Političen list za slovenski naroa 7* r^ltl prejemam ▼•!}•: mIo leto ^redplaoan 1& ffid., is pol leta 8 fld., u lietrt leta 4 (id., za en mesec 1 )rid. 40 kr. V »telMlitnel}! pnjeman TelJA: Za oelo leto 12 fld., pol leta 6 fld., i» eetrt leta ■ ffU., M en metec 1 fil. ^ Ljubljani na dom pošiljan veija 1 fld. 20 kr. ve« na leM. Ponunezne številke veljajo 7 kr. Maroinin* prejema •pravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške nlice št 4. Kacnanlla (Inserati) m iprejemajo in velja triitoDna petit-vrsta: 8 kr., 6e se tiska enkrat IS k> »e »e tisan dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanjša Sokoplsl le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniškili alieah h. št. 2, 1., 17. Iihaja vsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob > ,6. uri popoludne. ^tev. SOO. 7 Ljubljani, v soboto 27. decembra 1890. Letiiilt Določilii za Ijiulsko štetje. Kakor ZDauo, bode letos 31. decombra ljudsko štetje v avstrijsko-ogrski državi. Najvažnejše načelo pri tem ljudskem štetji je to, da se mora štetje ravno in jedino 31. decembra držati. Tako strogo se je treba držati tega dne, da se po 31. decembru in pred izpolnitvijo popisne pole rojen otrok ne sme vpisati v popisovalno polo; nasprotno pa se mora po 31. decembru 1890 in pred izpolnitvijo popisovalne pole umrli zapisati v popisovalno poio, in tisti, ki je dne 31. decembra 1890 bil v stanovanji, ne pa več ob dnevu izpolnitve popisovalne pdle, mora se smatrati kot stanujoč v stanovanji. Vsaka stranka v hiši dobi jedno, če je družina velika, več popiso-valnih p6l, in vse rubrike se morajo vestno izpolniti. Lastnik stanovanj je dolžan popisovalno polo zA-se, družino, službujoče osebe itd. ali sam izpolniti ali drugemu to stvar izročiti; na vsak način pa mora lastnik s svojim podpisom potrditi, da je prav in popolnoma pola izpolnjena. Stranke, ki imajo stanovanja na različnih krajih, šteti se morajo le v tistem stanovanji, v katerem so 31. decembra 1890. Posebno važna je tudi ona zahteva ljudskega štetja, po kateri se vsak, ki se štetju odtegne ali napačno poroča, ali sicer ne stori, kar se zahteva pri ljudskem štetii od njega, kaznuje z globo do 20 gld., ali ko bi ne mogel plačati, z zaporom do 4 dni. Vse za izpolnitev popisovalne pole potrebne pismene svedočbe (rojstveni-, poročni-, domovinski listi, službene knjižice, potni listi) morajo biti pripravljeni, tudi po oddaji popisovalne pole, če bi jih zahteval občinski predstojnik ali kak drugi pooblaščen pregledovalec. Izpolnene pole pregledovali bodo na prej oznanjenih dnevih za to pooblaščeni pregledovale!. Zato pa mora biti tiste dni od vstke stranke sposobna oseba pripravljena s pismi in spričevali vseh tistih, ki spadajo k dotični stranki, da bo odgovarjala na vprašanja. Spričevala, ki spričujejo domovinsko pravico so : I 1. Za domačine: Le domovinski listi, delavske, po-I potne ali poselske knjižice, dalje pristojnostni in ob-i činsko pravico podeljujoči dekreti, in pri dvornih, ^ državnih, deželnih in javnih uradnikih, duhovnikih , in javnih učiteljih, ki z definitivnim nameščenjem I dobe domovinsko pravico, dotični dekreti, s katerimi I so bili nameščeni. 2. Za vse, ki imajo domovinsko pravico pod ogrsko krono: popotna spričevala, legi-timacijske karte in pristojnostna spričevala. 3. Za druge inozemce popotni listi; za one iz nemške države tudi izkaznice na Dunaji od nemškega konzulata izgotovljene in domovinski listi izgotovljeni od nemških upravnih oblastev druge instancije. Prepisi od krstnih in porodnih listov se napravljajo v avstro-ogrski monarhiji brezplačno. Za moške domačine, ki so rojeni v letih 1871 do vštetega 1881 (t. j. taki, ki imajo domovinsko pravico v deželah zastopanih v državnem zboru), naj se pridene k vsakej popisni poli izpisek iz rojstvene knjige, ali poverjen prepis rojstvenega lista za vsacega domačina. Večkrat že se je vprašalo, če pomanjkljivost kacega za dokaz potrebnega dokumenta prouzroči t-trogost, ki jo zahteva postava pri ljudskem štetju. Na to je opomniti, da zadostuje, če hišni lastnik ali druh'uski gospodar itd. more dokazati, da si je prizadeval, da bi tak dokument zd-se, za svojega sina ali svojo hčer itd. pri domovinski občini dobil. Ce torej kdo do dneva, ko se mora izkazati, ne dobi dokumenta iz domovinske občine, ta naj bi se izkazal vsaj z recepisom pisma, v katerem je zahteval dotičnih dokumentov od domače občine. Za domačine moškega spola rojene od 1871 do vštetega 1881. I. naj se torej ti reeepisi k popisni poli pridenejo. Pri zakonskih, ki so sodnijsko ločeni, naj se v popisno polo ne vsprejme ne zakonska polovica, jednako tudi ne njej sodnijsko odločeni otroci, če stanujejo ločeni. Osebe, ki stanujejo redno z glavno ali drugo stranko, naj se sprejmejo v zapisno polo tudi tedaj, če so začasno odsotne n. pr. v bolnišnici, na potovanju. Sinovi in hčere, ki še niso polno- letni, naj se vpišejo v popisno polo svojih starišev, da-si tudi žive drugod bodi si začasno ali stalno. Pri starih ljudeh je časih kaj težko določiti rojstno leto in rojstveni dan; ako to ui mogoče, naj se rojstveni dan, oziroma rojstveno leto vsaj kolikor je mogoče natančno določi. Za mnogo ljudij važno določbo ima § 14. zakona o ljudskem štetji. Po tem paragrafu naj se tudi oni državljani naznanijo, o katerih se ne ve, h katerej občini spadajo po domovinskem zakonu. Pri takih osebah naj se v