511
Pr egledni	znans tv eni	članek/ Article	(1.02)
Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly	84	(2024)	3,	511—524
Besedilo	pr eje t o/R eceiv ed:09/2023;	spr eje t o/ Accep t ed:10/2024
UDK/UDC:	27-242	-055.2:159.942.3
DOI:	10.34291/B V2024/03/Pla t o vnjak
©	2024	Pla t o vnjak,	CC	B Y	4.0
Ivan Platovnjak
Čustva žalovanja po smrti bližnje osebe  
pri starozaveznih ženskah
The Emotions of Grief of Old Testament Women  
After the Death of a Loved One
Povzetek:	 V	 St ari	 z a v e zi 	 najdemo	 r azlične	 opise	 ž alo v anja	 moških	 in	 ž ensk.	 Razlik e 	
izhajajo	iz	njiho vih	 družbenih	 vlog	 in	prič ak o v anj	 družbe.	 Opisi	vključujejo	 fizič-
ne	 izr az e,	 k ot	 so	 tr g anje	 oblačil, 	 oblačenje	 v	 r aše vino	 in	 posipanje	 gla v e	 s	 pepe-
lom,	 t er	 dejanja	 ponižnos ti	 in	 globok e	 ž alos ti,	 k ot	 s t a	 pos t	 in	 glasna	 lamen t acija. 	
Čus tv a	 in	 jak os t	 ž alov anja	 so	 pri	 obeh	 spolih	 živ o	 prik az ani,	 k ar	 poudarja	 člov ešk o 	
izk ušnjo 	 iz gube. 	 Sk upni 	 in	 r azlični 	 elemen ti	 k až ejo	 na	 globok o 	 osebno	 in	 sk upno-
s tno	 ž alo v anje, 	 ki	 je	 omog oč alo	 izr až anje	 iz gube 	 in	 isk anje	 t olažbe.	 V	 našem	 pri-
spe vk u
1
	 se	 osr edot oč amo	 na	 analiz o 	 čus t e v	 v	 pr ocesu 	 ž alo v anja,	 pr edv sem	 ob 	
s t ar o z a v e zn i h 	 ž en ski h 	 l i ki h . 	 Najp r ej	 b o mo 	 p r ed s t a vi l i 	 r az u me v an j e	 t eh	 ču s t e v , 	
na t o	pa	posame zna	čus tv a	na	podlagi	St ar e 	z a v e z e 	in	r azličnih	ž enskih	lik o v .
Ključne besede : 	 ž alo v anje , 	 čus tv a, 	 St ar a	 z a v e z a, 	 s t ar o z a v e zni	 ž e nsk i	 lik i, 	 lam e n t acija 	
Abstract:	 In	 the	 Old	 T es t amen t	 w e	 find	 diff er en t	 descriptions	 of	 mourning	 f or	 men 	
and	w omen.	The	 diff er ences	 arise	 fr om	 the	 social	 r oles	 and	 e xpect a tions	 of	 one 	
per son	 and	 the	 other .	 The	 descriptions	 include 	 ph y sic al	 e xpr essions	 such	 as	 t ea-
ring	 clothes, 	 putting	 on	 sack cloth	 and	 sprinkling	 ashes	 on	 the	 head,	 but	 also	 acts 	
of	 humility	 and	 deep	 mourning	 such	 as	f as ting	 and	 loud	 lamen t a tion.	 The	emo-
tions	 and	 in t ensity	 of	 grie f	 ar e	 vividly	 portr a y ed	 in	 both	 g ender s	 and	 illus tr a t e	 the 	
human	 e xperience	 of	 loss.	 The	 c ommon	 and	 individual	 elemen ts	 poin t	 t o	 a	 dee-
ply 	 per sonal	 and	 c ommunal	 grie f	 tha t	 allow s	 f or	 the	 e xpr ession	 of	 loss	 and	 the 	
sear ch	 f or	 solace. 	 In	 our	 paper ,	 w e	 will 	 f ocus	 on	 the	 e xplor a tion	 of	 emotions	 in 	
the	 grieving	 pr ocess,	 particularly	 in	 the	 c on t e xt	 of	 Old 	 T es t amen t	 f emale	 figur es. 	
W e	 will	 fir s t	 pr esen t	 an	 under s t anding	 of	 these	 emotions	 and	 then	 discuss	 spe-
cific	emotions	based	on	the	Old	T es t amen t	and	v arious	f emale 	char act er s.
Keywords:	 grie ving ,	 emotions,	 Old 	 T es t amen t,	 Old 	 T es t amen t	 f emale	 char act er s, 	
lamen t a tions
1 
Prispe v ek	 je	 nas t al	 v	 okviru	 r azisk o v alneg a	 pr ojek t a	 „Moč	 čus t e v	 in	 s t a tus	 ž enskih	 lik o v	 v	 r azličnih	 lit er -
arnih	 ž anrih	 St ar e	 z a v e z e “	 (J6-50212),	 ki	 g a	 sofinancir a 	 Ja vna 	 ag encija	 z a	 znans tv enor azisk ov alno	 in 	
ino v acijsk o	deja vnos t	R epublik e	Slo v enije	(ARIS).	

512 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
1. Uvod
St ar a	 z a v e z a	 vključuje	 ž alo v anj e	 t ak o	 moških	 k ot	 ž ensk,	 pri	 če mer	 v	 izr azih	 in	 opi-
sih	 ž alo v anja	 izp os t a vlja	 nek a t e r e	 odt enk e	 –	 čepr a v	 so	 t emeljne	 pr ak se	 in	 obr edi	
na	 splošno	 sk upni	 z a	 oba	 spola.	 Razlik e 	 pog os t o	 izhajajo	 bolj	 iz	 družbenih	 vlog 	
moških	 in	 ž ensk	 t er	 prič ak o v anj, 	 ki	 jih	 je	 imela	 družba	 do	 obeh,	 k ot	 pa	 iz	 s tr og o 	
pr edpisaneg a	sklopa	ž alo v anja.	
V	 S v e t em	 pismu	 so	 čus tv a	 v seh	 vr s t, 	 od	 ljube zni, 	 sovr aš tv a, 	 v eselja	 in	 ž alos ti	 do 	
s tr ahu, 	 upanja	 in	obupa	 t er	še	mnog ot erih	 drugih, 	v	 vsej	 s v oji	 r aznolik os ti	 in	in t en-
zivnos ti	 pr eds t a vljena	 v 	 r azličnih	 lit er arnih	 oblik ah	 in	 zvr s t eh	 (A vsenik 	 Naber goj	 2022; 	
2023a;	 2023b;	 2023c).	 Celotno	 S v e t o	 pismo	 pričuje 	 o	 odnosu	 iz v oljeneg a	 ljuds tv a 	
do	 osebneg a	 Bog a	 –	 najvišja	 z apov ed	 ljube zni	 pa	 biv anjsk o	 pov e zuje 	 ljube z en	 Bog a 	
do	 člov ek a	 in	 obr a tno	 t er	 ljube z en	 med	 ljudmi.	 P osledic a	 t e	 v z ajemnos ti	 v	 izr až anju 	
čus t e v 	 je,	 da	 se	 osr ednji	 pojem	 ‚r esnice ‘	 v 	 S v e t em 	 pismu	 ne	 pr esoja	 pr edv sem 	 po 	
r acionalnih, 	 ampak	 po	 biv anjsk o-on t oloških	 merilih	 (A vsenik 	 Naber g oj	 2023d).	 T o	 je 	
v zr o k,	 d a	 v	 S v e t em	 p i smu 	 ž al o v an j e	 an tr o p o l o šk e	 r az se žn o s ti	 p o 	 n ar a vi 	 o d n o so v	
pog os t o	 pr eseg a	 s	 t eološkimi, 	 k ar	 pomeni,	 da	 ni	 le 	 čus tv eni	 odziv	 na	 iz gubo ,	 ampak 	
vključuje 	tudi	globok o	duhovno	r az se žnos t, 	pov e z ano	z	v er o	in	odnosom	do	Bog a.
Ž alo v anje 	 je 	 pr i	 m ošk ih	 in	 pr i	 ž e nsk ah	 pog os t o	 v k ljuč e v alo	 fizič ne 	 izr az e 	 ž alos ti,	
k ot	 so	 tr g anje	 oblačil	 (Job	 1,20;	 2	 Sam	 1,11),	 oblačenje	 v	 r aše vino	 ( gr ob	 ma t erial,	
obič ajno	 iz 	 č r ne 	 k o zje 	 dlak e )	 (J ob	 1 6 , 1 5 ; 	 J dt	 8 , 5 ; 	 Es t	 4 , 1 )	 in	 posipa nje 	 g la v e 	 s	 pe-
pelom	 (Jo z	 7,6;	 Dan	 9,3).	 T a	 dejanja	 so	 bila	 simbol 	 ponižnos ti	 in	 globok e	 ž alos ti. 	
P og os t o	 s t a	 jih	 spr emljala	 pos t	 (2	 Sam	 12,16-17;	 Jdt	 8,6)	 in	 glasna	 lamen t acija	 (2	
Sam	 1,17-27;	 Am	 5,1;	 2	 K rn	 35,25).	 Jok	 in	 s t ok	 t er	 sodelo v anje	 poklicnih	 ž alo v al-
ce v ,	 ki	 so	 bili	 v ešči	 glasneg a	 jok anja	 in	 s t ok anja	 (Am	 5,16;	 Jer	 9,17-20),	 so	 bili	 po-
g os t o	 ses t a vni	 del	 ž alo v anja.	 N a v adno	 so	 se	 ž alujoči	 tudi	 umaknili	 iz	 r ednih	 druž-
benih	 deja vnos ti,	 k ar	 jim	 je	 pom ag alo	 r azmisliti	 o	 življenju	 in	 smrti	 t er	 nadalje v a-
ti	s v oje	biv anje	(Jdt	8,4;	Dan	10,2-3;	Jon	3,5-8).
2
 
Mošk o	 ž alo v anj e	 je	 pog os t o	 prik az ano	 v	 bolj	 ja vnem	 ok olju,	 na	 primer	 ob	 smr-
ti	 kr alje v	 ali 	 v odit elje v ,	 k ar	 r azkriv a	 njihov o 	 družbeno 	 vlog o 	 (2	 Sam	 1,11-12;17-27).
3
 
Ž ensk o	 ž alo v anje	 –	 čepr a v	 v č asih 	 ja vno	 –	 lahk o	 vključuje	 bolj	 z asebne	 ali 	 družinsk e 	
ž alne 	 izr az e,	 saj	 se	 najv ečkr a t	 nanaša	 na	 osebno	 iz gubo	 v 	 družini	 (2	 Sam	 21,10; 	 Jdt 	
8,4-8).	 Družbene 	 vlog e 	 lahk o	 odse v ajo	 tudi	 čus tv eni	 izr azi	 pri	 ž alo v anju.	 Mošk o 	
ž alo v anje	 v	 St ari	 z a v e zi	 se	 osr edot oč a	 na	 iz gubo ,	 po v e z ano	 z	 v odenjem	 ali	 t o v ari-
š tv o m	 ( 2	 S am	 3,31- 39;	 2	 K rn 	 35,24- 25) ,	 med t em	 k o 	 j e	 ž en sk o 	 ž al o v an j e	 p ri k az an o 	
ob	osebni	in	družinski	iz gubi	(Rut	1).
2 
Jok	 je	 v	 nek a t erih	 na v edenih 	 primerih	 ses t a vni 	 del 	 t.	 i.	 spok orne	 molitv e,	 npr .	 T obit ov e	 spok orne	 molitv e: 	
»Z elo 	 sem	 se	 r azž alos til 	 v	 s v oji 	 duši,	 ih t el 	 sem	 in	 jok al,	 in	 med	 ih t enjem	 sem	 z ačel 	 moliti	 …«	 Gr e	 z a 	
pr oces	»ž alo v anja	nad	seboj,	nad	s v ojim	gr ehom«	(Skr alo vnik	2022b,	265–291).
3 
Mošk o	 ž alo v anje 	 je	 lahk o	 prik az ano	 tudi	 v	 in timnem	 ok olju, 	 v endar	 r edk eje.	 Z animiv o	 je,	 da	 so	 apokrifni 	
a v t orji	 s	 pr edela v o	 k anonične	 r azličice 	 –	 z	 dodajanjem	 čus tv ene 	 pla ti	 posame zneg a	 lik a, 	 npr .	 pr eds t a vit-
vijo	 jok ajočeg a	 Abr ahama	 –	 ž eleli 	 doseči	 sočus tv ov anje	 in	 ods tr aniti	 vsakr šne	 dv ome	 o	 r esničnih	 namenih 	
lik a.	 Npr .	 v	 k anonični	 r azličici	 Abr aham,	 k o	 mu	 f ar aon	 odv z ame 	 Sar o ,	 ne	 pok až e	 nobenih	 čus t e v .	 Iz	 Egip t a 	
se	 vrne 	 celo	 bog a t ejši,	 k ar	 bi	 lahk o	 v zbudilo	 dv ome	 o	 njeg o vih	 motivih.	 Drug ače 	 v	 apokrifni	 Gene zi	 (1Qa-
pGen)	ber emo	o	čut ečem	Abr ahamu,	z a vit em	v	v elik o	ž alos t	in	jok 	(Skr alo vnik	2018, 	707–720).

