PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE m LETO—TEAH XXXVI. __— ■' m ■ 111 ..... L Ursdniikl in upravniiki prostori: SM7 South Lawndal« A v«. Offlot of Puhllcation: «557 South Lawadale Avm. Tskphon«, Rockwoll «904 Cen« listo Jo $6.00 _j ulte Juuur M, •t Chlnso. Illtoota. uadcr Um Act ol CHICAOO 23. ILU ČETRTEK. tO. JUUJA (JULY 20). 1044 Suboeription $6.00 Y«arlj ŠTEV.—NUMBER 141 Accrpunoo for mailing ot spečimi reto of poaUge provided ter insectlon 1103, Act of Oct. S. 1917. authorisad on June 4. 101«. Rusi v novih ofenzivah na Poljskem mVELESILEVN0™ ' razgovorih za svetovni mir v Latviji! Zavezniki zmagujejo v Franciji Ruska nova ofenziva proti Lvovu dosegla reko Bug, odkjer je Hitler pred tremi leti pričel napad na Rusijo; tudi vse ostale ruske armade napredujejo na vsej fronti in so zajele tisoč vasi in mest.—Zavezniki prebili nemško črto v Normandiji na več krajih ob silovitem bombardiranju iz zraka; Američani okupirali St. Lo.—Drobitev nemške obrambne črte v Italiji; osma armada zavzela Ancono, peta pa Livorno.—Japonci zopet izgubili štiri ladje LONDON. 19, Sul.—Maršal Stalin Jo naznanil v Moskvi, da Je nova ruska armada na rshod-nem koncu baltiška fronta pričela s voliko noro ofensivo v LatviJL Prodrla Ja 25 mil] dalo* in okupirala 600 vaai in masi. Rdeča armada se^vsll naprej tudi križam vsa fronta na Poljskem. Armada, Id prodira proti Brest Litovsku, Ja ia dosegla su- nanj ve In Jih pričala raabljatt Na drugam aaktorju Ja Ia tudi pre-koračila Curzondvo linijo. RIM. 19. JuL—Ameriške čete so danaa savsala Livorno, vašno pristaniško maato ob Pirajakam morju. London, 19. JuL—Nova ruska ofenziva na spodnjem koncu Poljske ob Čehoslovakiji, o kateri je zadnje dni poročal Berlin, je bila potrjena tudi v Moskvi. Maršal Stalin je včeraj naznamil, da je armada maršala Koneva v treh dneh ofenzive prodrla 31 milj daleč na 125 milj dolgi fronti in zavzela okrog 600 vasi in mest. Od Lvo-va, kjer je eno največjih želez luških krjjtfč v Evropi, je bila oddal jenaTe 22 mlljr KeKo Biijf, kjer so Nemci pred tremi leti pričeli z napadpfn na Rusijo, so Koneve čete prekoračile na več mestih.' Lvov je bilo tretje največje mesto Poljske. Dalje od tega sektorja pa prodira armada maršala Rokosov-skega, ki je bila včeraj oddaljena od Brest Litovska le devet milj, od Varšave pa sto milj. Dalje na centralni fronti prodirata dve ruski armadi. Ena teh armad je bila včeraj oddaljena 22 milj od Bfalistoka, odkjer se prične planjava proti Varšavi ob Vzhodni Prusiji. Ta armada prodna v smeri spodnje Vzhodne Prusije zapadno od Grodna in je zavzela mesto Golinko. Dru-f,a armada pa prodira v Litvin-ski in je od Kovna oddaljena le nekaj milj. Fronta je že dosegla ozemlje, ki je bilo leta 1939 priključeno Vzhodni Prusiji. Na vzhodnem koncu fronte v Latviji pa je nadaljnja ruska armada pričela prodirati proti Ri-!'i, glavnemu mestu Latvije, od katerega je oddaljena 88 milj. Poročilo iz Moskve pravi, dt> :•<> na vsej 650 milj dolgi fronti niske čete okupirale skoraj ti-sogojem je pripravljena pretrgati doplomaličn« odnošaje s naeijsko Nemčijo. Zavezniki nino naklonjeni turškemu manevru, t last I pa s« še ne ve, kaj ho rekla k temu Rusija. Vse izgleds, ds Je Turčija predolgo odlsšala in cincals, a sedaj, ko naeijeni slsba prede, pa bi rada z lahkoto požela sad zavezniške zmaue. jevitostt, ki se ne zmeni za žrtve, Vzrok tej kritiki Je konflikt med kitajsko vlado in "komunistično" armado v severnih pro-vinesh. Clankar pravi, da ta razdor izrabljajo Japonci, ki koncentrirajo večino svoje le-' talske sile prod kitajskim partizanskim bazam. Plttaburgh, Pa. — Nicholas A. Zonark-h, predsednik unije Alu-minum Work*rs of America (CIO) je |ired vojnim drlav-sklm odborom Izjavil, da pravima ameriških boročih mož zahteva, da dobi !W,000 delavcev pri družbi Aluminum Co. of Am«rlca lft centov poviška na uro. Zonarlch Je poudaril, da zvišanje mezd« j« v Interesu končne /mag«, kajti delavci po-gamajo do zmag« s produbeijo munlclje in bojn«ga orožja sploh T Prve braziljške Čete prispele v Italijo Rim, 19. jul. Zadnje dni so na itslijsnsko bojišče prispele prve brsziljske čete. Njih število ni znano, toda sodi se, da je večje kot pa samo "po ime-mi" litazilskl letalci in letalski mehsniki so se vežbali v Združenih državah in tudi v vzhodni Afriki. PROSVETA 20. JULIJA PROSVETA THE ENLIGHTENMEHT OLAHLO m LAmrmA .1WAmoD,re PODFn,M1 Soetotr of and | JEDMOTE g^TfrK^« bf Eter*** MatSooal Haročnlna «• 6xUf (Isva« - - - — -- — 6«trt tete) i) in Zanado HM M.oo Vf 7«« Chk«. «4 c«0k Counlr »' 40 pm J—- lonlgn couolrta. M °.° j"' !*";,, oWo„„, dopte« bi »•»r.t.olb poitll—n« I. * * Metalo, r.u. on ^^sa^sa^«- .-".p- MmIot na vm, km* Ima »ttk » u*loau PROSVETA »57 5« So. Law»dal« At«.. Chlcago M, Mtaob MEMBER OF THE FEDERATED PREM Glasovi iz naselbin e, da prispeva za Sans in za Jugoslovanski pomožni odbor! In na koncu ponovno opozar-am na sejo podružnice št. 48 Sani«, ki se bo vršila 21. julija. Za podružnico št. 48 Sansa: J. F. Dara. tajnik. »131 Datum v oklepaju na primer tra nekje v Californiji in če čita, ga prosi, da mu piše. Mislim, da Slovencem v San franciscu in Oaklandu, ni znano, da so Slovenci v omenjenem taborišču, ker smo jih do sedaj tri drjižine obiskale. Obiski se dovoljeni vsak večer od 5:30 do 6 ure. Obiski so dovoljeni tudi vsako nedeljo od 1—5 ure jopoldne, toda ob nedeljah je treba imeti dovoljenje, katero se dobi, ako pišete na Commanding Officer, Italian Service Unit, Ca m p John T. Knight, Oakland, Cal. V pismu nevedite koga hočete obiskati, datum in koliko vas je, ki ga hočete obiskati. Antonla T«rbov«c <304). IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 48 SANSA pisal v Enakopravnosti, da ne potrebujemo take politične akcije kot jo vodi Sans. Ali bomo dopustili, da bo Velesrb Fo-tič