORGANA ALI TKIVA IZ NORMALNEGA POLOŽAJA PISMENO POROČILO IZTOK MLAKAR DOMAČE ŽENSKO IME AMERIŠKI SMUČAR (TOMMY) IZROČITEV IN PREVZEM POSLOVALI BLAGA LOPA ZA TRAMVAJE OSVOBODILNA FRONTA ABRAHAMOVA ŽENA DELAVEC V LESNO GOSPOOARSKJjPREDPLAČILO DEJAVNOSTI CIRIL ŽMAVC AMERIŠKI SLIKAR (JASPER) RAZDELITEV ZEMLJIŠČA NA PARCELE ELEKTRONSKI ELEMENT DOBA SLUŽBOVANJA ALI ČLANSTVA SESTAVIL: METOD ROSC EGIP. MESTO OB NILU Z VELIKIM JEZOM IN HIDROCENTRALO ŽIVEC PREDSTOJNIK SAMOSTANA BIVŠA NEMŠKA POROČEVALNA AGENCIJA LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI BIV.GUvBSER NAROD. BANKE (FRANCE) SKANDINAV. MOŠKO IME SLOVENSKI NARODNI HEROJ (SLAVKO) DEL LETA KI JENAJPRIMER ZA KAKO DELO OZKA REČNA DOLINA, SOTESKA PREBIVALCI PRIBALTSKE DRŽAVE MEHIŠKI GENERAL IN CESAR (AGUSTIN DE. 1783-1824) KOČA IZ ILOVICE MUSLIMANSKO MOŠKO IME STOJA BALETKE NA ENEM PRSTU DESNI PRITOK DRINE V SRBIJI POLŽ BREZ HIŠICE ČEŠKI KNJIŽEVNIK (JOŽEF) JANEZ ERŽEN KRUŠNA MATI IME PISATELJA FLEMINGA PRERIJSKI VOLK SKRB VISOK GORSKI HRBET TV NAPOVEDOVALKA (MOJCA BLAŽEJ) ENAKI ČRKI SRBSKI SAMOSTAN PRI ĆUPRIJI OČRT 16. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE PESNIK LJUBEZENSKIH PESMI PREBIVALEC GRŠKE POKRAJINE ATIKE ČARODEJ DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI NEKDANJA NIZOZEMSKA KOLONIJA BREZBARVNA KRISTALNA SNOV V SEČU LINO VENTURA GRŠKI OTOK V SARONSKEM ZALIVU OKSIDACIJSKI PROIZVOD ALKOHOLA OBDELOVALEC LESA ZA OSTREŠJA JUŽNOAMER. DRŽAVA Z GL. MESTOM GEORGETOWN * N IME In PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): J [JÄM7 PßäUSKUa smqMìqss petakar, egalite, Sita, AK, TP, Rono, Lučki dan, anarhist, Har, vojna, sor, ekipaža, Aceva, mumija, sloj, omikanec, Paks, runa, Irena, Al, Alida, anatema, Ga, odstavitev, Ita, Alora, ENI, Johana, idilik, Aravak, Jataka. 'V/' fianca siowaiasaK. AJIN: Šestnajsta črka hebrejske abecede ATITUDA: Stoja baletke na enem prstu ITURBIDE: Mehiški cesar (Agustin de) KAINAR: Češki književnik (Jožef) PROLAPS: Zdrk tkiva iz normalnega položaja OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 18. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Terezija Rop, Novo naselje 41, G. Grad; 2. nagrada: (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Fanika Križnik, Pod Slatino 16, Nazarje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Urh Kreti, Sp. Rečica 44, Rečica ob Savinji ; 4. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Darja Žužej, Griže nn, Griže. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v podjetju Caffe - Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 19. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 21. septembra 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri lepe nagrade: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Vid v Radegundi, 2. 3. in 4. nagrada: nedeljsko kosilo za eno osebo v Gostišču Vid v Radegundi. vtop/e ® CAFFE-TROPIC.au PRAŽAR M A ŽALEC 718-385 VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tei. 041/606-376. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Pumat Zdenko, tel. 83-83-000. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT enaten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. GOSTIŠČE TR0BEJ-FILAČ in SL0VAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije zazaključene skupine do 200 osebsprejemamov restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. PESEK ZA ZIDAVO IN OMET Gramoz za ceste in drenaže, lomljena za škarpe ter kiper prevozi in storitve z rovokopačem, grederjem, valjarjem in kompresorjem. Se priporoča kamnolom Burja. Telefon: 583-40-27, GSM 041/651-196. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, GSM 050-654-651. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/5831-807. MONTIRAMO nove in obnovljene stare žlebove, izdelava in montaža snegobranov. Pokrivanje s pločevinasto kritino STEELTILE in tegulo HISOELEX. Izdelava in montaža kovinskih vrat, ograj, oljnih jaškov, itd. DIANA d.o.o., Obrtniška 8, Nazarje, tel. 58-33-626. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni parati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8 -18 ure, sobota od 8 -12 ure. Tel. 83948-01. 