513 513 Ivan Platovnjak - Čustva žalovanja po smrti bližnje osebe ...
Ču s tv a	 i n	 jak o s t	 ž al o v an j a	 so 	 ži v o 	 p ri k az an i 	 p ri	 o b eh 	 sp o l i h ,	 k ar	 p o u d arj a	 čl o v e-
šk o	 izk ušnjo	 iz gube	 in	 tudi	 pr ak se,	 po v e z ane	 s	 smrtjo.	 Sk upni	 in	 r azlični	 elemen ti	
poudarjajo ,	 k ak o	 globok o	 je	 bilo	 osebno	 in	 sk upnos tno	 ž alo v anje	 v	 St ari	 z a v e zi,	 saj 	
je	 z ag ot a vljalo	 pr os t or	 z a	 izr až anje	 iz gube 	 in	 isk anje	 t olažbe 	 t ak o	 ja vnim	 v odit eljem 	
k ot	družinskim	članom	(R os z ak	2024;	Sa vio z	in	P errig	2023).
V	 prispe vk u	 se	 bomo	 pos v e tili	 r azisk a vi	 čus t e v 	 med	 ž alo v anjem	 pr edv sem	 ob 	
smrti	 lju bljene	 osebe.	 Najpr ej	 bomo	 na	 kr a tk o	 pr eds t a vili	 r az ume v anje	 čus t e v	 in	
njihov o	 vlog o	 v 	 t em	 pr ocesu, 	 na t o	 pa	 na	 podlagi	 St ar e	 z a v e z e 	 posame zna	 med 	
njimi	 –	 pr edv sem	 ob	 ž enskih	 likih, 	 k a t erih	 ž alo v anje	 je	 na v adno	 omenjeno	 z elo	 na 	
kr a tk o.	
2. Čustva pri žalovanju
S	 socialn ofunk cionalneg a	 vidik a	 imajo	 čus tv a	 v	 našem	 notr anjem	 s v e tu	 (in tr aper-
sonalno)	 in	 naših	 odnosih	 z	 drugimi	 (in t erper sonalno)	 pomembno	 vlog o	 (P oš tuv an 	
2022,	 50).	 V pliv ajo	 na	 sposobnos t	 r azume v anja 	 sameg a	 sebe,	 na	 samospoš t ov anje, 	
samo z aupanje	 in	 način,	 k ak o	 s v e t	 ok oli 	 sebe	 z azna v amo 	 in	 in t erpr e tir amo 	 (npr . 	
ž alos t	 vpliv a	 na	 našo	 sposobno s t	 opr a vljanja	 v sak odne vnih	 nalog	 ali	 spr ejemanja	
odločit e v).	 V	 in t erper sonalnem 	 delo v anju	 pa	 čus tv a	 igr ajo	 ključno	 vlog o	 pri	 v zpo-
s t a vljanju,	 v z drž ev anju 	 in	 r azume v anju 	 medsebojnih	 odnosov	 (Iw ański	 2023).	 Naše 	
čus tv ene	 r eak cije	 so	 način,	 k ak o	 k omunicir amo	 z	 drugimi,	 iščemo	 njiho v e	 odziv e	
in	 v z drž ujemo	 odnose	 (npr .	 naša	 ž alos t	 vpliv a	 na	 t o ,	 k ak o	 se	 po v e z ujemo	 z	 drugimi 	
ljudmi	in	k ak o	se	počutimo	v	njiho vi	družbi).
Nek a t eri	 ž alo v anje	z amenjujejo 	 ali	celo	enačijo	s	 čus tvi,	 še	 posebno	 z	 ž alos tjo ,	
v endar 	 ob s t ajajo	 pomembne	 r azlik e.	 Bonanno ,	 Goorin	 in	 Coifman	 (2008)	 jasno 	
ug ot a vljajo ,	 da	 s t a	 si	 ž alo v anje	 in	 ž alos t	 pojmo vno	 in	 poja vno	 t ak o	 podobna,	 »da	
se 	 v č asih	 izr az a	 upor ablja t a	 izme nično.	 V e ndar	 je	 pome mbno	 poudariti, 	 da	 ž alos t	
in	 ž alo v anje 	 nis t a	 enak a	 in	 da	 njuno	 r azlik o v anje 	 pomag a	 os v e tliti	 edins tv ene 	 in 	
pomembne	 vidik e 	 člo v ešk eg a 	 v edenja.«	 (797)	 P o	 njiho v em 	 spo znanju	 ob s t ajajo 	
v saj	š tiri	značilnos ti,	po	k a t erih	se	čus tv o	ž alos ti	r azlik uje	od	izk ušnje	ž alo v anja:	
a.	 Žalos t	 in	 ž alov anje 	 z ajema t a	 dr ama tično	 r azlične 	 č asovne 	 in t er v ale.	 Žalos t	 obič aj-
no	 tr aja	 od	 nek aj	 sek un d	 do	 nek aj	 ur ,	 ž al o v anje	 pa	 je	 tr ajn o	 s t anje,	 ki	 tr aja	 od	
nek aj	t ednov	do	v eč	le t. 	
b.	 Pri	ž alov anju	se	poleg	ž alos ti	na v adno	poja vi	še	mnog o	drugih	čus t e v . 	
c.	 Ž al o v an j e	 i n 	 ču s tv a	 so 	 p o v e z an a	 z	 r azl i čn i mi 	 vr s t ami 	 o cen 	 si tu aci j s ki h 	 o kvi r o v .	
Čus tv o	 ž alos ti	 se	 na	 splošno	 pov e zuje	 z	 oceno	 tr ajne	 iz gube, 	 t oda	 občut ek	 iz gube, 	
ki	je	podlag a	z a	ž alov anje, 	je	v elik o	globlji	in	vseobseg ajoč.
d.	 Žalov anje	 in	 čus tv a	 spr o ž ajo	 r azlične	 odziv e	 pri	 spoprijemanju	 s	 polo ž ajem, 	 v	 k a-
t er em	se	znajdemo	(Jer ebic,	Bošnjak ović	in	Jer ebic	2023, 	361). 	
Čus tv a	 so	 pr vi	 spr o žilec,	 z a t o	 so	 obič ajno	 vključena	 v	 bližnje,	 kr a tk or očne	 odzi-
v e, 	 k a t erih	 cilj	 je	 bodisi	 spr emeniti	 bodisi	 ohr aniti	 neposr edno	 duše vno	 ali	 t elesno 	

514 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
s t anje.	 Ž alo v anje	 pa	 obič ajno	 spr o ži 	 dolg or očnejše	 priz ade v anje	 z a	 spoprijemanje 	
z	 nas t alo	 situacijo , 	 k a t er eg a	 cilj	 je	 ublažiti 	 tr ajne	 čus tv ene 	 pr e tr ese	 in	 š t e vilne 	 k on-
kr e tne	 motnje,	 ki	 jih	 iz guba	 po v zr oči	 –	 npr .	 spr emembo	 družb enih	 vlog ,	 ek onom-
sk eg a	 polo ž aja	 ali 	 družinsk eg a	 življenja	 (Bonanno ,	 Goori n	 i n	 Coifman	 2008,	 798; 	
P a t e	2019,	17–19).
V	 sklopu	 ž alo v anja	 se	 poja vljajo	 r azlična	 čus tv a, 	 ki	 si	 lahk o	 celo	 naspr otujejo: 	
ž alos t,	 je z a,	 s tr ah,	 kriv da,	 sr am,	 upanje,	 obup,	 t esnoba,	 s tr ah,	 osamljenos t	 (O zbič	
2017,	 10−13;	 Bernot	 in	 O zbič	 2019,	 23−25).	 Se v eda	 v sak	 posame znik	 ž alo v anje 	
do življa	 drug ače ,	 z a t o	 so	 tudi	 čus tv a	 z elo	 r azno vr s tna,	 r azličn o	 močna	 in	 r azlično	
tr ajajoč a.	 Bis tv eno	 je,	 da	 si	 v sak do	 do v oli	 občutiti	 jih	 –	 in	 se	 sooči	 z	 njimi	 na	 sebi	
las t en	način.	
O	 t em,	 k ak o	 na	 ž alo v anje	 o z.	 na	 odziv	 po	 iz gubi	 vpliv a	 spol,	 ob s t aja	 v elik o	 r azi-
sk a v ,	 še	 posebej	glede	 čus t e v .	P olona	 O zbič	(2017,	 14−15)	 v	 t emeljit em	 pr egledu	
lit er a tur e 	 na	 t o	 t emo	 ug ot a vlja, 	 da	 se	 v ečina 	 moških	 med	 socializ acijo	 nauči	 od-
daljiti	 od	 vidnih	 znak o v	 izr až anja	 ž alos ti, 	 medt em	 k o	 jim	 je z a	 in	 sr am	 služit a	 k ot 	
samo z aščit a.	 Z a	 ž ensk e	 pa	 družbeno	 je	 spr ejemljiv o , 	 da	 ž alos t	 izr až ajo	 br e z	 sr amu 	
in	 da	 jočejo.	 So 	 pa	 tudi	 bolj	 nagnjene	 k	 depr esivnemu	 r azpolo ž enju,	 ank sio znos ti	
t er	po v eč anemu	ape titu	in	t elesni	t e ži.
Čus tv a 	 ž alo v anja, 	 ki	 jih	 opisuje 	 St ar a	 z a v e z a, 	 so	 k omplek sna	 in	 r azno vr s tna 	 –	 od-
se v aj o 	 b o g a t o 	 k u l tu rn o 	 i n 	 d u h o vn o 	 o k o l j e,	 v	 k a t er em	 so 	 se	 d o ži vl j al a	 i n 	 i zr až al a. 	
R a z lič ne 	 s t a r o z a v e z ne 	 z g odbe 	 in	 lik i	 z a je m a jo	 šir ok 	 spe k t e r 	 č us t v e nih	 odz iv o v 	 na	
smrt	 in	 iz gubo	 sočlo v ek a.	 Es ther	 Grushkin	 (2000)	 je	 v	 disert aciji	 z	 naslo v om	 „Emo-
tions	 and	 Their	 E ff ect 	 on	 the	 Human	 Body	 as	 Depict ed	 in	 the	 Hebr e w	 Bible “	 z elo 	
podr obno	 r azisk ala, 	 k ak o	 so	 s v e t opisemski	 pisci	 z	 deli	 t elesa	 ali	 dr ažljaji	 izr azili, 	 k aj 	
člo v ek	 ob	 posame znem	 čus tvu	 občuti.
4
	 Ug ot o vila	 je, 	 da	 »s v e t opisemski	 je zik	 pri	
opiso v anju	 učink o v	 čus t e v	 na	 t elo	 v ečinoma	 implicir a	 k ulturne 	 vpliv e, 	 v endar	 ima-
jo	pomembno	vlog o	tudi	pr ak tična	opaž anja	pisce v«	(Grushkin	2000,	171).
S v e t opisemsk e	 ž ensk e	 in	 moški	 so	 s v oja	 čus tv a	 ob	 smrti	 bližn jih	 ali	 drugih	 po-
membnih	 oseb	 največkr at	izr až ali 	 s	 posebno	 oblik o 	 ž alov anja,	 ki	 se	 imenuje 	
lamen t acija:
5
	 obič ajno	 z	 besedami, 	 jok om 	 ali	 po v z dignjenim 	 glasom, 	 s	 p salmi	 ali 	
pe smijo	 (z	 g lasbilom	 ali	 br e z), 	 z	 ja v nimi	 ali	 z ase bnimi	 obr e di.	 P og os t o	 je 	 v k ljuče -
v ala 	 molitv e 	 in	 pr ošnje	 k	 Bogu	 z a	 pomoč	 ali	 usmiljenje.	 V si	 ti	 načini	 udejanjanja 	
lamen t acije	 so	 pomag ali	 izr aziti	 zlas ti	 globok o	 ž alos t	 in	 ob ž alo v anje,	 posr edno	 pa	
4 
P odobno	 ug ot a vlja	 Skr alo vnik 	 2022a,	 89–91:	 »Pr esoja	 notr anjih	 člo v eških	 izk ušenj	 v 	 s v e t opisemskih 	
besedilih 	 r azkrije,	 da	 lahk o 	 je ziki	 br e z	 abs tr ak tnih	 izr az ov	 in	 bog a t eg a	 besedišč a,	 k ot	 je	 hebr ejščina, 	
opisujejo	 dejanja	 z	 upor abo	 aluzij	 ali	 sklice v anj	 na	 posame zne	 dele	 t elesa	 (sr ce, 	 us tnice	 it d.)	 ali	 čus tv a	
(ljube z en,	so vr aš tv o ,	it d.).«
5 
Če	 besedo	qînâ	 (na v z oč a	 je	 v:	 2	 Sam	 1,17;	 2	 K rn	 35,25;	 Jer	 7:29;	 9,10;	 Ezk	 19,1.14;	 26,17;	 27,2.32;	 28,12; 	
32,2.16;	 Am	 5,1;	 8,1 0)	 (Blue	 Le tt er	 Bible 	 2024a)	 pr e v ajamo	 z	 ‚ ž alos tink a ‘ ,	 k ak or	 je	 pr e v edena	 v	Sloven-
skem standardnem prevodu	 (1996),	 ne	 z aznamo	 v	 polnos ti	 t eg a,	 k ar	 izr až a	 v	 s v ojem	 iz virnem	 pomenu.	
Ne	 z ajema	 namr eč	 le 	 izr až anja	 globok e 	 ž alos ti	 in	 ob ž alo v anja, 	 t em v eč 	 tudi	 drug e 	 a f ek tivne 	 odziv e 	 na 	
smrt	 ali 	 tr ag edijo ,	 k ot	 so	 je z a,	 obup,	 kriv da,	 frus tr acija	 in	 nemoč.	 P o	 SSKJ	 je	 lamen t acija	 ‚ t o žba ‘ ,	 ‚ t ar-
nanje ‘ ,	 t oda	 tudi	 ti	 besedi	 v seh	 pomeno v 	 ne	 z aobjame t a.	 Z a t o	 bomo	 v 	 prispe vk u	 r aje	 upor abljali	 k ar 	
izposojenk o	 ‚lamen t acija ‘ ,	 ki	 se	 v	 slo v enski	 lit er a turi	 sicer	 upor ablja	 z elo	 r edk o ,	 v endar	 nam	 omog oč a,	
da prvotnega pomena besede qînâ 	ne	z o žimo	z g olj	na	izr až anje	ž alos ti.	

