Gostilničarski Vestnik Strokovno glasilo „Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Telefon 39—14. Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Ček. rač. št. 11.430. Štev. 10.-12. Ljubljana, dne 25. decembra 1935. Leto V. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem čitateljem Gostilničarskega vestnika — Uredništvo Zvezna uprava želi vsemu članstvu Dravske banovine vesele praznike in srečno Novo leto Ob zatoni!. .. Leto 1935., ki je leto bridkih izkušenj in silnih razočaranj, se nagiba k zatonu. Še nekoliko dni in izginilo bo v večnost, toda spomini nanj bodo ostali današnjemu rodu neizbrisni. Razne nadloge so se letos zrušile nad našo glavo, vse čuti, da zastaja življenjsko kolo, da ne teče gladko in da. se nam prorokujejo še bolj strašni dogodki. Tisoči in milijoni ne bodo letos pristopili k jaslicam, od katerih izžareva milina in oni blaženi mir, ki je človeški duši tako potreben. Kako Te naj oprime gorkota, povzročena le po notranjem zadovoljstvu, kako Ti naj bo glava prazna grenkih in trpnih misli, ko je vse naokoli tako mrzlo in pusto . . . ? Smeh in vrisk sta oglušila, saj ni nikakega povoda za njih. Delo in zaslužek sta pičla ali pa jih sploh ni, usta se odpirajo in srkajo zrak, želodec pa poje svojo pesem, ki je bila v zgodovini vedno predznak zlih nesreč. Vse bo zbrano v družinskem krogu, nikdo ne bo manjkal, saj so vsi ostali doma, ker le še tu v brezdelju čutijo zavetišče v razburkani sedanjosti. Vsi še prosijo kruha od očetovske mize, čeprav sta jim roka in pamet dorasla, da bi lahko že sami stvorili lastno družinsko ognjišče in ustvarjali one dobrine, od katerih bi se preživljalo toliko in toliko novih bitij. Vsepo-vsodi primanjkuje dela. Letošnje božično razpoloženje bo sicer praznično, saj so (o prazniki, kjer se raznežijo še tako ostre človeške nra-ve, vendar bo prazničnost brez jasnih in veselih obrazov. Še otroška duša bo pritisnjena k tlom, kajti darovi bodo živeli le v bajkah in pripovedkah o zakleti kraljičini in njenem bogastvu, kamor bomo poslali otroke, da pojadrajo v sanjah k njej in se tam za hip navžijtfjo zažeijenega božičnega razpoloženja. Ali pa je poparjenost v resnici potrebna? Saj bi moral danes biti sleherni državljan oborožen z največjim optimizmom v bodočnost, ker kdo ve, kaj čaka v prihodnjosti posameznika in narod. Nikdo ne more tajiti, da drugod ni krize, ki je splošna svetovna bolezen. Toda borba proti krizi je vse bolj intenzivna kakor pri nas, ko je ogromna večina naroda izločena radi neurejenih razmer na denarnem tržišču od pridobitnega dela. Privatna iniciativa je zamrla in omrtvičila milijone žuljavih rok ter napravila nešteto zdravih misli in načrtov brezplodnih. Primanjkujejo nam vedno bolj majhne denarne edinice, ki ustvarjajo narodne kapitale. Tudi majhen človek je gospodarski element, ki posredno in neposredno ustvarja fizično in duševno delo, od katerega živi sam in njegova okolica. Menda so taki kapitali posebno relativno revnemu narodu bolj koristni in produktivni, ker ostajajo v kraju in sproti pretvarjajo svojo silo v še večja bogastva kakor pa oni, ki izrabljajo narod in ga izse- savajo po vseh modernih ekonomskih načelih. Že 4 leta vlada v naših malih denarnih zavodih, kjer je zbiralo ljudstivo kakor ičebelice svoje prihranke, grozna praznota. Ali je do danes že kdo izračunal velikansko izgubo na nacionalnem premoženju, ki je nastala vsled zastoja na denarnem trgu? Poskus, da bi koncentrirani kapital v par velikih zavodih poživel gospodarsko življenje, se lahko smatra za zgrešenim,( ker mu je enostavno nedosegljiv. Delo ustvarja delo, brezposelnost pa uničuje še to, kar se je s trudom pridobilo. Poglejmo po svetu! Na 10.000 kilometrov asfaltiranih in betoniranih cest veže Evropo z konzumnimi in produkcijskimi središči, vlaki vozijo s 150 km na uro in gospodar-| ske dobrine se prevažajo po železniš-i kih tirih celo z 90 km. Napredek je na svetu torej silen in je le vpra-I šanje, če ga bomo kedaj dohiteli. ! Hrezposelnost. se pobija z delom, s ■ presnavljanjem močvirij v rodovit-i na polja, z gradnjo novih cest in železniških vezi, s postavljanjem velikih bidrocentral za proizvajanje cenene gonilne sile, z gradnjo stanovanjskih hiš, z napeljavo kanalskih mrež, s kolonizacijo opustelih področij. itd. Tam, kjer gospodarstvo prednjači na tako viden način, tam se marsikaj oprošča, ker lahko vsakdo vidi, da se dela, da se ustvarja, da pa. so višje sile, ki branijo normalizacijo razmer. Ko smo se ogledali tako po svetu, poglejmo tudi pri nas naokoli. V preteklem letu smo zagledali svetel utrinek, ki nam je napovedal velika javna dela, katera pa so ostala še do danes nedovršena, V času, ko se vidno krči količina za življenje potrebnega dela, doživljamo počasno in okorno proceduro, ki sčasoma sigurno uniči popolnoma vrednost obljub in vzplamti v človeku še v večji meri že itak obstoječe nezaupanje. Da pa se je kupa napolnila grenkosti do vrha, je morala priti še druga nevolja. Kraji, ki so živeli samo od izvoza, so zatvoritev mej hudo občutili. Tu je zastala še zadnja žaga, ki je tipična za slovensko gospodarstvo in ki je dajala kraju življenje. Tam je odjeknil zopet zadnjič bič poslednjega voznika, nastala je samota, ki je tembolj grozna in pošastna, ker se ne vidi nikakega izhoda. Prepričani bodimo, da je velik del nadlog pripisan na naš račun. Naše življenje se v večji meri izživlja v nepotrebnem in brezplodnem razglabljanju. Izhodišče naaših skrbi in muk iščemo drugod, ne pa v koncentraciji našega življenjskega odpora in v smotrenosti za dosego onega spo-kojstva, ki je podlaga vsakemu gospodarskemu načrtu. Morda bodo božični zvonovi, — ko bodo zapeli zopet pesem Odrešenika, o ljudeh, ki so dobre volje in z mirom v srcu — preokrenili naše bistvo. Ce pa se bo miselnost našega ljudstva razkrajala v isti smeri in v istem tempu kakor se razkraja naše gospodarsko življenje, potem gorje ne samo nam, temveč tudi našim zanamcem. To božično razmišljanje naj nas prerodi in naj nam vcepi novo voljo do življenja in borbe, ki je stalni spremljevalec vsakega živega bitja. Le slabiči podlegajo, zato se je treba utrditi v svoji odporni sili in oborožiti z zdravim razsod-kom. Naj bo torej leto 1936. bolj srečno, kakor je bilo preteklo in naj Vas obrani novih nadlog in težav. Zgradarina od restavracij, Prvovrstno biagoi hotelov, gostiln in sličnih gostilniških podjetij Nizke cene! Zgradarina se odmerja: a) Za v najem oddane prostore od letne najemnine, ki se plačuje ob času objave razglasa za vložitev davčnih prijav oz. se vzame pri sezonskih zgradbah sezonska najemnina za letno najemnino. b) Za prostore, ki so v lastni uporabi lastnika oa. brezplačni uporabi sorodnikov, užitkarjev in slično od njih najemne vrednosti ob času objave razglasa za vložitev davčnih prijaj. Najemna vrednost je znesek, ki bi ga lastnik dobil za lastne prostore, ako bi jih oddal v iste svrhe, kot jih uporablja sam, tujemu najemniku v najem. Najemno vrednost pod toč. b) omenjenih prostorov določi ali davčna uprava potom primerjanja z najemninami, ki se plačujejo za slične prostore v bližini zgradbe, za katero je določiti najemno vrednost. Če pa takih sličnih zgradb v bližini sploh ni, ocenjuje najemno vrednost pod b) omenjenih prostorov davčni odbor po dejanskih krajevnih najemninskih razmerah in to na utemeljen predlog davčne uprave. To splošno načelo za obdavčbo zgradb velja za vse zgradbe, torej tudi za restavracijske, hotelske in gostilniške zgradbe. Gotovo p.', je tudi, da se je ozirati pri določevanju najemne vrednosti zadnje imenova* nih zgradb na dosegljivi uspeh v obratu, t. j. na njega donosnost. Kakor je obče znano, je veliko okolnosti oz vzrokov, ki bistveno vplivajo na donosnost imenovanih podjetij in potemtakem tudi na najemno vrednost njih poslovnih prostorov. Kdo ni poznal lepih restavracij, hotelov in gostiln, ki so se morale radi neprimerne lege popolnoma opustiti, med tem ko morda izvrstno uspevajo slična podjetja v veliko slabših zgradbah, ker so na prometnem kraju? Prva sio skoro bitez prhve( najemne vrednosti, med tem ko je najemna vrednost drugih precej večja kot bi jo človek sodil po številu in kakovosti razpoložl/fvih prostorov. Naša lepa podjetja v letoviščih se še dobro spominjajo na uničujoče posledice svetovne vojne. Vojaštvo je po izbruhu včjne polagoma zasedlo vse hotelske zgradbe ter jih ŠTAKLO B. TOBER tovarniška zaloga stekla Akc. spol. Prvni češka skiarna Kyjov ČSR Ljubljana, Sv. Petra t. 85 Telefon 34-58 NUDI VAM steklenice za vino, čaše vseh vrst Steklenice za vkuhavanje sadja znamke „Hermetic(( Obiščite mojo veliko zalogo! Postrežem Vam samo s prvovrstno češko kvaliteto! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA UL!CA 12 Telefon interurban Stev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m Vedno v zalog i : Ljutomefske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker j VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! uporabilo za pisarne, vojna skladišča, kino, vojne bolnice itd., plačevalo pa je malo, dostikrat pa sploh nobene vojne odškodnine, čeprav je tem zgradbam in podjetjem povzročilo ogromno škodo. Komaj so si taka podjetja po vojni nekoliko opomogla s tem, da so z znatnimi gmotnimi žrtvami vršiia v tu- in inozem stvu propagando in privabila tujce, jim je že svetovna kriza z vsemi slabimi posledicami prekrižala račune Par slučajev nevarne kužne bolezni v najlepše razviti letni sezoni iz-prazne letovišče! Zimska sezona izostane, ako pada sneg prezgodaj v jeseni ali prepozno v spomladi, do-čtm ga v pravi zimi primanjsuje! Ako se vkljub povedanemu upa še kdo trditi, da ne vpliva donosnost podjetij na najemno vrednost prostorov, v katerih se izvršujejo, naj pomisli še na sledeče: Kdo bo vzel v najem hotel, ako je bil sam priča, da sta že dva zakupnika zaporedoma zabila vse prihranke v to podjetje, pa še nista mogla zadostiti vsem obveznostim vkljub vsej svoji pridnosti, podjeti^psti i>i strokovni izvežbanosti? Ali bo kdo vzel v najem hotel, ki je bil n. pr. ob času gradnje večje železnice naravnost »zlata jama«, katera pa je takoj usahnile, ko je železnica bila dovršena? V marsikaterem slučaju se je moralo tako podjetje sploh opustiti in poslopje uporabiti v popolnoma druge namene. Ako odda hišni posestnik mebli-rano sezonsko stanovanje, ali mebli-rano mesečno sobo s postrežbo v najem, prizna davčna uprava kot odtegljaj za takozv. postranske dajatve, t. j. pospravljanje sobe, pranje posteljnega perila, za luč itd. polovico prejete najemnine (event. hrana in kurjava pa se itak obračuna posebej); M najemnine odpade na zakupnino za opremo. Ta znesek je zavezan rentnini in šele preostala celokupne najemnine pi^de kot najemnina za prazne prostore pri odmeri zgradarine v poštev. Tako se poetopa v praksi pri navadnih hišnih posestnikih, ker bi se moral sicer predložiti vsak tak slučaj vsled pomanjkanja primerjalnih objektov davčnemu odboru v ocenitev. Restavracije, hoteli in gostilne nikakor ne smejo biti glede zgradari- ne na slabšem, ker so sobe včasih zasedene le nekaj dni v mesecu, včasih pa ostanejo tudi cele mesece prazne. Ker plačujejo ta podjetja pridobnino, izostane tudi predpis rentnine od zakupnine za opravo v tujskih sobah, sicer bi nastala dvojna obdavčba istih dohodkov. Preostala bi torej po gornjem primeru le Yi celokupnih prejemkov od prenočevanja tujcev kot najemna vrednost tujskih sob za odmero zgra-darine. Zakon sam sicer nima te določbe in manjkajo tudi v pravilniku k temu zakonu podrobna in jasna navodila. Toda pri izvrševanju zakona o neposrednih davkih so prizadete davčne uprave ustvarile v zadnjih šestih letih po njegovem vzakonje-nju popisano prakso zlasti, ker v večini slučajih ni mogoče dobiti primernih primerjevalnih objektov. Končno pa je tudi potom primerjanja zelo težko pravilno določiti najemno vrednost, zlasti še za hotelske in restavracijske zgradbe, ker so prvič redkokdaj take zgradbe oddane v najem in drugič, ker niso popolnoma slične po legi, številu in kakovosti sob, še manj pa po donosnosti in morajo vsled tega služiti kvečjemu za utemeljitev predloga davčne uprave davčnemu odboru, ki naj v smislu čl. 34., odst. 2. zakona o neposrednih davkih določi najemno vrednost za omenjene poslovne prostore. Ako pa takih primernih objektov za utemeljitev predloga davčnemu odboru ni, si mora davčna uprava nujno nabaviti med drugimi pripomočki tudi število nočnin oz. višino donosa od prenočevanja tujcev sploh, ako noče napraviti napako, da je določila najemno vrednost poslovnih prostorov za slabše zasedeni hotel višje kot za boljše zasedeni hotel, ali pa za davčno leto po skrajno letoviški sezoni višje, kot za predido-če leto, pred katerim je bilo letovišče izborno zasedeno oz. obiskano. Kaj nam je torej storiti, da si zmanjšamo zgradarino? Marsikdo si je, računajoč po dobrem uspehu, doseženem v prvih povojnih letih, postavil poleg restavracije oz. že obstoječega hotela še depandanco oz. dvignil že obstoječe hotelsko poslopje za eno in tudi za dve nadstropji. Zadnja leta pa ni mogel oddati niti vseh tujskih sob, ki so obstojale že pred vojno v starem enonadstropnem hotelu. Morijo ga ne samo visoke obresti od izposojene glavnice, temveč tudi ‘dav- ki, zlasti zgradarina, katero je odmeriti po veljavnih predpisih po najemni vrednosti prostorov. V takih slučajih svetujemo sledeči postopek: Obrat se naj skrči ako le more brez škode za uspeh in renome podjetja le na pritličje in prvo nadstropje. Tujske sobe v drugem in 3. nadstropju pa naj se s 1. januarjem 1936 popolnoma zapro in to okolnost do 14. januarja 1936 prijavi s posebno s 5.