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00 810 telefon in faks: 03/70-50-203 e-mali: radio.polzela@aniis.net www.radiopolzela.com Prodam strešni prtljažnik za opel as-tro,cena 15.000 sit. Tel. 041/387-171. Električni štedilnik gorenje, dobro ohranjen, podarim. Tel. 03/5845-078._____________________________ Prodam lado samaro 1300, L 93, sive barve, 5 vrat, reg. do 5/02, cena 180.000 sit. Tel. 03/5832-038. Prodam nov kaloreks na trdo gorivo. Tel. 5843-196.___________________ Prodam telico, pet mesecev brejo, s poreklom. Tel. 03/5847-120. Industrijski šivalni stroj sun star in štiritirno entlerico siruba747 D, pro-dam.Tel. 041/223-341.____________ Bikca črno belega, starega 14 dni, prodam ali menjam za teličko. Tel. 5841-065.________________________ Telico simentalko brejo 9 mesecev prodam. Tel. 584-11-96. Prodam teličko sivko 6 tednov. Tel. 5835-147.________________________ Prodam čelado nolan n7oe, velikost L, bele barve, cena 10.000 sit. Tel. 041/387-171._____________________ V Mozirju oddam v najem enosobno stanovanje. Tel. 5728-532. Računalnik pentuium 1000 MHz, komplet z multimedijo, prodam za 120.000 sit. Tel. 041/835-714. Prodam suhe macesnove deske 80 mm in 50 mm. Tel. 5844453. Prodam nissan suny 1.6 SLX12V, reg. do 1/10, L 90, temno zelene barve, cena 300.000 ali menjam za diesel z doplačilom. Tel. 031/339-149,5832-202._____________________________ Prodam krožno žago (2 kos) 350 x4 mm (vidia), zelo ugodno. Tel. 031/ 470-321 (po 19. uri).____________ Prodam sušilni stroj (nov) ugodno. Tel. 031/509-070.________________ Če ima kdo odveč še uporabni štedilnik 4 X plin, naj pokliče na št. 839-50-5L_______________________________ Twingo easy, L12/96, vsa el. oprema, vsi spojlerji, daljinsko centralno zaklepanje, prodam. Cena 950.000 sit. Tel. 041/783-584. Prodam telico sivko, brejo 5 mesecev, po ugodni ceni. Informacije na tel. 03/583-35-17 ali na naslovu Cokan Ivan, Loke pri Mozirju 21, p. Mozirje. Prodam snowboard sims, 175 cm, freestyle, brez vezi, nerabljen, cena 30.000 sit. Tel. 041/448-569, 5831-820, Uroš._______________________ Prodam telico sivorjavo, 8 mesecev brejo ter prašiče težke cca 25 kg. Tel. 03/5885-223,041/783-811. Oddam peč kiperbuš, sobni. Tel. 583-12-14.___________________________ Prodam dva lepa fotelja po 7000 sit. Tel. 5835-281,___________________ Telico sivko A kontrola, brejo 8 mesecev, prodam. Tel. 5843-094. Prodam dvosobno stanovanje 55 m2 v Nazarjah. Inf. 040/290446. Bikcastarega 10 dni kupim.Tel. 031/ 503-042._________________________ Prodam savinjski želodec, domači med in bukova metrska drva. Tel. 031/798-113._____________________ Na sončni legi na Ljubnem ob Savinji prodam starejšo hišo in gospodarsko poslopje (možno za vikend), okrog hiše je lep vrt. Informacije od 19. do 21. ure na tel. 5841-036. Z 29.11.2001 damo v najem vpeljan gostinski lokal, z možnostjo stanovanja in tujske sobe. Inf. od I9. do 21. ure na tel. 5841-036. Prodam trosobno stanovanje, 72 m2 v Velenju, Kardeljev trg 7. Tel. 5868-758 ali 5728-651 od 16. ure dalje. Oddam stanovanje v Mozirju. Tel. 041/775-559-_____________________ Prodam učbenike za zdravstveno šolo in obleke za prakso. Tel. 584-32-81. Ljubno - hišo z vrtom prodam. Tel. 5844-094 in 5841-223.____________ Prodam trosed, rabljen pol leta. Tel. 031/382-445._____________________ Ugodno prodam otroški voziček peg-perego. Tel. 041/959-518. Prodam trosed raztegljiv v posteljo, simbolična cena. Tel. 584-35-93,041/ 333-897 ■ KUPON z* brezplačni mali oglas do ime in priimek______________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________□ - Janez Krivec s. p. TlSLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM RADIATORJI: BORBO© BIAL Q aklimat Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - teatralno ogrevani» - vodovod in plin - pribor za zalivanje (MVIADl KOTLI ZA OUE, PLIN IN TRDA GORIVA: EUROFIRE Buderus immuj "/junkers FEROTERM iVaillanl GORILNIKI: PJ ECOflam -weishaupt- HRN5R E o TJ ra e ra > ra O o ra >N n +* c O gorenJeKooa^ice kolpct-son V času obrtnega sejma v Celju in še do konca septembra vam nudimo popust: - za RADIATORJE -AKLIMAT W -VOGEL NOT - ter za vse baterije ARMAL ^ h