515 515 Ivan Platovnjak - Čustva žalovanja po smrti bližnje osebe ...
tudi	 obup,	 s tr ah,	 samot o ,	 je z o ,	 upanje	 in	 podobno	 –	 k ar	 je	 nar a v en	 odziv	 na	 iz gu-
bo	 bl ižnje	 osebe	 z ar adi 	 smrti	 al i	 r azlični h	 tr ag edij.	 Z	 izr až anjem	 ž alo v anja	 so	 posa-
me zniki 	 ali 	 sk upnos t	 čus tv ene	 odziv e	 na	 iz gubo 	 zmogli 	 pr eobr aziti,	 najti	 t olažbo 	
in	osmisliti	t o ,	k ar	se	je	z g odilo.	
V	 S v e t e m	 pismu	 s t a	 znani	 dv e 	 lame n t aciji, 	 k i	 ju	 je 	 ob	 smr ti	 s v ojih	 bližnjih	 se s t a-
vil	kr alj	Da vid:
a.	 Ob	 smrti	 kr alja	 Sa vla	 in	 njeg ov eg a	 sina	 Jona t ana	 (2	 Sam	 1,17-27)	 je	 Da vid	 izr azil 	
s v ojo	 globok o	 ž alos t	 in	 spoš t ov anje 	 do	 t eh	 dv eh	 sla vnih	 junak ov .	 V	 s v oji	 lamen-
t aciji	 je	 ž alo v anju 	 z a	 Sa vlom,	 ki	 je	 bil 	 ubit	 v	 bitki,	 po z v al 	 tudi 	 Izr aelo v e	 hčer e: 	
»Hčer e	 izr aelsk e, 	 jok ajt e	 z a	 Sa vlom, 	 ki	 v as	 je	 r azk ošno	 oblačil	 s	 škrla t om, 	 z	 zla tim 	
lišpom	v am	je	kr asil	oblek o.«	(2	Sam	1,24) 	
b.	 P o	 Abnêrje vi	 smrti	 (2	 Sam	 3,33-34)	 je	 Da vid	 z apel	 lamen t acijo , 	 v 	 k a t eri	 je	 izr azil 	
s v oja	 najgloblja	 čus tv a	 z ar adi	 t e	 iz gube, 	 in	 poudaril, 	 da	 Abnêr	 ni	 umrl	 k ot	 zločinec, 	
ampak	 k ot	 v ojni	 junak.	 Iz	 vr s tice	 po	 lamen t aciji	 »In	 vse 	 ljuds tv o	 je	 spe t	 jok alo	 z a 	
njim«	 (v .	 34)	 lahk o	 sklepamo , 	 da	 je	 bila	 z ape t a	 sr edi	 v seg a	 ljuds tv a, 	 ki	 je	 s v oja	 ču-
s tv a	ob	t em	izr až alo	z	jok om.
Najbolj	 znane	 so	 lamen t acije 	 v	 K njigi	 ž alos tink, 	 ki	 se	 tr adicionalno	 pripisuje	 pr e-
r o k u 	 Jer emi ju 	 i n	 se	 z ačn e	 s	 t o žb o	 S i on a	 n ad	 s v ojo	 b o l eči n o	 (Ž al 	 1,1-11). 	 Š t e vi l n e 	
lamen t acije	 v	 t ej	 knjigi	 so	 odziv 	 na	 uničenje	 Jeruz alema	 in	 t em plja	 le t a	 586	 pr .	 n.	
š t.	 Izr až ajo 	 globok o 	 ž alos t,	 ob ž alo v anje,	 s tisk o ,	 obup 	 in	 je z o	 ob	 iz gubi 	 drž a v e,	 t em-
plja	in	nar odne	iden tit e t e,	pa	tudi	pr ošnjo	z a	Bo žje	usmiljenje	in	pomoč.
3. Žalost
Grushkin	 (2000,	 72–73)	 poudarja,	 da	 ‚ ž alos t ‘	 v	 S v e t em	 pismu	 z ajema	 globok o	 s ti-
sk o ,	 t esnobo ,	 mučno	 ž alos t 	 t er	 globok o	 in	 neut olažljiv o	 bedo.	 Nak az uje 	 tudi	 obču-
t ek	 iz gube	 ali	 kriv de	 in	 k esanja.	 S v oj	 iz v or	 ima	 v	 sr cu,	 ki	 je	 po g os t o	 prik az ano	 k ot	
sr edišče	 člo v ek o vih	 čus t e v .	 T o	 se	 k až e	 v	 r azličnih	 opisih,	 me t a f or ah	 in	 z g odbah,	 ki	
poudar jajo , 	 da	 se 	 č us t v a, 	 še 	 pose bno	 ž alos t , 	 por ajajo	 g lobok o	 v 	 sr c u.	 Sr c e 	 »v pije «	
(P s	 38,9;	 Ž al	 2,18),	 »t oči	 solz e	 v	 pot okih«	 (Ž al	 2,18)	 ali	 pa	 se	 zlomi	 od	 t esnobe	 (Iz	
15,5;	 Jer	 4,19)	 (Grushkin	 2000,	 51).	 V	 njem	 se	 ž alos t	 do življa	 in	 z adrž uje	 (P s	 13,2-
3).	 K njig a	 pr eg o v or o v	 sr ce	 pog os t o	 opisuje	 k ot	 iz v or	 ali	 sr edišče	 globokih	 čus t e v ,	
tudi 	 ž alos ti	 (npr .	 Pr g	 15,13).	 V	 K njigi	 ž alos tink,	 ki	 vključuje	 ž alos t	 nar oda	 po	 uni-
čenju	 Je ruz alema,	 je	 pog os t o	 omenjeno	 ž alos ti	 polno	 sr ce	 (np r .	 Ž al	 1,22;	 2,18-19;	
5,15.17).	 T o	 čus tv o	 s	 s v ojimi	 solz ami	 in	 po v ešenos tjo	 odse v ajo	 tudi	 oči	 in	 obr az. 	
P salmis t	 po v e z uje	 s t anje	 s v ojih 	 oči	 z	 ž alos tjo ,	 ki	 jo	 do življa:	 »Utrujen	 sem	 od	 v z di-
ho v anja,	 v sak o 	 noč	 obliv am	 s v ojo 	 pos t eljo ,	 s	 solz ami 	 močim	 s v oje	 le žišče. 	 Moje 	
ok o	 je	 ot opelo 	 od	 ž alos ti,	 pos t ar alo 	 se	 je	 med	 vsemi 	 mojimi	 naspr otniki.«	 (P s	 6,7-8) 	
Na	 r azl i čn e	 o b l i k e	 l amen t aci je	 o b	 smrti	 b l i žn je	 o seb e	 n al e timo 	 tu d i 	 v	 n ek a t eri h	
pripov edih	 o	 ž alov anju	 s v e t opisemskih	 ž ena.
6
	 V	 Rutini	 knjigi	 je	 Naomi	 po	 smrti 	
6 
Zanimiv o	 je,	 da	 islam	 t ovr s tne 	 tr adicije	 ni	 pr e v z el.	 Ž ensk e	 z ar adi	 s v oje 	 čus tv ene 	 nar a v e 	 na	 pogr ebih 	
pog os t o	 niso	 na v z oče.	 »N ena v z očnos t	 ž e nsk	 in	 otr ok	 na	 pogr e bu	 izhaja	 iz	 ž e lje 	 po	 z aščiti	 bolj	 r anljivih 	