— Din kolkovano vlogo davčni upravi v svrho delnega odpisa zgra-darine. Ako nastopi v tem slučaju potreba, da se mora vsled večjega prometa izročiti n. pr. s 1. aprilom 1936 sobe v drugem nadstropju v obrat, naj se to takoj sporoči s kolkovano vlogo davčni upravi. Ako se želi n. pr. s 1. junijem 1936 vzeti tudi tujske sobe III. nadstropja v uporabo, naj se to istotako nemudoma prijavi davčni upravi. Nasprotno pa naj se v oktobru 1936, to je po končani sezoni, ko se bodo zopet lahko pogrešale sobe 2. in 3. nadstropja, zopet vloži na davčno upravo prijavo, da so se ta in ta nadstropja zaprla i. t. d. V letoviških krajih se seveda ne-oddajanje sob izven sezone ne more izkoristiti za ravnokar popisani od- n asi. Celje STEKLO ' PORCELAN VELIKA IZBIRA PO CENI! pis zgradarine, pač pa v slučaju, da kdo skrči obrat v opisanem smislu med letoviško sezono. Kako je sestavljati prijave dohodkov od hotelsikh in restavracijskih odnosno gostilniških zgradb? * Število skladnih delov Ali j* zgradba od osno staao-v nje eddano v najem s odremo, vrtom, oro- C lo‘- upna kosmata n'jemnina za samo zgr dbo — stanov nje ozir. Pos-bej dogovorjena kosmata n jem Ina, zakupnina za vrt, Zemljišče in ostalo v ras- Sezrnska Redna 5tev lka Ime, priimek la poklic najemni a (sakupce) •II pa lastalka oziroma ui tka ju, Ce ta sam Leg* stan >v«' ajafpod rttli je, prit ICja, nadstropje Itd.) zj stanovanje (le sobe in sobice) odi)''ili prosiorov (trgo ne, delavnice > rdln. sob.-, pisa-ne, C k Inicel pomož ih prostorov ( sl o t 11 oro-sto 1) Kosmata najemnina zakupnina za n jemnina, pri zgr db.-h, ki se dajo v najem za ras sezon, v kopališčih ln LtovišCih uživj zgradbo (del zgradba)] na ulico na d o-rlš. e al n ’ ■a klico n« dvo-r S Ce ali na na ulico n* d.o-rišCe ali nd djem, s pritiklinami In sliCno? druge prostore predelu 5. brez opreme h dnlk hodni hod Ik I Din | P Din P Din P Din P 1 Lastnik za restavracijo pritličje (zanose) 2 2 1 1 10 10.000 — 2 Lastnik za kavarno (le med sezono odprta) >» (isto) 2 1 1 _ 3 _ 6000 - 3 Lastnik za stanovanje I. nastropje 3 2 — — 1 5 8000 — 4 Lastnik za prenočevanje tujcev *> (ziposie) 2 tujske 7 sobe 4 1 4 10000 5 Lastnik za prenočevanje tujcev II. nadstropje (isto) 1 10 7 1 4 12.000 — 6 Lastnik za prenočevanje tujcev III. nastopje (isto) 1 10 7 1 4 8000 Din 3 10 30 20 5 30 4U.0U) — 1 t 1 14.000 — Kaj nam je storiti, ako bo vkljub vsemu temu zgradarina za leto 1936. previsoko odmerjena? Po izvršeni izmeri zgradarine dobi vsak posestnik zgradbe plačilni nab>g o letnem davčnem predpisu. Froti temu plačilnemu nalogu ima tekom 30 dni pravico pritožbe na Dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. Pritožbo, kolkovano z 20 Din, je vložiti pri pristojni davčni upravi, katera jo prouči, priklopi spise in stavi utemeljen predlog finančni direkciji Kaj nam je storiti, da bo pritožba thdi v resnici uspešna? Takoj po prejemu plačilnega naloga (kateri se nikakor ne sme zamenjati s četrtletno poštno položnico, s katero se plačujejo davki in proti kateri sploh ni nobenega leka) naj gre vsak, komur se zdi ocenjena najemna vrednost previsoka, na davčno upravo po podrobne odmer-ne podatke. Na davčni upravi naj vpraša ali se je najemna vrednost njegovih prostorov določila potom primerjanja ali pa jo je ocenil davčni odbor. V prvem slučaju naj si vsak zabeleži primerjalne objekte, s katerimi je utemeljena odmera, v drugem pa vse podrobnosti, s katerimi je utemeljen predlog davčnemu odboru. Te utemeljitve naj vsakdo natančno premotri in si naj po potrebi tudi osebno ogleda prostore oz. zgradbe, s katerimi so se njegovi prostori oz. zgradbe primerjale. Ako se mu zdi odmera na vsak način previsoka in neutemeljena, ker je mogoče zgradba, s katero se je njegova primerjala, večja, boljša in na prometnejšem kraju kot njegova zgradba, naj vloži v 30-dnevnem roku potom pristojnega davčnega odbora dobro utemeljeno pritožbo. Morebitno pre- f koračenje tega prizivnega roka za največ 15 dni nima zakonitih posledic, da bi se pritožba radi zamude zavrnila, pač pa se mora zamuda opravičiti v pritožbi. Ne vlagajte neutemeljenih pritožb, ker si s tem bolj škodujete kakor koristite! Višina državnega davka in auto-nomnih davščin. Zgradarina znaša pri starih zgradbah 12% + dopolnilni davek po progresivno - percentuelni lestvici ter vsakokratne autonomne doklade, jemnina oz. ocenjena najemna vrednost, zmanjšana za zakoniti odbitek po čl. 36. zakona. Ta znaša po vaseh 30%, v letovišičh, trgih in mestih 25%, v Ljubljani pa le 20%. Za nove zgradbe z dovoljenimi začasnimi davčnimi olajšavami, katerih davčna obveznost je nastala do 31. XII. 1931. se plačuje od enako kot za stare hiše preračunane od-merne osnove le 6% davek brez dopolnilnega davka in brez autonom-nih doklad. Lastniki po 31. decembru 1931. v davčno obveznost stopivših novih zgradb z dovoljenimi začasnimi davčnimi olajšavami pa plačujejo 12% davek brez dopolnilnega davka in brez avtonomnih doklad. Vrhu tega plačujejo v Ljubljani lastniki starih hiš 12% mestne davščine (vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina) od novih pa le 7%. Višina teh davščin po drugih mestih dravske banovine nam ni znana. Začasne davčne olajšave, pogoji za dosego in doba trajanja. Začasne davčne olajšave za nove zgradbe oz. prizidke k že obstoječim zgradbam se dovoljujejo za 20 let: 1. ako stoje v mestih z nad 50.000 prebivalci; 2. v krajih, v katerih je sedež ba- j novine in 3. v okoliščni črti krajev, ki so proglašeni za kopališča in letovišča ter 4: za nove hotelske zgradbe tudi izven pod 1. do 3. naštetih krajev, ako so postavljene zaradi pospeševanja tujskega prometa. Za vse druge nove in novoprizida-ne zgradbe pa se dovoljujejo le 10-letne začasne davčne olajšave. Za nadzidke na že obstoječe zgradbe pa le polovica ravnokar popisane 20 oz. 10-letne dobe. Za dosego teh olajšav je vložiti pri davčni upravi z 25 Din kolkovano prošnjo tekom 30 dni po nastopu davčne obveznosti. Prošnji je priložiti poleg oblastveno odobrenega in z 10 Din kolkovamega stavbnega načrta še stavbeno in uporabno dovoljenje in potrdilo o pričetku porabe stavbe. Istočasno se je osebno zglasiti pri davčni upravi v svrho sestave katastrskih listin. Že prej, t. j. 15 dni pred nastopom davčne obveznosti zgradbe je vložiti davčno prijavo dohodkov od zgradb, sicer je treba plačati po čl. 137. zakona poleg davka še 3% davčno kazen. S tem smo v kratkem pojasnili sedaj veljavne zakonite določbe glede zgradarine za zgradbe, v katerih se izvršujejo restavracijske in hotelske obrti. Ako bi še kdo želel kako posebno pojasnilo za svoj slučaj, naj pošlje na zvezno pisarno pismeno vprašanje, «ia katero smo pripravljeni odgovoriti v naslednji številki našega glasila. Preberite članke o pridobnini in zgradarinil Poravnajte zaostalo članarino! Kdaj je treba vložiti davčno prijavo in kako jo je treba izpolniti Zakon o neposrednih davkih je v veljavi že sedem let, toda davčnim zavezancem je še vedno mnogo nejasnega. Poklicani činitelji vse premalo seznanjajo davkoplačevalce z gotovimi, zelo važnimi določbami zakona. Davčni zavezanci pa zbog pomanjkanja časa in vsled brig za obstoj navadno prepozno spoznajo, da so pogrešili eno ali drugo važno stvar v davčnih zadevah, Zelo važno je ravno vprašanje izpolnjevanja davčnih prijav za pridobnino. Leto 1935 gre h koncu, bliža se novo leto 1936, ko bo kmalu treba vlagati davčne prijave za predpis pridobnine za leto 1936. Naš namen je torej povdariti nekaj najvažnejših momentov glede tega vprašanja. Z novim zakonom o neposrednih davkih se je pridobnina zelo spremenila. Ne predpisuje se več tako, kakor se je predpisovala po prejšnjih avstrijskih zakonih. Po avstrijskem zakonu je bila sedanji pridobnini slična dohodnrna. Razlika je v tem, da so se z dohodnino obdačili dohodki iz vseh virov posameznika, n. pr. od zemljišča, od zgradb, od raznih obratov, od kapitala itd., da-siravno je bil vsak dohodek iz imenovanih virov obdačen tudi z davkom, ki je bil zanj po zakonu določen. Poleg tega se je dohodnina predpisovala tudi po zunanjih znakih posameznika, to se pravi, kdor je razkošneje živel, je bil tudi višje obdačen. Sedanja pridobnina pa se plačuje od čistega dohodka posameznih obratov. Prej je bilo napovedovanje zelo enostavno. Davčni uradi so se ww bj-M* PmuPs t, E. PETELN Nagibov, Grajski trg 7 želi vsem gostilniškim podjetnikom SREČNO NOVO LETO! zadovoljevali s podatki o številu zaposlenih moči, o višini napravne in obratne glavnice, o višini prometa itd. Prejšnje dohodnine sicer ni več, pobira pa se namesto nje k osnovnemu davku takozvani dopolnilni davek, ki znaša 2% do 12% čistega dohodka, ugotovljenega za odmero pri-dobnine. Na osnovno pridobnino pa nalože avtonomne korporacije kakor občina, banska uprava, cestni odbori in drugi občutne doklade, katere pobirajo davčni uradi skupno z državnim davkom. Skupno breme je dokaj občutno. Največkrat pa so krivi temu davčni zavezanci sami, ker ne polagajo dovolj pažnje na izpolnitev davčne prijave. Prijavo je treba izpolniti tako, da odgovarja izpolnitev predpisom, to je, da je formalno pravilna. Nikakor ne zadostuje, ako se izpolni samo razpredelek o čistem dohodku. V prijavi je treba vestno izpolniti vse razpredelke. Predvsem je treba vnesti točno označbo tvrdke, odnosno lastnika obrata. Razpredelnica, v katero je vpisati vrsto obrata, je zlasti važna za presojo, v katero skupino naj se uvrsti obrat. Od uvrstitve v skupino pa oclvisi višina davka. Pri-dobnina znaša za razne obrate od 4% do 10%. Važno je n. pr., ali je smatrati obrat za industrijo ali trgovino (sem spadajo tudi gostilniška podjetja), ki morata plačevati 10%, ali pa za obrt, ki plačuje samo 6% ali 8%. Industrijska podjetja so ona, ki predeljujejo surovine ali polfa-brikate s stroji običajno na zalogo in ki uporabljajo človeško delovno moč največ za upravljanje in nadziranje strojev. Obrtniki spadajo v dve skupini in sicer v prvo skupino z 10% osnovne pridobnine ona obrtna podjetja, ki prodajajo četudi samo deloma nabavljeno izdelano blago, n. pr. mizar, ki prodaja gotovo pohištvo, izdelano v tuji delavnici itd. V drugo skupino spadajo obrtna podjetja, ki delajo s stroji ali z več nego 4 pomočniki. Tem se predpiše 8% osnovna pridobnina. Vsem ostalim obrtnikom pa 6%-na. (Vajenci se ne smatrajo za pomočnike.) Zakon pozna še davkoplačevalce tretje skupine, n. pr. kočijaže z enim vozom, postreščke, čistilce čevljev itd. Leti plačujejo samo 4% davka, Ako davčni zavezanec izvršuje več raznih poslov pod enim obratom, je tako izvrševanje raznih poslov zavezano višji stopnji davka. N. pr. gostilničar plačuje od čistega dohodka svoje gostilne 10% davka, če isti Rabljene stroje ženske, krojaške, čevljarske in razne druge, ter kolesa, ki odgovarjajo novim, zelo po ceni naprodaj edino le pri Promet41 « Ljubljani (Nasproti Križevniške cerkve) gostilničar izvršuje tudi mizarsko ali drugo obrt, plačuje tudi od te 10%, četudi bi plačeval samo 6% ali 8%, ako bi to obrt izvrševal samo. Vsako podjetje in vsak obrat se smatra ža poseben davčni predmet. Zato je treba