osmi rubriki, kjer je treba zapisati občino, pristavi: po § 14. zakona o ljudskem štetji. S tem smo našteli glavna določila o ljudskem štetji. Treba nam je dodati še predpise, kako morajo šteti vojaška oblastva aktivno vojništvo. K aktivnemu vojništvu prištevajo se vsi v vojni resnično službujoči, če imajo tudi začasen odpust, osebe službujoče pri vojaških oblastvib in zavodih, pri mornarici, deželni brambi in dopolnilni rezervi. Sem spadajo tudi vojaški duhovniki, avditorji, vojaški zdravniki, računski vodje, vojaški uradniki, vojaški živinozdravniki in vsi drugi, ki prejemajo vojaško gažo. Isto tako častniki, zdravniki, živinozdravniki in vojaki, ki imajo opraviti po vojaških konjarnah ; dalje častniki in vojaki, vojaško policijske straže za c. kr. civilna sodišča na Dunaji, v Lvovu, v Krakovem, konečno častniki in vojaki kr. ogrske deželne brambe, ki pa služijo v Cislitvaniji. Vse druge vojaške osebe pri vojni mornarici, mornariške in pri deželni brambi pa razven naštetih niso štete k aktivni vojni. To so: stalno umirovljeni, upokojeni častniki s čakarino ali brez nje, častniki in moštvo rezerve, aktivne dež. brambe in dopolnilne rezerve, ki niso v prezentni službi, vojaški penzijonisti, invalidi, ki ne stanujejo po invalidnih hišah, slednjič častniki in moštvo žandar-merijsko. Vsi ti se morajo gled^ na popisovalno pole ravnati po določilih, ki veljajo za civilne osebe. LSSTEK. Nedeljske misli. XL „.i\tqui tempora labuntur et taeitisque seneseimus annis." Pravijo, da je vsemu jedenkrat konec na svetu, samo časa kolo je brez začetka in konca. Iu ob tem časovnem brezkončnem kolesu, kateremu smo izmerili mi modreci navidezni začetek in konec, stojimo zopet te dni, podajaje si iz minolosti v bodočnost roke. Milijone voščil se bode izrazilo v kratkem in milijon upov v boljšo bodočnost se bode oklenilo številke 1891. Optimisti ne bi bili mi Slovenci, kar je naše največje bogastvo, ko bi ne upali ob poslavljajoči se letnici ničli, da tudi okrogla ničla ni brez konca in da se ž njo poslavlja marsikaj ničnega spomina, ki se je rodil v ujeni ničnosti. Ko bi bil Svittijanec statistik, s kakoršnim se ponašamo Slovenci ua drugem svojem javnem polju, preračunal in dokazal bi natančno po črtah in rubrikah našo socijalno in politiško ničlo poslavljajoče se letnice-ničle, in prepričal bi morda marsikaterega politiškega nestatistika, ali je vplivala bolje letnica-ničla na našo politiško ničlo v minolem letu, ali pa smo samo mi zakrivili, da je bila poslednja v sorodstvu z okroglo letnico. Naj bode, kakor hoče, zgodovinska števila brez ničel skoro niso mogoča in zgodovinskih letnic brez ničel ne more zahtevati niti slovenski optimist, akoravno je bilo večkrat v zgodovini navada, da so bile politiške ničle pod ničlo, pri nas je pa ničla nad ničlo, kar baje toliko pomeni, kakor obresti od ničevnih politiških vspehov. Nevarno in zlobno je skoro baviti se tu doli globoko in „procul politicis" s politično statistiko in z našim .soli" in .haben" koncem ničlaste naše letnice, saj sta si naš politiški „soll" in „haben" tako v nasprotji, da ju tudi najbolj modri narodni knjigovodja ne spravi brez ogromnega našega opti-mistiškega kredita v ravnotežje. Ker že govorimo o ravnotežji, moramo konstatovati, da nam ni zašil g. Dunajevski samo državnega fflošnjička, ki je bil baje doslej podoben da-najidskemu sodu, temveč da hoče spraviti tudi nas g. ministerski predsednik s pomočjo ljudskega štetja v ravnotežje, in sicer na podlagi občevalnega jezika, ki ne izhaja pogosto od naših mater, temveč od naše servilnosti in moške doslednosti. Zaradi tega imamo Slovenci baš zdaj priliko, da izkažemo svojemu „lord-majorju" udano ljubezen in hvaležnost za skrb, in sicer samo s tem, da ostanemo dosledni, kadar pišemo štetvene pole, in ne pozabimo vpisati svojega občevalnega nemškega jezika. To bode tudi brez dvoma prva prilika, da koristimo komu Slovenci s svojo klasiško „Umgangs"-nemščino, namreč vladi, ki se raduje jednega izgubljenega, a zopet vrnivšega se psevdo-nemca bolj, kakor devetindevetdeseterih radikalnih Slovencev, ki o poboljšanji ne čutijo potrebe. Kmalu bodemo vedeli torej, koliko smo se obredih ali shujšali Slovenci v svoji zadnji Taaflejevi zlati dobi in koliko Slovencev se je priučilo nemščine vsaj za „umgang", in koliko jih tolče v obče svojo „novosloveuščino". Sploh se nam bliža bajo d6ba, ko se bode le štelo in zopet štelo. Vlada šteje namreč svoje podložnike po občevalnem jeziku; mi vladine in svoje može po njihovem političnem govoru, in naši gg. poslanci so baje tudi že začeli šteti svoje bodoče volilce po naklonjenem ali nenaklonjenem govoru. Že iz poslednjih vzrokov je primerno, da živimo v ddbi slovenskih železnic. Kamničanje bodo lahko baš te dni po železnici sprejemali svojega poslanca in bodoče poslaniške kandidate, in Notranjci pa na- Rodoljilliiie besede o liiidskeni štetji. še nekaj dnij, in prične se ljudsko štetje, ki bode jako važno za uašo bodočnost. Gre se za zemljo, podedovano po očetih, in ohranjenje našega naroda, zaradi tega naj pozn4 vsak dolžnosti svoje do domovine in naroda. Nijeden narod ni na svetu brez volje božje. Vsak narod ima odkazano mesto od božje previdnosti, da spolnuje svoj posel, odločen mu od Boga. Vsak narod je člen na obsežnem telesu človeštva in ima pravico, da se ohrani kot Člen tega telesa ter zahteva v to svrho pogoje svojega