516 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
mo ž a	 E l i mel eh a	 i n 	 d v eh 	 si n o v ,	 Mah l o n a	 i n 	 Ki l i o n a,	 i zr azi l a	 s v o j o 	 gl o b o k o 	 ž al o s t	 z	
odločitvijo , 	 da	 se	 bo	 iz	 Moaba	 vrnila 	 v 	 s v ojo	 de ž elo	 v 	 Be tlehem.	 Snahi	 Rut o	 in	 Orpo 	
je	 po z v ala,	 naj	 se	 v sak a	 vrne	 v	 hišo	 s v oje	 ma t er e,	 k er	 jima	 sama	 nima	 ponuditi	 ni-
česar	 v eč.	 K o	 s t a	 t o	 slišali,	 ju	je	 pr e v z ela	 v elik a	 ž alos t,	 k ar	 s t a	 izr azili	 s	 po v z dignje-
nim	 glasom	in	 jok om	(Rut	 1,1-1 4).	V	besedilu	 je	po v edano ,	da	s t a	na	t a	način	 k ar	
s v ojo	 globok o	 ž alos t	 pok az ali 	 dv akr a t.	 Nič	 pa	 ni	 omenjeno ,	 da	 bi	 sk upaj	 z	 njima 	
jok ala	 tudi 	 Naomi. 	 T o	 nak az uje,	 da	 ji	 je	 neizmerna	 bolečina	 izpr aznila	 solz e	 in 	 ni 	
mogla	v eč	niti	jok a ti.	
K o	 je	 Rahela	 umir ala	 ob	 por odu,	 je	 no v or ojencu 	 dala	 ime	 Ben-Oni	 (1	 Mz	 35,18), 	
k ar	 pomeni	 »sin	 moje	 ž alos ti«	 (Blue 	 Le tt er 	 Bible 	 2024b).	 T a	 izbir a	 imena	 izr až a 	
oblik o	 lame n t acije 	 (t o žbe )	 nad	 tr agičnimi	 ok oliščinami	 nje ne	 smr ti, 	 nje n	 s tr ah	 in	
globok o	 ž alos t,	 ki	 ju	 je	 ob	 t em	 do življala	 (1	 Mz	 35,16-18).	 V	 S v e t em	 pismu	 je	 Ra-
helino	 ž alov anje 	 simbol	 ma t er e,	 ki	 t o ži	 nad	 iz gubljenimi	 otr oki,	 t er	 bolečine 	 in 	
iz gube,	ki	so	ju	iz gnani	Izr aelci	občutili	z ar adi	s v ojih	gr eho v	(Jer	31,15-16).	
Judit a	 je	 po	 smrti	 mo ž a	 Menaseja,	 ki	 je	 umrl	 med	 ž e tvijo	 ječmena,	 k ot	 v do v a 	
ž alo v ala	 »tri	 le t a	 in	 š tiri	 mesec e«	 (Jdt	 8,4).	 Besedilo	 po v e,	 da	 si	 je	 na	 s tr ehi	 s v oje	
hiše	 nar edila	 šot or ,	 »okr og	 ledi j	 si	 je	 opasala	 r aše vino	 in	 si	 nad ela	 v do v sk a	 oblači -
la.	 P os tila	 se 	 je 	 v se 	 dni	 s v oje g a	 v do v s tv a, 	 r az e n	 ob	 sobot ah	 in	 na	 pr e dv e č e r 	 sobot,	
ob	 mlaju	 in	 na	 dan	 pr ed	 mlajem, 	 ob	 pr aznikih	 in	 sla vjih	 Izr aelo v e 	 hiše.«	 (Jdt	 8,5-6)	
V	 umik u	 iz	 družbe, 	 nošenju	 r aše vine 	 in	 pos tu	 lahk o	 vidimo	 oblik o	 lamen t acije, 	 s 	
k a t er o	Judit a	izr až a	s v ojo	globok o	ž alos t	in	z aupanje	v	Gospoda.
4. Jeza
K adar	 je	 je z a	 v	 St ari	 z a v e zi	 opisana	 z	 delom	 t elesa, 	 se	 k ot	 notr anji	 or g an	 na v aja 	
sr ce,	 k ot	 z unanji	 pa	 nos	 (Grushkin	 2000,	 149).	 Ti	 asociaciji	 z ag ot a vlja t a	 živ e 	 po-
dobe,	 ki	 pomag ajo	 izr aziti	 in t enzivnos t	 in	 nar a v o	 t eg a	 čus tv a	 v	 s v e t opisemsk em 	
besedilu.	 N ajizr azit ejša	 t elesna	 me t a f or a	 z a	 je z o ,	 k o	 je	 opisana	 Bo žja	 je z a,	 je	 po-
v e z ana	 z	 	 ‚nosom ‘	 ali	 ‚nosnic ami‘	 (npr .	 2	 Mz	 15,8;	 P s	 18,8;	 Job	 41,2),	 pri	 čemer	 se	
hebr ejsk a	 beseda	 z a	 je z o	'ap̄ 	 do besedno	 pr e v aja	 z	 ‚nos ‘	 (Blu e	 Le tt er	 Bible	 2024c).	
Čepr a v 	 je	 sr ce	 pog os t eje	 po v e z ano	 s	 čus tvi	 v eselja	 in	 ž alos ti, 	 je	 vključeno	 tudi	 v 	
do življanje	 je z e.	 V	 Pr eg o v orih	 19,3	 je	 t ak o	 na	 primer	 z apisano :	 »Člo v ek o v o	 beda-
š tv o	spodnaša	njeg o v o	pot,	njeg o v o	sr ce	pa	se	je zi	na	Gospoda.«	
V	 St ari	 z a v e zi	 se	 čus tv o	 je z e	 ob	 smrti	 bližnjih	 poja vlja	 manj	 pog os t o	 k ak or	 ž alos t. 	
K adar	 pa	 se	 poja vi,	 ni	 usmerjeno	 na	 smrt	 samo ,	 t em v eč	 na	 ok oliščine	 ali	 z aznane	
krivice,	 ki	 so	 smrt	 po v zr očile.	 Z elo	 z g o v or en	 primer	 je z e	 med	 ž alo v anjem	 je	 z g od-
ba	 o	 smrti	 sino v	 Ajáje v e	 hčer e	 Ricpe,	 Sa vlo v e	 s tr ansk e	 ž ene.	 Med	 vladanjem	 kr a-
lja	 Da vid a	 je	 pr ebiv als tv o	 tri	 le t a	 z apor edoma	 ogr o ž ala	 lak ot a.	 Gospod	 je	 Da vidu	
r azkril, 	 da	 je	 t o	 posledic a	 Sa vlo v eg a	 pok ola	 Gibeonce v .	 K o	 jih	 je	 vpr ašal, 	 k aj	 naj 	
s t ori	 z a	 por a vna v o ,	 so	 z ah t e v ali 	 z a	 usmrtit e v	 sedem	 Sa vlo vih 	 moških	 pot omce v . 	
sk upin, 	 saj	 ti	 obr edi	 v eljajo	 z a	 bolj	 čus tv ene	 in	 občutljiv e.	 P olo žit e v	 pok ojneg a	 v	 gr ob	 bi	 jih	 lahk o	 z elo 	
priz adela,	glasno	jok anje	k ot	posledic a	t eg a	pa	bi	v znemirilo	dušo	pok ojneg a.«	(Jeglič	2020,	882)	

517 517 Ivan Platovnjak - Čustva žalovanja po smrti bližnje osebe ...
Izr očil	 jim	 je	 dv a	 Ricpina	 sino v a	 in	 pe t	 s v ojih	 drugih	 vnuk o v .	 T e 	 mošk e 	 so	 Gibe onci	
obesili	 in	 jih	 pus tili	 nepok opane	 (2	 Sam	 21,1-9).	 Ricpa	 je	 os t ala	 na	 sk ali	 ob	 truplih	
od	 z ače tk a	 ž e tv e	 do	 de žja	 t er	 jih	 v ar o v ala	 pr ed	 p tic ami	 podne vi	 in	 divjimi	 živ almi	
ponoči	 (2	 Sam	 21,10).	 S	 t em	 dejanjem	 ž alo v anja	 in	 z aščit e	 je	 tiho ,	 t oda	 z elo	 moč-
no	 iz r a z ila 	 og or č e nje 	 in	 je z o	 na d	 ne spoš t ljiv im 	 r a v na nje m 	 s	 t e le som a 	 s v ojih	 sino v .	
N je no	 de janje 	 je 	 na	 k oncu	 g anilo	 tudi	 k r alja	 Da v ida.	 V z e l	 je 	 k os ti	 Sa v la, 	 Jona t ana 	
in	 sedmih	 usmr čenih	 t er	 jih	 us tr e zno	 pok opal	 v	 družinski	 gr obnici.	 Ricpa	 je	 t ak o	 z	
v zt r ajnim 	 be de nje m 	 na	 sk ali	 in	 v ar o v anje m 	 t r upe l	 sk o zi	 v se 	 pole t je 	 do	 je se nsk e g a	
de žja	 primer	 pr e tr esljiv e	 mešanice	 ma t erinsk e	 ljube zni,	 ž alos ti	 in	 tihe,	 a	 globok e	
je z e	z ar adi	krivice,	ki	s t a	jo	utrpela	sino v a.
V	 S v e t em 	 pismu	 r azlične 	 lamen t acije 	 pog os t o	 vključujejo	 je z o.	 Čepr a v 	 K njig a 	
ž alos tink 	 ne	 g o v ori	 izr e cno	 o	 smrti	 e ne	 ljublje ne 	 ose be ,	 v 	 lame n t acijah	 izr až a	 ne 	
samo	 globok o	 ž alos t	 in	 ob ž alo v anje,	 t em v eč	 tudi	 je z o	 in	 obup	 z ar adi	 uničenja	 Je-
ruz alema	 in	 trpljenja	 njeg o vih	 pr ebiv alce v	 (Ž al	 1−3).	 Pri	 t em	 lahk o	 z aznamo ,	 k ak o	
pr e ple t e ni	 s t a	 lahk o	 je z a	 in	 ž alos t	 pri	 sooč anju	 z	 iz gubo	 in	 opus t oše nje m.	 K adar 	 je 	
je z a	 izr až ena	 z	 lamen t acijo ,	 omog oč a	 pr eobr azbo	 čus tv ene	 bolečine	 in	 se	 pog os t o 	
pr eple t a	z	ž alos tjo ,	ob ž alo v anjem	in	r anljiv os tjo.
5. Krivda 
V	 St ari	 z a v e zi	 je	 čus tv o	 kriv de	 pri	 ž alo v anju,	 zlas ti	 ob	 smrti	 bližnje	 osebe,	 pog os t o	
z aple t eno	 in	 v ečplas tno.	 K riv da	 lahk o	 izhaja	 iz	 občutk a	 osebne	 odg o v ornos ti	 z a 	
iz g ubo	 ali	 ne uspe ha 	 pr i	 z ašč iti	 ali	 r e še v anju	 um r le g a	 ali	 pa 	 iz	 v e č plas tnih	 e k sis t e n-
cialnih 	 in	 t eoloških 	 vpr ašanj 	 (K r aner	 2023).	 V č asih	 lahk o 	 ž alujoči 	 kriv do 	 in	 t esnobo 	
občuti,	 k o	 r azmišlja,	 ali 	 ni	 bila	 bole z en,	 ki	 je	 po v zr očila	 smrt,	 mor da	 k az en	 z a	 gr eh, 	
ki	 g a	 je	 s t oril 	 sam	 ali 	 njeg o vi 	 pr edniki,	 ali 	 pa	 z a	 ž alit e v	 in	 ne z ados tno	 žrtv o v anje 	
Bogu	(Grushkin	2000,	23–24).
V	 S v e t em	 pismu 	 je	 kriv da	 me t a f orično 	 pog os t o	 po v e z ana	 s	 posame znimi 	 deli 	
t elesa, 	 k ar	 ponaz arja	 globok 	 učinek 	 t eg a	 čus tv a.	 P salmis t	 (38,4-5)	 pr a vi: 	 »Nič	 z dr a-
v eg a	 ni	 na	 mojem	 mesu	 z ar adi	 tv oje	 t og ot e,	 ni	 miru	 na	 mojih	 k os t eh	 z ar adi	 moje-
g a	 gr eha.	 Z ak aj	 moje	 kriv de	 so	 mi	 zr asle	 če z	 gla v o	 k ak or	 t e žk o	 br eme,	 pr e t e žk e	 so	
pos t ale	 z ame.«	 T a	 dv a	 v erz a	 izr ecno	 po v e z uje t a	 v zr ok	 bole zni 	 in	 posledično	 smrti	
s	 k r iv do	 in	 pouda r ja t a , 	 k a k o	 k r iv da 	 č lo v e k a 	 ob t e ži	 in	 iz č r pa.	 T oda 	 p salm is t 	 se 	 z a v e-
da,	 da	 je	 Bo žje	 usmiljenje 	 v ečje 	 k ak or	 njeg o v a	 kriv da, 	 z a t o	 se	 na	 Bog a	 obr ač a	 z 	
besedami:	 »Ne	 z apus ti	 me,	 o	 Gospod,	 moj	 Bog ,	 ne	 bodi	 daleč 	 od	 mene!	 Hiti	 mi 	
pomag a t,	 moj	 Gospod,	 moja	 r ešit e v!«	 (P s	 38,22-23)	 Nik omur ,	 ki	 v	 sebi	 čuti	 kriv do , 	
ni	 tr eba,	 da	 os t ane	 v	 njej;	 v edno	 jo	 lahk o	 izpo v e	 Bogu	 in	 je	 dele ž en	 os v oboditv e,	
poudar ja	 p salmis t	 v 	 P s	 32 , 3 -5: 	 »K o	 se m 	 molč al, 	 so	 moje 	 k os ti	 pos t ale 	 k r hk e	 z ar adi 	
mojeg a	 vpitja	 v es	 dan,	 z ak aj	 dan	 in	 noč	 je	 pritisk ala	 name 	 tv oja	 r ok a, 	 moja	 moč	 je	
oslabela	 v	 pole tni	 vr očini.	 S v oj	 gr eh	 sem	 ti	 dal	 spo zna ti,	 s v oje	 kriv de	 nisem	 prikri-
v al;	 dejal	 sem:	 ›Priznal	 bom	 s v oje	 pr egr ehe	 Gospodu.‹	 In	 ti	 si	 odpus til	 kriv do	 mo-
jeg a	gr eha.«