vložiti prijavo za vsak obrat posebe, čeprav se pod enim obratom izvršuje več raznih poslov. Tako je n. pr. vložiti posebno prijavo za centralo in za podružnico, za trgovino in za točenje pijač, za dohodek iz obrti in za dohodek prodaje obrtnih izdelkov itd. Glede izpolnitve razpredelka »vloženi kapital« je treba povdariti, da je pod tem razumeti izdatke za nabavo inventarja in drugih predmetov, ki so potrebni za otvoritev obrata, Na višino vložene glavnice se polaga pri ocenjevanju dohodka velika važnost. V prijavi je treba v za to določenem razpredelku navesti tudi višino vloženega tujega kapitala in naslove upnikov zaradi predpisa rentnine. Pripomniti je treba, da obresti od lastne glavnice ne spadajo med odbitne postavke. Za obrtnike je važno vprašanje števila nameščenih pomožnih moči, strojev itd. Ako vodi gostilničar več raznih poslov, je treba v posebni razpredelnici točno navesti vse te posle, četudi se zanje vloži posebna prijava. Razpredelnica »kdaj se je posel pričel« velja bolj za novo otvorjene obrate. Nato je izpolniti zelo važne razpredelke o bruto dohodku, o režijskih 'stroških in o čistem dohodku. Po zakonu je smatrati kot čisti dohodek skupni kosmati dohodek obrata po odbitku režijskih stroškov, katere priznava člen 54. zakona. Za kosmati dohodek se običajno smatra razliko med nabavno in prodajno ceno blaga. Za režijske stroške se priznavajo: stroški, ki so potrebni za dosego kosmatega dohodka, n. pr. najemnina za obratne prostore; plače pomožnega osobja v denarju in naravi (hrana, stanovanje in slično); odpisi za amortizacijo zgradb, ki niso zavezane zgradarini; odpisi za stroje in mrtvi inventar; obresti dolgov, ki obremenjajo posel, torej obresti od obratnega kapitala; dejansko plačani državni in samo upravni davki; prispevki za zavarovanje zgradb, ki služijo obratu, za zavarovanje blaga in strojev; prispevki za pokojninske fonde namešečncev; katastrski čisti donos zemljišč pri kamnolomih, apnenicah, kopanju peska itd. Ne priznavajo pa se za režijske stroške: zneski za povečavo obrata, za povečanje glavnice ali za poravnavo dolgov; zneski za plačano pridobnino; stroški za lastne rodbinske člane, ki delajo v obratu; darila in nagrade; stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca in njegove družine; obresti od lastne ali tuje vložene glavnice; izgube iz prejšnjih let itd. Davčno prijavo v razpredelku »bruto dohodek« mora pravilno izpolniti samo oni trgovec ali obrtnik, ki je zahtevane podatke sestavil po zakonsko predpisanih in redno vodenih trgovskih knjigah. V smislu zakona vodijo pravilno knjige samo oni davkoplačevalci, ki knjigovod-stveno inventarizirajo svojo imovi-no ter pravilno knjižijo prejemke in izdatke v vsem poslovnem letu. V praktičnem življenju pa je takih davčnih zavezancev -jako malo. Zato je zakonodajalec za ugotavljanje davčne osnove določil še sledeče načine: 1. primerjanje razpoložljivih podatkov in računov z obrati, za katere se je ugotovil čisti dohodek po knjigah; 2. svobodna ocena čistega dohodka na podlagi davčne prijave in podatkov, katere je dal davčni zavezanec na razpolago davčni upravi, na podlagi izročenih knjig in na podlagi podatkov, ki jih je pribavila davčna uprava; 3. ako davčna oblast nima na razpolago nikakih pripomočkov, se določi davčna osnova s primerjanjem z drugimi sličnimi davčnimi objekti, za katere so pripomočki na razpolago. Davčni zavezanec, ki hoče doseči ugotovitev dohodka po knjigah, mora priložiti prijavi začetni in konč- fjjr Zdravilišče Slatina Radenci želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem srečno in veselo Novo leto 1936 ni inventar (pri enostavnem knjigovodstvu), odnosno račun bilance in račun zgube in dobička (pri dvojnem knjigovodstvu) s potrebnimi detajli posameznih računov, na podlagi katerih mora biti razvidno, če ni zmanjšal davkoplačevalec kosmatega dohodka za kak nedopusten odbitek itd. Vsekakor pa ima končno besedo pri tem še vedno davčni odbor, ki je le tedaj vezan na knjige, če spozna, da so računi verodostojni in knjige pravilno vodene. Najpogostejše se ugotavlja davčna osnova z svobodno ocenitvijo čistega dohodka. Davčnemu odboru so na razpolago: davčna prijava zavezanca, razna pojasnila, trgovske knjige (če je zavezanec pristal na vpogled knjig), uradno ugotovljeni podatki n. pr. pri gostilničarjih potočena množina pijač, pri mesarjih število zaklane živine, pri trgovcih letni promet, pri obrtnikih število strojev in delavnih moči itd., vložena glavnica itd. Na podlagi teh pripomočkov stori davčni odbor sklep po svobodnem prepričanju, potem ko je ocenil višino opravljenega prometa, in možni dohodek po vseh činjeni-cah, krajevnih in splošnih pogojev. Za oceno čistega dohodka more davčni odbor zaslišati priče in izvedence. More pa tudi zahtevati od davčnega zavezanca pojasnila glede nejasnih podatkov, ki jih je le-ta podal. Odrediti mora tudi pregled knjig, če je davčni zavezanec na to pristal. Davčno prijavo mora vložiti vsak zavezanec, četudi ne vodi knjig. Pri manjših obratih zadošča, ako davčni zavezanec navede v prijavi samo dejanske ali druge podatke, ki so potrebni za ocenitev in sicer višino vložene glavnice, višino opravljenega prometa in doseženi dohodek. Po možnosti naj se oceni po zapiskih ali drugih pripomočkih tudi kosmati dohodek in režijske stroške, da s tem olajša delo davčnemu odboru, ki bo na podlagi teh podatkov lažje ugotovil objektivno oceno, nego samo na podlagi podatkov, katere mu pripravi davčna oblast. Priložijo se naj pojasnila! ki vsebujejo tudi podatke o višini prometa in vse momente, ki vplivajo na dohodek dotičnega davčnega zavezanca (slabe kupčijske razmere in slično). Gostilničar oceni v tem primeru najprej opravljeni promet prejšnjega leta, potem kosmati dohodek, to je izkupiček za blago po odbitku nabavnih stroškov, izkaže naj po- drobno režijske stroške in nato izračuna čisti dohodek. Dobro je tudi, če zavezanec približno izračuna, koliko bo odpadlo na preračunani -dohodek davku, da ga ne bo morda šele višina predpisanega davka poučila, da je svoje dohodke napačno prijavil. Ako je zavezanec v letu 1935. napravil približno 100.000 Din prometa in je pri tem zaslužil bruto 10%, izkaže bruto (kosmati) dohodek s 10.000 Din. Od tega zneska odšteje režijske stroške in navede ostanek kot čisti dohodek. Poleg prometa je pri nekaterih obratih navesti tudi še druge podatke, iz katerih se da sklepati višina prometa n. pr. pri go-stilničarjih množina in vrsta iztočenih pijač, pri mesarjih [število in vrsta zaklanih živali itd. Davčni zavezanec so mora zavedati, da so dolžne dajati davčnemu oblastvu pojasnila o njegovih razmerah občino, pošte, carinarnice in vsi drugi državni uradi in oblastva. Gostilničarji plačujejo poleg pridobnine tudi davek na poslovni promet, morajo hkratu z davčno prijavo za pridobnino vložiti tudi prijavo za davek na poslovni promet. Pri navedbah številk v prijavi, je treba predvidevati, da davčna uprava vse Številke točno pretehta in jih uporabi tudi pri odmeri drugih davkov n. pr. podatke o tuji glavnici in o obrestih obratnega kapitala za rentni no, podatke o kosmatem dohodku za prometni davek, podatke o najemnini ali najemni vrednosti obratnih prostorov zn zgradarino in podatke o plačah osobja za uslužben-ski davek itd. Vsi ti podatki morajo med seboj soglašati, da ohrani prijava značaj verodostojnosti. Davčne prijave se vlagajo na obči javni poziv v roku, ki ga določi ministrstvo vsako leto posebe. Zato pre-čitajte članek pod naslovom: »Predložitev davčnih prijav«! Gostilničarji naj se obračajo po navodila na pristojna gostilniška združenja, ki imajo vse pripomočke na razpolago. Preberite članek o nezgodnem zavarovanju! OGLASI SO V LISTU ZATO OBJAVLJENI, DA JIH OBČINSTVO ČITA, ZATO IZVESITE LIST V SVOJEM LOKALU! Vino in vino je razlika da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi. Pokusi samo enkrat, da boš videl .kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vjno z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah. Davek na poslovni promet Davek na poslovni promet je davek na konzum. Plačati bi se smel praviloma le enkrat, to je tedaj, ko prehaja predmet v konzum. Ta način pobiranja davka pa je tehnično zelo težko izvedljiv. Zato odreja prvotni zakon, da se davek pobira ne le tedaj, ko prehaja predmet v roke konzumenta, marveč tudi že med izdelovanjem, predelovanjem in obdelovanjem, če se vrši pri tem kakšna prodaja proti odškodnini. Davek na poslovni promet se ne pobira samo pri prometu stvari, marveč tudi od prometa osebne storitve n. pr. če si kdo da izdelati od krojača proti odškodnini obleko iz blaga, ki ga je sam kupil. Ker se je pri tem načinu pobiranja davka prometni davek predpisoval večkrat, je bil izdan zakon o skupnem davku na poslovni promet. Imamo torej dva davka na poslovni promet in sicer 1. splošni davek in 2. skupni davek. Naš namen je na kratko pojasniti predvsem, od katerih predmetov morajo hotelirji, gostilničarji, ka-varnarji itd. plačevati splošni poslovni davek in od katerih predmetov plačujejo producenti skupni poslovni davek. 1. Vino (lastni pridelek ali če je kupljeno do 15% alkohola ali do 5% sladkornega ekstrakta) spada pod 2% splošni poslovni davek. 2. Vino nad 15% alkohola ali z 5% ali več sladkornega ekstrakta (navadno v buteljkah) spada pod 2% splošni poslovni davek in 10% luksuzni davek. 3. Mošt lastni in tuji pridelek spada pod 2% splošni poslovni davek. 4. Malaga, vermut, šeri, maršala itd. spada pod 2% splošni davek in 10% luksuzni davek. 5. Šampanjec in vsa ostala vina, ki se penijo spadajo pod 6% skupni poslovni davek in 10% luksuzni davek. Ta davek plača producent. 6. Pivo spada pod skupni davek po t. p. 143/121 in ga plača producent (pivovarna). 7. Rum in slično ne spada pod prometni davek, ker je plačan skupni davek že od špirita. 8. Konjak, likerji in alkoholne pijače preko 40% alkohola (sploh vsa žganja, od katerih se pobira trošarina) spadajo pod 6% skupni davek in 10% luksuzni davek. 9. Žganje (vinsko in sadno) spada pod 2% splošni davek. 10. Mineralna voda, sodavica in malinovec so obdačeni s skupnim poslovnim davkom pri producentu. 11. Pecivo, slaščice spadajo pod 3% skupni davek, katerega plača producent. 12. Za jedila, mleko, sir, maslo in slično se plača 2% splošni poslovni davek. 13. Mrzlo svinjsko meso spada pod 5% poslovni davek ob zakolu živali in od prodaje kuhanega in pečenega mesa še 2% splošni poslovni davek (glej toč. 12). 14. Prenočišča, odškodnina za garaže itd. spadajo pod 2% splošni davek. 15. Za klanje živine, prašičev itd. izvzemši perutnino se plača 5% poslovni davek od vrednosti žive teže v klavnici ali na občini pred zakolom. 10. Ribe, perutnina, divjačina, kava, čaj itd. spadajo pod 2% splošni poslovni davek. Pri vseh alkoholnih pijačah je osnova za davek prodajna cena, zmanjšana za državno, banovinsko in občinsko trošarino. Srečno in vese/o NOVO LETO želi vsem gostom in gostilničarjem Matilda Lorbek Davek na poslovni promet od zakola prašičev lastne izreje in za lastno uporabo Na stavljeno vprašanje, če se mora plačati davek na poslovni promet tudi od prešiča lastne izreje, ponovno pojasnjujemo, da se mora plačati 5% od vrednosti žive teže, če se meso ne porabi za lastno gospodinjstvo. Gostilničar, ki zakolje n. pr. doma zrejenega prešiča in porabi meso v svojem obratu, mora plačati navedeno davščino. Drugo vprašanje pa nastane, ali se plača davek na poslovni promet od prešiča lastne izreje, če je gostilničar istočasno kmetovalec. V tem pogledu obstoja že načelno rešenje finančne direkcije v Ljubljani v nekem konkretnem slučaju. V svoji odločbi 106/483 III. z dne 10. maja 1935. je odgovorila pritožniku gostilničarju zoper odločbo davčne uprave tako-le: »Ugotovilo se je, da nimate lastne zemlje in ne poljedelskih poslov, ter da meso prešičev, katere ste odredili doma, ni posebej ločeno za lastno uporabo, temveč ga z drugim vred uporabljate za gostilniško obrt.