še nadalje vodil svoj prop* gandistični aparat, ki je naperjen proti združeni Jugoslaviji? Ali naj dopustimo, da bi se u-sedlali narodu za vrat stari režimski reakcionarni? Ne, tista doba je za nami za zmirom! Jugoslovanski parodi hočejo po-iltenejšo in pravičnejšo vlado in demokratičen sistem. V času prve vojne smo bili a-meriški Slovenci organizirani | Jugoslovanskem repvlbliČanskem združenju. Tedaj je bilo več idealizma med nami, naš narod se je bolj zanimal za tedanjo politično akcijo kot se danes zanima za Sans. Kaj je temu vzrok? Moje mnenje je, da je v dobi prve in druge svetovne vojne u-mrlo veliko naših idealnih pionirjev. Tisti pa, ki še žive, niso več tako mladi in od njih težko pričakovati, da bi bili aktivni. Nekateri pa so bili na-zadnjaki in ostanejo nazadnjaki. Dragi rojaki, ne pričakuje se od všs veliko, ne pričakuje se, da bi toliko žrtvovali kot žrtvujejo partizani v stari domovini, pričakuje pa se od vas, da podprete ta hrabri narod v domovini vsaj z nekaj dolarji. V Sloveniji in Jugoslaviji je vstal nov rod. Nov rod, ki izha- ~ „ , , . ja iz bojev in krvi in ki mu je MS* " 24 jubša smrt v svobodni Sloveni- *££?SJEL SK^T Ji kot pa življenje v zasužnjeni co secu juniju sledeče prispevke: Društvo št. 53 SNPJ $12.50; po $5 so prispevali: Frank Torbec, društvo št. 450 SNPJ, Progresivne Slovenke krožek št. 1, Amalija Terblžan; družina Durn $4; Ivanka Glažar $3; po $2 Angela Pavlin, Frank Tegel, Louls Le-mut; po $1 Jennle Cesnik, Leo Wolf in Martin Plut. Skupaj $53.50. Člane in zastopnike podružnice št. 48 Sansa opozarjam, da se bo prihodnja seja vršila 21. julija in ne 28. julija. Seja je zato premeščena, ker ne bosta tajnik in predsednik v Clpvelandu. SIcer pa boste dobili pismeno sporočilo o seji. Ta seja je zlasti zato zelo važ na, ker bomo volili delegate za 3rvo konvencijo Sansa, ki se bo vršila 2. in 3. septembra v Cle-velandu. V naši naselbini vlada vse premalo zanimanja za Sans. Na selbina, ki je tako velika kot je naša, bi morala pokazati boljše rezultate kot smo jih pokazali do sedaj. Ne vem, zakaj ne b agogll biti malo bolj aktivni. Res da smo zaposleni v tovarnah in drugje, toda nekaj časa bi lahko posvetili tudi Sansu. Naš na rod v domovini se bojuje juna ško in požrtvovalno za svojo go lo eksisetenco, za svobodo, zato je moralna dolžnost ameriških Slovencev, da Jim pomagamo! Reakcija je povsod na preži katera bi rada zasužnjila naš na rod. Danes se bije velik boj za osvoboditev naše Primorske, ka tera je bila prodana v zadnj vojni. Danes se vsi Primorci bore kot en sam mož. Poročila prihajajo, da je danes skoro že vsa Primorska osvobojena. O-lla jo je osvobodilna fron pajmo, da se bodo parti svobod ta. U| domovini. Mnogi- podtikajo osvobodilni fronti stvari, ki niso resnične Mnogi pravijo, da osvobodilno vojsko vodijo komunisti. Toda naš narod je že od nekdaj demokratičen, zato tudi sedaj ne bo zašel v nobene ekstreme. Tisti ki strašijo s komunističnim bav-bavom, nimajo poštenih namenov, hočejo razdružiti naš na rod. Narod v domovini se je združil zato, ker ve, da je zdfuženju moč, da morejo biti cos sovražniku le združeni! Po vojni so največ pretrpeli naši Prtmbrcl. Italijani so jih popolnoma zasužnjili in jim ni so dovolili niti Boga moliti v slovenskem jeziku. In prav vslec tega se danes Primorci bore kot levi. Italijani so pomorili tisoče slovenskih rodoljubov. Celo otrokom niso prizanesli. Tudi enega izmed mojih stricov so ubil Karabinirji so pričeli obirati češnje. Toda obirali Jih. niso kot bi se spodobilo, temveč so kar veje lomili. Moj stric jih je opozoril, naj nikdar ne delajo nepotrebne škode, kajti drevo ne bo več rodilo, ako bodo polomili vse veje, tedaj pa so se krvoločni fašisti navalili nanj in ga toliko časa tepli s kopiti pušk, da so ga na mestu ubili. Takih primerov je na tisoče. Ali se je Čuditi, da so se naši Primorci spričo teh v nebo vpijočih krivic uprli Lahom? Se kamen bi se uprl, pa se ne bi človek! » Tudi Slovencem, ki so prišli pod Avstrijo, se ni dosti bolje godilo. Tudi oni so veliko trpeli. O DELU V TOVARNI ( Monro«. Mich. — Pred nekaj tedni smo imeli v tovarni, kjer delam, eno smrtno žrtev. Neki delavec je hotel spojiti električni žici, da bi pognal pi-halnik, toda t>ri tem je prišel v kontakt z glavnim električnim tokom, kateri ga je na mestu ubil. Ponesrečenec je bil doma nekje iz juga, kamor so odpeljali njegovo truplo in ga pokopali £ renoviranjem tovarne gre zelo počasi. Do sedaj so postavili en mlin, ki že obratuje. Pred kratkem pa so podHi na daljnja dva mlina in pričeli so kopati 15 čevljev globoke jarke, katere zalivajo s cementom. Drugače se dela v tovarni po starem. Delamo od dneva do dneva, po šest dni na teden. Na dan 4. julija tovarna ni obrato vala. Sicer pa je ves tisti teden manjkalo veliko delavcev. Dobili so namreč plačo za j>očitrti ce, ki je znašala od 40 do 80 do-arjev, in tako so mnogi ostali doma. Čestokrat sta samo dvai stroja obratovala, namesto vse štirih. Zdaj smo se zopet umi rili in delavci pridno in točno prihajamo na delo. V soboto | ulija so prišli trije delavci v tovarno šele ob eni po polnoči. Bili so dobro okajeni od pijače. S seboj pa so pripeljali tri mlada dekleta, s katerimi so se seznanili v salunu, ki je komaj dvajset korakov oddaljen od tovarne. Le čakajte, sem si mislil, bom vam že eno pošteno zagodel. Lepo sem se izmuznil od stroja in šel poiskat gumijasto cev. Malo se ozrem okoli, da me ne bi nikdo videl, nato pa cev pritrdim na pipo in odprem vodo. Ni vzelo dolgo časa in "okajeni" ter njihove spremljevalke so bile vse mokre. Nato zbežim in se vskrijem." Da bi ga vrag poci-tral, so se jezili in preklinjali ter grozili s pestmi. Ko pridem pozneje k njim in se prav moško zadržujem, niso še daleč slutili, da sem bil jaz tisti, ki jih je namočil. Frank