518 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
Globok o	 čus tv o	 kriv de 	 v 	 s tiski	 neizmerne	 ž alos ti	 z ar adi	 smrti	 otr ok a	 lahk o	 vidimo 	
pri	 Ba tšébi.	 Njen	 otr ok	 je	 bil 	 spoče t	 v	 mor alno	 spornem	 odnosu	 s	 kr aljem	 Da vidom, 	
k o	 je	 bila	 še	 por oče na	 z	 Urije m.	 T eg a	 je	 Da vid, 	 k o	 je	 ug ot o vil, 	 da	 je	 nose č a, 	 da	 bi	
prikril	 s v oje 	 pr ešuš tv o , 	 dal	 ubiti	 v	 boju	 (2	 Sam	 11,1-27).	 K o	 je	 z v edela, 	 da	 je	 Urijá 	
mrt e v , 	 je	 z a	 njim	 ž alov ala	 in	 Da vid	 je	 njeno	 ž alov anje 	 upoš t e v al.	 K o	 pa	 je	 bilo	 mimo , 	
je	 »poslal	 ponjo	 in	 jo	 pripeljal 	 v	 s v ojo	 hišo.	 P os t ala	 je	 njeg o v a	 ž ena	 in	 mu	 je	 r odila 	
sina.«	 (11, 27)	 Gospod	 je	 poslal	 k 	 nje mu	 pr e r ok a	 N a t ana, 	 da	 mu	 je	 r azk ril	 nje g o v 	
t e žki	 gr eh.	 K o	 g a	 je	 priznal	 in	 ob ž alo v al, 	 mu	 je	 po v edal:	 »Gospod	 ti	 je	 tudi	 odpus til 	
gr eh	 –	 ne	 boš	umrl.	 T oda	k er	 si	s	 t em	 dejanjem	 pohujšal	 Gospodo v e	 so vr ažnik e, 	 ti 	
bo	umrl	sin, 	ki	se	ti	bo	r odil.«	(12,13-14) 	
Z elo	 podr obno	 je	 potem	 opisano ,	 k ak o	 se	 je	 pr ed	 otr ok ovo	 smrtjo	 Da vid	 postil, 	 jok al 	
in	 molil, 	 s	 čimer	 je	 pok az al	 s vojo	 globok o	 ž alost, 	 krivdo	 in	 obž alov anje.
7
	 K o	 pa	 je	 izvedel, 	
da	 je	 otr ok	 umrl, 	 se	 je	 »v z dignil	 s	 t al, 	 se	 ok opal, 	 namazilil	 in	 pr eoblek el	 ter	 šel	 molit	 v 	
Gospodov o	 hišo.	 K o	 je	 prišel	 v	 s v ojo	 hišo ,	 si	 je	 dal	 prines ti	 jedi	 in	 je	 jedel«	 (12,20).	 V 	
s v oji	 v eri	 v 	 Gospoda	 in	 njegov o	 usmiljenje 	 je	 našel	 t olažbo	 in	 moč,	 da	 je	 šel	 napr ej	 v 	
življenje.	 T o	 lahk o	 spo znamo	 iz	 njegoveg a	 odgovor a	 služ abnik om:	 »Dokler	 je	 bil	 otr ok 	
živ ,	 sem	 se	 postil 	 in	 jok al,	 k ajti	rek el 	 sem	 si:	 ›K do	 ve,	 ali 	 se	 me	 Gospod	 ne	 usmili 	 in	 otr ok 	
ostane	pri	življenju?‹	 T oda	z daj	je	mrtev .	 Čemú	bi	se	postil?	 Ali	 g a	lahk o	 spet	pripeljem 	
naz aj?	Jaz	pač	pojdem	k	njemu, 	on	pa	se	ne	bo	vrnil	k	meni.«	(12,21-23)
Ba tšéba	 pa	 se	 ni	 mogla 	 pot olažiti	 t ak o	 hitr o.	 V erje tno	 je	 bilo	 njeno	 ž alo v anje 	 z a 	
pr v or ojencem	 močno	 pr eple t eno	 tudi	 z	 občutki	 kriv de 	 in	 ob ž alov anja	 z ar adi	 ok oli-
ščin	 njeg ov eg a	 spoče tja	 in	 r azlog a	 njeg ov e 	 smrti,	 saj	 je	 pr er ok	 Na t an	 jasno	 napov e-
dal,	 da	 bo	 otr ok	 umrl	 z ar adi	 Da vido vih	 gr eho v	 (2	 Sam	 12,14).	 Besedilo	 nam	 po v e 	
samo	 t o ,	 da	 jo	 je	 Da vid	 t olažil	 in	 da	 je	 po zneje	 r odila	 sina	 Salomona, 	 čig ar	 ime	 v	 he-
br ejščini	pomeni	mir	(Blue	 Le tt er	 Bible	 2024d).	Izbr ano	ime	nak azuje, 	da	je	ob	t em 	
sinu	 znov a	 pridobila	 notr anji	 mir .	 Njeg ov o	 drug o	 ime	 Jedidjá,	 ki	 g a	 je	 dobil	 po	 pr e-
r ok u 	 Na t an u 	 (2	 S am	 12,24-25)	 i n 	 p o men i 	 Go sp o d o v	 l ju b l jen ec	 (Bl u e	 L e tt er	 Bi b l e	
2024e),	 daje	 slutiti, 	 da	 je	 z ačutila, 	 da	 Gospod	 ljubi	 tudi	 njo.	 S v e t opisemsk o	 besedilo 	
se	 r es	 bolj	 osr edot oč a	 na	 Da vidov o	 duhovno	 pot	 pr eobr azbe	 sk o zi	 ž alov anje 	 (Celar c 	
2020,	 758);	 in	 v endar	 nam	 Ba tšébina	 z g odba	 ž alov anja	 omog oč a	 vide ti	 pot	 okr e v a-
nja	ma t er e,	ki	je	iz gubila	sina. 	
Dober	 s v e t opisemski	 primer	 do življanja	 kriv de 	 ob	 smrti	 ljubljene 	 osebe	 je	 v dov a 	
iz	 Sar ept e	 (1	 K r	 17,17-24).	 K o	 ji	 je	 umir al	 sin,	 je	 s v ojo	 globok o	 ž alos t	 izr azila	 z	 obt o-
ž ujočimi	 besedami 	 El iju:	 »K aj	 hočeš	 od	 mene, 	 Bo žji 	 mo ž?	 Pri šel	 si	 k	 meni ,	 da	 me	
sp omn i š	 n a	 mojo 	 kri v d o	 i n	 mi 	 u smrtiš	 si na. «	 (17,18)	 Njen e	 b esed e	 i zr až ajo 	 n e	 l e	
v elik o 	 ž alos t	 in	 obup 	 nad	 sinovim	 umir anjem,	 t em v eč	 tudi 	 mešanico	 s tr ahu 	 in	 kriv de, 	
saj	 se	 z a	 sinov o	 s t anje	 čuti	 nek ak o	 odg ov orna.	 T o	 je	 silovit os t	 njene	 ž alos ti	 še	 pov e-
č alo , 	 saj	 se	 ni	 spopadala	 z g olj	 z	 iz gubo , 	 t em v eč	 tudi	 z	 notr anjimi	 s tr ahovi	 glede	 s v o-
jih	 pr e t eklih 	 dejanj,	 ki	 so	 t o	 tr ag edijo	 mor da	 pov zr očila	 –	 njeg ov a	 bole z en 	 bi	 lahk o 	
bila	 Bo žja	 k az en	 z a	 njene	 gr ehe.	 T o	 odse v a	 splošno 	 s t ar oda vno 	 pr eprič anje,	 da	 je 	
lahk o	osebna	nesr eč a	posledic a	posame znik ovih	mor alnih	napak.
7 
T a	 Da vido v a	 lamen t acija	 je	 ubesedena	 v	 njeg o v em	 P salmu	 51,	 ki	 se	 imenuje	 tud i	 ‚ gr ešnik o v a	 izpo v ed‘ .	
V	njem	izr až a	s v ojo	globok o	ž alos t	in	ob ž alo v anje	nad	gr ehom	t er	Bog a	pr osi	z a	odpušč anje	in	milos t.

519 519 Ivan Platovnjak - Čustva žalovanja po smrti bližnje osebe ...
6. Tesnoba in strah
V	 St ari	 z a v e zi 	 so	 čus tv a,	 k akr šna	 s t a	 t esnoba	 in	 s tr ah,	 opisana	 v	 r azličnih 	 k on t ek s tih, 	
vključno	 s	 pr ocesom	 ž alo v anja.	 T o	 so	 še	 posebej	 globok o	 do življale 	 o v do v ele 	 ž ene, 	
ki	 so	 os t ale	 br e z	 ek onomsk e	 po dpor e,	 saj	 so	 bili	 mo žje	 primarni	 skrbniki	 družine.	
Iz gu b i l e	 so 	 n ek a t er e	 p r a vi ce,	 p o v e z an e	 s	 s t a tu so m	 p o r o čen i h 	 ž en sk. 	 Mo ž e v a	 smrt 	
je	 zmanjšala	 tudi 	 njiho v	 družbeni 	 ugled.	 Br e z	 mo ž a	 so	 bile	 manj	 z aščit ene	 pr ed 	
p r a vn i mi ,	 ek o n o mski mi 	 al i 	 cel o 	 fi zi čn i mi 	 gr o žn j ami . 	 T o 	 j e	 l ah k o 	 vkl j u če v al o 	 i z gu b o 	
doma	 ali	z emlje,	 ki	 jo	 je	 imela	 družina	v	 las ti.	 St ar a	 z a v e z a	 sicer	 v sebuje	 nek a t er e	
z ak one	 z a	 nji ho v o	 z ašči t o ,	 k ot	 je	 z ak on	 o	 s v aš tvu	 (5	 Mz	 25,5-10),	 po	 k a t er em	 naj	
bi	 se	 z	 v do v o	 po r očil	 br a t	 pok ojneg a	 mo ž a,	 da	 bi	 mu	 r odila	 po t oms tv o	 in	 ohr anila	
dediščino.	V endar	pa	iz v ajanje	t eh	z ak ono v	ni	bilo	v edno	z ag ot o vljeno.	
P oleg	 v do v	 so	 v elik o	 s tisk o	 t esnobe	 in	 s tr ahu	 do življali	 otr oci,	 ki	 jim	 je	 umrl	 en	
ali	 oba	 s t ar ša.	 V	 5	 Mz	 24,19-21	 je	 z apisano ,	 da	 mor ajo	 Izr aelci	 del	 s v oje	 ž e tv e	 t er	
sad u 	 o l j k	 i n 	 trt e	 p u s titi	 o v d o v el i m	 ( sk u p aj 	 s	 si r o t ami 	 i n 	 tu j ci ),	 d a	 si 	 n ab er ej o ,	 k ar 	
potr ebujejo.	 Pr er oki,	 k ot	 je	 Iz aija	 (npr .	 1,17),	 Izr aelce	 v ečkr a t	 po ziv ajo	 k	 z ag o v ar-
janju	 v do v skih	 pr a vic.	 Očit en	 je	 družbeni	 pomen	 skrbi	 z a	 v do v e	 v	 izr aelski	 družbi,	
ki	 pa	 se	 ž al	 ni	 v edno	 ur esniče v ala.	 V	 5	 Mz	 14,28-29	 in	 26,12- 13	 so	 na v edena	 na-
v odila	 z a	 posebne	 dar o v e,	 ki	 so	 se	 z a	 v do v e,	 sir ot e	 in 	 tujce	 zbir ali 	 v sak e	 tri	 le t a,	 da 	
bi	 »jedli	 in	 bili	 siti«.	 T o	 k až e	 na	 njiho v o	 v elik o	 s tisk o	 in	 sis t ema tično	 z ag ot a vljanje	
podpor e	z anje.
V	 S v e t em	 pismu 	 s t a	 t esnoba	 in	 s tr ah	 pog os t o	 po v e z ana	 s	 sr cem,	 saj	 s t a	 opisana 	
k ot	 v zr ok, 	 da	 sr ce 	 bije , 	 je	 v znemirje no	 ali	 obr eme njeno.	 P s	 45	 prik az uje , 	 k ak o	 lah-
k o	 s tr ah	 in	 gr o z a	 z ajame t a	 sr ce	 in	 t elo.	 V	 P s	 55,5	 ber emo:	 »Moje	 sr ce	 se	 kr či	 v	 moji 	
notr anjos ti,	 smrtni	 s tr aho vi 	 so	 me	 ob šli.«	 T a	 vr s tic a	 naz orno	 opisuje	 p salmis t o v 	
čus tv eni	 odziv	 na	 pr e tr esljiv e	 ok oliščine.	Job	 (3,25-26)	 pr a vi:	 »Str ah,	 ki	 sem	 se	 g a	
bal, 	 je 	 prišel	 nadme, 	 k ar	 mi	 je	 zbujalo	 gr o z o ,	 me	 je	 z adelo.	 Nimam	 miru, 	 nimam 	
počitk a,	 nimam	 pok oja,	 prišel	 je	 tr epe t.«	 Jobo v e 	 besede	 izr až ajo	 globok o	 t esnobo 	
in	s tr ah	ob	š t e vilnih	iz gubah,	vključno	z	iz gubo	z dr a vja	in	otr ok.
V	 S v e t em	 pismu 	 je	 nek aj	 z g odb 	 o	 ž enah,	 ki	 so	 po	 mo ž e vi 	 smrti	 ob	 ž alo v anju 	 do-
življale	 t esnobo 	 in	 s tr ah.	 V do v a	 iz	 Sar ep t e	 (1	 K r	 17,8-24)	 se	 je	 znašla	 v	 t e žk em	 po-
lo ž aju.	 V	 v eliki	 ž alos ti	 s t a	 jo	 na v dajala	 tudi	 v elik a	 t esnoba	 in	 s tr ah	 pr ed	 prihodno-
s tjo ,	 saj	 ni	 v ede la,	 k ak o	 bo	 pos krbela	 z a	 pr e živ e tje	 s v ojeg a	 sin a	 in	 sebe.	 P odobno	
je	 do življala	 v do v a,	 ki	 se	 je	 obrnila	 na	pr er ok a	 Eliz eja	 (2	 K r	 4,1-7),	 k o	se	 je	 po	mo-
ž e vi	 smrti	 znašla	 v	 hudi	 finančni	 s tiski	 –	 in	 pr ed	 gr o žnjo ,	 da	 bodo	 njeni	 sino vi	 z a 	
poplačilo	dolg o v	v z e ti	v	suž enjs tv o.	
P o	 smr ti	 s v oje g a	 mo ž a	 N abala	 je 	 A big ail, 	 da	 je 	 pr e pr e čila	 pok ol	 s v oje 	 dr užine , 	
hitr o	 ukr epala	 –	 k ajti	 Da vid	 in	 njeg o vi	 mo žje	 so	 bili	 z ar adi	 Nabalo v e	 ž alitv e	 r azjar-
jeni.	 Čepr a v	 besedilo	 njeneg a	 s tr ahu	 ne	 opisuje	 neposr edno ,	 je	 očitno ,	 da	 je	 mo-
r ala	 biti	 z ar adi	 ne v arnos ti	 z a	 s v ojo	 družino	 pod	 v elikim 	 pritisk om 	 (1	 Sam	 25).	 Ti 	
opisi	 nam	 omog oč ajo	 z azna ti	 globok 	 vpliv 	 s tr ahu	 in	 t esnobe,	 saj	 bolečino	 z ar adi 	
iz gube	pog os t o	še	po v eč a t a	in	s	t em	ž alo v anje	ot e žit a.