« Iz tega sledi, da stoji finančna direkcija na stališču, da ima le oni gostilničar pravico do gotovega števila davščine prostih doma zrejenih prešičev, kateri je obenem tudi kmetovalec. Pogoj za oprostitev je po mnenju finančne direkcije tedaj kmetsko posestvo in pa ločena uporaba prešičjega mesa. Naravno, da je težko določiti n. pr. davčni upravi, koliko prešičjega mesa poje družina in koliko se ga proda v gostilni. Zato mislimo, da se mora v poedirtih slučajih bodisi že po občini ali pa po davkariji potom izvedencev ugotoviti, koliko prešičev porabi za sebe n. pr. kmet s prilično isto velikim posestvom, kakor ga ima gostilničar - posestnik. Odprto pa ostane vprašanje, kako je postopati z onimi gostilničarji, ki nimajo svojega posestva, temveč ga imajo samo v zakupu ali se bavijo s kako obrtjo, ali pa so samo najemniki gostiln in zrede prešiče s pomijami. Glede gostilničarjev, ki imajo posestvo v zakupu, ni nobenega dvoma, da.imajo iste ugodnosti, kakor oni, ki obdelujejo lastno posestvo. Gostilničar, ki se bavi samo z gostilno in nima lastne zemlje, kakor tudi gostilničar - najemnik, ki zredita prešiča s pomijami, bi morala po našem mnenju imeti za lastno gospodinjstvo tudi neko, potom izvedencev odmerjeno količino davščine prostega prešičjega mesa. Vsekakor pa bi se moralo to vprašanje rešiti še potom upravnega sodišča, ker se finančna direkcija ne strinja z našim naziranjem. Razsodba upravnega sodišča bi bila tedaj jako zanimiva in koristna. Če hoče gostilničar, ki nima lastnega zemljišča in tudi ne v zakupu, izsiliti razsodbo, naj se obrne na zvezno pisarno po potrebna navodila. Kdor želi biti oproščen poslovnega davka od zakola, doma zrejenih in za lastno uporabo določenih prešičev ter ima vse pogoje, ki jih navaja načelno rešenje finančne direkcije, naj se s prošnjo obrne na pristojno občinsko upravo. V onih slučajih, kjer ima gostilničar gostilniško koncesijo, njegova soproga pa je lastnica kmetskega posestva ali narobe, naj zaprosi za to ugodnost oni, v čegar lastnini ali zakupu je posestvo. SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želi AND. MEJAČ trgovina z vinom Komenda vilnika za izvrševanje tar. post. 62. (točilne pravice), kakor tudi taksnega zakona zelo kaznjivo. Po § 399. toč. 1. obrt. zak. se kaznuje vsakdo z globo od 200 do 10.000 Din kdor dopušča, da se zlorablja njegova pravica izvrševati obrt, kakor tudi oseba, ki vrši tako zlorabo. V danem primeru sta kaznjiva tedaj gostilničar, ki dopušča, da društvo na njegovo ime toči, in pa društvo samo. Istočasno sta kaznjiva gostilničar in društvo tudi po pravilniku za izvrševanje predpisov iz tar. post. 62., kajti čl. 1. tega pravilnika pravi čisto jasno, da sme točenje pijač na kakršenkoli način opravljati samo oni, ki mu podeli pristojno finančno oblastvo za to posebno pravico, ki se pridobi na podlagi obrt. dovolila. Tudi čl. 10. tega pravilnika izključuje vsak dvom, ter je pravica za točenje pijač na drobno in debelo vezana na osebo, ki ji je podeljena, ker se ne more prenesti na drugega, odnosno oddati v najem. Če posodi tedaj gostilničar svojo točilno pravico, se kaznuje po čl. 17. tega pravilnika s tem, da se mu pravica za točenje pijač odvzame. Kako bo novo dosegel, je potem drago vprašanje. Društvo se po čl. 23., toč. 3. naznačenega pravilnika kaznuje radi neupravičenega točenja pijač tudi s darjeno vino in jedila. Mnenja smo, da zasluži tak gostilničar, ki šuš-marstvo po društvih podpira, najstrožjo kazen, ker je to šušmarstvo njemu samemu, kakor tudi ostalim članom v škodo. Pričakovati je tedaj, da bodo naši člani postali malo bolj previdni in pa tudi pozorni na različne društvene prireditve, ki hi se vršile n. pr. na ime kakega gostilničarja. Vsako, tudi delno izvrševanje gostilničarskega obrta, n. pr. prodaja jedil v lastni režiji je kršitev večjega dela gori navedenih predpisov. S tem smo izpolnili svojo dolžnost, da smo opozorili članstvo na opasnosti takega postopanja. Po-\ misli se naj tudi na dejstvo, da bo i gostilničar obdavčen z vsemi mogo-| čimi dokladami in taksami, ne pa ! morda društvo. Prospekt Kamnik Graben 24 Zanimaj se, če je združenje plačalo zvezno članarino! Ali se sme dajati pravica točenja alkoholnih pijač in izvrševanja gostilniškega obrta društvom na razpolago? Med našim članstvom je razširjeno mnenje, da se lahko da na razpolago društvom za njihove prireditve pravico točenja alkoholnih pijač in izvrševanja gostilniškega obrta, češ to društvo bo točilo pija&e na ime tega ali onega gostilničarja. Tako postopanje je po pozitivnih predpisih obrtnega zakona in pra- FRRNJO DOLŽAN galanterijsko in stavbeno kleparstvo, konces. vodovodni inštalater CELJE želi cenj. strankam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! trikratnim zneskom redne takse poleg že določene točilne takse. Opozarjamo še na to, da se za redno takso in za osnovo te takse jemlje vedno večja iz one kategorije, ki ji pripada kraj, od koder je krivec. Da naštejemo še nadaljne denarne kazni, ki so vezane s takim izposojeva-njem pravice in šušmarstvom v našem obrtu, naj navedemo še čl. 52. taksnega zakona, glasom katerega se kaznujejo osebe, ki začno izvrševanje obrta brez dovolila, odnosno, ki prekoračijo obseg dela, odrejenega z obrtnim zakonom, s trikratnim iznosom redne takse, predvidene v tar. post. 92. taksnega zakona. Iz vsega navedenega izhaja tedaj dovolj jasno, da preti velika opasnost onemu, ki pravico posoja, odnosno ki krije šušmarstvo, in za društvo samo, ker morata biti kaz,-novana za težke in težke tisočake. Pri tem še pripominjamo, da se kazen, izrečena po taksnem zakonu, ne more znižati niti milostnim potom oprostiti. Iz tega lahko vsakdo sklepa, v kakšno opasnost se podaja, če pripusti za kako društveno prireditev proti denarni odškodnini svojo pravico za točenje alkoholnih pijač, odnosno za vršitev gostilniškega obrta. Priporočamo vsem gostilničarjem, da ne podpirajo takih društev, ki samo zlorabljajo gostilničarja ter mu dajo 100 do 200 Din odškodnine samo zato, da smejo v lastni režiji prodajati povečinoma po- Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje v Ljubljani, Privoz št. 11. I. Šolo vodijo strokovno izobražene državne učiteljice. II. Namen šole je izobrazba deklet za samostojno vodstvo pogostin-skih obratov. Učni jezik je slovenski. III. Šola se bo pričela 7. januarja in bo trajala do 8. julija 1936. IV. V šolo se sprejemajo dekleta v starosti od 16—28 let. Enkratna vpisnina znaša 120.— Din, mesečna oskrbnina in učnina pa 380,— Din, ki se plačuje v naprej. V'. Ob prijavi se mora priložiti: 1. Zadnje šolsko spričevalo, izpričevalo nravnosti onih prosilk, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz druge šole; 2. obvezno izjavo staršev, odnosno varuštva, da bodo krili celotne stroške šolanja. Zdravnijški pregled pri-glašenk se vrši ob vstopu v šolo. VI. Učenke naj prineso s seboj dva stara predpasnika za prve dni, ker si bodo potem sešile enotne predpasnike in čepice. VII. Vodstvo šole nosi odgovornost za učenke le za čas, ko se nahajajo na šoli, t. j. od 8. do 17. ure. Protestno zborovanje gostilničarjev v Ranatu. Radi obilne trgatve so začeli vinogradniki skoro v vsaki hiši točiti vino lastnega pridelka in sicer ga prodajajo liter po 1 Din do 1.25 Din. Naravno, da je proti temu postopanju vinogradnikov protestiralo gostilničarsko združenje. Državni proračun za 1. 1936/1937 znaša. 10 miljard 307 miljonov dinarjev in je za pol rniljarde manjši od lani. Maske proti strupenim plinom. V Službenem listu št. 90 z dne 9. novembra t- 1. je objavljen cenik za maske proti plinu. Iz tega cenika posnemamo, da stane civilna maska v pločevinasti škatlji za privatne osebe 137.50 Din. Maske se lahko naročajo v drogerijah, lekarnah, ali pa neposredno pri Zavodu v Obiličevem. Če »e naroča maska neposredno pri zavodu, se mora naznačeno vsoto predhodno nakazati po poštni položnici Namizne prte bele, dobre kvalitete m Din 22'— Ser vijete cele kom. Din 6 50 Blago za mesarske jopiče in predpasnike Belo blago za posteljno in telesno perilo Moško športno in damsko volneno blago, prvovrstnih kvalitet po izredno nizkih cenah nudi znana solidna tvrdka A. Žlender Ljubljana Mestni trg 22 Gostilničarjeva bilanca Vsako leto radi delamo bilance, da vemo, kako dolgovi se množe, kako vse pojde po copatah, vse, pobere vrag prijatelje in znance. In pravijo, da delamo pijance, nemorala, kriza, ropi pa poboji in, seve, še upnikov neznanski roji — vsega kriva je gostilna, vince zlato! Vse brez nas bi bilo srečno in bogato, med in mleko bi se v usta jim cedila, množica bi v sladko blaženost vto-nila . . . Mi pa vsako leto delamo bilance (in s prižgano trsko iščemo pijance), nihče več ne ve komu in kaj dolguje, nihče več ne ve komu taprav je huje, vsi pa vneto, vroče iščemo kredite, dan za dnem — komu? — kupičimo profite . . . Vsako leto radi delamo bilance, vsi obračamo z veseljem prazne žepe, nihče več ne ve zakaj in kdo ga tepe, kdo obupan pojde prvi med pijance. Hadhren. Nepričakovani gost Ančka je stala na pragu in pričakovala goste. Morda tudi ženine. Oho, nekdo prihaja! Sama svojim očem ni verjela. Zastaven mož z veliko torbo pod pazduho. Vstopil je brez oklevanja. Možak je pa bil tako slabe volje, da ni niti odzdravil lepemu dekletu. Priskakljalo je s sladkim vprašanjem, s čim naj postreže cenjenemu gostu. Toda gost je uradno položil torbo na mizo in se mu ni ljubilo niti sesti. — Sladkega belega, kislega cvička, hudega brinjevčka, črnega dal-matinčlca? je gostolela Ančka. Gost se je pa sprehajal po sobi, kakor da je njegova. Šele zdaj se je ozrl na dekle. — Tudi židano voljo točimo, vse dobite, samo kredo smo izgubili. — Zdi sc mi — je zagodrnjal gost, a je požrl pikro besedo spričo smehljajočega se dekleta. — Kaj, ali pri vas »ni krize? — j© vprašal glasno in nekoliko bolj prijazno. — Ne, dragi gospod, s krizo Vam pa ne morem postreči. Ali bi ne bili morda bolj zadovoljni s četrtinko štajerskega? — Ali mislite, da sem prišel pit? — Saj je vseeno, dragi gospod! Dandanes je itak mnogo abstinentov. Ze sedem hrvaških let nisem videla pijanega človeka. Ljudje varčujejo celo pri vodi, zlasti gostilničarji. Pri nas dobite najpristnejšo kapljico med pristnimi. Gost je sedel in hudomušno dejal: Tudi gramofona Vam ni treba, kakor slišim. — Če želite, Vam lahko postrežem tudi z njim. Malo hripav je že, a kakšno drajno še vendar odhrešči. Tudi zavrtiva se lahko! — Saj se tudi bova — je zagodrnjal nevljudni gost. — Ali je gostilna Vaša? je vprašal glasno in uradno ter posegel po torbi. — Bog ne prizadeni! Saj vidite, kako žalostno je dandanes po gostilnah! Iz gostov se cedi jesili, tako so kisli ter nočejo niti verjeti, da je dandanes vince kljub vsemu sladko. Tudi naše se še ni skisalo. Nikomur se ni treba bati, saj ni strupeno, čeprav še nismo plačali davka. —: Hvala! In kje je gospodar? — V kuhinji kikljo nosi in si glavo beli, kaj bi spustila v lonec. — Torej gospodinja? — Takoj Vam lahko postrežem z njo. Samo stroga je in energična dama. Vedno jo pokličem, ko ne morem spraviti kakšnega gosta na zrak. Nežno ga prime za kravato in že se peljete čez prag. — Gospodična, pazite! Kmalu bo mera polna! — Saj Vam še nisem ničesar natočila! Ali smo se Vam zamerili, še preden sem Vam postregla? Tako sem bi,’a vesela, da ste prišli. Človek umira od dolgega časa, ko ga ne obišče niti eksekutor! Gost se je pikro nasmehnil. — Ali imate kaj v sodih? je vprašal zopet nekoliko prijaznejše. Gost je v zadregi samo nekaj zamomljal. — Še vprašujete, dragi gospod! Takoj, takoj prinesem! Rdečega, belega? — Le name se zanesite. Najboljšega bom prinesla, ker se ne morete odločiti. Ko se je vrnila, je gost nervozno odpiral in zapiral torbo. — Saj Vam človek res ne moro odreči, ko ste tako prokleto prijazni! je dejal narejeno robato in poškilil po njenem mehkem podbradku. Natočil je. — No, saj ste vseeno imenitno dekle. Čudno, da gostilna bolj nc nese Imenitno dekle je zardelo. — Saj sem veie’a, da me boste pohvalili Huda reč, saj veste, takse, trošarine, kriza ... Vi .'