prirojenega razvoja; toda ima tudi dolžnost, da se podredi celoti in v svojo blaginjo sodeluje na tem mestu, kamor ga je postavila božja previdnost, da se zgodovinsko razvija. Narodi so kakor različne veje na deblu človeštva. Narodi so kakor raznovrstne šole za vzgojo ljudstva. Bog je njih izvor in ustanovnik, On je njihov vodja in učitelj. Kakor je isti venec krasnejši, v kojem so povezane raznobojne cvetke, nego oni, kjer so vse jedne in iste barve, istotako je z deželami. Cim več je narodov, tem večja različnost narodov, tem večje tekmovanje med njimi za vse dobro; čim več narodov, tem več je mej zoper razširjenje zla na svetu. Cim več narečij in jezikov, tem več oznanovalcev slave živega Boga, kojemu se izkazuje čast in slava tudi v našem slovenskem jeziku, tudi med našim narodom. Vsak posamičen narod ima pravo do življenja in prirojenega razvoja. Vsak narod ima pravico zahtevati, da se more njegovo narodno življenje, jezik, narodni odnošaji primerno razvijati in se povspeti do potrebne vzvišenosti. Toda nobeden narod tudi nima pravice, da bi druzega podjarmljeval ali mu nasilno kratil pravice njegove, kakor to delajo pri nas Nemci, ki bi nas najrajši ponemčili. Vse drugo se da zopet popraviti, vsaka druga škoda se dd povrniti, samo zemlja ne, kojo so nam ugrabili in izpulili neprijatelji narodnosti naše; samo ta se ne dii več nazaj pridobiti. Ohranimo torej vsaj ta kos zemlje, katero smo podedovali po svojih pradedih. Nikakor ne smemo pripustiti, da bi se nam ljudstvo po kmetih, kakor v zadnji dobi zopet v Domžalah, ponemčevalo z nemškimi šolami. Malo nas je zoper neprijatelje, delujoče v naš pogin; pozdravljen bodi torej vsak, ki se šteje k nam. Ako bode kdo vsled našega prizadevanja obvarovan vsaj v toliko, da pri prihodnjem ljudskem štetji vsaj zatajil ne bode svojega materinega jezika, in v bodočnosti slovenščina ne izgine iz njegove družine, pridobili smo s tem mnogo. Kdo ve, ne postane li kateri izmed njegovih otrok jednoč najvzornejši rodoljub; vzgledov imamo precej. Bog je stvarnik različnih narodov. Bog je radi tega, kakor čitamo v starem in novem zakonu, izkazoval plemenitim ljubiteljem domovine in svojega roda mnoge milosti. Vsakemu je znano, kako je očak Jakob ljubil domovino svojo; ko je namreč moral pobegniti z doma, vrnil se je po letih zopet v očetovski dom, in umirajoč prosil je Se, naj ga pokopljejo v rodni zemlji. In glej, kaj mu obljubi Bog: nV jednem potomcev tvojih bodo blagoslovljeni vsi tvoji rodovi." — Mojzes se je hudo boril za svoj narod; ni se strašil ni moči ui krutosti egiptovskega kralja, lotil se je rešitve ter priboril svobodo svojemu ljudstvu. Judita se je iz ljubezni do domovine in svojega naroda splazila v sovražni tabor ter uničila Holoferna. — Ester je tvegala življenje svoje za narod ter mu izprosila milost. Mnogi proroki branili so domovino in narod proti ničemur-nim kraljem. Najlepši vzgled, kako moramo ljubiti svoj narod, dal nam je božji naš Odrešenik. Dasi jo božji Odrešenik umrl za vse ljudi in jim zadobil večno odrešenje, je vendar pred vsem poiskal zgubljene Izraelove ovce; po domovini je hodil od kraja do da je bilo v preteklem letu v Avstriji brez Ogrskff 3,335.674 šoli pristojnih otrok. Od teh šole ni obiskovalo 21.895 vsled duševnih in telesnih napak, in 365.598 vsled vnemarnosti. Ljudskih šol je bilo 16.688, 415 meščanskih šol poleg 976 zasebnih, torej skupno 18.079 šol. Učiteljev je bilo 44.838 in 13.913 učiteljic. — Kakor te številke govorč, jasna je, da je znoja najboljših mož vreden neprestani boj za versko ljudsko šolo; tu^se gre za vzgojo milijonov avstrijskih otrok, ki bodo v malo letih kot polnoletni državljani odločevali o osodi Avstrije. Deielni »bori. Precej po novem letu se zopet prične delovanje nekaterih deželnih zborov. Češki je sklican dne 3. januarja, dolenjeavstrijski nadaljuje svoje pretrgano zborovanje še pred novim letom in tirolski se snide dn4 8. januarja. V češkem in tirolskem bodo zastopniki različnih narodnostij odločevali o eelokupnosti češke in tirolske dežele. Avstrijska usnjarska zadruga — v kraja in učil; jokal nad trdovratnim Jeruzalemom ! Večinoma se ponesrečijo vsi poskusi ^ ... ' . X 1 TT I- i ' avstrijskih malih obrtnikov, da bi si izkoristili nove ter molil na križi za svoje sovražniKe. Vzlic temu, j obrtne zakone. Na Dunaju so med drugim ustano- da je Izveličar ljudstvo svoje tako ljubil, ni hotel, j vili avstrijsko usnjarsko zvezo, ki je imela oskrbo- da bi bili drugi narodi tlačeni, poniževani in uni- j vati obutev za vojake. Toda kmalu je prenehala s čeni Radi tega ni pošiljal apostolov svojih po svetu ! svojim delovanjem z naslednjo izjavo: „Mali obrt- zoper narode, temveč za narode. „Idite in učite vse ! osnovo te družbe pokazali svojo jedinost ^ , . m , J -J 1 1 •• obžalovati je, da državno vojno ministerstvo družbi narode!" — Te besede so zajedno zakon, koji za ^ ukazovalo potrebnega zaupanja. Določilo je nam- vse bodoče čase določuje namen svete cerkve. Cer- j reč vojno ministerstvo, da se mali obrtniki ne mo- kev Kristova je postavljena med narodi in za na- ; rejo v družbi potegovati za pridobitev kakega dela." rode, ne zoper narode; cerkev je poslana, da bi na- i — Jid' se, da je obrtna novela povsod luknjičasta , • M • I- rr ■ J • J 1 IU da bo le z radikalno preosnovo tega zakona po- rode po jeziku m omiki različne vjedni državi, du- , ^^^^^^^ obrtnikom^. ševno spojila. Sveta cerkev vsprejema vse narode j Prihodnje državnozborske volitve in kot jednakopravne člene v svojo sredo, ne da bi znižanje davkov. Kadar se bližajo volitve v hotela kakemu narodu ugrabiti imetje njegovo ali \ državni zbor, kažejo se vzlasti nemško-liberalni po- rodno zemljo, a tudi tekom časa pridobljenih pravic ! slanci kot najboljše gospodarje državnega premo- I ženja in kot posebne prijatelje davkoplačevalcev. Ob t teh zanje odločujočih prilikah vzlasti radi razvijajo . načrte, kako davke znižati ubogim državljanom. Tak se noče dotikati. Velika je topost razuma in popaCenost srca: svojce zapustiti in se pridružiti tujemu narodu, popustiti svoj vrt, da v njem rasteta trnje in osat, vpreči se pred tuji plug ter obdelovati tujo zemljo in živiti se s tujim sadežem. Vsak ptiček je ponosen na svoje perje, na petje svoje; vsaka cvetka ponaša se s svojo barvo, prirojeno svojo podobo. Samo odpadnik sramuje se, božji prirodi vkljub, svojega jezika, noše, šeg in navad. Kaj je vzrok odpadništvu? Nevednost in večinoma dobičkarija. Odpadniki se zaradi dobičkarije prelivajo kakor svinec v kakoršnikoli podobi ter se hote z zametavanjem svojega jezika in svoje narodnosti prikupiti in se žrtvujejo svojim kruhodajalcem in načelnikom. Oj kako tacega odpadnika osramoti ptiček, ki se prikupuje v zvokih in napevih, katere mu je dal Bog. Ptica se stoprav tedaj priučuje tujim napevom, ko ga je roka človeška pregnala v tesen prostor kletke ali ječe, toda odpadnik to dela zaradi koristi, brez vsega prisiljenja in ujetja, čez strn in drn se žene za dobičkom, da zabi jezik svoj in si osvoji tuj govor! Kar je drevesu korenina, to je vsakemu narodu jezik. Načnemo korenino, posuši se drevo, — vzemi narodu jezik njegov, v kratkem bode izginil med narodi. In če nazivljemo onega samopašnega škodljivca, ki poškoduje drevesne korene, kako moramo penjajo baje vse sile, da se omogoči kmalu tudi Dolenjcem jednaka dobrota in sladkost. Da se jim izpolni ta bratovska želja, osiguruje nas najbolj Jaktum", da ie g. .železniški" poslanec trkal baš v kratkem v Ribnici s šampanjcem na zdravje Dolenjcev, ter se zaklel, da jih ne pohodi prej, kakor s pomočjo železnice, in da na samo železnično obljubo ne sprejme vdrugič svojega mandata. Priliko bodemo imeli Slovenci tudi v bodoče, da se bodemo veselili z veselimi in jokali z otožnimi, kar nam bode toliko laglje mogoče, ker je po sodbi Leonarda da Vinci-ja jok in smeh izražen po jednakih obraznih potezah. Ker se bode kmalu razdelil naš narodni posel tudi za bodočo d6bo, upamo, da tudi mi listkarji ne ostanemo na suhem in s prekrižanimi rokami. In če se nam primeri poslednje, toliko bolje. „Vitam impendere vero", je bilo naše g^slo doslej, in z jednakim jedilnim listom v roki, a pošteno „paprikovanim", prestopimo prag novega leta. Bog daj, da bi se podražila ^paprika" in list-karska čmerika v bodočem letu, kajti kolikor bolj poganja in cvete poslednja, toliko več vlažnosti mora biti na slovenskem podnebju, katero namerava pre-kajati in sušiti s poprom in raznimi pekočimi praški tudi v novem letu Sviftijanec. manever je pričel poslanec Plener, ki je razkladal na Dunaji na nekem shodu, kako naj bi se znižala I doklada za vojsko, uvedena ob času zadnje vojske, a je še sedaj veljavna, dasi imamo že dolgotrajno \ dobo miru. Ko bi bili preteklih šest let kazali nemški liberalci toliko srca do malih obrtnikov, imela bi obrtnijska postava popolno drugo lice ter donašala več sadii za obrtni stan, kakor ga žal ' sedaj veljavna. — Z obljubami ob priliki volitev kandidati niso bili še nikoli v zadregi, i Pastirska okrožnica o narodnostnem vprašanji. Litomeriški škof je za Božič izdal pastirsko okrožnico, v kateri razpravlja vprašanje o ' narodnostnem miru. Med drugim pravi: Cerkev je vsak čas priznala jednake pravice za vsak narod; nikdar ni sile delala kaki narodnosti; cerkev ne dovoljuje samo, ona naravnost ukazuje, ljubiti vsakemu svoj jezik in svojo narodnost, pri tem pa trdi, da je greh ona slepa ljubezen do narodnosti, ki zakriva napake lastnega naroda, in vrlin druzega noče priznati. Vsaka krivičnost in zaničevanje drtigih narodnostij naj jenja, medsebojno spoštovanje in krščanska ljubezen naj zavlada ter donese človeštvu moč in jedinost. i Tiianje driave. ' Rim,. Dne 23. decembra je sprejel sv. oče po stari ' navadi kardinale in prelate, ki so mu čestitali za božične praznike. Na nagovor kardinala-dekana Mo-' naco-la-Valette je odgovoril sveti oče: Zahvaljujem Vas za Vaše želje, s katerimi želite miru sv. cerkvi. Mej temi tolažbami pa čutim britke bolečine, katere stoprav nazivljati škodljivca in pokončevalca narod- ' prizadevajo sveti cerkvi ravno ona ljudstva, ki vži-nega jezika? Takega ne moremo imenovati škod- i vajo še posebne dobrote svete cerkve. Italijanje se - •• , .. , . ... ^ I hočejo bojevati ž njo. S tem menijo, da store kaj dobrega za deželo, a provzročujejo jej bedo, razpad in prihodnjo nesrečo. Najhuje divjajo v Rimu samem, in vendar ne nasprotuje sveta cerkev italijanskemu prestolu, marveč še utrjuje ga." Naposled je izrekel sivolasi Kristusov namestnik iskreno željo, naj bi se vrnila Italija k poprejšnjim dobrim načelom. Rusija. Ruska trgovina si vedno odpira pot nadalje proti vzhodu. Nedavno je namreč kitajski zastopni'c na ruskem dvoru izročil ruski vladi ukaz kitajskega cesarja, vsled