520 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
7. Osamljenost 
V	 St ari	 z a v e zi 	 je	 v	 opisih	 ž alujočih 	 pog os t o	 nak az ano	 čus tv o 	 osamljenos ti,	 zlas ti 	
ob	 ž alo v anju	 po	 smrti	 bližnje 	 osebe.	 Osamljenos t	 se	 lahk o	 k až e	 k ot	 občut ek 	 lo-
čenos ti	 od	 sk upnos ti	 ali	 Bog a, 	 k ot	 občut ek, 	 da	 ž alujoči	 v 	 trpljenju	 nima	 podpor e 	
–	 ali	 pr e pr os t o	 k ot	 pr aznina	 po	 smr ti	 bližnje 	 ose be .	 P salmis t	 t ak o	 Bog u	 izr až a	 s v o-
jo	 osamljenos t 	 in	 se	 nanj	 obr ač a	 s	 pr ošnjo	 z a	 milos t 	 bližine 	 in	 pomoči	 v 	 nesr eči: 	
»Obrni	 se	 k	 meni	 in	 mi	 izk aži	 milos t, 	 k er	 sem	 osamljen	 in	 nesr ečen.«	 (P s	 25,16) 	
Na	 z ače tk u	K njig e	 ž alos tink	 (1,1)	 ber emo:	 »K ak o	samotno	le ži	mes t o ,	 nek daj	pol -
no	 ljuds tv a! 	 P os t alo	 je	 k ak or	 v do v a, 	 v elik ank a	 med	 nar odi.	 K neginja	 med	 okr o žji 	
je	 pos t ala 	 tlač ank a.«	 T a	 prispodoba	 Jeruz alema 	 k ot	 osamljene 	 v do v e 	 ponaz arja 	
globok o 	 osamljenos t,	 z apuščenos t	 in	 pr aznino ,	 ki	 jo	 je	 mes t o	 −	 in	 s	 t em	 njeg o vi 	
pr ebiv alci	 −	 do živ elo	 po	 s v ojem	 uničenju.	 Job	 je	 ob	 izk us tvu	 izjemne	 iz gube	 in 	
trpljenja	 pog os t o	 izr až al	 občutk e 	 osamljenos ti	 in	 obupa	 (Job	 3;	 7;	 10;	 19;	 23).	 V 	
P sa lm u	 1 0 2 	 la hk o	 na jde m o	 v e lik o	 v z diho v 	 osa m e le g a 	 č lo v e k a , 	 k i	 so	 m u	 so v r a ž nik i	
in	Bo žja	je z a	po v zr očili	iz sušit e v	t elesa	(Grushkin	2000,	107).
P o 	 smrti 	 mo ž a	 i n 	 si n o v	 j e	 Nao mi 	 o b 	 ž al o v an j u 	 ču ti l a	 t ak o 	 v el i k o 	 b ri d k o s t	 i n 	 o sa-
mljenos t,	 da	 je	 ob	 vrnitvi 	 v	 Be tlehem	 pr ebiv alcem	 r ekla:	 »Ne	 imenujt e	 me	 Naomí,
8
 
imenujt e	 me	 Mar a
9
,	 z ak aj	 Mog očni	 mi	 je	 poslal	 v elik o	 bridk os t.	 P olna	 sem	 odšla,	
a	 Gospod	 me	 vr ač a	 pr azno.«	 (Rut	 1,20-21)	 Z	 izbir o	 no v eg a	 imena	 je	 v sem	 po v e-
dala, 	 da	 so	 ji	 iz g ube 	 ljublje nih	 ose b	 izpr aznile 	 živ lje nje , 	 k i	 ji	 je 	 bilo	 podar je no	 pr e d	
t em	 (1,2 1),	 in	jo	 napolnile	 z	 neizmerno	 osamljenos tjo.	Z	 no vim	 imenom	 je	 izr azi-
la	 tudi	 tiho	 lamen t acijo	 k ot	 t o žbo	 Bogu, 	 ki	 g a	 vidi	 k ot	 tis t eg a, 	 ki	 ji	 je	 t o	 bridk os t 	
poslal	(1,20).
8. Obup
V	 St ari	 z a v e zi	 je	 čus tv o	 obupa, 	 podobno	 br e z upnos ti, 	 v 	 pripo v edih	 o	 v eliki	 in	 močni 	
ž alos ti	 t er	 lamen t aciji	 omenjeno	 v ečkr a t.	 Občut ek	 br e z upa	 se	 poja vi,	 k o	 posame-
zniki	 občutijo	 v elik o	 t e ž o	 s v ojih	 nesr eč	 ob	 na vide znem	 Bo žjem	 molk u;	 pog os t o	 je	
opisan	 z	 izr azit o	 bar vitimi	 podobami,	 lamen t acijami, 	 fizičnimi	 manif es t acijami, 	
dejanji	in	simboličnim	je zik om,	ki	plas tično	prik až e	globok	vpliv	ž alos ti	in	s tisk e.	
Job	 s v ojo	 neizmerno	 ž alos t	 in	 obup	 ob	 iz gubi	 otr ok,	 služ abnik ov	 in	 bog as tv a 	
izr až a	 z	 besedami:	 »Življenje	 se	 mi	 s tudi,	 pr epus til	 se	 bom	 t o žbi	 nad	 njim,	 g o v oril	
bom	 v	 bridk os ti	 s v oje	 duše.«	 (Job	 10,1)	 Njeg o v o	 spr aše v anje	 o	 namenu	 las tneg a	
r ojs tv a	in	ž elja	po	smrti	odse v a t a	moč an	občut ek	obupa	in	br e z upa	(3,11-26).	
St ar a	 z a v e z a	 ob up	 pog os t o	 po v e z uje	 s	 sr cem,	 v	 k a t er em	 člo v ek	 čuti	 v elik ansk o	
čus tv eno	 in	 duh o vno	 bolečino.	 V	 1	 Sam	 1,10	 vidimo	 Hano	 globok o	 priz ade t o	 z a-
r adi	 ne zmo žnos ti	 spoče ti	 otr ok a,	 k ak o	 je	 v 	 s v oji	 molitvi	 h	 Gospodu	 polna	 bridk os ti 	
8 
Naomi	 pomeni	 ‚moje	 v eselje ‘ 	 (Blue	 Le tt er	 Bible	 2024f ).	 P o	 SSP	 (opomba	 k	 vr s tici	 Rut	 1,20)	 njeno	 ime 	
dobesedno	pomeni	‚moja	ljubk a ‘ .
9 
Mar a	 pomeni	 ‚ gr enk oba ‘	 (Blue	 Le tt er	 Bible	 2024g).	 P o	 SSP	 (opomba	 k	 vr s tici 	 Rut	 1,20)	 njeno	 ime	 do-
besedno	pomeni	‚ gr enk a ‘ .