-e pa še čudite. -- To vince je kakor olje ali kakor kafra. Steklenica je že prazna! Koliko ga imate v kleti? — O, gospod, danes ne bo pošlo! Vinca ko vode! — No, še enega! je dejal gost, si odpel suknjo in preložil torbo na stol. — In suknjo odložite! Tako. Vroče je. — Kaj bi ne bilo! Trčiva, dekli-čica! Moram priznati, imenitna gostilna! Dobra kapljica, da v srcu ščegeta! Vraga, pri Vas bi se človek zapil. Dušo bi prodal za takšen krompirček! Dekličica je pokazala z nemo kretnjo na napis: Ne govori nespodobno! — Mamico bom poklicala, če ... ! — Kaj mamica! Samo, da je dovolj vinca in da imamo imenitno po- j strežbo! No, koliko litrov ga je? — Če ga bova danes počasi vlekla, ga bo, recimo, ducat. — Ne mislim, koliko sem ga uničil. Koliko ga je v kleti? — Dovolj za veselo ohcet, dragi! — Vidite, in jaz sem Vas prišel snubit, angelček nebeški! Nebeški angelček se je zasmejal tako zvonko, da so zazvenele šipe. — In bi najbrž radi vedeli, če bo kaj dote? — Ne, metuljček! Večjega idealista ne najdete na svetu od mene. Zato bom izpil še enega! Dokazal Vam bom! — Prav, Vam verjamem! Samo lačni ne sm&te biti v naši gostoljubni hiši! Le izberitei Nevesta Vam bo postregla z vsem, kar premoremo. — Ali imate tudi kaj svinjskega pri hiši? — 2e, samo da ne boste obrnili nase. V shrambo bomo pogledali —. — Kje je? je vprašal gost hlasVno. — In precej prašičev se je preselilo v dimnik —. — Kje je? je vprašal gost zopet hlastno in se oziral po torbi. V hlevu krulijo basulje. — Pokažite mi hlevi — Potrpite vendar, dragi gospod! Naj Vam povem vse. Naša hiša je bogata! Morda cvete kje tudi »šac«, zadrgnjen v mamini nogavici ... Le oprimite se neveste! — Gost je še vedno nihal med uradno dolžnostjo in —. Tipal je po torbi, pa je ni mogel več najti, oziral se je po dekletu in mencal. — Sladko srce, aktovko so mi ukradli! — Bog ne prizadeni! je dejalo sladko srce užaljeno. — Naša hiša je poštena. — Gospodinjo pokličite! — Križ božji, ali me mislite zatožiti? Saj se nič ne bojim. Tu imate svojo nesrečno torbo. In če boste dobro pogledali, boste videli celo dve. — Dobro, dobro! Samo odpreti je ne morem. No, odprite jo Vi in iz-vlečite papirje, pa pojdemo z gospodinjo v klet! Ančka je pobledela in vzkliknila: Ne, dragi gospod, v klet pa ne! Ubili bi se na temnih stopnicah! — Dober dan! Ali ste nas prišli rubit? je pozdravila gostilničarka — E, težko mi je, draga gospa! Tako dobro sem bil postrežen! Kaj rubit! Trčiva, gospa! — No, na zdravje! — Saj pravim, tako dobro postrežen! Dobra gostilna! Dekle mi je všeč in Vi tudi. — Zato ste nas pa prišli rubit! Ubogo dekle! Možitev pojde po vodi in vse! Strašni časi! je vzdihovala gostilničarka ter se silila k joku. — Rubit ali snubit — vseeno! je brbral gost in skušal vstati. — Vraga, to dekle je »coprnica«, na grmado ž njo! Zdaj še vstati ne morem! No, kje imate polno shrambo? Vse mi je izdala, ničesar mi ne utajite! In to dekle, čegavo je? — Moja hčer — je začela odgovarjati gostilničarka mehanično, kakor navadno eksekutorjem. — Zarubljeno! — In vino, ki sem ga spil? — Vaše, dragi gospod! Oh, imejte vendar usmiljenje z nesrečno vdovo! Kaj bo z ubogo Ančko! Ko bi vsaj tako dolgo počakali, da bi se omožila! Ženin se bo skesal, ko nas postavite na cesto. Vse je izgubljeno! — Da bi se vsaj! je vzkliknila Ančka trmasto. — Ta dedec mi gre že na živce! — Kaj, Ančka se moži? Mati: Da! Hčer: Ne! — Ne, ona je zarubljena! Nihče nima več pravice do nje! Poglej vendar, nevesta ljuba, oči mi pešajo od ginjenja, koliko je prav za prav dolga? — Oh, toliko metuljčkov! takšne visoke številke! Saj jih ne znam niti Citati. Ne razumem se na Vaše pisarije, gospod! — Dobro, plačano! Še enega! Tako, zdaj pa trčimo! — Gost se je od-kašljal. — In zdaj, mamica — beseda mu je obtičala v grlu —, ali bi ne napravili tako . . . Jaz dam Ančki nekaj za doto (ne mislite, da sem tako zelo pijaan), tisto, kar je tanr na papirju — plačam, ona si pa naj izbere sama ženina. Ne? — Saj sem si ga že! je dejala Ančka sramežljivo. Gost žalostno: Prej ste ga pa tako obirali! — No, če nisi preveč globoko pogledal v kozarček — je dejala Ančka pogumno — bom pa jaz tebe zasnubila! in iztegnila je zapeljivo roke. Mamica so si pa obrisali solzo s predpasnikom in dejali: Moj blagoslov, draga otroka! Aleš Bingole. Slavospev tujskemu prometu Tujskemu prometu so doslej peli vsi drugi slavo- in hvalospeve, mi smo lahko molčali. Slavospevi so seveda zelo poceni zlasti dandanes, niti cene naših jedil in pijač jim ne morejo konkurirati. Kar se pa tiče tujskega prometa samega na sebi, moramo naglasiti, da smo neizmerno hvaležni vsem njegovim iznajditeljem. Pomisli^ samo na to, da bi v teh bridkih časih ne mogli niti i pobijati, zatirati ali reševuu 'v^kor j pravimo v splošnem) krize in m najbrž niti ne mogli govoriti o krizi sami! Zdaj imamo najlepšo priliko, da napol uradno priznamo javno, kako nepopisno nam koristi tujski promet. Kakšne koristi imamo od njega, bi nam ne bilo treba opisovati, saj itak ve ves svet po neštetih opisih, da nam je tujski promet sijajno pomagal. Če bi ne mogli pripisovati tujskemu prometu nič drugega, bi se mu morali zahvaliti vsaj za dolgo vrsto konkurzov naših najmodernejših hotelov. Cesto nam očitajo, da nimamo razumevanja za tujski promet in da smo še potrebni vzgoje. Kdo bi ne bil ganjen ob takšni nepopisni ljubezni do bližnejga? Število naših vzgojiteljev stalno narašča vzporedno s številom naših upnikov. Njihovo vzgojno delo se pa še ni pokazalo. Najbrž smo nekoliko trdih glav, ali pa imajo trde glave naši veliki učitelji in vzgojitelji. V sodbi se človek ne sme nikdar prenagliti. Morda je naših vzgojiteljev še premalo in se bodo pokazali uspehi šele tedaj, ko bo imela sle- Vašim gostom in sebi ustrežete ako jim nudite k vinu Rogaško slatino kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom bla* godejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje 1 herna krčma bataljon inštruktorjev. Najdragocenejši nasveti vseh onih, ki nam hočejo dobro, so nedvomno, da naj čim več investiramo. To je res čista modrost ter se čudimo sami sebi, da nam doslej ni prišla niti na misel ta odrešilna ideja. Mnogi izmed nas so v silni zmoti mislili, da je najbolje investirati v lastni žep, če že nima luknje, odnosno,. da z »investicijami« mašiš naj večje luknje. Včasih tega ali onega obišče dragi znanec eksekutor (ter tako poveča frekvenco tujskega prometa), ki nima sicer posebnega razumevanja za tujski promet, a nam zna prepričevalno svetovati, da je najbolje »investirati« na davkariji. Da, kar se tiče raznih investicij, ne vedo niti naši najboljši učitelji in svetovalci, v kateri žep bi bilo treba poseči, da bi se kaj ujelo med prste. Seveda radi priznamo, da je treba »investirati« in da so investicije plodonosne. Škoda, da ni nič plodonosnega tudi v naših žepih I Tujski promet nas bo rešil. V to nismo nikdar dvomili. Ne smemo tudi dvomiti, da nas je že rešil. Tega je rešil skromnih dinarčkov, drugega je rešil sploh, da je lahko zaprl lokal, nekateri so pa baš v fazi »reševanja« ter bodo zdaj zdaj rešeni. Mnogi so modernizirali lokale, vrgli so med staro šaro gramofone in instalirali radio, sobe so dobile moderno slikarijo, kuhinje nove lonce, tujske sobe nove žimnice in nočne omarice z najmodernejšo opremo — tujskemu prometu je bilo takorekoč z rožicami postlano. Nenadno so pa nastalo nepričakovane ovire. Gostje, odnosno »tujci« 30 t'**lt*li sovražniki tujskega prometa Ki«-.*- so delali račun brez krčmarja, namrti. '-<»7. gostov. Gostje igrajo pasivno reziSt^C0 Tujskega prometa nočejo podpira c. nj^j na naše stroške. No, nekateri »~,aj0 vsaj toliko razumevanja za sodu., ne težnje tujskega prometa, da prihajajo poleti na deželo na počitnice in da se jim tako mudi naprej pospeševat tujski promet, da pozabijo na račun. Tako je pač, če gostilničar dela račun brez gosta. Da bi vrag vzel tujski promet, bi bila res neprecenljiva škoda in silna nesreča za splošni napredek. Ce vzame nas, je menda tudi to v interesu tujskega prometa in moramo biti še celo veseli, kajti poklicani smo, da kospešujemo tujski promet. Vedno nam vsi dokazujejo, da moramo prinašati čim večje žrtve za tujski promet, da se ne smemo ustrašiti največjih žrte-v, saj gre vendar za splošni napredek in predvsem za naše koristi. Tolikokrat so nam že povedali to sveto resnico, da znamo že vse na pamet. Kaj naj še storimo, nam naši vzgojitelji nočejo še povedati. Menda mislijo, da se nismo »nagulili« dovolj dobro dosedanjih lekcij. Radi bi se izkazali kot dobri učenci, zato smo premišljevali, kakšno takso bi še bilo treba uvesti, da bi nam kdo ne mogel očitati, da premalo žrtvujemo za tujski promet ter splošni napredek. Menda je vsakomur jasno, da same državne, banovinske in občinske takse in trošarine, ali kako se že imenujejo ti izumi, niso dovolj, da bi dobil tujski promet potreben polet in zalet. Zakaj bi ne uvedli n. pr. še ulične takse, odnosno kletne trošarine? Vbčina, to je vendar preširok pojem; treba bi bilo še uvesti posebno takso za mestne okraje, za ulice in kleti, pa tudi za gostilniške sobe in stalna omizja. Težko bi vas sicer prepričali, da je potrebna še ena taksa, izmed vseh najpotrebnejša, in sicer taksa, ki bi jo pobirali mi. Toda samo pobirali in ne tudi plačevali. Sicer dobro vemo, da je včasih takse prav tako težko pobirati, kakor plačevati, vendar bi tu-.di mi radi končno že zamenjali vloge, vsaj za poskušnjo, ker se nam zdi, da je nekaj izredno imenitnega pobirati, ker je nabiralcev in pobiralcev toliko. Ker smo že pri nabiralcih in tujskem prometu, moramo povedati, da najbolj pospešujejo tujski promet baš oni. Silno dolgočasno bi bilo v naših lokalih in človek bi splesnil od samega dolgega časa, če bi ne bilo toliko nabiralcev in najrazličnejših javnih dobrotnikov, ki s takšnim zglednim socijalnim čutom trkajo na tuje žepe. Ne smete se čuditi, da smo postali kratkovidni, ker mora-mo dan za dnem čitati nabiralne pole in da so nam že otrpnili prsti, saj moramo neprestano podpisovati razne pole. Človek res ne ve, kam bo razobesil neštete diplome častnega članstva, ki bodo začele kmalu deževati, saj smo dobrotniki vseh društev. Čudno pa je, da se ne oglašajo še nabiralci za propagandne nitmene tujskega prbmefe. Ce že pospešujemo tujski promet, ga je treba pospeševati vsestransko. Mislimo, da bi bilo treba organizirati širokopotezno nabiralno akcijo v slavo tujskega prometa. Zakaj bi gostilničarji in hotelirji ne delili nekakšnih štipendij za goste? Zberimo potrebna sredstva, osnujmo fond za »tujce«, saj drži kriza za vrat tudi nje in jim moramo priskočiti na pomoč v interesu tujskega prometa! Prej ali slej bomo morali sprevideti, da se tujski promet ne razmahne baš zaradi tega, ker »ne znamo privabiti tujcev«, ker še nismo uvedli brezplačnih penzijonov in ker nismo dovolili moratorija do nedo-glednega časa. Začnimo torej vabiti tujce po vseh načelih modernega tujskega prometa ter tujsko prometne propagande! Razumevanje za »težnje tujskega prometa« bi pokapali šele tedaj, če bi prepustili med sezono tujcem hotele in gostilne v upravo, in bi jih prosili samo za dovoljenje, če bi jim smeli streči, kuhati, postiljati in morda še masirati. Lahko ste sprevideli že iz '~;Q skromnih ugotovitev, . V’""0 smd grešili pr^i raz-,.