Kroll. Walž«r WlAch«ll (levo), snani radijski komentator. J« postal Član časnikarske unij« CIO, American Newspaper Guild*. Pridobil J« John Cofa«« (v sredini) iz Lo« Ax»f«l«sa, opazovalka pe> J« fum. ska igralka Boftila Branvlll«, ki J« tudi članic- unij«—Scre«n Ac-iors Guilda ADF. mo članke o Titu, ki je komunist. Potem je jsrišlo tako daleč, da je nekdo stavil predlog, da se denarja ne posije v glavni' urad Sansa. . Toda predlog je na celi črti pogorel. In tako je bilo sklenjeno, da se denar pošlje. Toda do danes še ni bilo nobenega poročila, da je podružnica št. 51 poslala denar na urad. Po mojem mnenju bi bilo najbolje da bi se tisti denar odposlalo, kajti bolje je, da se denar več krat pošlje kot samo enkrat na eto. Izvršni tajnik Sansa Mirko Kuhel poroča, da se bo vršila prva konvencija Sansa 2. in 3. septembra v Clevelandu. Jaz si priporočal, da bi uradniki podružnice št. 51 sklicali sejo in izvolili delegata za to pomembno konvencijo. V Prosveti z dne 3. julija sem imel dopis, v katerem sem pomotoma poročal, da je tajnica društva št. 535 SNPJ sestra po lojnega Anderluha. Bil sem napačno poučen, zato mi naj prizadeti oproste. Alois Ocepek (48) MU UGAJAJO DOPISI Barberion, O. — Jaz sem na ročen na veliko listov, toda Pro-sveta mi najbolj ugaja. Ugaja mi pa zato, ker je v njej vedno veliko dopisov. Skozi dopise či-tateljl izvemo razne žalostne in vesele novice iz naših naselbin širom Amerike. ' Le tako naprej, dopisniki obojega spola! Le pišite dopise, mi jih bomo pa čitali! Tudi ni nič zato, ako pišete dolge dopise Vsak ne zna pisati dolge dopise kajti tisti, ki jih pišejo, morajo znati motriti svetovne dogodke in stvarno misliti. Kar čitamo v dopisih in uredniških člankih je navadno resnica, dočim ne moremo to reči o raznih novi cah, ki prihajajo iz kapitalistič nih virov. Iz slednjih prihaja velikokrat sama propaganda. O ni poročajo navadno le o dobrih novicah, vse, kar je slabega, pa radi prikrijejo. Z velikim zanimanjem čitam tudi poročila podružnic Sansa V mnogih naselbinah so naši rojaki zelo pridni in so zbrali že lepe svote za slovenski narod v starem kraju, kateri se tako hra bro bori za svojo svobodo. Pra vilno Je, da v Ameriki nekaj sto rimo za nje in jim pomagamo v vseh ozirlh. To je naša doiž nost. Tudi v Barbertonu imamo podružnico SANSa, ki nosi številko 51. Od kraja, ko smo stanovlli Sansovo podružnico smo bili zelo navdušeni in če ne motim, smo imeli v dveh me secih tri seje. Izvolili smo tud nabiralce ter zbrali lepo vsoto jo poslali glavnemu uradu Sansa v Chicago. Odkar smo tisti denar poslali v glavni urad, smo imeli še dve seji. Zadnja seja pa se je vršila 16 aprila. Na tej seji se je pobiralo prostovoljne prispevke za Sans. Na aprilski seji pa je bilo veliko debatiranja in kritiziranja proti'Sanau. Nekateri ao trdili, da uradniki Sanaa ne delujejo tako kot določajo resolucije, ki so bile sprejete na Kongresu, ki se je vršil decembra meseca L 1942 v člani unij CIO i« ADF e N«w Torku poadravllalo tav««niško t'le\ eUmiu Kritiki m> trdili d;i lavastjo Francije. , S«nsoVl uradniki priobčujejo Vsled tega, rojaki, je naša sveta dolžnost, da ob tej kritični uri, ko se naš narod bori na sani še nadalje hrabro borili in življenje in smrt, stojimo temu da bodo zdržali toliko časa, do-(malemu ndfc>du ob strani in mu kler Jim ne pridejo zavezniki na i kar največ pomagamo, da dose-pomoč. | že svoje ideale, svoje cilje, da Med nami najdemo ljudjl, ki doseže svobodo, ki jo je tako kr-menda namenoma begajo na- vavo zaslužil, rod. Na primer, Frank Kerže je ' Dolino«! slehernega Slovenca se SEJA PODRUŽNICE SANSA Johnstown, Pa. — Naznanjam vsem zastopnikom in članom podružnice št. 4 Sansa, da vrši izredna seja, in sicer 23. ju ija v dvorani društva št. 3 SN PJ. Sejo sklicujem, ker sem dobi a od izvršnega tajnika Sansa istine in navodila glede volitve delegata za prvo konvencijo Sansa, ki se bo vršila 2. in 3. septembra v Clevelandu, O. Torej, člani društva št. 16 ABZ, društva št. 104 SZZ in člani društva št. 3 SNPJ, udeležite se te seje! (Ostalo bo priobčeno v sredini številki Prosvete— urednik.) Mary Vidmar, tajnica. VAŽNE VESTI Bridg«pori, O. — Velike tragedije, ki se je pretila 5. julija v Powhatan Pointu, pri kateri je izgubilo 66 delavcev življenje, se skoro ne da opisati. Ponesrečil se ni noben Slovenec. Slišal sem, da sta bila na delu dva Slovenca, in sicer brat Me-ze in Kobler iz Glenca, toda sta se pravočasno rešila Iz premogovnika. Povedali so mi, da je bil Meze blizu, kjer se je dogodila nesreča. Požar je nastal, ko se je odtrgalo kamenje in porušilo električno naoravo, nakar je žica prišla v kontakt z železniškimi tračnicami in nastal je ogenj. Ogenj se je razširil s tako naglico, da se premogarji, ki so delali v rovu, niso mogli rešiti. Na kraj nesreče je prišlo rešilno moštvo iz vseh krajev, toda vse prizadevanje, da bi re šili zajete premogarje, je bilo zaman. Jaz ne bom opisoval, kaj vs< so poizkusili, da bi jih rešili, kaj ti težko je reči, kaj je resnica in kaj ni. Eni govore tako, a drugi zopet drugače. Naj omenim le, da ko so izvrtali luknjo do rova, kjer so bili zajeti premogarji, niso dobili nobenega glasu od njih. Zrak je bil tako za dutljiv, da so takoj vedeli, da so vsi mrtvi. Ko pa so posluša II na telefon, niso slišali drugega, kot kapljanje vode in rušenje kamen)«. Popre i sem omenil, da ni noben Slovenec izgubil življe nja. prizadete pa so tri slovenske hčere, katerih možje so se smrtno ponesrečili v rovu. Ako je bil kateri izmed njih član SN PJ, mi m auano. Ponesrečenci so zetje od Johna Kravanje, Mečeta in Boštjančiča. Vsi trije so ili mladi možje. Dobro bi bilo, a bi kdo bolj natanko Opisal nesrečo, ki je največja, kar jih je bifo v zgodovini te premogovne družbe. Ta premogokop je eden izmed največjih v državi Ohiu in je bilo v