521 521 Ivan Platovnjak - Čustva žalovanja po smrti bližnje osebe ...
in	 z agr e njenos ti	 v	 sr cu	 silno	 jok ala.	 T udi	 v	 p salmih	 najdemo	 š t e vilne	 opise	 čus t e v ,	
podobnih	 obupu. 	 P salm	 42,5-7	 prik az uje	 sr ce	 o z.	 dušo ,	 ki	 je	 potlačena	 in	 v znemir-
jena:	 t o	 r az od e v a	 s t anje	 ob u pa. 	 Izr az e	 ob up a	 i n	 z apu ščen os ti	 od 	 Bog a	 l ah k o	 r az-
b er emo 	 tu d i 	 v	 b esed ah 	 p sal mi s t a:	 »Mo j 	 Bo g ,	 mo j	 Bo g ,	 z ak aj 	 si 	 me	 z ap u s til ? 	 Dal eč 	
od	 moje	 r ešitv e	 so 	 besede	 mojeg a	 vpitja.«	 (P s	 22,2)	 Z a	 čus tv o 	 obupa	 se	 upor ablja 	
tu d i 	 me t a f o r a	 t emè:	 » Od d al j i l 	 si 	 o d 	 men e	 p ri j a t el j a	 i n 	 t o v ari š a,	 samo 	 t emà	 j e	 še 	
moja	znank a.«	(P s	88,19)
T o	 čus tv o	 obupa	 ali	 br e z upa	 je	izr azila	 v do v a	 iz	 Sar ep t e	(1	K r	17,17-18)	pr er ok u 	
Eliju, 	 k o	 ji	 je	 umrl	 sin.	 Se v eda 	 ni	 do življala 	 občutk a 	 br e z upnos ti	 le 	 z ar adi	 sino v e 	
smrti,	 t em v eč	 tudi	 z ar adi	 s v ojeg a	 neg ot o v eg a	 polo ž aja	 ob	 gr o z eči	 r e v ščini	 in	 lak oti.
9. Upanje 
V	 St ari	 z a v e zi 	 se	 upanje	 –	 v	 po v e z a vi 	 s	 smrtjo 	 in	 ž alo v anjem	 –	 pog os t o	 na v e z uje 	
na	 globok o	 z aupanje 	 v 	 Bo žjo	 suv er enos t 	 in	 v er o	 v 	 Bo žji	 načrt,	 ki	 pr eseg a	 člo v e -
šk o	 r az ume v anje 	 (Ž alec	 2020,	 272).	 T o	 upanje 	 pa	 ni	 le 	 čus tv ena	 t olažba, 	 ampak 	
je	 globo k o	 z ak or eninjeno	 v	 Bo žjih	 obljubah	 in	 z v es t obi	 z a v e zi	 z	 Bo žjim	 ljuds tv om.
E den	 najpomembnejših	 izr az o v	 upanja	 ob	 smrti	 v	 St ari	 z a v e zi 	 je	 upanje 	 na	 v s t a-
jenje	 ali	 duho vno	 nadalje v anje	 življenja	 (Šegula	 2021,	 918).	 Čepr a v	 ni	 t ak o	 izr ecno 	
k ak or	 v	 No vi 	 z a v e zi 	 i n	 n jen i 	 t eol ogi ji ,	 so	 v	 S t ari	 z a v e zi 	 od se vi 	 t eg a	 u pan ja	 vi d ni . 	 V 	
Danielo vi	 knjigi	 (12,2)	 je	 v s t ajenje	 ž e	 jasno	 omenjeno:	 »Mnogi	 izmed	 t eh,	 ki	 spijo 	
v	 pr ahu	 z emlje, 	 se	 bodo	 pr ebudili;	 nek a t eri	 z a	 v ečno	 življenje,	 drugi	 pa	 z a	 sr amot o 	
in	 v ečno	 gnusobo.«	 T a	 v erz	 je	 pr er ošk a	 vizija,	 ki	 omog oč a	 upanje	 na	 v ečno	 življenje 	
po	 smrti.	 Nek a t eri	 p salmi	 izr až ajo	 upanje	 in	 omog oč ajo	 t olažbo	 med	 ž alo v anjem	 s 	
poudarjanjem, 	 da	 Bog	 bedi	 nad	 življenjem	 in	 smrtjo.	 P salm	 23	 opisuje 	 njeg o v o 	
na v z očnos t 	 sr edi	 t eg a	 s v e t a	 –	 k ak o	 Bog	 člo v ek a	 spr emlja 	 tudi	 v 	 najt emnejših	 tr e-
nutki h	 ži vl jenja,	 k ar	 je	 še	 posebno	 i zr azi t o	 v	 vr s tici 	 4:	 »T udi 	 če	 bi 	 hodi l 	 po	 gl obel i 	
smrtne	 sence,	 se	 ne	 bojim	 hudeg a, 	 k er	 si	 ti	 z	 menoj,	 tv oja	 palic a	 in	 tv oja	 opor a,	 ti 	
me	t olažit a.«	Z a v edanje 	t eg a	daje	ž alujočemu	upanje, 	da	v	s v oji	ž alos ti	ni	sam.
Pr er ok	 Ez ekijel	 (37)	 g o v ori	 o	 do lini	 suhih	 k os ti,	 ki	 jih	 Bog	 čude žno	 o živi	 k ot	 sim-
bol	 izr aelsk e	 nar odne	 obno v e.	 T a	 vizija	 me t a f orično	 posr eduj e	 upanje	 na	 obno v o	
in	 v s t ajenje 	 t er	 r az glaša, 	 da	 smrt	 in	 obup	 nis t a	 k onec:	 »S v ojeg a	 duha	 denem	 v 	 v as, 	
da	 bos t e	 o živ eli,	 in	 v as	 spe t	 pos t a vim	 na	 v ašo 	 z emljo. 	 T edaj	 bos t e	 spo znali,	 da	 sem 	
jaz,	Gospod,	g o v oril	in	s t oril,	g o v ori	Gospod.«	(Ez	37,14)
Upanje,	 ki	 g a	 najdemo	 v	 s t ar o z a v e znem	 načinu	 ž alo v anja, 	 t emelji	 na	 v eri	 v	 Bo ž-
jo	 z v e s t obo	 z a v e zi, 	 k i	 se 	 r azt e z a	 če z	 posam e znik o v o	 živ lje nje .	 T ak o	 obljube , 	 k i	 so 	
bile	 dane	 Abr ahamu 	 glede	 njeg o vih 	 pot omce v ,	 izr až ajo 	 z a v edanje	 nepr ekinjeneg a 	
odnosa	 z	 Bog om,	 ki	 se	 r azt e z a	 če z	 g ener acije,
10
	 k ar	 pomeni	 per spek tiv o	 upanja 	
kljub	posame znik o vi	smrtnos ti.
10 
Obljuba,	 dana	 Abr ahamu 	 –	 člo v ek u,	 ki	 je	 upal 	 pr oti	 upanju,	 k ak or	 se	 izr azi	 s v . 	 P a v el 	 (Rim	 4,18)	 –,	 pos t ane 	
ena	 izmed	 ključnih	 t eoloških	 t em	 kr šč ansk o-judo v sk e	 polemik e,	 k asneje	 pa	 k ot	 odme v	 nanjo	 tudi 	 K or an 	
na	Abr ahama	in	obljubo ,	ki	mu	je	bila	dana,	r az vije	s v ojo	las t en	pogled	(K r ajnc	2021).

522 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
V	 pripo v edi	 o	 ma t eri,	 ki	 je	 v	 is t em	 dne vu	 med	 mučenjem	 iz gubila	 v seh	 sedem	
sino v ,	 je	 izr až eno	 upanje,	 ki	 t emelji	 na	 z aupanju	 v	 v s t ajenje	 in	 Bo žjo	 pr a vičnos t	 (2	
Mkb	7).	 Enemu	 od	 sino v	je	r ekla:	»Ne	v em,	 k ak o	 s t e	nas t ali	 v	mojem	t elesu.	 T udi	
v am	 nisem	 jaz	 dala	 duha	 in	 življenja.	 Pr a v	 t ak o	 nisem	 jaz	 ses t a vila	 pr vin, 	 iz	 k a t erih 	
je	 v sak	 izmed	 v as.	 In	 t ak o	 v am	 bo	 Stv arnik	 s v e t a, 	 ki	 je	 iz oblik o v al	 člo v ek a	 ob	 r ojs tvu 	
in	 si	 z amislil	 nas t anek	 v seh	 s tv ari,	 v	 s v ojem	 usmiljenju	 spe t	 podaril	 duha	 in	 življe-
nje,	 k er	 z daj	 sami	 sebe	 pr e zir a t e	 z ar adi	 njeg o vih	 pos t a v .«	 (7,22-23)	 Iz	 t eh	 njenih	
besed	 izž ar e v a	 pr eprič anje,	 da	 bo	 Bog	 njene	 sino v e 	 opr a vičil	 in	 po	 mučeniški	 smr-
ti	obudil	–	t er	da	se	bo	po	smrti	pono vno	lahk o	z družila	z	njimi.	
Čepr a v 	 je	 Naomi	 po	 smrti	 mo ž a	 in	 dv eh	 sino v 	 spr v a 	 občutila	 v elik o	 gr enk obo ,	 se 	
je	 njena	 z g odba	 spr emenila	 v	 z g odbo	 upanja	 z ar adi	 z v es t obe	 snahe	 Rut e	 in	 njene 	
por ok e	 z	 Boaz om.	 T o	 je	 Naomijino	 življenje 	 in	 r od	 o živilo , 	 saj	 se	 je	 v	 t em	 z ak onu 	
r odil	 Obed,	 ki	 je	 pos t al	 dedek	 kr alja	 Da vida.	 Naomijino	 obno vljeno	 upanje 	 je	 r az vi-
dno	 iz	 besed,	 ki	 jih	 je	 slišala	 od	 be tlehemskih	 ž ensk	 ob	 njeg o v em	 r ojs tvu:	 »Ž ene	 so 	
r ekle	 Naomí:	 ›Sla vljen	 Gospod,	 ki	 t e	 danes	 ni	 pus til	 br e z	 odk upit elja!	 Naj	 slo vi	 nje-
g o v o	ime 	v	Izr aelu!	Naj	ti	po življa	dušo	in	v z drž uje	tv ojo	s t ar os t.‹«	(Rut	4,14).
V do v o	 iz	 Sar ep t e	 (1	 K r	 17)	 je	 najpr ej	 pr e tr esla	 gr o žnja	 smrti	 (l as tne	 in	 sina)	 z a-
r adi	 lak ot e,	 a	 sr eč anje	 s	 pr er ok om	 Elijem	 je	 po v zr očilo	 čude ž e n	 pr eobr a t.	 K o	 ji	 je	
sin	 umrl,	 je	 Elija	 z anj	 molil	 in	 deček	 je	 pono vno	 o živ el.	 T a	 Bo žji	 poseg	 ji	 je	 upanje	
po vrnil	in	r azkril,	k ak o	Bog	po	Eliju	skrbi	in	ohr anja	njeno	in	sinov o	življenje.
10. Sklep 
Čepr a v	 je	 ž alo v anje	 ob	 smrti	 bližnje	 osebe	 na	 kr a tk o	 opisano	 le	 pri	 enajs tih	 ž enah, 	
smo	 v 	 naši	 r azisk a v i	 na	 njiho v i	 podlag i	 –	 in	 tudi	 iz	 dr ug ih	 s t ar o z a v e znih	 opiso v 	 r az-
ličnih	 oblik	 ž alo v anja	 –	 lahk o	 prišli 	 do	 globljeg a	 vpogleda	 v	 člo v ešk o	 do življanje 	
t eg a	 s t anja.	 Razkrila 	 se	 nam	 je	 k omplek snos t 	 čus t e v , 	 k ot	 so	 ž alos t, 	 je z a,	 kriv da, 	
t esnoba,	s tr ah,	osamljenos t,	obup,	obenem	pa	tudi	upanje.	
St ar o z a v e zne 	 ž ene	 se	 niso	 iz ogibale 	 nobenim	 čus tv om, 	 t em v eč 	 so	 dopus tile, 	 da 	
so	 bila	 na v z oč a, 	 in	 jih	 izr azile 	 v 	 sk ladu	 s	 s v ojim i	 v e r sk im i	 in	 dr užbe nimi	 obr e di.	 V 	
v elik o	 pomoč	 jim 	 je	 bila	 tudi	 mo žnos t	 upor abe	 r azličnih	 oblik	 lamen t acije.	 Z	 njimi	
so	 lahk o	 z asebno	 in	 ja vno	 pok az ale	 v sa	 čus tv a	 ob	 smrti	 ljubljeneg a	 člo v ek a	 –	 ob	
njeg o v em	 pogr e bu	 in	 po	 njem.	 T o	 jim	 je	 pomag alo ,	 da	 jih	 t ak o	 imeno v ana	 neg a-
tivna	 čus tv a	 nis o	 uničila,	 t em v eč	 so	 jih	 odprla	 tudi	 z a	 upanje	 in	 v eselje,	 s	 t em	 pa	
z a	zmo žnos t	do življanja	polnos ti	življenja	celo	ob	t e žki	bolečini	iz gube.	
Njiho v o 	 r a vnanje	 nas	 lahk o 	 uči,	 k ak o	 naj	 ž alujemo 	 v	 današnjem	 č asu 	 –	 da	 se 	
bomo	 tudi	 ob	 smrti	 bližnje	 osebe	 življenja	 lahk o	 v eselili	 in	 g a	 živ eli	 v	 polnos ti.	 Ču-
s tv o	 v eselja	 pa	 se	 v 	 nas	 ne	 mor e	 por oditi, 	 če	 t ak o	 imeno v ana	 nespr ejemljiv a	 ali 	
neg a tivna	 čus tv a	 potlačimo ,	 t em v eč	 le	 t akr a t,	 k o	 jih	 spr ejmemo	 –	 in	 smo	 jih	 dru-
gim	 t er	 Bogu	 pripr a vljeni	 izr aziti	 na	 način,	 ki	 ne	 uničuje	 ne	 nas	 ne	 drugih	 (Abba t e	
2023),	 t em v eč 	 nam	 pomag a,	 da	 smo	 v 	 v seh	 ok oliščinah	 življenja 	 z anje	 pris tni	 in 	
pr e t očni.	