-- tuJske«a Pometa dosio’ *ollko nal°e nas Se čaka p-~€°'vor pravi, da si mora-mo ^mi pomagati in to nam dopo-v,auje ;ves svet, mi pa čakamo, da ybi nam pomagal tujski promet, ki se je ustavil menda zaradi visokih zametov. Nič ne pomaga, tujskemu prometu je treba mazati kolesa. Zato pa mažimo, slavospeve bodo peli že drugi, čeprav se bomo že jutri peljali s tujskim prometom vred v deželo Po Copatah. Hudkren. Iz Maribora črez Sušak in Dubrovnik na Cetinje Piše g. Oset Andrej iz Maribora. (Konec.) Cerkve in druge stare palače so polne starinskih umetniških slik. Blagodejno vpliva na tujca karakter tega obmorskega mesta. Ogledali smo si tudi bližnji vrelec in mu- zej bokeške mornarice, ki je star že nad tisoč let in pa Trdnjavo svetega Ivana, ki se dviga v skalovju nad glavo Kotora. V kotorskem pristanišču je zelo živahno vrvenje. Pestrost vsemu življenju pa dajejo stasiti domačini in domačinke iz mesta in okolice v izredno lepih narodnih nošah. Oko marsikaterega tujca obvisi na tako lepem stvarstvu. Hočem biti odkritosrčen in povedati Mariborčanom, da je tudi meni ob nekem pogledu na postavno in zagorelo Kotorčanko prenehalo biti srce, kar pa sem previdno zamolčal svoji boljši polovici. Da smo si lahko glavne zanimivosti ogledali na »brzo ruko«, moram pohvalno omeniti »Putnikovo« pisarno v Kotoru, kjer so nam dali na razpolago vsa navodila in nam postregli celo s turško kavo. V Kotoru je več moderno urejenih hotelov, ki nudijo tujcem udobno in zadovoljivo bivanje. Odmerjen je bil naš čas, naročiti smo morali avto, ki nas je potegnil čez divje romantični Lovčen na Cetinje. Kdor je že v Dubrovniku ali Kotoru, naj ne zamudi prilike pohiteti tudi v Crno goro. Vožnje iz Kotora ne bom nikdar pozabil. Cesta, ki pelje tja, je znana po svoji romantiki in zanimivosti celo izven naših mej. Nad 30 serpentin mora prevoziti avto, 30 tako navpičnih, da mora na vsakem ostrem ovinku obstati in potegniti nekoliko nazaj, kakor bi hotel zaplesati tango. V višini približno 800 m nad Ko-torom je bila bivša državna meja med Crno goro in Avstrijo. Tu stoji še danes v skalovju ob cesti stara avstrijska obmejna stražnica in nedaleč o dnje je na kameniti steni znamenje, kjer je stražil črnogorski vojak svojo mejo. Nekoliko višje pa se nudi nepopisno lep razgled na ves Kotorski zaliv, na sinje morje, na številna mesta in vasi ob južni dalmatinski obali. Lepšega razgleda bi si človek ne mogel niti v mislih zaželeti. Res lepa in očarljiva je naša ljuba domovina. Ni čuda, da so se za te kraje že v davni preteklosti z vsemi močmi borili Turki in Benečani in da so po stoletnih junaških in krvavih bojih zmagali nad tem lepim koščkom zemlje Jugoslovani. Romantično mesto s črnogorskim obeležjem je Njeguš, kjer je bil rojen veliki knez in vladika Peter Petrovič Njeguš. Njegova rojstna hiša stoji tik ob cesti Njegovi zemeljski ostanki pa počivajo v majhni kapelici na Lovčenu. Iz Njeguša nas je peljala cesta po kraškem polju, od tam preko hriba v Bukovice in od tam dalje čez hrib in dol, čez drn in strn po samem skalnatem terenu, po samih ovinkih. Vožnja je bila podobna plesu, in tako smo plešoč dreveli proti Cetinju. Mesto leži v lepi dolinici, ki se odpre človeškemu očesu po dolgi vožnji skozi divjo romantiko. Lep je pogled na zeleno dolinico, kjer se razprostira nekdanje sri*vno mesto junaških Crnogorc^r- Cetinje šteje 8.000 prebivo'*"’- Novejše stavbe so zida-po velikomestnih načrtih. Ceste so široke in čiste. Med cetinskimi zgradbami je zlasti zanimiv dvor nekdanjih črnogorskih vladarjev. V dvoru ni več življenja, ker je danes v njem nameščen muzej, ki priča o slavni zgodovini Crne gore, o junaških bojih Črnogorcev za osvoboditev izpod turškega jarma. V muzeju hranijo mimo dragocenih slik vseh nekdanjih kronanih glav Evrope, raznega orožja in drugih sredstev tudi vojno zastavo, ki je vsa prestreljena. Vodnik v muzeju nam je raztolmačil, da je v boju s Turki na en dan padlo 11 zastavonoš te zastave. V drugem traktu pa hranijo ogromen relief Cme gore. Nad Cetinjem gnezdi na hribu samostan svetega Petra, kjer počivajo v grobnici člani črnogorske dinastije. Črnogorci posebno časte kneza Petra kot čudodelnika in ga smatrajo za svojega svetnika. Cetinčani so silno ljubeznivi ljudje, ki se kaj radi spominjajo svoje slavne preteklosti. Še danes pripovedujejo, da je njihova država nekdaj štela brez Rusov 700.000 duš, z Rusi vred pa jih je bilo 180 milijonov. Najlepši hotel na Cetinju je »Grand hotel«, ki se more po svoji moderni ureditvi in komfor-tu kosati z vsakim boljšim hotelom naših mest. Cene so nekoliko višje nego drugod, kar je popolnoma umljivo z ozirom na oddaljenost od prometnih žil in na drag prevoz. Mirno pa lahko trdim, da smo se v bivši črnogorski rezidenci počutili kakor doma. Prijetno nam je bilo pri srcih, ko smo opazovali to in ono in nekoliko težko, ko smo se morali posloviti. Vožnja iz Cetinja proti Kotoru je bila naravnost divja. Na vrhu Lov-čena nas je zajela megla, vihar in med gromom se je vsula suha toča. Ko smo zagledali Kotorski zaliv, se nam je nudila prekrasna slika. Polotok je bil zavit v črne oblake in nad njim so se kresale strele, na drugi strani pa je sijalo zlato solnce. Pravijo, da so v mesecu aprilu to vsakdanji pojavi. Vožnja z Lovčena po strmini proti Kotoru »gre človeku na živce«, ker mora avto na ostrih ovinkih nad prepadi obstati in potegniti nekaj metrov nazaj, da more nadaljevati vožnjo. Prijazen šofer nam je dajal poguma, vlival korajže in miril naše živce. Med vožnjo nam je vedel povedati marsikaj zanimivega o tem in onem, kar smo srečali na svoji romantični poti. V mraku smo prispeli v Dubrovnik in tako prevozili 300 km. Prilegel se nam je počitek, še bolj pa večerja. Naslednjega dne so se v slani vodi umirili naši živci. Ogledali smo si še nekatere zanimivosti Dubrovnika in okolice. Priložnostno sem se seznanil z okrajnim glavarjem v Dubrovniku, ki je naše krvi. Izjavil pa mi je, da ga kljub vsej lepoti in ugodnostim vendarle vleče nazaj v Slovenijo. Človeka v Dubrovniku na razgretem pesku, ko pljuskajo ob njegove noge morski valovi, nehote prevzame globlja misel, nehote se mu vsiljujejo spomini. Tako je tudi mene prevzela misel na ljudski tabor koroških Slovencev, v Šmihelu pri Pliberku, ko je leta 1911. bodril Slovence neki govornik takole: »Naše oči in srca in misli morajo biti obrnjene na jug, ker tam so naši bratje, a ne na sever, kjer mrzli veter brije, marveč vedno na jug, kjer toplo solnce sije!« >. V Dubrovniku sem se vkrcaJ na ladjo »Zagreb«. Tu sem imri priliko v bežnih obrisih naplšft-tf gornje potne vtise, saj semsvojo boljšo polovico pustil na oddihu ob morju in sam nadaljeval vožnjo proti Mariboru. Iz Dubr*Vnika preko Laškega v Maribor. Nedelja je bila, ko sem potoval proti domu. Neka sentimentalnost se me je lotevala v kupeju brzovlaka in pičila me je muha, da sem sklenil izstopiti v Laškem in obiskati znano radiotermalno kopališče. K temu me je pripravilo tudi nagnjenje po spremembi zraka in vode. Priznati moram, da sem bil vsestransko zadovoljen s svojim sklepom. Kopališče Laško je že stoletja znano in priljubljeno zdravilišče. Leta 1845. je bilo povečano in temeljito renovimno. Temperatura radioaktivne termalne vode znaša 37 stopinj Celzija. Podnebje je prijetno in je kraj zavarovan vsenaokrog s hribi. Zaradi radioaktivnosti termalne vode in ugodne temperature ter klime obiskujejo kaj radi kopališče ljudje, ki trpe na revmatizmu, išiasu, katarju, astmi, živčnih boleznih, obolenjih srca, pa tudi ženske bolezni uspešno zdravi laška voda. Mimo tega pa je Laško zaradi svoje ugodne lege priljubljeno tudi kot klimatsko zdravilišče. Blizu teče bistra Savinja, ob kateri so urejeni lepi drevoredi, ki nudijo izčrpanim rekonvalescentom prijeten odmor. Izletnikom pa se nudijo krasni izleti v bližnjo okolico. Dietično zdravijo v Laškem med drugim tudi sladkorne in ledvične bolezni ter kronično obolenje črevja, želodca in jeter, niškim nadzorstvom in je odprto vse leto. Razpolaga z 80 sobami s 140 posteljami. Soba z eno posteljo stane na dan 20 do 40 Din, z dvema poste- ljama 30 do 60 Din. Celodnevna peii-zija pa je preračunana na 50 do 60 Din in nudi prvovrstno stanovanje in hrano. Od 1. oktobra do 10. junija so cene izredno znižane ter stane m 10 dni vsa oskrba s kopanjem, zdravniškimi pregledi in z vsemi taksami skupno 600 Din. Za kopanje v zdravilni vodi je na razpolago 10 večjih in manjših kabin ter veliki plavalni bazen. V kopališču so urejena udobna odpočivališča za počivanje in masažo po končanih kopelih. Na razpolago pa je tudi maser za vse vrste masaž. Poslužijo se pa rekonvalescenti lahko tudi solnčnih in zračnih kopeli. Poleg zdravilišča je urejen krasen senčnat park. Koncerti in razkošna plesna dvorana omogočijo vsakomur prijeten užitek in razvedrilo. Uprava, ki jo spretno in ekonomično vodi ravnatelj g. Golobič, namerava zgraditi tudi plavalni bazen na prostem s termalno zdravilno vodo, moderno teniško (igrišče, kegljišče in plesni oder na prostem. Zgradila pa bo tudi paviljon, ki bo nudil gostom termalno vodo za pitje in grgranje. Laško je čedno mestece z lepimi hišami in so v mestnem področju vsfe ceste asfaltirane, vselej čiste in stolno škropljene. Največ zaslug za nagel in moderen razvoj mesta ima iie-dvomno neumorno delavni župan g. dr. Roš, ki županu je Laškemu že nekaj let Naj lepši in najmodernejši hotel je »Savinja«, ki je last g. Tropa. Urejen je z vsem komfortom in more zadovoljiti najbolj razvajenega tujca z dobro in tečno hrano in solidno postrežbo. Družabno življenje v Laškem je prijetno in v marsikaterem pogledu prednjači. Najagilnejše se udejstvuje Sokolsko društvo, ki ima v svojem Sokolskem domu modemi gledališki oder. Nudila se mi je prilika in obiskal sem predstavo ter bil nad efektom naravnost vzhičen. Laške diletantke in diletanti ne zaostajajo daleč za ansamblom kakega gledališča. ’’ Laškemu okraju načeljuje okrajni glavar g. dr. Tekavčič, ki se s svojo ljubeznivo ženko živahno zanima za kopališče in napredek obrata. Pri srcu mu je zlasti zadovoljnost gostov in pa ureditev novih modemih naprav, ki bodo privabile še več tujcey. Laško ima vse pogoje, da se s svojo zdravilno vodo, lepo lego in krasno okolico razvije v svetovnoznano in upoštevano zdravilišče in letovišči, kamor bodo romali vsako leto tisoči tujcev, kajti: j: V Laškem vir je vode zdrave in torišče klasične zabave, vseh bolnikov zavetišče; vsega zdravja izhodišče; . zdravje, srečo najdeš tam, ; če si zdrav al’ pa bolan. Tam postaneš tud’ poet, J to jamči ti Andrej Oset. Kletarski tečaji. Zvezna uprava priredi 3-dnevne kletarske tečaje in sicer na Banovinski vinarski šoli v Mariboru dne 6., 7. in 8. februarja 1936, na Kmfr tijski šoli na Grmu pri Novem mestu pa dne 10., 11. in 12. februarja. Uč-nina v obeh tečajih znaša 65.— Din, katero se naj s prijavo vred nakaže na ček. rač. 12.036. Tečaji se vrše le tedaj, če se prijavi najmanj 15 udeležencev za vsak tečaj. Prijaviti se je najkasneje do 29. januarja. Tečajnikom smo preskrbeli poceni prehrano in prenočišče. Novi grobovi. Iz Ptuja se nam poroča, da je dne 27. novembra umrla v visoki starosti ugledna gostilničarka ga. Marija Slavinec, dočim je dne 3. decembra izdihnil svojo blago dušo poznani gostilničar g. Sorko Josip na Bregu pri Ptuju. Naj v miru počivata, preostalim pa. naše globoko sožalje! Gostilničarji in gostilničarke, oklepajte se svojih gostilničarskih organizacij, ker le te vam pomagajo v silil S Vesele boi lične praznil ie in srečno Novo leto S I želimo M i vsem našim gostom, odjemalcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo Miškec Mirko H brusilnica stekla in ogledal Banko Ignacij gostilna Gostilna Engelman Puhar Franja Marija Hafner gostilna 1 ii Ljubljana VII., Medvedova 38 H telef. 35—76. Ljubljana, Šmartinska cesta. 3 Kranj Slov. Javornik i Hi Gostilna »Fajmošter« Anžič Marija fljijji LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 5 Poljanska cesta 68 Restavracija »Rožna dolina« Ravnikar Marija želi VESELE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! Ljubljana, Rožna dolina c. II - 3 Gostilna pri »Jožetu« Janežič Franc Domžale Dežman Franc restavracija in mesarija Jesenice I H Stcpič Mirko P., I|| veletrgovina vina in gostilna Gostilna pri »Kolovratu« > Karlin Ana gostilna »Plevna« Mihael Kovačič trgovina H Ljubljana VII. (Sp. Šiška) H Telefon 21—71 Ljubljana, Pred Škofijo 14 Suha — Škofja Loka Jesenice 1 Ocvirk Franc mesar in prekajevalec Ljubljana, Povšetova 1 U stojnica: Šolski drevored Telefon 36—66 Nered Franc gostilna in mesarija Ljubljana, Rožna dolina c. IX-3 Pepca Trdina gostilna Škofja Loka Petar Sitar trgovina, delikatesa, točilnica Jesenice |H Gorše Ivana restavracija »Novi svet« Jager Valentin gostilna in mesarija Ana Ravnihar sodavica in pokalice M. Poljšak , H gostilna Ljubljana, Gosposvetska c 14 Št Vid nad Ljubljano Škofja Loka Jesenice ID || Fani Pogačnik kavarna »Leon« Robežnik Avgust trgovina in# gostilna Gostilna pri Lectar-ju Frane Dolžan Gostilna Poženel H| Ljubljana, Kolodvorska ul. 29 Vič pri Ljubljani Radovljica Jesenice |||| Cepič M. restavracija »Gajev hram« Gajeva ulica 9 gostilna »Ljubljanski dvor« Kolodvorska ulica 28 »Union« hotel, kavarna in restavracija Ivan Mencinger restavracija »pri Becu« Gostilna »Peklar« |||| Ljubljana Kranj Boh. Bistrica Jesenice, Prešernova ul. 2 |j| Lavtar Joško gostilna »Činkole« Češko pivo (Prazdroj) Kapuš in Stanko vfciska trgovina Noč Lovro gostilna »pod Klančkom« Tancer Davorin H|| restavracija |||| Ljubljana, Kopitarjeva ulica 7 Kranj Slov. Javornik 92 y i. Jesenice 1 Robek Anton gostilna »Branibor« Lebič Ignac kavarna »Merkur« j • * J f Marija Lapornik restavracija »Narodni dom« Anton Hafner restavracija Celje, Kralja Petra cesta Celje Celje Škofja Loka' — kolodvor/, lil Perko Jože gostilna »pri Jošku« Tržič, Glavni trg 31 avtobusna postaja « Feme Ivan gostilna »pri Luzarju« Tržič Valter Hobacher Kolodvorska restavracija Celje in Rakek i Rndoll Hrovat jjL gostilna in mesarija n Žalec -,jS Karl RueeJi gostilna Gostilna »Ankele« Ivan Doplihar restavracija Nabavljalne zadruge Josip Hodnik gostilna in mesarija Tržič, Dolinska 3 Sv. Ana nad Tržičem Celje, Prešernova 10 Žalec : Jj Ana Žagar || hotel »Ljubelj« čeraič Franc in Ivanka gostilna Reberšak Anton gostilna »Zeleni travnik« Ferenčak Uršula ‘-g gostilničarka M Tržič Šmarje 8 — Sevnica Celje Slov. Bistrica Bj' Franc in Tončka 'Zaplotnik gostilna in trgovina usnja Jožef Merc restavracija pri kolodvoru sobe za tujce, avto garaža Zadravec Matevž pekarna O. J. Lang i fji gostilna Križe pri Tržiču Sevnica Celie, Gosposka ul. 3 Slov. Bistrica |j|| Štern Ernestina gostilna »pri Slugi« Ivan Zorko gostilna pri kolodvoru Kristina Kus gostilna Ahtig Antonija gostilna Tržič, Ljubljanska 15 Brežice Celje, Glavni trg Maribor, Frankopanova ul. 55 IM IH Albina Parne gostilna »pri Basteljnu« Tržič, Glavni trg 20 Ivan Grobušek gostilna Brežice Ivan Rebenschegg slaščičarna Celje, Glavni trg 1 Laehainer Alojzij gostilna Maribor, Frankopanova ul. 39 jiJS Babič Frančiška gostilna Gostilna Štirn Leopold tujske sobe (prenočišča) avto garaža Krušič Helena kavarna »Evropa« Starman Rado H gostilna |j| Tržič, Ljubljanska c. 17 Brežice Celje, Kralja Petra c. 30 Maribor, Tržaška c. 18 Kavčič, gostilna »pri Pelarju« Zangger Franc Celje Ustanovljeno 1. 