katerega smejo ruski trgovci v provinciji Šeng Sy samovoljno kupčevati. Vrhu tega se bodeta osnovala v dveh važnejših kitajskih mestih ruska konzulata, ki bodeta varovala rusko interese. Nemčija. Prihodnji shod nemških katolikov se bode nekda vršil v Gdarskem. Odbor, kateremu so izročene dotične priprave, se je že osnoval in je poprosil visokočastitega kulmskega škofa dr. Red-nerja dovoljenja za zgoraj imenovani shod v njegovej škofiji. Na to prošnjo je odgovoril omenjeni cerkveni dostojanstvenik, da „jako rad" ugodi odborovi želji. ^Zakaj ta shod", pravi škof Redner, „bo povspešil in povzdignil krščanstvo, utrdil versko samozavest in ogrel krščansko ljubezen v moje) škofi|i". Vsekako so taki shodi prevelicega pomena, ki bodo kolikor toliko ovirali propagando pogubonosne socijalne demokracije, ki se je ukoreninila v Nemčiji, kakor nikjer ne s tako silo". Francija. Kake v nebo upijoče krivice'se gode v Francozih redovnikom in redovnicam, raz- Ijivca, temveč morilca naroda. Narod je v velikem to, kar je človek v malem. Kakor ima človek telo in dušo, istotako ima narod telo in dušo. Kar je pri človeku telo, to je pri narodu dežela ali domovina, in kar je pri človeku duša, t.j. narodu — seveda v prenešenem pomenu — govor ali jezik. Jezik je tedaj duša naroda; kedor hoče vzeti narodu jezik in mu dati zanj druzega, bilo bi toli, kakor vzeti človeku dušo in mu jo nadomestiti z drugo. Da bi kdo narodu dal največjo svobodo, za to bi mu pa vzel jezik, pomeni toli, oprostiti sužnja spon, za to mu pa odrezati — jezik! Radi tega je naša dolžnost, da pri prihodnjem ljudskem štetji na vprašanje, kateri je naš občevalni jezik, pred vsem svetom priznamo: Naš občevalni j ezik j e sl ov e n sk i 1 Isti jezik, v kojem medsebojno občujemo — dasi umejemo nemški in v svojem poklicu govorimo nemški z Nemci — katerega so nas učili roditelji naši in v katerem govorimo s svojimi stariši, sorodniki, otroci, isti jezik, v katerem molimo Boga in ki je spojen z našim mišljen-jem in čutstvom! _ Politični preprled. v Ljubljani, 27. decembra. ll^otran)*^ detel«. Statistični podatki o Soli. Iz najnovejših poročil statističnega osrednjega odbora posnamemo, (Dalje Y prilogi.) Pinloga 396. žtev. „Slovenca" dii6 37. decembra 1890. vidi se tadi iz tega, da se mnogi redovi nameravajo izseliti s Francoskega ter tako odtegniti sovraštvu framasooskib republikancev. Neki francoski list po-roč« namreč, da je prednica francoskih usmiljenih sester povprašala sv. očeta, kako naj se obnaša red proti Brissonovemu predlogu. Brisson je namreč v zbornici predlagal, da naj se po vseb francoskih bolnišnicah nastavijo namesto redovnikov posvetni ljudje. Papež je pa odgovoril, naj ostanejo usmi-ijenke na Francoskem, in kardinal Kampolla je v tem smislu pisal prednici imenovanih redovnic. Soioa. Novoizvoljeni ud zveznega sveta, Frey, bo prevzel vojaške zadeve, zvezni svetnik Hauser, ki je dosedaj vodil ta oddelek, bo prevzel fiuančne in carinske zadeve. Drugi oddelki ostanejo pa pod vodstvom dosedanjih državnikov. Belgija. V Belgijskih delavskih krogih vlada velika nezadovoljnost, vzlasti rudarji so močno vznemirjeni. Na vsak načiu zahtevajo boljše delavske pogoje in povijanje zaslužka; zakaj dobro vedo, da je letošnje leto vrgel premog nenavadno lepe denarje, ki pa so prišli vsi v žepe samopašnih delodajalcev, katerim so ubogi podzemski trpini le živi stroji, slflieči jim denar v zaduhlih prostorih noč D dan. Izmed vseh delavcev godi se vsekako rudarjem največja krivica, odtod njihovo gibanje. Anglija, Pri volitvah v Kilkennjji, ki so so vršile 32. t m., zmagal je torej, kakor se je že brzojavnim potom poročalo, kandidat protiparnellove stranke, Henessj. Pri tej priložnosti so poroča iz Irske, da je več sto irskih žena podpisalo proti Par-nellu naperjeno adreso, v kateri pravijo: Nesrečna Irska! Da je morala Vaša roka prizadeti ji nov udarec. V vsi svoji bedi se je vedno bolj, kakor vsak drugi kamen v njeni kroni svetila čistota njenih hčeril, spoštovanje svetih družinskih vezi. In Vi, brezsrčni samosilnik, ki ste hoteli zadušiti javno mnenje. Vi brezsrarani skrunitelj družinskega ognjišča, Vi, ki ste izdali svojega prijatelja. Vi naj bi bili vodja Irske? Ne, nikakor ne! Rajši se uklonimo smrtnim sovražnikom Irske, rajši postanemo sužnji, rajši umremo, kakor da bi šli pod zastavo voditelja, ki smo ga časih strastno ljubili, ki je pa zdaj one-čaščen globoko pal! Dnevne novice. (Misijonarja iz Afrik6 v Ljobljsni.) Kakor smo poročali, predavala sta minoli teden v Zagrebu misijonarja iz Afrike o. Ksaver Geyer in o. Daniel Sorur Phari to Den, ki se vračata s potovanja po Nemčiji in Avstriji v Afriko. Prihodnji torek pa bodeta predavala o suženjstvu ob Nilu tudi v Ljub Ijani, in sicer v dvorani rokodelskih pomočnikov v Poljskih ulicah. — Začetek predavanja je ob 7. uri ivečer. Vstopnice dobivajo se v .Katol. Bukvami", in sieer velja prvi prostor 60 krajcarjev, drugi pa 40 krajcarjev. — 0. Daniel je zamorec, rojen iz rodu »Dinka' ob Belem Nilu, kjer je naš rojak dr. Knoblebar ustanovil misijonsko postajo Svetega Križa. Kot desetletnega dečka so ga Arabci ujeli in ž njegovo družino odvedli v suženjstvo. Dve leti j« služil kot suženj v hiši nekega Arabca v Kordo-fanu. Leta 1872. uteče svojemu gospodarju io pri-beži b katoliškim misijonarjem v El-Obeidn, bil tam i. 1874. krščen, pozneje se je sedem let