njemu že veliko eksplozij. Menda še ni poteklo leto dni, ko je bila isto tam eksplozija. Tedaj ni bilo veliko premogarjev ubitih. Čudno se pletejo svetovni po-itični dogodki. Prav tako je med nami ameriškimi Slovenci veliko kontradikcij. Človek ne ve, kako bi pisal, da ne bi prišel navskrižje, da ne bi dobil pečat konservativca. Tito in kralj Peter sta se baje pobotala, zato človek ne ve, kaj bo iz te moke. Vsak dan se o-glasi kakšen pionir in priden a-gitator za SNPJ, ki se ne strinja zaključki gl. odbora, radi katerih je resigniral bivši urednik Prosvete. Ako smo res demokratični, potem bo moral glavni odbor na prihodnji seji podvze-ti korake In dati večini, kar za-hteVa. Bojim se, da je glavni odbor samo mislil, da zastopa mišljenje večine, a faktično ni za-, stopal večine članstva. Saj tako bi sodil človek, ki čita dopise onih, ki se ne strinjajo z odlomkom glavnega odbora. Dnevni dogodki nas z vsakim« dnevom bolj približujejo dogodkom, katere je napovedoval Ivan Molek. Posledice, ki so nastale radi stališča glavnega odbora, se dajo še vedno popraviti. In to za-iteva večina Članstva, mislim večina članstva, katero je že ve-iko žrtvovalo za SNPJ in postavilo jednoto tam, kjer je danes. Prišlo je tako daleč, da človek, ki je pomagal graditi jednoto in širil list Prosveto, pomagal napolniti kvoto, 9a je pričel izhajati dnevnik Prosveta, danes ne more v listu izraziti to, kar bi rad. Kajti če se izrazi, potem pride navzkriž s tisto resolucijo, ki jo je sprejel glavni odbor. Mi lahko kritiziramo predsednika Roosevelta, njegovo vlado, kritiziramo lahko kapitalistični sistem, ne bi smeli pa kritizirati glavnega odbora, kadar ta stori napako. Če kdo to stori, gre taka kritika v koš, ali pa je pod dopisom dolga opomba. Daleč smo prijadrali, odkar ie Molek zapustil uredništvo Prosvete. Zakaj ne pustite pravične razprave v list? Da bi take razprave zbegale članstvo, je jato slab izgovor. Slovenska narodna podporna jednota je že šla j čez drn in strn in prenesla mnogo kritik in protikritik, pa m kljub temu rasla. Toda če bomo ubili moralo pionirjev, tega ne bomo mogli nikoli popraviti In to se bo zgodilo, ako se glav* ni odbor ne premisli na prihodnji seji. Jos«ph Bnoy (13). Y0UR RED CftOSS; IS KT m ■ ČETRTEK., zu. JU ULJ A Naša narodno osvoboitttna borba in slovensko Prlmorje (Nadaljevanje in konec.) UL "Največ sveta otrokom sliši Slave tja bomb našli pot, kjer nje sinovi si prosto vol'jo vero in postave." France PreŠern Prvikrat v slovenski zgodovini je naš slovenski narod dobi svoje demokratično predstavni štvo oktobra meseca leta 1943 \ Kočevju. Okoli 600 izvoljenih narodnih zastopnikov je predstavljalo enovoljno moralno in politično enotnost ter odločnost, da se slovenski narod bori do popolne zmage. Dr. Ivan Ribar je pozdravil predstavništvo slovenskega naroda in poudaril, da Je A SNOJ prisil al Osvobodilno fronto slovenskega narodi sa edino aakonifto oblast v Sloveniji. ASNOJ Jo tudi prisnal priključitev svobodno Slovenije svobodni, enakopravni in demokratični federativni Jugoslaviji. Kardelj Je nato poudarjal, da jo sasluga komunistično stranke,. ds so so združili pod ssstsvo Osvobodilne fronto vse demokratično sile in da so Je priključilo PrimorJe Sloveniji. Dekret o priključitvi slovenskega Primorja, beneške Slovenije, Istre in Hrvatskih jadranskih otokov Jugoslaviji, se glasi: "V skladu z davčnimi težnjami in borbenimi napori slovenskega in hrvatskega naroda krajih, podjarmljenih od italijanskih imperialistov, Antifašistični svet narodnega osvobojenja potrjuje: 1. Sklep Slovenskega osvobodilnega odbora (plenum OF o priključitvi slovenskega Pri morja in vseh anektiranih delov Slovenije svobodni Slove niji v federativni Jugoslaviji. 2. Sklep ZAVNOH-a (Zemeljsko Antifašističko Viječe Na-rodnog Oslobodjenja Hrvatske) o priključitvi Istre, Reke, Za-dra in anektiranih otokov svobodni Hrvatski v federativni Jugoslaviji. 3. Oba sklepa stopita takoj v veljavo. Dne 20. novembra 1943 v Jajcu. Tajnik ASNOJ-a: Rodoljub Čelikovič, s. r. Predsednik ASNOJ-a: Dr. Ivan Ribar, s. r. V tem zgodovinskem dokumentu se uresničujejo sanje slovenskega naroda o Zedinjeni Sloveniji, o združitvi vseh slovenskih pokrajin, ki so živele več kot tisoč let razkosane in pod-jarmljene. Ustvarjenje lastne vojske je tudi pridobitev, ki je za nas Slovence zgodovinskega pomena. Odkar smo Slovenci izgubili svojo neodvisnost, smo se bili kot vojaki vedno v tuji službi in za tuje interese. Danes imamo svojo vojsko, ki je naš ponos, ker je zrasla iz narodovega trpljenja. Šest velikih okupatorjevih ofenziv ni moglo zlomiti odpora naših borcev. Ne samo to, vrste partizanske vojske rastejo iz dneva v dan. Ta veličastni dvig naše oborožene sile je bil možen le zato, ker se je ves narod strnil okrog vojske, ki jo smatra za svojo last. Doseženo je bilo popolno edinstvo množic, ki zdaj vedo, zakaj se borijo in vedo, da žrtve niso bile in ne bodo zaman. Prav tako lahko štejemo med se zatre osvobodilni polet slovenskih množic, so vsi propadli. Poskus vojaške organizacije belogardistov ni uspel kljub vsej podpori domačih in italijanskih fašistov, preprosto zato, ker ji je narod obrnil hrbet. Dne 19. sept. 1943 je padla ZADNJA BELO-GAHDISTICNA TRDNJAVA TURJAK. To je bilo eno največjih dejanj naših hrabrih in požrtvovalnih partizanov. V grad so se zatekli najzagriaenejši ostanki belogardističnrfi Voditeljev. Med ujetniki je bilo tudi 25 duhovnikov in bogoslovcev. V izjavi, ki so jo podali, prosto-vpljno in brez vsakega pritiska priznajo: "Danes spoznavamo, po kakšni izdajalski poti smo hodili in kako smo s svojimi slabimi zgledi za vajali ne pot narodnega izdaj stva nepoučeno kmečko ljudstvo in katoliško mladino. Bila je pot narodnega izdajstva in odkrite podpore tujim okupatorjem slovenske zemlje. Danes spoznavamo .dvoje: da e bila lažna naša trditev, da be-a in plava garda na Slovenskem iičitita vero in slovenske domove ker se danes vodstvi bele in pla ve garde družita z nemškim na cional-socializmom, ki že nad deset let proganja vero in katoliške duhovnike v Nemčiji, ki je pred dvema letoma izgnala iz slovenske Štajerske in Gorenjske vse slovenske duhovnike in raz-selila nad deset tisoč slovenskih kmečkih domov širom Nemčije in Balkana. Danes spoznavamo, da slovenska OF ni protiverska in brezbožna organizacije, kar sta v svoji lažni propagandi trdili in širili bela in plava garda, ker nam kljub naši izdajalski preteklosti daje OF danes priliko, da kot duhovniki Še dalje vršimo svoja verska opravila in službo na Slovenskem. Zavezujemo se, da ne bomo ničemer več v svojem ravnanju ne z besedo, ne z dejanji škodo vali osvobodilni stvari slovenskega naroda in njegovi edini pravi narodni oblasti na Slovencem, Osvobodilni fronti." V svobodni Sloveniji, dne 23. 9. 1943. IV. "Bratje, mi stojimo trdno kakor zidi grada, črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!" Miroslav Vilhar. Ker so agenti izdajalsko po begle vlade v Londonu, zdaj v Kairu, raznih domačih hlapcev nemških in italijanskih fašističnih okupatorjev, ustašev in čet-nikov poskušali klevetati ves herojski napor naših narodov, se je pojavila potreba nove izjave o ciljih in načelih naše Narodne osvobodilne fronte. Izjavo je izdalo vodstvo meseca maja leta 1943 in se glasi: 1.) Narodno-osvobodilna fronta je splošni narodni pokret, v katerem sodelujejo vsi pošteni rodoljubi, brez ozira na stranke, na socialno in versko pripadnost. Gibanje vodijo tov. Tito, Vrhovni štab NOV-e in ASNOJ-a, za osvobojenje vseh Srbov, Hrvatov, Slovencev, Črnogorcev in Makedoncev. 2.) Stoječ na stališču demokra- na j lepše uspehe, ki smo jih do- tičnih idej in pravic narodne sa-fiegli, bratstvo med južnoslovan- ™00^1*- ^bortmo za j»polno skimi narodi; to je uspeh, ki ga m mogel doseči noben prejšnji ležjm. To bratstvo je vzklilo iz skupnega napora vseh narodov in je bilo prekaljeno v neprestani težki borbi. To je tudi garan-' »j«, da ne bo nikoli prenehalo. 1'rejšnja nasprotstva so popolnoma rnlmrla, ker ni v interesu na->•• »dov, ki hočejo napraviti red v dov, Vsem narodom pa daje ogromno moč zaupanje in vera v Sovjetsko zvezo, ki i'e zaščitnica Vseh malih podjarmljfcnih narodov. Za nas, male slovanske narod* na je tudi edina garancijo za nacionalni obstoj. Vsak dan poslušamo poročila osvobojenje izpod jarma nemških fašističnih osvajalcev, za priključitev vseh tistih slovenskih krajev. ki so Jih italijanski Knperia- listi osvojili po prvi imperialistični vojni. 3.) Po osvobojenju bo narod na temelju najširše narodne demokracije in pravice narodne samoodločbe—sam odločil, kakšna vsakega nasilja m nezakonitosti Priznava nedotakljivost privatne lastnine in tudi najširšo možnost iniciative v industriji in ostalih produkcijskih panogah. Spoštuje svobodo vesti in vere. Danes morajo vsakega Slovenca navdajati s ponosom uspehi, ki sta jih dosegla naša vojska in naše vodstvo. Sloves naših borcev se je razširil preko meja čez ves svet. Mi Slovenci smo kot majhen narod že do sedaj položili velik delež za skupno stvar. Ni več razlik med pokrajinami, ustvarjeno je bratstvo v borbi in naša zemlja ie zedinjena, toda Še ne'vsa osvobojena. Tudi ni več razlik med narodi Jugoslavije,- ker je borba združila vse narode v eno družino. Bilanca je lepa, toda borba še ni končana. Dolžnost vsakega je, da danes svoj zakasneli delež da k skupnemu naporu. Bliža se konče osovraženemu okupatorju in prav zato naš dolg še ni poravnan, dokler se kot ponosni in borbeni slovenski vojski ne stavimo službo svojemu narodu. Živela slovenska Osvobodilna fronta! Živelo vrhovno predstavništvo narodov Jugoslavije ASNOJ! Živela Narodno - osvobodilna vojska! Živel naš maršal Tito! Živela rdeča armada, velika zaščitnica naših uspehov! Živeli naši veliki zavezniki Sovjetska zveza, Velika Britanija in Amerika! | SMRT FAŠIZMU— SVOBODA NARODU!! PROSV1TA (Konec) PARTIZANSKE PESMI Kosec k oso brusi Kosec kosp brusi. šanjica sanje, kmet pravico terja, ali je ne najde. Naprej v borbo sa pravdo in svobodo, sa pravdo in ivobodo slovenskega naroda. Kmečki fantje in dekleta, . vi ste naša mlada četa. ▼kup se sblrajmo, naprej marširajmo sa svobodo naroda. Naprej...... Nobrusimo kose Nabrusimo kose. ie klas dosoreva. ie ietve bogate napočil je čas. Naj dekle sapoje, naj pesem odmeva, nabrusi ji koso, srel je ie kisa. boj sa svobodo, iivljenje, gre klic od vasi do vasi. ker sicer nas čakata suinost, trpljenje, sa nas več lsbire druge ni. Primorski partizan (Po napevu "Ciganski otrok") Po hribih Jas okrog blodim, od doma sem pregnan, ker ljubim ves slovenski rod, postal sem psrtisan. Visoke gore, temni log. so partlaaau dom. v niem svobode srečni dan. enkrat dočakal bom. Poigali so mi rojstni kraj, pregnali drage vse, Bog ve. če Jih ie videl bom, morda ie v grobu s t: V Eaat Altonu, I1L so delavci pri Weatern Cartrldge Co. itbolj. šali produkcijski proces, skt pomeni prihranitev milijonov funtov starega papirja na leto. PtfVA KONFERENCA PRIMORSKE MLADINE oji hiši, segati po* zemlji sose- "bo notranja ureditev in tudi kak- šni bodo odnošaji z ostalimi na rodi. 4.) Narodno - osvobodilni pokret ne uvaja nobenih korenitih sprememb, razen da zamenja reakcionarne občinske uprave, načelnike in žandarje, ki so bili v službi okupatorjs, s pravimi predstavniki izbrsnimi po svoji Al' ena misel le INrl, da narod vstaja spet, ne vshodu m rje e prihaja novi svet. Vsi v partizane Bičan in ooliuvan ves. slovenski narod dvigne k ounfu trdo poet. Partlsan—-pertlaan. nai slovenski oertisan. o pisanju zavezniškega časopisjs. | volji nsrods. Vse vsžnejše od ki izraža občudovanje vsega sve-1 redbt bodo reševali po