1859 Zagode restavracija, sobe za tujce Kuder Josipina gostilna pri »Savinjčanki« 1 Tržič 23 IDI priporoča svoje likerje in pristno domače žganje r Žalec Maribor, Frankopanova ul. 11 § 1 Babič Francka gostilna »pri Lojzku« A. Savodnik Franc in Ivana Zorman točilnica in delikatesa Horvat Alojzij gostilna Tržič Celje, Prešernova 20 Žalec Maribor, Frankopanova ul. 7 i UH fi' jj j 1 Feiertag Anton parna pekarna Ernest Birtič restavracija »Pri klavnici« Majer Tomo hotel »Mariborski dvor« K. Kotnik • Golob kavarna »Bristol« Maribor, Betnavska c. 43 Maribor, Ob Brodu 2 Maribor restavracija Zidani most Maribor, Vetrinjska ul. 24 ||j |jj|| Minka Kuder restavracija »Narodni dom« 1 f« - Maribor S lil - - Slavec Ivan, kavarna »Orient« Maribor Golob Marija gostilna »Wilson« Maribor, Aleksandrova c. 53 31 ■ 4 Schicker Maks gostilna Kamnica pri Mariboru j I 1 iH lij šum Cecilija f.iii krčma in žganjarna 1 Maribor, Trg Svobode 1 Sil s P Koštomaj Marija gostilna Maribor, Mlinska ul. 36 Pavlič Terezija restavracija »Pri glavni pošti« Maribor, Stolna ul. 10 11 Jos. Boezio gostilna »Pri turistu« Maribor, Betnavska c. 39 1 Rapoc Terezija točilnic« Maribor, Tržaška c. 14 Ivan, Ana Resnik gostilna Maribor, Meljska c. 85 Beranič Anton gostilna »Pri zlatem levu« Maribor, Vodnikov trg 4 1 Ivič Otilija gostilna f|| Maribor, Rajčeva ul. 6 Hoffer Ida gostilna Ijl Maribor, Taborska ul. 4 Mavrenčič Josipiua buffet Maribor, Meljska c. 64 Slokan Josipina gostilna Maribor, Vojašniški trg 3 Kmetec Marija gostilna Maribor, Tvorniška c. 30 N Mara Slomšek gostilna ll Maribor, Taborska ul. 20 f? Košir Antonija gostilna Maribor, Meljska c. 33 Drčar Marija gostilna »Pri večernem solncu« Maribor, Splavarska ul. 5 Jamšek Frančiška restavracija »Transval« Maribor, Kor. kolodvor I Stibler Marija IllJI gostilna »Ljutomer« ■ 1 I Maribor, Glavni trg 19 Hbnigmann Ivan gostilna »Beli zaje« Maribor, Meljska c. 10 A. Senica restavracija in kavarna »Plzenski dvor« Maribor, Tattenbachova 5 Hallecker Julijana gostilna »Pri dravski brvi« Maribor, Strma ul. 11 ||i 1 1 Jakov Kapitanovič trgovin« dalmatinskih vim II Maribor, Vetrinjska ul. 2 Šramel Angela gostilna »Pii zelenem vencu« Maribor, Danjkova ul. 10 Kosič Anton gostilna Maribor, Koroščeva ul. 54 Benko Rozina gostilna Maribor, Koroška c. 79 . |l||| Jančar Pavla hotel »Zamorc« 1 Maribor Kafer Alojz kavarna Rotovž Maribor Gostilna Vogrinc Kamnica pri Mariboru Ribič Elza gostilna Maribor, Koroška c. 56 Kavarna, kino, restavracija, kinobar Julij Guštin Maribor, Grajski trg 1 Vicel Albert trgovina s kuhinjsko posodo Maribor, Gosposka ul. 5 J. A. Dimc krčma im trgovina z mešanim blagom Kamnica pri Mariboru Franc šerblnek gostilna »Pri vinogradniku« Renčelj Štefan gostiln« Maribor — Pobrežje Ludvik Vlahovič gostilna in mesarija Maribor, Aleksandrova c. 38 Emeršič Anton restavracija »Slon« Maribor, Aleksandrova c. 18 l - « Maribor, Pohorska c. 5 j Ivan Bricelj pleskarstvo, ličarstvo, sobo- in « črkoslikarstvo iiij Ljubljana, Gosposvetska c. Ž gostilna Stepanja vas |jjjj Strehar Alojzij kavarna »Astoria« Maribor, Slovenska ul. 2 Skaza Antonija gostilna Maribor, Betnavska c. 124 Marija Nekrep gostilna »Pri zlatem konjičku« Maribor, Vetrinjska ul. 4 Mileta Mate trgovina vina na debelo in drobno, Maribor, Cvetlična ul. 11 Josipina Dabringer gostilna »Male Benetke« Maribor, Pristan 13 Rokavec Cecilija gostilna Maribor, Koroška c. 79 Sodarstvo Izdelovanje vseh vrst sodov in kadi po najnižjih cenah Tomažič Petar Maribor, Cvetlična ul. 30 Pekarna Gustav Scherbaum Maribor I. Legat trgovina z mešanim blagom Maribor, Meljska cesta 57 Vollgrnber Krista kavarna »Korotan« Maribor, Fnankopanova ul. 17 Mate Grubišič Hotel — restavracija VESELO in SREČNO NOVO LETO vsem tovarišem gostilničarjem Anton Cerer predsednik Združenja gostilniških podjetij Kamnik Franja Debevec restavracija »Stara pošta« Kamnik Miroslav Urbas kranjske klobase Ljubljana, Slomškova ul. 13 Telefon štev. 33-22 Gostilna pri »Katerci« Ljubljana, Rožna dolina, c. VIII. 6. Maribor, Jurčičeva ul. 7 Maribor Pristne kranjske klobase dobite pri Josip Rozman Planinc Josipina restavracija Baslehč Grga restavracija »Grajska klet« R. Matz avtoprevoz in taksi Ljubljana, Sv. Petra c. 83 Telefon 27-66 Maribor, Dravska ul. 13 Maribor Krčevrna pri Mariboru la malinovec in vse brezalkoholne pijače nudi C. Niefergal Žičkar Jerica gostilna Časar Marija gostilna I. mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. Maribor, Koroška c. 1 Ljubljana, Prešernova ul. 9 Maribor, Taborska ul. 8 Maribor Specialiteta »Suhor« Karol Robansa nasl Karol Rakuša parna pekarna MARIBOR, Koroška c. 24 Telefon 22-44 Oblak Ivan gostilna in trgovina Lakoše Henrik gostilna »Triglav« Ljudska Samopomoč reg. pomožna blagajna Ljubljana, Glinška ul. 3 Maribor, Glavni trg 3 Maribor, Grajski trg 7 Račič Ivana restavracija »Gambrinusova dvorana« Schneider & Verovšek trgovina z železnino Rode Ivana gostilničarka Lojze Lisjak restavracija »Union« Ljubljana, Tvrševa cesta Stranje št. 12 Maribor Maribor, Aleksandrova c. 3 Ivan Legat prva specijalna popravijalnica in trgovina pisarniških strojev Achtig Antonija gostilna Maribor, Vetrinjska ul. 30 Tel. int. 2434 Maribor, Tržaška c. 71 Kavarna »Tabor« Ivan in Zofi Flerin želita VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO NOVO LETO in se cenj. gostom najtopleje priporočata. Gostilna pri »Majarončku« TOVARNA KISA Jelenič Jernej Zelo primerna BOŽIČNA DARILA 1 * Največja izbira I ' * Oglejte si naše izložbe1 A. & E. SKABERNfi LH1RLIANA Josip Levanič vinogradnik in veletrgovina z vinom Ljubljana, Stara pot 1 Telefon 25-78 Ljubljana Ljubljana VII., šiška »RIO« automat - buffet Daj - Dam autom. buffet Ljubljana, Šelenburgova ul. 4 Telefon 28-63 Ljubljana, Aleksandrova c. Parna pekarna Kavčič Jakob Ljubljana, Gradišče štev. 5 želi vsem prav SREČNO IN VESELO NOVO LETO Gostilna »Rokodelski dom« Ljubljana Komenskega ulica 12 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in sreče polno NOVO LETO 1936 Seli »Alko« veletrgovina alkoholnih in brezalkoholnih pijač Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej) Alojz Pauschin zaloga stekla in porcelana Ljubljana, VVolfova ulica 6 Kavarna »Dancig« Nebotičnik ravnatelj Slavko Pilek želi VESELE PRAZNIKE in srečno NOVO LETO 1936. Pio Radonič veletrgovina vina in žganja odlikovana 1933 v Bruslju z zlato kolajno najvišjega priznanja Ljubljana, Stara pot 9, Tel. 30-65 Teod. Korn, Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 (prej Henrik Korn) Ustanov. 1862 Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar Instalacija vodovodov in centralne kurjave Naprave strelovodov Kopališke in klosetne naprave Emerik Zelinka veletrgovina žganja Ljubljana VII., Celovška c. 34 Hotel, kavama, restavracija in kopališče »SLON« Marenče Jurij gostilna in trgovina Ljubljana, Dolenjska cesta 20 Ljubljana Hotel »štrukelj« Ana Čulk delikatesa, trgovina in gostilna LJUBLJANA vogal Kolodvorske in Dalmatinove ulice su Celje, Dečkov trg Fani Lebič hotel »Beli vol« Zalaznik Rezi restavracija »Pri Šestici« Ljubljana, Tyrševa c. 8 Zupan Rajko kavarna in restavracija »ZVEZDA« Ljubljana Ciril Majcen kolodvorska restavracija Ljubljana, Glavni kolodvor Manufaktura, galanterija, špecerija, kurivo, dež. pridelki gostilna pri »Jerici« Jeločnik Viktor Ljubljana, Rožna dolina c. V./2 telefon 24—11 Kavarna »Central« Mikolič Ana vsak večer damski koncert, ob sobotah in nedeljah do 4. ure zjutraj odprto Ljubljana, Sv. Petra nasip 37 F. S. Lukas, Celje žganjarna, tovarna likerjev, industrija sokov Roza Zamparutti delikatesa in zajutrkovalnica Korent Jakob hotel »Narodni dom« Marija Hafner restavracija Brežice Škofja Loka GOSTILNIČARSKI VESTNIK Stran 12 Josip nasl. Frančiška Žumer hotel »Zvezda« Kimeswenger Ivan restavracija — hotel »Meran« Maribor, Aleksandrova c Alojz Majcen kolodvorska restavracija Rebeuschegg, hotel »Pošta« mesarija in prekajevalnica Maribor Franc in Francka Lieber hotel, restavracija in kavarna »Stara pošta« K. Hausmaninger veletrgovina z vinom Maribor, Cankarjeva ul. 28 Kranj J. & R. Pirimer trgovina z vinom Rudo 11 Wand hotel in restavracija »Jelen« Kranj Joško šabeder gostilna Restavracija pri kolodvoru Tezvio pri Mariboru Ptujska cesta 9 Kranj Pugel & Rossmann veletrgovina z vinom Marija Justin hotel »Union« Maribor Dobrna pri Celju Restavraterka Zdravilišče »Dobrna« ra Hotel »Triglav-a« Josip Berlič restavracija želi vsem svojim posetnikom VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1936. ter se za nadalje priporoča! Sor&nik Roza gostilne, Slov. Bistrica Bernhard Gustav trgovina s steklom Waland Ivan gostilna Slov. Bistrica Hotel »Markež« Čuden Jožica Boh. Bistrica Stickler Ida kavarna »Central« Gajšek Dominik mesarija in restavracija Maribor Slovenjgradec Janko Novak kavarna, gostilna in trgovina Čerin Franc restavracija Jesenice Maribor, Vetrinjska ul. 24 Kletarstvo Moraš imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon in Mesarski vedel«, če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Gosposka ul. 50. Pretakanje vina Poleg reda in snage v kleti je pretakanje v kleti eno najvažnejših opravil. Brez pretakanja ni dobrega kletarstva in če vina pravočasno in pravilno ne pretakamo, se nam vino prej ali slej pokvari. Namen pretakanja. Namen pretakanja je, da se vino loči od vseh istih snovi, ki lahko gnijejo, to je od drož (pri prvem pretakanju) in od kaleža (pri nadaljnih pretakanjih). Daljni namen pretakanja je, da se pri pretakanju dovaja vinu zrak, kisik zraka, ki pomaga, da se iz vina hitreje izločijo snovi, ki se nahajajo v njem v še raztopljeni obliki, ki vino kalijo in ga delajo nestanovitnega. Največje važnosti je, da se pretakanje ob pravem času izvrši. Zakaj? Drože in deloma tudi kalež namreč sestojajo ponajveč iz odmrlih vinskih lcvasnic, iz beljakovin, sluznatih snovi, vinskega kamna, škodljivih (gnilobnih) glivic, posebno če je grozdje bilo gnilo itd. Kaj bi se zgodilo, če vina sploh ne bi pretakali? V tem slučaju bi se poleti (posebno v slabih kleteh) drožje začelo vzdigovati M začeli bi se razvijati raznovrstni škodljivi mikroorganizmi — glivice in bakterije, ki razkrajajo gori navedene snovi v vinu, to je alkohol, kisline in druge snovi; to bi se zgodilo tem prej, čim slabša (toplejša) je klet in čim šibkejše (manj alkoholno) je vino. Take neprijetne, nevarne pojave — običajno zavrelka, zaznamujemo skoraj vsako leto v južnih, zlasti v istih krajih, kjer običajno prezgodaj berejo in dobijo manj alkoholna vina, kjer imajo slabe (tople) kleti in kjer vina prepozno ali pa sploh ne pretakajo. Kolikokrat pretakamo vino? Kolikokrat pretakamo vina, je različno. Navadno pretakamo vino v prvem letu le dvakrat, boljša kvalitetna vina pa tudi tri — do štirikrat. V drugem letu pretakamo vina navadno le enkrat do dvakrat, v poznejših letih pa, če vina tako dolgo še držimo, samo enkrat na leto, oziroma po potrebi. V kakem vremena pretakamo vino? Ce le mogoče, pretakamo vino ob lepem, jasnem vremenu. Pri tem pa pazimo, da se klet oziroma vino med pretakanjem preveč ne ohladi. Pri