učil bogoslovja T zavodu .propagandi" v Rimu in štiri leta v Beynitu v Siriji. Leta 1887. je bil v Kaira posvečen v duhovnika. Duhovnikov, rojenih zamorcev, kakor P. Daniel, je le malo število. Govori latinski, francoski, italijanski, arabski, precej dobro nemški in angleški. Misijao, kjer delujeta imenovana misi-}'onarja, je apostolski vikarijat v srednji Afriki pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva. (Uboj Podkloitrom.) Kakor smo poročali, vršila se je 23. t. m. pred porotnim sodiščem v Celovca obravnava proti M. U 1 b i n g u , ki je bil zatožen zaradi znanega uboja dn^ 24. julija, ko je bil liberalni volilec S o j e r z nožem smrtno ranjen. Za-toženec Ulbing, katerega je zagovarjal odvetnik dr. Tavčar, bil je t 11 proti 1 glasa obtožbe oproščen in le na 14 dni zapora obsojen zaradi telesne poškodbe volilca Cajnarja. (.Ljubljanskega Zvona") dosedanji lastniiii in založniki (Pr. Leveč in dr.) so, kakor čujemo, prodali list .Narodni Tiskarni". Vrednik mu bode g. F u n t e k. (Častno diplomo) je izročila včeraj depoiUcija deželne zaveze kranjskih gasilnih društev (gif. Doberlet, K. Ahčin, Hinterlechner, Adlešič, Petrič, Verbič in Juvančič) gosp. ces. svetovalcu J. Murnika, ki je prvi imenovan kot častni član zaveze v priznanje zaslog za gasilna društva na Kranjskem. (Gospod Anton Foerster), velezaslužni naš skladatelj in dirigent v tukajšnji stolnici, praznoval je letos petindvajsetletnico svojega delovanja na glas-beoetu polju. Leta 1865 namreč o Velikonoči je vodil prvič v senjski stolnici novi pevski zbor. Nedavno pa je praznoval tudi svojo srebrno poroko. Tem povodom je njemu in blagi gospej soprogi njegovi pevski zbor tukajšnje čitalnice poklonil krasno srebrno kupo z adreso. Še mnoga leta! (Občni zbor ljubljanske čitalnice) vršil se je včeraj v čitalnični dvorani; zbralo se je nad devetdeset plačujočih in izvršujočih članov. Predsednik g. dr. vitez Bleiweis omeni, daje odbor v zadnji seji sklenil sprejeti odpoved g. Souvana in da se je mnogoletni in velemarljivi tajnik g. Evgen Lah odpovedal tajništvu in odborništvu. Namesto g. tajnika je kot namestnik poročal g. Fr. Drenik ter mej drugim omenil, da se je vsled neprijetnih dogodkov dvakrat sklical izredni občni zbor. V obeh slučajih je društvo imelo škodo. Ko je g. Drenik prečital tudi blagajnikovo poročilo, pričela se je debata o sklepu odborovem, da se odpovedo čitalnični prostori. Na vprašanje g. Hribarja g. dr. Gregorič obširneje pojasni vzroke odpovedi, katerih poglavitni je ta, da čitalnica nima nobene pogodbe z lastnikom hiše, ki društvo kadarkoli posadi lahko na ulico. Dalje tudi več ne zadoščajo prostori sedanjim razmeram. Gosp. J. Hribar predlaga, da društvo še ostane v dosedanjih prostorih. Gosp. Ravnikar predlaga, naj odsek petih članov predela društvena pravila. Oba predloga sta obveljala. Nato izjavi g. dr. Gregorič, da ne sprejme zopetue izvolitve v odbor. Pri volitvi je bilo oddanih 37 glasov. Dobili so gg.: Dr. vitez Bleiweis 37 glasov, prof. Gerbič 36, Fr. Drenik 35, dr. Hudnik 34, dr. Fr. Zupane 34, Alfred Le de ni g 33, A. Zagorja n 33, J. Paternoster 32, Fr. Petrič 27, Ka-dilnik 25, Rozman 25, dr. Franko 24, P. Kajzelj 24, dr. Triller 23, Križaj 18. Razven teh so dobili gg.: A. Skaber n^ 14, J. Hribar 12, E. Lah 12, A. Trstenjak 10, Fr. Soss 12, dr. Gregorič 7, dr. Tavčar 1 glas. (Umrla) je včeraj popoldne gospodična Antonija Kušar, sestra gospe Souvanove. Zadela jo je kap, idočo na sprehod v Latermanov drevored. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldni z mestnega trga St. 2. N. v m. p.! (Imenovanje.) Finančno ravn. za Kranjsko je imenovalo kancelista g. L. Rotha oficijalom in računskega podčastnika g. J. Štam carja kance-listom. (Deielni odbor kranjski) je v seji dne 12ega t. m. podelil ustanove učencem in učenkam c. kr. strokovne šole za lesno industrijo in umetno vezenje. Ustanove so dobili: J. Grum, Razpotnik, K. Teichler, A. Trpin, J. Vole, A. Crnologar, V. Osana, A. Črne, A. Rovšek, H. Bajuk, R. Nakrst, J. Bajuk in Fr. Juh, dalje učenke M. Kavčič, R. Koželj, M. Berlan, J. Jaklič, J. Repše, M. Jerše, Fr. Kos, E. Osvald. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je vesela družba v Cerkljah podarila 3 gld. z namenom, da se odkupi voščil za praznike in novo leto. (Odlikovanje.) Gospod Janez Flucher, občinski načelnik pri sv. Petru nižje Maribora, je dobil od presvetlega cesarja srebrni križec za zasluge s krono. G. Flucher opravlja že 40 let posel občinskega načelnika v tej občini. (Tiskovne razmere na Hrvatskem.) Da nam hrvatski opozicijski listi vsled pogostih konfiskacij dohajajo z belimi lisami dan pozneje, je nekaj navadnega, pa tudi denarne kazni so jako visoke. Tako je „Obzorova" uprava v ponedeljek plačala 700 gld. kazni, poleg tega bode še vrednik sedel nekaj tednov. V ponedeljek je bil .Obzorov" vrednik g. Pečnjak I zopet obsojen na dva meseca zapora, list pa na i 2500 gld. denarne kazni. Včeraj je bil urednik zopet I poklican pred sodišče. j (N&rodna čitalnica v Ptnji) ima dne 6. janu-I varija 1891, ob 6. uri zvečer v .Ndrodnem domu" redni občni zbor z nastopnim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Porodilo blagajnikovo. 4 Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlog za premembo dmHvenih pravil. 