končani ta za ?u'idovinske et s|m>-znali, da m naša dejanja še pre-eej bolj zgovorna kot naši? besede!" Sabotaža v Madžarski 4 Berne, ftvica. (ONA). — Iz dobro poučenih virov se Je izvedelo, da so železniški delavci začeli • kampanjo počasns proizvodnje, in madžarsko ministrstvo za dobavo Je priznalo, da Je proizvodnja v marsikateri vojni tovarni padla za 20 do 30 procentov, Iz poročila se vidi, da Je po nemški okupaciji postalo uporniško gibanje med delavci močnejše, aktivna in pasivna sabotaža pa je izzvala sledeče opozorilo od policijskega načelnika: "Zadnje čase so delavci bolj In bolj ogrožali višino produkcije s tem, da so bili odsotni. Od sedaj naprej bodo vsi tisti, ki bodo ovirali vojni napor s tako sabotažo, takoj ustreljeni." Največ sabotaže s« vrši v vladnih tovarnah za orožje v Budapešti, v tovarnah za aero-planske motorje v Csepelu, v tovarnah za orožje in lokomotive v Gyoeru, in v rafinerijah za ilje v Almasu, Kvaliteta premoga v okraju Pee je |>*dla tako globoko, da ga os morejo u-porabljati za posebne namene. Zaradi počasnosti delavcev, posebni delavski oddelki, ki popravljajo tračnice ali pa druge poškodbe, porabijo trikrat tako dolgo kot računajo vladni inženirji. . Budapešk* eeste so pokrite s letaki, ki urglrajo delavce k sabotaži , de/ertiranju in štrajku ! Kmetje skrivajo hrano, vendar pa velikodušno darujejo vae de-zerterjem, ki zapuščajo redno | vojsko v vedno večjih številih in '■epodajajo v srbske gore Število madžarskih oficirjev, ki so obenem z moštvom dezer-tirali, ne more biti natančno določeno, a dejstvo je, da se več oddelkov bori sedaj i maršalom Titom, ali pa so ustanovili avtorske partizanske čete, ki ae največjih uspehov je brez dvo- J eapaice ia sa predajanje vojnih bondav, je prišla policij- in pre f borijo v Karpataklh gorsh In ma nabiralna akcija za zavoje, 0Aale prodajalca Jofaaa J. Maerllla. pokrajlnakeg- direktorje CIO Transilvaniji, v Matri In Ban- fUpublikanaki boael v Syr«cueu. N. Y., se boje velaškik glasov pri J«a*askih volitvah. Ko h poelojsaka amerUkke delavske stran« ke poeta vila na r«m leio v evrbo agitacije, da vejakt dob« gla> pri kateri Je delala ZSM skupno Ia kandidata sa državnega poslanca. ikonskih gozdovih. (Nadaljevanj«) "Tudi to, da je živel v takem oslovskem mi-] jen ju in to, da ae mu je pokoraval, dokazuje samo to, da je bil osel!* je skomizgnil z rameni , Ivanov. Jurij je molčal in mehanično tri prste. Nekako neprijetno mu je bilo tako govorjenje o umrlem, čeprav sam ni vedel, zakaj. "Dobro . . . Zarudin — to je jasno, ampak Solovejčik . . . tega si pa ne bi mislila!" je z visoko dvignjenimi obrvmi neodločno govorila Ljalja. "Zakaj se je pa on?" "Sam Bog vedi zakaj," je rekel Ivanov; "on je bil vedno nekak čudak ..." V tem času se je obenem pripeljal Rjazaneev in prišla Karsavina. Srečala sta se pri vratih in že s stopnjic je bilo čuti visoki, nerazumljivo vprašujoči glas Karsavine in veseli, igravo šaljivi glas Rjazanceva, kot je 2 njim vedno govoril z lepimi, mladimi ženskami. "Anatolij Pavlovič prihaja od tam," je rekla z nemirnim zanimanjem Karsavina, ki je prva .stopila v sobo. Rjazaneev je vstopil smehljaje se kot vedno in je ie med potjo prižgal cigareto. "Spet lepe stvari!" je rekel in napolnil vso sobo z govorjenjem, zdravjem in samozavestnim veseljem. 'Tako kmalu ne bo več v našem mestu mladine!" Karsavina m je molče usedla In njen lepi obraz je zrl raztreseno in nejasno. "No, pripovedujte," je dejal Ivanov. "I kaj," je s privzdignjenimi obrvmi kot Ljalja izpregovoril Rjazaneev in se še vedno smehljal, a ne več tako veselo. "Komaj stopim včeraj iz kluba, pa kar prileti vojak ... 'Gospod rit-mojster/ pravi, 'so se ustrelili . . / Jaz pa stopim k izvoščku in se odpeljem . . . Prip^jem se tja, tam pa že skoraj cel polk ... Leži na postelji z odpeto bluzo . . "Kam se je pa ustrelil?" se mu je radovedno obesila na roko Ljalja. MV sence . , . Krogla je prebila lobanjo, tukaj le ... in udarila v strop ..." "Iz browninga?" je bogve zakaj vprašal Jurij. "Iz browninga .. . Grd prizor je bil . . . Cela stena je poškropljena z možgani in i krvjo. Obraz ima ves spačen ,.. Ampak grozno je, kako ga je udaril! ..." Rjazaneev se je zopet zasmejal in zmaknil z rameni. , * "Močan je pa!" "Kajpak, zdrav fant!" je bogve zakaj zadovoljno pokimal Ivanov. "Nesramnost!" se je zoprno nagubančil Jurij. Karsavina ga je boječe pogledala. "Pa saj on ni kriv — po mojčm," Je pripomnila; "saj ni mogel čakati..." "Da ... se je nejasno nagubančil Rjazaneev; "ampak kar tako udariti! ... Saj ga je vendar pozval na dvoboj .. "Krasno, čudovito!" je vznemirjen zmaknil z rameni Ivanov, "Ne, kaj še ... dvoboj je neumnost," se je razmišljeno oglasil Jurij. "Seveda," je hitro pritrdila Karsavina. Juriju ae je zazdelo, da Jo veseli možnost, o-pravičiti Sanina in to mu je bilo neprijetno. "Ampak tudi tako je vseeno . . ." je odvrnil, ne da bi vedel, kaj bi se spomnil obtežcvalnega za Sanina. "Zverinstvo, pa recite kakor hočete!" je pomagal Rjazaneev. Jurij se je spomnil, da tudi Rjazaneev ni dosti drugačen od site živali, vendar je molčal in celo veselilo ga je, da se je začel Rjazaneev prepirati s Karsavino in da je rezko obsojal Sanina. • Karsavina je razumela neprijetni izraz na Juriju ter obmolknila, čeprav ji je do dna duše ugajala Saninova moč in odločnost in se ji je to, kar je govoril Rjazaneev o kulturi, zdelo popolnoma neosnovano. Mislila si je prav tako kot Jurij, da ne gre Rjazancevu govoriti o tem. Ivanov se je razjezil in se začel prerekati. "Pomislite vendar! Ali vam je visoka stopnja kulture — odstreliti človeku nos ali pa zasaditi v trebuh železno palico!" "Ali je pa bolje s pestjo po obrazu?" "Seveda, po mojem je bolje! Kaj je pest! Koliko pa škodi pest! Obraz malo oteče, nazadnje pa ni več ni... Pest ne napravi nobenemu človeku škode! ..." "Pa saj ne gre za to!" "Za kaj pa?" je zaničevalno nakremžil Ivanov ustnice. "Po mojem se dvobojevati sploh ne spodobi . . . Čemu bi počenjali nesramne stvari! Če se pa že tepo, potem se pa vsaj brez j^osebne poškodbe udov! ... To je jasno! . . ." "On mu je skoro oko izbil!" je ironično pristavil Rjazaneev. 