523 523 Ivan Platovnjak - Čustva žalovanja po smrti bližnje osebe ...
Kratica
 SSP −	 Slo v enski	s t andar dni	pr e v od	S v e t eg a	pisma.
Reference
Abbate, Stefano . 202 3. P a n d e m i c	a n d	D e s a c r a l iz a-
ti o n :	t h e	N e w	Po l i ti c a l	O r d e r	F o u n d e d	o n	t h e 	
B a r e	L i f e.	Scientia et Fides	11,	š t .	1 : 10 5 – 1 20 . 	
h tt p s :/ / d o i .o r g / 1 0 . 1 2 7 75 / s e tf . 202 3. 01 2
Avsenik Nabergoj, Irena .	202 2.	T h e	F o r c e	o f	L o v e 	
a n d	H a t e	i n	t h e	N a r r a ti v e 	o f	J o s e p h	( G e n	3 7 –
5 0).	Bogoslovska smotra 	92,	š t .	5 :8 2 5 – 8 45. 	
h tt p s: / / d o i . o r g /10 . 5 37 4 5/ b s . 92 . 5.11
− − − .	202 3 a .	O d n o s	m e d	S a r o	i n	H a g a r o	v	l u č i 	
j u d ov sk o - ar ab sk e g a 	 k o n fl i k t a : 	 li t e r ar n a 	 an ali z a 	
i n	p o l i ti č n e 	i n t e r p r e t a c i j e	p r i p o v e d i	v	1	Mz	1 6 	
i n	21 .	Anali za istrske in mediteranske študije 
3 3,	š t .	4 : 75 – 9 4 .
− − − .	202 3 b.	Č u s t v a	i n	v r e d n o t e	že n s k i h	l i ko v	v 	
St a r i	z av e zi .	Edinost in dialog	7 8 , 	š t .	2 :	21 – 49 . 	
h tt p s : / / d o i. o r g / 1 0 . 3 4 29 1 / e di n o s t / 7 8 / 0 2 /
av s e n i k
− − − .	202 3 c .	L o v e 	O v e r c o m e s	F ea r	a n d	B r i n g s 	
Fr e e d o m :	T h e	C o u r a ge	o f	t h e	F e m a l e	C h a r a c -
t e r s .	Studia Gdańskie	 5 3:7 –2 1 .
− − − .	202 3 d .	R az v o j	m e t o d e 	s e m a n ti č n i h	p o l j	o b 	
p r i m e r u	h e b r ej s ke g a	p o j m a	r e s n i c e.	Bogoslov-
ni vestnik	8 3, 	š t .	2 :3 39 – 35 7 .	h tt p s: / / d o i .
o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 202 3 /02 / av s e n i k
Blue Letter Bible .	202 4 a .	St r o n g ’ s	H701 5	-	q î n â . 	
Ht t p s : / / w w w . bl ue let t e rbi ble . or g / lexicon /
h 701 5 / n i v / w l c /0 - 1 / 	(p r i d o b l j e n o	1 5.	4 .	202 4 ).
− − − .	202 4 b.	St r o n g ’ s	H 11 2 6	-	b e n - ’ ô n î .	H t t p s : //
w w w . bl ue let t e rbi ble . or g / lexicon / h 1 1 2 6 / n i v /
w lc/ 0 - 1/ 	(p r i d o b l j e n o	1 5.	4 .	202 4 ).
− − − .	202 4 c .	St r o n g ’ s	H 6 39	-	‘ a p ̄ .	H t tp s :/ /w w w .
bl ue let t e rbi ble . or g / lexicon / h 63 9 / n i v / w lc / 0 - 1 / 
(p r i d o b l j e n o	1 5.	6 .	202 4 ).
− − − .	202 4 d .	St r o n g ’ s	H 8 010	-	š ᵊ l ō m ô.	H t t p s : //
w w w . bl ue let t e rbi ble . or g / lexicon / h 8 0 1 0 / n i v /
w lc/ 0 - 1/ 	(p r i d o b l j e n o	1 7 .	4 .	202 4 ).
− − − .	202 4 e.	St r o n g ’ s	H3 0 4 1	-	y ᵊḏ î ḏ y â .	H t t p s : //
w w w . bl ue let t e rbi ble . or g / lexicon / h 3 0 4 1 / n i v /
w lc/ 0 - 1/ 	(p r i d o b l j e n o	1 7 .	4 .	202 4 ).
− − − .	202 4f .	St r o n g ’ s	H 5 2 8 1	-	n ā ʿ ŏ m î .	H t t p s : //
w w w . bl ue let t e rbi ble . or g / lexicon / h 5 2 8 1 / n i v /
w lc/ 0 - 1/ 	(p r i d o b l j e n o	1 8 .	4 .	202 4 ).
− − − .	202 4 g .	St r o n g ’ s	H 4 755	-	m ā r ā ’ .	H t tp s :/ /w w w .
bl ue let t e rbi ble . or g / lexicon / h 4 7 5 5 / n i v / w lc / 0 -
1/ 	p r i d o b l j e n o	1 8 .	4 .	202 4 ).
Bonanno, George A., Laura Goorin in Karin G. 
Coifman.	20 0 8 .	S a d n e s s	a n d	g r i e f .	V :	M i c h a e l 	
L e w i s ,	J ea n n e tt e 	M .	H av i l a n d -J o n e s	i n	L i s a 	
F e l dm an 	 B ar r e tt, u r. Handbook of Emotions ,	
7 97 − 8 0 6 .	N e w	Y o r k ,	L o n d o n :	T h e	G u i l f o r d 	
P r es s .	
Celarc, Matjaž.	2020 .	T e o l o š k i	p o g l e d	n a	s p o l n e 	
zl o r a b e 	v	C e r k v i :	t e o l o š k i	r azm i s l e k 	( 2.d e l). 	
Bogoslovni vestnik 	8 0,	š t .	4 : 75 1 − 7 6 4 .	h tt p s: / /
d o i .o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /0 4/ c e l a r c
Erzar, Tomaž, in Matej Torkar .	20 07 .	R azl i k a	m e d 	
s r a m o m	i n	k r i v d o	t e r	p o v e z av a	s	s t r e s o m , 	
t e s n o b o	i n	d e p r e s i v n o s tj o.	Psihološka obzorja 
1 6 ,	š t .	3 :8 9 – 10 4 .	h tt p s: / / d o i .
o rg / 1 0 .2 0 4 1 9 / 2 0 0 7 . 1 6 .2 3 1
Erzar, Tomaž, Tatjana Rožič, Katarina Kompan 
Erzar, Boštjan Čampa in Vesna Mirt Čampa .	
201 2.	S p r e m l j a nj e 	č u s t v e n i h	izr azo v	v	t e r a p e v -
t s ke m	p r o c e s u :	p r i r e d b a	ko d i r n e g a	s i s t e m a 	
S P A FF	( S p e c i fi c	A ff e c t	C o d i n g	Sy s t e m ).	Psiholo-
ška Obzorja	21, 	š t .	3 − 4 :4 7 −5 6 .	h tt p s: / / d o i .
o rg / 1 0 .2 0 4 1 9 / 2 0 1 2 .2 1 .3 6 8
Giese-Davis, Janine, Karen Altree, Dillon Piemme, 
Suzanne Caroline Twirbutt . 20 0 5.	M a c r o - v a r i-
a b l e s	i n	a ff e c ti v e	e x p r e s s i o n	i n	wo m e n	w i t h 	
b r ea s t	c a n c e r	p a r ti c i p a ti n g	i n	s u p p o r t	g r o u p s . 	
V : 	 J i nn i 	 Har r i g an , 	 R o b e r t 	 R o s e n t h al , 	 K l a u s 	 S c h e-
r e r ,	u r .	Nonverbal behavior in the affective 
sciences: A handbook of research methods ,	
39 9 – 4 45.	O x f o r d : 	O x f o r d	U n i v e r s i t y	Pr e s s .
Grushkin, Esther .	20 0 0 .	Em o ti o n s	a n d	t h e i r	e ff e c t	
o n	t h e	h u m a n	b o d y	a s	d e p i c t e d	i n	t h e 	H e b r e w 	
B i b l e.	D o k t o r s k a	d i s e r t a c i j a .	N e w	Y o r k	U n i v e r -
s i t y.
Iwański, Dariusz .	202 3 .	»Rej o i c e	T h e r a p y« :	C r ea-
ti n g	a n d	S h a p i n g	‚ J o y ‘	a c c o r d i n g	t o	St .	P a u l	o f 	
Ta r s u s .	Journal of Religion and Health	 62 :2 7 4 6 –
2 7 62.	h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 10 07 / s 10 9 4 3 - 02 3 -
01 8 39 - y
Jerebic, Sara, Josip Bošnjaković in Drago Jerebic .	
202 3 .	D u h o v n o s t	ko t	p ozi ti v e n	n a č i n	s p o p r i j e-
m a nj a	s	t e ž k i m i	ž i v l j e nj s k i m i	(p r e ) izk u š nj a m i	i n 	
tr a v mami. 	Edinost in dialog	7 8 , 	š t .	2 :355 − 3 6 7 . 	
h ttp s : / / d oi . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / e d i n os t / 7 8 / 0 2 /je re b i
Jeglič, Urška.	2020 .	N e u j e m a nj a	z	i s l a m s k i m i 	
p r e d p i s i	p o ko p a	p r i	m u s l i m a n i h	v	Re p u b l i k i 	
S l ov e ni j i. 	Bogoslovni vestnik 	8 0,	š t .	4 : 875 – 8 8 5. 	
h tt p s :/ / d o i .o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /0 4/ j e g l i c
Milivojević, Zoran.	20 0 8 .	Emocije: Pomen čustev v 
psihoterapiji .	N o v i	S a d :	P s i h o p o l i s	I n s ti t u t .
Kraner, David.	202 3 .	C o n fl i c t	a s	a	C h a l l e n ge	f o r 	
Pe r s o n a l	G r o w t h	i n	t h e	Ed u c a ti o n a l	T ea m . 	

524 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
Seminare 	4 4,	š t .	1 : 6 9 − 8 1 .	h tt p s: / / d o i .
o rg / 1 0 .2 1 85 2/ se m .2 0 2 3 . 1 . 0 7
Ozbič, Polona.	201 7 .	V l o g a	s p o l a	v	p r o c e s u	ž a l o v a -
nj a	o b	s m r ti	b l i ž nj e g a	d r u ž i n s ke g a	č l a n a .	D o k -
t o r s k a	d i s e r t a c i j a .	U n i v e r z a	v	L j u b l j a n i, 	F i l ozo f -
sk a 	 f ak ul t e t a .
Pate, Tanja.	201 9 .	Kronična bolezen v družini .	
L j u b l j a n a : 	T e o l o š k a	f a k u l t e t a	U n i v e r ze	v	L j u -
b l jani.
Poštuvan, Vita.	202 2.	Po koncu: žalovanje in rein-
tegracija bližnjih po samomoru .	Ko p e r :	Z a l o ž b a 	
U n i v e r ze	n a	Pr i m o r s ke m .
Roszak, Piotr .	201 9 .	S e e i n g	G o d .	T h o m a s	A q u i n a s 	
o n	D i v i n e	Pr e s e n c e	i n	t h e	W o r l d , 	Bogoslovni 
vestnik	7 9 ,	š t .	3 : 7 39 − 7 49 .	h tt p s: / / d o i .
o r g /10 . 3 42 91 / b v2 01 9 /0 3/ r o s z a k
− − − .	202 4 .	W hy	i s	t h e o l o g y	s ti l l	( s o m e ti m e s ) 	
a f r a i d	o f	t h e	we l l - b e i n g	a r g u m e n t ?	Journal of 
Management, Spirituality and Religion 21, 	š t . 	
5 :5 2 4 −53 4 .	h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 5 1 32 7 / bziz 3 8 9 5
Savioz, Armand, in Stephen Perrig .	202 3 .	I l l u m i -
n a ti n g	t h e	N e u r o s c i e n c e	o f	D e c i s i o n - m a k i n g 	
T h r o u g h	t h e	D a r k	N i g h t	o f	J o h n	o f	t h e 	C r o s s . 	
Scientia et Fides	11, 	š t .	2 : 9 − 2 8 .
Skralovnik, Samo .	201 8 .	Po d o b a	A b r a h a m a	v 	
k u m r a n s k i	a p o k r i f n i	G e n e zi	( 1 Q a p G e n ).	Bogo-
slovni vestnik 	7 8 ,	š t .	3 : 707 – 7 20 .
− − − .	202 2 a .	The meaning and interpretation of 
desire in the Bible: the semantic study of hmd 
and ‘wh word fields .	L a n h a m	[ e t c . ] :	L e x i n g t o n 	
b o ok s , 	 cop . 	
− − − .	202 2b.	T o b i t ’ s	Pe n i t e n ti a l	Pr ay e r .	Edinost in 
dialog 	7 7 ,	š t .	2 :2 6 5 – 2 9 1 .	h tt p s: / / d o i .
o r g / 1 0 . 3 4 29 1 / e di n o s t / 7 7 / 0 2 / sk r al ov n i k
Šegula, Andrej.	2021 .	U p a nj e	i n	z a u p a nj e	v	ko n t e-
k s t u	p a s t o r a l n e 	t e o l o g i j e 	v	č a s u	g l o b a l n e g a 	
n e z a up an j a . 	Bogoslovni vestnik 8 1,	š t . 	
4: 91 7 − 924 .	h tt p s: / / d o i . o r g /10 . 3 42 91 /
b v 202 1 /0 4/ s e g u l a
Slovenski standardni prevod Svetega pisma .	
1 996 . 	 H t t p s : / / w w w .b i b li j a .n e t / 	(p r i d o b l j e n o	2. 	
7 .	202 4 ). 	
Slovar slovenskega knjižnega jezika .	201 4 . 	
H tt p s: / / f r a n . s i /	(p r i d o b l j e n o	6 .	7 .	202 4 ). 	
Žalec, Bojan.	2020 .	Re zi l i e n c a , 	t e o l o g a l n e	k r e p o s ti 	
i n	o dzi v n a	C e r ke v .	Bogoslovni vestnik 	8 0,	š t . 	
2 : 2 6 7−2 7 9 .