7. Slučajui predlogi. (Trf;evoi v Celji) so nekda vsled sklepa tadi včeraj v praznik sv. Štefana imeli prodajalnice zaprte. Posnemanja vreduol (Velehradska župnija) na Moravskem — sloveča božja pot k slovanskima blagovestnikoma — je bila včeraj izročena oo. jezuitom; njih predstojnik je č. g. o. E. Vostatek. Prideljenih mu je 6 duhovnikov, 3 kleriki in 5 bratov lajikov. Raznoterosti. — Oljkina in trsna kultura vCrni Gori. Knez Nikolaj je nedavno zaukazal, da mora vsak črnogorski vojščak iz onih pokrajin, kjer vinska trta Iabk6 rodi. to leto dvesto trt vsaditi; nadalje mora vsak brigadnik 20, vsak bataljonski poveljnik in podpoveljnik 10, vsak častnik in zastavonosec 5, vsak četovodja dve oljki in vsak korporal jedno oljko vsaditi. Vsled nadaljnega knezovega ukaza bode vsakdo, ki prostovoljno vsadi še 200 trt, oproščen za deset let vsega davka. — Dinamitni topovi. V obrambo svojega obrežja nameravajo Angleži omisliti si dinamitue topove in so si že naročili v Ameriki šest takih topov, vlitih po zistemu ruskega generala Rapijeva. — V pragozdu gladu umrli. Iz Kajena, fraucoske kazenske naselbine, je pobegnilo nedavno 150 kažnjencev. Razven malo izjem pomrli so vsi gladu v pragozdih. — Stroj, nadomestujoč črkostavce. Neki ameriški list poroča, da so se imenovani stroji, odkar so jih uvedli v nekatere tiskarne, že tako izboljšali iu popolnih, da bodo s pričetkom leta 1891 taki stroji stavili vse večje novojorške liste, kakor: .Sun", .Times", .World", .Herald" itd. — Stčcker bo dobival letne pokojnine 3800 nemških mark. V najlepšem berolinskem predmestji si je kupil lepo vilo, kjer hoče nadalje živeti. — S i C v o 1 o 1 s i C j u b e o I O zadnji seji berolinske šolske konference se poroča ta-le dogodek, s katerim je nemški ce.sar iznenadil bogočastnega ministra Gosslerja. Minister Gossler je dobil namreč v konferenčni sobi njemu podarjeno doprsno podobo cesaria Viljema IL, z lastnoročnim cesarjevim podpisom: .Sic volo! sic jubeo!" — (Tako želim, tako zapovedujem!) — Navedene besede se glas^ v šesti Juvenalovi satiri: .Hoc volo, sic jubeo; sit pro ra-tione voluntas," — (.to hočem, tako zaukazujem: vzrok nadomeščaj voljo!") Vsekako je hotel nemški cesar s tem povedati bogočastnemu ministru Goss-lerju, da se po njegovih načelih vravna viSje šolstvo. — Sv. oče, Leon XIII. pripravil je za Božič nagovor, ko so mu kardinali čestitali. Pri tej priložnosti je odgovoril papež na italijanski prestolni govor ter dokazoval, da sv. katoliška eerkev ni sovražna Italiji. — Ruska vlada je naročila na Francofiketn mnogo pušek malega kalibra za ruske čete. Patrone same bodo pa izdelali največ v Rusiji. V ta namen je poslala francoska vlada vojaške iožeuerje na Rusko, in sicer mej drugimi Maissina. — Ubog bivši kedive. Iz Carjigrada se poroča: V preteklem letu je daroval sultan bivšemu kedivn (sultanovemu namestniku) Ismailu palačo v Carjigradu, ki je stala več ko 600.000 gld. Sultan je dal palačo popraviti, a Ismail-paša je opomnil, da se ne more nastaniti v palači, ker — si ne more omisliti potrebne hišne oprave. Kakor se poroča, podaril je sultan v ta namen Ismailu še 120.000 goldinarjev. — Angleške princesinje — nmetalne kuharice. Iz Londona se poroča: Božični čas je za hčere in vnukinje angleške kraljice Viktorije čas vstrajnega kuhinjskega dela. Kraljica je dala svoje hčere že v nežni mladosti v velike kuhinje, da se nauče kuhati. Pečenko, močnate jedi nmejo angleške princesinje kaj izvrstno pripravljati, in kadar pride božični čas, tedaj pokažejo veliko vstrajnost pri dehi. Onda pomagajo peči in kuhati božične kolače in druge jedi, katere se delijo potem med uboge. Telegrami. Lvov, 27. decembra. Pri občnem zboru mladorusinskega političnega društva „Narodna Rada," katerega sta se vdeležila tudi metropolit Sembratovič in grško-katoliški škof Pelesz, razvil jo Romanczuk že v deželnem zboru naznanjeni program in označil politično zahteve mladorusinske stranke. Shod je pritrdil pojasnilu ter Romanczuka zopet izvolil predsednikom. Budimpešta. 27. decembra. Sekcijski načelnik Szogyenyi je imenovan ministi-om na Najvišjem dvoi-u. Dotični razglas objavi uradni list jutri. Kakor se čuje, dobi dosedanji minister Orczy povodom svojega odstopa čast uajvi.šjega komornika. Berolin, 26. decembra. Sultan sanzibarski dobi jutri v Londonu odkupnino za otok; potem bode državni komisar v imenu cesarjevem proglasil tamošnje obrežje kot nemško-afričansko posest. Rim, 20. decembra. Prefekt v Palermu je sporočil Gregoiru, da mora takoj zapustiti Italijo, (iregoire je delal propagando za anar-. histe. Rio de Janeiro, 2(1. decembra. Brazilijska vlada je sklenila zapleniti posestva grolioe Eu, hčere bivšega cesarja. Vremensko Nporočilo. Umrli no: 23. decembra. Ana Vertnik, čevljarjeva hiM, 1 leto, 10 mesecev. Mestni trg 9, rliaebitis. — Marija Mark, tapetar-jeva vdova, 67 let. sv. Petra cesta 42, jetika Minil je avNtro-oi^erMke banke dno 23. decembra 1890. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 428,578.000 (+ 2,141.000) » 244,572.000 (- 1 «2.000) » 157,409.000 (+ 1,533.000) 33,790.000 (+ 4,235.000) a > ^Cai Stanje gg -------V«ler Vreme 1 opazovanja | ____[_ ~I 7. u. zjut.I 733 0 —4 5 si. szap. "oblaSno ~ 24 2. u. pop. 733-5 0-0 „ " „ ^^ 9. «. zvel 73.5 5 -2-0 ! ____ 7. u. zjut. 737 (5 —2 8 brezv. oblačno 2o 2. o. pop. 738 4 -10 „ „ 0 00 9. u. zvec. 740 7 —2 0 si. vzh Kovinski zaklad Listnica „ Lombard „ Davka prosta bančna rezerva gld. 24,644.000 (— 3,865.000) isrednja temper.itura obeh dni —1[9°, in —19°, za O ?" in 0-9° pod normalom. ]>iina|Nka borza. (Teleirraiično poročilo.) 