'To seveda ni pošodba udov!" "Oko seveda ... Če izbijejo oko, ima člove|c od tega seveda škodo, ampak oko nikakor ne odtehta črev! To vsaj ni nikakšen smrten udarec!" "Pa je vendar Zarudin poginil!" 'To je pa bila njegova volja!" Jurij si je v neodločnosti vrtel bradicQ. "Zame je prav za prav, da rečem naravnost," je izrpegovoril in veselilo ga je, da govori popolnoma iskreno, "za mojo osebo je to vprašanje! še nerešeno ... in ne vem, kako bi sam ravnal na Saninovem mestu. Streljati se na dvoboju je seveda neumno, ampak tudi s pestmi sp ni prav posebno lepo tepsti!" "Kaj pa naj napravi tisti, ki ga prisilijo do tega?" je vprašala Karsavina. Jurij je žalostno skomignil z rameni. "Sicer pa, če je koga škoda, potem je škoda Solovejčika," je po kratkem molku dejal Rjazaneev, toda zadovoljni in veseli obraz se ni strjnjal z besedami. Hipoma so se spomnili, da niso niti vprašali o Solovejčiku in bogve zakaj je bilo vsem sitno. "Veste, kje se je obesil? Pod fcgščo, pri pasji hišici. Psa je odvezal raz verigo in se obesil." Karsavini in Juriju je istočasno zadonel v ušesfh visoki glas: "Sultan, ti ho!" "Pa pismo je zapustil, veste," je nadaljeval Rjazaneev, ne da bi zadržal veselega leska v očeh. "še prepisal sem ga . . . document hu-main, kajne?" Segel je v stranski žep po zapisnik. "Čemu naj bi živel, ko sam ne vem, kako naj živim. Taki ljudje, kot sem jaz, ne morejo prinesti ljudem sreče" je prebral Rjazaneev in popolnoma nepričakovano nerodno obmolknil. V sobi je zavladal molk. kakor da bi švignila skozi njo bleda ig žalostna senca. Karsavi-nine oči so zalile debele solze, Ljalja je jokavo zardela; Jurij se je pa bolestno nasmehnil in odšel k oknu. "Samo to," je mehanično dostavil Rjazaneev. "Kaj bi pa treba še več?" so vztrepetale Karsavini ustnice. Ivanov je vstal, segel na mizo po žveplenke in zamrmral: "Velika neumnost, to je rCs!" "Kako, da vas ni sram!" je vznemirjena vzrojila Karsavina. Jurij je z gnusom pogledal njegove dolge ravne lase in se obrnil. (Dalje prihodnjič.) Slika s vzhodnega bojišča, kjer so Rusi pričeli s veliko poletno sirofo sa nemško vojsko. «v / ofenzivo, ki pomeni pravo kafta- TAKI SO LJUDJE Homan s francoskega podešelia Roger Martin Du Gard. poslovenil C. Peletln I. POŠTAR VSTANE Joigneau (izgovori Žvanjo) prižge žveplenko Mvlic bv togotno obrne k zidu. "Koliko je urav* •Četrt." On z*Kodrnja, vstane iz po-Melje in odpre polkna. Sonce je /«• vzšlo: proti koncu Julija vzhaja pred pismonošk Nebo je rožnato, rožnate so zaspane hiše in rožnata so tudi tla zapuščene-K a ti ga. po katerem padajo doljje sence dreves kakor zvečer Joigneau obleče hlače in gre na dvorišče odtočtt vodo. VI-M*k kmečki hrust je to, ruaast. mUv, piah, veter in sonce so vzeli le*k njegovim lasem in mu potemnili ko/o V treh minutah Je oblečen in •>but. ie čepico na glavo In tako Je dober do vetera. Mehe spi pri tej vročini samo v kratki srajčki Izpod odeje dvifin* »vujo u4*lo ramo; Ne delaj toliko hrupa, boš šc Joža zbudil." Kolarski vajenec spi zgoraj v podstrešni izbi, ki prej ni čemu rabila, ker je pismonuša brez otrok. Jolgneuu nič ne odgovori. Kaj mu mar. ec zbudi fanta. In fantu tudi ni nič mar, če ga zbudi: saj Je že pokonci, v srajci, bos In prisluškuje Cim čuje, da j« pismonuša odšel, zdrkne ko} opifa. in vpraša pred sobnimi vrsti: "(;o*|>a Joigneau, koliko je ura?" Ona ga je le pričakovala. Nemirna. oči uprte na zapah vrst, ki niso mtklenjeni, odgovori, hitro s< vpeč: "Kmalu bo pol." Kot <|« hi bila vrata steklena, ga vitli pred seboj, kako se z eno roko praska po razkuštramh laseh, v odpeti srajci, da ga pokriva kurja polt. kako mežika z očmi. dijcim ima debel« ustnice na pol odprte. "Dobro," pravi on čez trenutek. Postoji če minuto, da kakor ona posluša tišino. Potem je v treh skokih kajcor na krilih spet v svoji sobicfc-tepec. Gospa Joigneau ga sliši, ksko zapre vrata in ae vrže na posteljo. Vzdihne, izboči ledja in za zeha. Potem zapahne vrata in ae začne oblačiti. • S kolesom rabiš od pošte Maupeyrou-ju do kolodvora samo pet minut; toda od kolodvora do pošte je pa dobre četrt ure radi boi-laurentskega klanca. S torbo čez rame drsi Joigneau brez šuma med nemimi hišami. To je ns dolgo raztegnjena vsa. ki ima samo deželno cesto, ki jo veže in ki se kar nerada nekoliko razširi sredi vasi. ds obide cerkev. Ob tej uri Maupey-rou spi. Kavarnar Bosse. ki vstaja med prvimi, še ni odprl oknic. še celo pekarna je zaprta. Oba peka. starš samca, Mer-lavigne starejši in Merlavigne mlajši sta si lepo uredila življenje- ponoči se menjata prt de-vanju kruha v peč. toda ob jutranji zori spita oba: prvi je spekel kruh. drugi ga pa še nI začel prodajati. Feju ps vedno zgodaj vstaja že seka drva pred drvarnten. preden gre na delo. ' "Pozdrtvljen, brat," mu zakli-če Joigneau. Cestar ukrivi hrbet in pokima z glavo. Vedno ima1^sklonjen tilnik, kot da bi nosil vrečo moke. Je človek svoje vrste, ta Feju: lani je kar izginil za sedemnajst dni. Sedemnajst dni se ni nič vedelo o njem. Orožniki so se vmešali. Pri cestnem uradu bi ga morali proglasiti za pogrešanca. In potem so ga lepega dne zagledali sredi ceste, sklonjenega nad cestne kamne, kolo v obcestnem jarku in torbo v travL In nihče—tudi Joigneau ne — ni izvedel niti besedice, kaj je tičalo za to zgodbo. Ali je veseljačil s kako žensko v Vil legrandu? Ali se je klatil sam? Ali ga je prijela muha, da bi kar na lepem izgnil? Da bi pustil vse, štiri fante, bolno ženo, svoje gospodarje, samokolnico, da bi (»skusil pozabiti vse in znova začeti boljše življenje? In kaj ga je spet privedlo med cestne kamne? Kes? Stiska? Navada? Se sreča, da ga je mogel žu(>an g. Amaldon obvarovati kot očeta številne družine, da ga ni nadzornik poslal k hu dičul Tu so zadnje hiše in za njimi pride pokopališče. Sredi grobov juriša z hajenetom, vedno vesel, granitni vojak na spomeniku padlim. To je star tovariš in nekak barafneter. Ob deževnih dnevih je ves črn, v meglenem barvo skrilavca, postane moder, sinje moder, kakor se spodobi zanj, in njegova čelada, potresena z zdrobljenim steklom, se leskeče v soncu. - Zdaj še dober pritisk na pedal, da pride čez lesen most nad Yeuletto; ko prevozi njo, vedno hladno, pride na otok, konec močvirja, kf je zaklinjeno med velikim in malim rokavom reke in ki se še kopa v jutranji megli. Zdaj se morajo meča napeti še za Yeulo, da prevozi bedasto vzboklino starega kamenitega mostu. In odtod se vzpenja cesta do postaje med polji, nad katerimi letajo vrane. Narava ima svoje posebno, mirno jutranje lice. Med živahnim žvrgolenjem ptic se že napoveduje vročina, ki pa še plava v nebesnih višinah; in nad cesto je zrak mil, nepremičen, skoraj hladen kakor ob lepih pomladanskih dnevih. dnevih je ves čr vremenu dobi b ko pa sije feonce, ta sufovini, sinji Prašna trava ob robu ceste, ki so jo omulile ovce in ožgalo včerajšnje sonce, se zdi, da se je opomogla po nočnem počitku in rosi, da spet ozeleni. Poštar potiska z roko kolo po klancu z dolgimi koraki in sklonjeno glavo. Pozna vsako kotanjo, vsako popravilo, vsak kup kamenja, vsak grmiček. Nemoteno žveči svoje misli. Toda na ovinku se vedno ustavi nekaj sekund, da se kot gospodar ozrie na bois-laurentske obronke, na kraj, kjer je njegov vinograd, med debelim, okroglim, listnatim orehom in vrsto polnih breskev. Vlak pride šele ob 55. Joigneau pride vedno pred njim. V dvanajstih letih sta se pogrešila vlak in on samo enkrat, tri minute: to je bilo na dan, ko je mislil Joigneau, da gori pekarna. Nikdar se ni-izvedejo sicer, kaj sta tisto noč zažigala v peči Mer-lavigna in njuna majhna služkinja. Na vsak način nekaj drugega kakor suha drva ali stare skorje. Zalego mladih mačk, kakor so reklt? Mogoče: saj smrdelo je neznansko, kot bi se pražila mrhovina. In tu na pobočju griča je postaja. Nekaj dima se dviga s strehe med listjem platan. Načelnik postaje, samec, si kuha kavo. 2. PROGOVNI DELAVEC FLAMART Čakalnica, zaprta čez noč, je zasmrajena po tobakovem dimu in umazanih cunjah. Pod streho skladišča nalaga progovni delavec Flamart, pravi Herkul, na voziček košare zgodnjega sadja in sočivja, ki mu ga vsako jutro podajata s svoje kolnice vrtnar Loutre in njegov pomočnik. Joigneau se približa trojici. ••Kmalu bo vroče na cesti! Jaz vam rečem!" "Vražje vreme!" zagodrnja Herkul, ves poten, ne da bi prekinil delo. Loutre ne mara pritrditi, čeprav mu teče pot po ploščatem obrazu. Kajti čim bolj pritiska vročina, tem bolje za zgodnjo zelenjavo: treba samo prilivati. Vrtnar ima sredi vrta studenec, ki nikdar ne usahne. Flamart potegne na tehtnico tovor dišečih melon. Loutre V FOR FIVE AND V FOR VICTORY odide v pisarno izpolnit tovorni list. Poštar, ki je ostal sam s pomočnikom, si leno zvija cigareto. "Da, kmalu bo pritisnila vročina! Ti pršvim jaz, moj dragi Fric!" Pomočnik zapne plahto. "Britiznila bo, da . . ." Njemu pravijo Fric: to je Bavarec, ki ga je vojna pustila tu. Smešne postave je, slabo zraš-čen, polno napak ima. Pretežka glava je vedno sklonjena na ramo. Dolg in bel vrat spominja na oskubljen vrat slabotne ku re, ki jo okljuje vsa perjad. Ima pa sanjave oči in prijazen ob^az, ki ga obdaja Kristusova brada. Zdaj sedi na stopnici voza in poje polglasno. Kot gloriola ga obdaja rob slamnika. Njegoš pogled kovinasto zlate barve počiva ravnodušno na pismono-ši in njegov smehljaj se počasi izgubi. Kakor v sanjah ponovi: Britiznila bo, da, kospot Jagneau . . Pismonoša se pridruži Fla-ipartu. Progovni delavec je sam ČETRTEK, 20. JULLMJ pri tehtnici in prestavlja uteži. Glasno šteje, da se ne bi zmotil-"Dve sto dva in petdeset m dvajset — dve sto dva in sedem, deset .. Na njegovem kostru. nastem obrazu se zdi, kakor da se kuha meso. Oči so mu udrte pod debelim čelom jn med štr-lečimi ličnicami; okrogle, majhne, modre in tope oči, top« kakor pri pijancih ali kak« r pri ljudeh, ki trpe na fiksni ideji. , "Moram govoriti s teboj," mu pravi, ko je stehtal blago. Joigneau mu sledi v shrambo za svetilke. I (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati TOVARŠICA Slovenec brez otrok si želi dobiti Slovenko, dobro gospodinjo in živ. ljensko tovariico, staro 40 do 45 H Tajnost jamčena. Katera resno mi. sli, naKpiie na naslov: TOVARŠI. CA, 2857 So. Lawndale Ave., Chi- cago 23, 111. —(Adv.) POTREBUJEMO ŽENSKE od 16 do 45 let za lahko tovarniško delo, 48 ur na teden ali samo delno. 9 do 4— 610 W. Van Buren. NA PRODAJ dve nadst. zidana hiša, prodajalna in tri stan.—po 4 sob. Gorka voda toplota, "stoker"—prinaša $1800.00 letno. 405 Ogden ave., Dovvners Orove, 111. Phone 1457 w! MASTEN V1CT0RY VOJKA JE DALA MAiO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ročne delavce in prevaialce, poma* gače v prejemnem oddelku in odpo* iiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniike delavce. Izkušeno«t ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra,,hrana po zmerni ceni Med 8 A. M. in 8 P. M. DANLY MACHINE Specialties, Inc. 2100 Bo. &2nd Avenue, Clcero. 111. Vzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne. TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje Vodstvo tiskarne .... Cene zmerne. unUsko delo prve vrsta Pišite po informacije na naslov: SNPJ P R1N T E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue - • Chicago 23. IUinolr TEL ROCKWELL 4104 D. K Fliapetrirfc—5». UmU to« tH,p«