lepem vremenu in visokem barome-trskem pritisku uhaja manj buket-nih snovi in ogljikove kisline iz vina, kar je važno posebno za Staro vino. Mlado vino potrebuje zrak, a vendar ga ne smemo vselej zračiti, zlasti ne, ako je podvrženo rjavenju. Kedaj in kako prvič pretakamo vino? Letošnja vina so, gledoč na količino kisline, v splošnem ugodna. Imajo — izvzemši rane trgatve — dovolj ali celo mnogo alkohola, kisline pa ravno prav ali celo bolj malo. Le-to kislino moramo v vinu ohraniti, kajti kislina je potrena za harmonijo in stanovitnost vina. Radi tega moramo na kislini bolj šibka mila vina bolj zgodaj pretakati, da se kislina ne more razkrajati, znižati na drožeh in po posebnih bakterijah, ki povzročijo takozvani naravni padec kislin. Običajno pretakamo prvič od Božiča do Srečnice. Vina, ki imajo bolj malo kisline ali ki so bila pridelana iz bolj gnilega grozdja, bomo tedaj prvič pretakali že prve dni meseca decembra ah koncern novembra. Vina od rano trganega grozdja, ki imajo več ali pre- več kisline, pri katerih želimo, da se v njih kislina zmanjša, pa pretakamo bolj pozno, koncem februarja ali začetkom marca. Na vprašanje, kako vino prvič pretakamo, nam odgovarja vino samo. Vendar je treba previdnosti, da si s pretakanjem ne pokvarimo vina. Običajno napravimo pred pretakanjem poskus in sicer tako, da iz soda natočimo kozarec vina in ga postavimo nepokritega na dotični sod. To vino potem opazujemo, kako vpliva zrak nanj. V primeru, da se vino v kozarcu čez nekaj dni lepo očisti, je znamenje, da vino potrebuje zraka in da ga je radi tega pri pretakanju dobro prezračiti. V to svrho pritrdimo na pipo poseben razpršilnik, ki je podoben onemu vrtnih škropilnic za zalivanje. Skozi tega prši vino iz pipe v finih curkih v škaf, da se obilno pomeša z zrakom. Če nimamo takega razppšilnika,, potem denemo v škaf, postavljen pod pipo, kako metlico ali rešetko, skozi katero teče vino, da se močno peni in zrači. Navadno se zgodi, da postane vino po pretakanju motno, ali tega se ni bati. Čez nekaj tednov opazimo, kako blagodejno je učinkovalo pretakanje na vino, ker se je virio lepo učistilo in postalo milejšega okusa kakor pred pretakanjem. Zgodi se lahko tudi, da pri po-skušnji vina čez nekaj dni ni vino v kozarcu nič bolj čisto. V tem slučaju je najbrže v vinu še precej sladkorja ali sluznatih snovi, ki se ne marajo izločiti ali pa oboje skupaj. Tudi v tem slučaju bo vinu koristilo zračenje in pretakanje. Slednji slučaj je pa ta, da se vino v kozarcu popolnoma spremeni, da se zgosti in postane rjavo in dobi neprijeten duh in okus. Temu pravimo, da je vino »porjavelo«. V teni primeru jo treba vino pretočiti tako, da pride čim manj z zrakom v doti-ko. Najbolje je, da so poslužujemo v to svrho vinske sesallce (pumpe), sod pa, kamor vino pretakamo, moramo močno zažveplati; na 1 lil vina zažgemo 1 azbestni žvepleni trak. Žveplo zažgemo neposredno pred pretakanjem. Žveplov dim, ki se pri gorenju žvepla razvija, je žveplov dvokis, ki uniči isto snov, to je neko kvasilo (encim), ki se imenuje »oksi-daza« in ki povzročuje rjavenje. Drugič pretakamo vino proti spomladi, predno se zviša toplota v kleti, to je navadno okoli Velike noči. Če vino še sladi in je drugače brez napake, je to pretakanje velike važnosti, ker s tem osvežimo delovanje kipelnih glivic v njem in se začne vino prašiti in s tem čistiti. Pri tem pretakanju ne smemo vina zažveplati, ker bi s tem zamorili delovanje glivic. Če je pa vino že popolnoma pokipelo, mu zmerno zažve-planje (na 1 polovnjak vina 1 azbestni žvepleni trak) dobro stori. Vino je potem še bolj čisto, bolj stanovitno in bolj čistega okusa. Če se pa vino tekom enega meseca po drugem pretakanju zadostno ne sčisti, potem se priporoča, čiščenje pospešiti umetno. To se zgodi s tem, da vino čistimo s kakim čistilom, ali pa, da ga precedimo (filtriramo). Ponovno pripominjamo, da je pretakanje vina eno najvažnejših kletarskih opravil in da brez pretakanja — pravilnega in pravočasnega ni pravilnega kletarstva! Vprašanja in odgovori Vprašanje J. K. iz R. pri K. Kaj se mora dodati vinu in kako je z njim ravnati, če se hoče napraviti dober pelinovec ali pelinovo vino? Pelinovo vino bi naj ne bilo ne premočno, predvsem pa ne pregrenko. Kako napravimo pelinovec (vermut)? Odgovcr: Načinov in receptov za napravo pelinovega vina (pelinkovec, vermut) ja mnogo. Lepo nam piše o pelinkovcu kletarski nadzornik gosp. Žmavc v svoji knjigi »Vinski zakon n kletarski vedež«, katero knjigo na tein me«tu. ponovno najtopleje priporočamo; Pelinovec prištevamo k tkz. aromatiziranim vinom, to so specialna vina z dodatkom aromatičnih zelišč, sladkorja in alkohola. Zelišča in druge dišave zrežemo, zdrobimo ali zmeljemo. Mešanico napravijo najbolje v drogeriji. Dišave nato stlačimo v po-dolgasto, ozko, debeli klobasi podobno čisto platneno vrečico, ki gre — privezana na trakec — skozi pillco v sod, da jo lahko obesimo v pripravljeno tekočino za nekoliko dni, včasih tudi za par tednov. Sod dobro zapremo s kipelno veho radi morebitnega vrenja. Dokler okus ne ustreza, aromatiziran je ponovimo, odnosno vrečico po potrebi izvlečemo, ožmemo in spet obesimo v sod itd. Dober pelinovec ima najmanj 5% sladkorja in približno 15 volumnih odstotkov alkohola. Receptov je mnogo. Tak recept (z Ogi*skega) je: na I hi vina 70 gramov tavžentrože, 100 g pelina, 35 g lupin pomaranče, 17 g lupin limone, 17 g kolmežove korenike, 17 g cimta, 8 g dišečih klinčkov, 8 g korjandra, 130 g grenke gorčične moke, 70 g sladke gorčične moke. Mešanico aromatičnih snovi denemo v vrečico, katero obesimo v posodo, kakor že gori povedano. Najlaglje napravimo pelinovec iz prvovrstne starine, ki jo najprej nekoliko ojačimo z visokoprocentnim vinskim destilatom (kakih par litrov na 100 1 vina), nato obesimo vanjo vrečico z izbranimi dišavami in šele nazadnje primerno sladimo (na 100 1 vina 5—6 kg sladkorja). Ali pa najprej sladimo, potem alkoholiziramo in šele nazadnje aromatiziramo. Na sličen način uporabljamo lahko tudi kipeči mošt, ki mu po izvršenem aro-matiziranju dodamo še potrebno količino sladkorja in vinskega alkohola. Ko se pelinovec dodobra izčisti (praktično je filtriranje), ga pretočimo v steklenice, ki naj leže v kleti. Manj enostavna je naprava pelinkovca iz koncentriranega prav sladkega mošta, kateremu pred aromati-ziranjem prilijemo nekaj zdravega, kipečega mošta, da vse skupaj ob višji toploti (okoli 18° C) kar mogoče dobro par tednov vre. Potem pijačo pretočimo, po potrebi še alkoholiziramo in čez daljnjih par mesecev (praktično po filtriranju) pretočimo v steklenice. Dober pelinovec dobimo tudi, ako vložimo na dno sodčka skozi vratca plast za plastjo grozdnih jagod, vmes potrosimo izbrane dišave, tako redoma do vrha. Potem sod zapremo, ga pravilno postavimo ter zalijemo z dobro starino, prav previdno nataknemo kipelno veho, da se ob vrenju ne zamaši, nato vse izprešamo itd. Vsaka pokrajina dela pelinovec na svoj poseben način. Vprašanje A. S. v R., p. Z. Na star jabolčnik, ki se po krivici smatra kot manj vredna pijača, nismo tako skrbno pazili kakor na vino in ga nismo redno oziroma že dolgo zalivali. Posledica tega je bila, da je jabolčnik postal precej kisel, cikast. Rad bi ga sedaj tako popravil, da bi ga zmešal z letošnjim novim jabolčnikom. Ali morem brez škode star, zelo kisel, cikast jabolčnik zmešati z novim jabolčnikom? Odgovor: Če je star jabolčnik naravno kisel od kislega sadja in je drugače zdrav, se more brez skrbi zmešati z novim jabolčnikom. Če je pa jabolčnik že cikast, ker ga že iU< na hipotečni in osebni kredit. Izplačuje vse stnre in nove vloge v celoti brez pridržka takoj. Sprejema ceslje ininkaso računov. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore Ljubljana, GUdaliika ul. 12 Tel e fon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah. „J u tapet" patentirano, najpripravnejše sredstvo za Izdelovanje vložkov za poste jne mreže, žimnic za planinske koče in podobno, dalje za oblaganje sten, takojšnje tapeciranje najrazličnejšega pohištva kot stolov, divanov, otomanov, couch-zof, avtomobilov itd. Cena „J u t a p e t a“ ne presega cene uporabljenega rnaterijula. V Jugoslaviji ga dobavlja samo Tvrdka Franc leše v Stražišču pi*i Kranju PARKETE vseh vrst iz slavonske in domače hrastovine n u di najceneje JUGOPARKET D. Z O. Z. LJUBLJANA VOŠNJAKOVA UL. 10 Prodaja železniških voznih kart za tu- in inozemstvo po originalnih ati znižanih cenah brez pribitka. — Izdaja voznih kart za vse plovidbene proge po morju. — Zastopstvo Wagonslits. — Zastopstvo HA*\AG (Hamburg-Amerika). — Oskrbovanje potnih viz za vse države. — Reklamacije za železniški promet. — Zavarovanje proti nezgodam na potovanj:h i. t. d. — Autobusni izleti. Brezplačne informacije za potovanja, o letoviščih, zdraviliščih i. t. d. i. t. d. — Prospekl vseh krajev. EKSPOZITURE : Celje, tel. 119, Gornja Radgona, tel. 21, Št. lil (državna meja) tel. 6, Dravograd, tel. 7, Maribor glavni kolodvor, tel. 2669 in v sezoni Rogaška Slatina tel. 1. Nakup in prodaja vseh vaiut po najboljših dnevnih tečajih BILETARNICA In MENJALNICA: Maribor, Aleksandrova cesta 35 (pri hotelu Meran) — Telefon 21-22 MENJALNICA: Maribor, glavni kolodvor — Telefon 26-69 Poslužujte se PUTNIKA pri vseh potovanjih, pri nakupu in prodaji valut tako podpirate najbolje razvoj našega turizma! Predno si nabavite radio aparat oglejte si bogato zalogo aparatov pri H 9 ji LIP i Tgpa 510 R 5+1 cevni oktodni super-pozicijski prejemnik z vdelanim dina mičnim zvočnikom, avtomatična regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj. Ce-ia Din 3825 - na obroke naplačllo Din 278 -in 15 obrokov p Din 270*- RADIO ZASTOPSTVU H.SUTTNIH u»jBuaN« ♦ aiiKumcHcva tum 6 Pipe za sode jedilno orodje, papirne serviete, zobotrebce, košarice za kruh, držala za časopise, galanterija, pletenine, papir Itd. DraSO Rosina — Maribor Vetrinjska ulica štev. 26 domač« in dalmatinska, črno vino posebne kvalitete za kričanje kislih vin nudi v vsaki množini P. Matkovič & Komp. Celje Vzorci na razpolago! Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO NAJ80IJie KVAIIHTi ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. k d. * Hotel METROPOL (Miklič) Ljubljana, nasproti glav. kolodvora Prvovrsten hotel s 124 'obaml. Tekoča hladna In topla voda, kopalnice, apartementl, plesna in konferenčne dvoran', po olen komfort — Prvovrstna re tavraclja, mo demo opremljena kavarna ! - V hiSi .Putnik* - prodaja voznih listkov i menjalnica. opremljena Telefon St. 27-37, 20 22 Č kovni račun St. 10.884 Priporočamo bogato zalogo up pol n po lijjniž ih cenah Pintar & Lenarti, železnina, Maribor Vesefe 6ožične praznike in srečno 72ovo fefo iefimo vsem našim gostom, odjemafcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo ?Delniška pioovarna Mnion’ Saško Sjabljana 9Uar ib or NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO dober radio aparat Telefunken radio aparati Blaupunkt radio aparati na vse valovne dolžine - Krasen zvok • Ugodna mesečna plačila - Nizke cene Tekstilne tvonrilce: S Dugosvila d. z o. z. ]ugotehstild.zo.z. MARKO HOSNER M&ribor~Nlelje Na drobno! Na debelo! Priporočam najboljše likerje, domačo slivovko, konjak, brinjevec in drugo vsakovrstno žganje, najfinejši rum za čaj Vermouth-vino Ribizel-vino Adalbert Gusel veležganjarna Maribor, Aleksandrova cesta 39 Telefon St. 2210 a a a a jj Pristno slivovko, brinjevec, I droženko, rum, pelinkovec, g Z likerje, malinovec in najboljše ■ vrste štajerskih vin, pripo- roča v nakup tvrdka \ i a S Josip Bauman j veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov l Št. Uj pri Mariboru j ■ s ■ a Franc Ocvirk mesarija £jubljaiia_— Povšetova ul 1 Šolski drevored^®® Telefon 36-86 Stojnica Vedno v zalogi vse vrste svežega mesa prve vrste ter razni mesni izdelki, sveže hrenovke, pristne kranjske klobase, Sunke i. t. d. — Dostavljam na dom v vsaki množini in ob vsakem času — Državnim in drugim stalnim nameSčenoem dam tudi na mesečno plačilo Se priporočam Cene solidne Postrežba točna = Ljubljana, Laško in Maribor = priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem OelniSha pivovarna »UNION" === Ljubljana, Laško in Maribor == Za uredništvo: Četlaa Milan, Celje. Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Perc Karol, Celje. Za Zvezno tiskarno v Celju: č*tla,a Milan, Celje.