27. decembra. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. 30 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16* „ 89 „ 45 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 107 , — „ Papirna renta, davka prosta......101 , 85 ,. Akcije avstr.-ogerske banke...... 983 „ — , Kreditne akoije.......... 303 „ 90 „ London.............114 „ 15 „ Srebro ...............^ _ „ Francoski napoleond.........9 „ 05 „ Cesarski cekini........... 5 „ 43 „ Nemike marke.........' .56 „ 15 „ Josip Kušar naznanja v svojem in v imenu sester Uršule omož. Souvan, Marije vdove Matajc, Marjete omož. Jamšek, Ivane m brata Matije tužno vest, da je iskreno ljubljena sestra, gospodičina Antonija Kušar, zasebnica, danes popoldne ob 1. uri, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po tiratkej boleoi»o<'^fi, po xel I4 I IIDIIIVI^r glicerinova zobna krema po . . . HillilFl/^Fll (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe F. A. Sargov sin & oomp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. (9) Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6c2y ja. „pri sv. Frančišku", (ob jednem kemična to>arna). V., Ilunds-thurm-trasse 113. (11) Nepresegljivo za zobe LsaMia nstoa voHa aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 60 kr. II. saliciliii iM pašel | splošno priljubljen, uplivajako okrepčevajoče ter ohranuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna llbaldpl.Trnkdczy diplomovani posestnik lekarne In kemik, poleg mestne hISe v Ljubljani. 9 2)ošto izvršujejo. "aOt ' Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czy-ja, ,.pri zlatem levu", VllI.. .losefsliidtcrstrasfc 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czy-ja, „pn Radeekiju", III., Radetzk.vplatz 17. ItS" Zunanja naročila se s jtrv St. 23.00». Vabilo. (3-3) Že [DDOgu let opružčajo se blagotvoritelii ic-Btitauia ob njv> št. 5 tiskarsko stroko spadajoča naročila (10-1) lekarna na Dunaji, I., Siiig;epsti'^xsse stev. lo. Ki-i oiKtilno Iti-otjljiei«, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, inno^n zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravil,i. — Od teli kro;iljic velja; 1 ikatljica S 15 krogljlcami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljlcaml 1 gld. 5 kr., pri nelVankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Čo se naprej pošlje denar, velja s poštnin« prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 2.5 kr, 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev .5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) f Prosi se, da se ziilitevnjo izreciKK „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J, Pserhofer in sicer v i^f rudeči barvi. Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonfek 40 k .. s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok. proti kataru, hripavosti, kri-evitemu kašlju itd. 1 steklenica .50 kr. Ameriška inaža za [jrotin, i gu. 20 k,. I VaŠek J)roti jjotenju n()g', cena ška ljiei 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za ii|'nŠ(K 1 tlakon 40 kr, 9 frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kapljice), rtETi^'"'"' Angleški čudežni halzain, i stckienica bo kr. Fijakarski jirašek. proti ka lju itd. l škatljlea 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. ^rannochinin-pomada f " ,-p-evanje rasti las, l škatljlca T"''nivni"/.>lii; P"'"''- Steudel-», domaČe sred-tvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. Lnivcizaini odiiz ; fr»nk. pošnjat. 75 kr. TTnivurviln.i /.icti"Iii.i cvj A. W. Bullrlch-a. Izvrstno domačo zdravilo proti vsem posle- Univeizalna čistilna sol dicam slabega preb»vljcnja. 1 paket 1 gid. Kazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijsk h časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-eevtično specijalitUe in fe vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. j/^ Poilljatve po poiti zvršu se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Sf^ Če se denar naprej poilje (najbolje po poitnej nakaznici). Je poštnina dosti nižja nego pri poiiljatvah s povzetjem. Zgoraj imenovane spetijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. Piccoli-Ju. P. P8ERH0FER-ja ifiS Zobozdravnik , Schvveiger Htsilllljo } liotel,,Stalit U ieii'* (pri Maliču) štev. 23 in 24, II. nadstropje. ^ Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure ' dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9. k do Vjl- tire. ■ Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravnistvu. Najboljše plombe, po barvi i zobem prikladne. (19) ' Za v,sa tlela fie Jamči. '•B Važno za učitelje in šolske prijatelje! Ravnokar je zajiledal beli dan ter se dobi pri podpisanem izda|atel,u l^opotiiilcov lokiar znlofGosEe uciielielSS s popolnim imenikom šol.-kih cblastnij, uči teljiše, liud.-kih šol in uMteiiskega osobja po .Južno - Štirskem, Kranjskem, Primorskem iii slovenskem delu Kdroškigi po stanju v za četku šoKskegii leta 1890,"91. Popotnikov koledar 1891 naroča se najbolj« po poštni nakaznici ler stoii v platno vezan komad .... gld. 120 „ „ « z zlato obrezo komad „ 135 „ usnje , „ . . in za klipnico komad......150 (po pošti 5 kr. več). V mnogobrojna naročila se vl|udno priporoča M. J. Nerat, izdajatelj In vrednik „Pop»)tnlk-ov", Marihnr RnisRrstrasse 8.