Leto LXXL It, UL LjuUfaua, IS. uJiaji vux orna ^upoiao*, izvzemJa oeoeije is praznina — taserati Oo SO peut vrst a ui£ ^ n;a posvetovanja ki so trajala pozno v noč. niso rod:la u-peha Duhov: >o tako razburjeni, da Se vedno ni mogoče reč:, kdo in kako bo sestavil novo vlado. Po konzultaciji predsednikov obeh zbornic je predsedrr.k republke Lebrun najprvo ponudil mandat za sestavo vlade Usedanjem u ministrskemu predsedniku Chautempsu Ta pa je mandat odklonil z utemeljitvijo, da so dogodki, ki so povzročili krizo njegove vlade, še presveži, da bi mogel računati na uspeh Po konzultacij: predsednika socialno demokratske stranke Daladiera je bil mandat za sestavo vlade ponuđen predsedniku poslanke zbornice Herriotu Ta je mandat prav tako odklonil, ker ga namerava radikalno socialistična stranka pri prihodnjih predsedniških volitvah kandidirati in ne smatra za primemo, da bi se preveč izpostavljaj v dnevni strankarski politiki Predsednik republike je nato ponudil mandat radikalnemu socialistu Sarrautu. ki pa je mandat prav tako odklonil in priporočal predsedniku republike druge politične osebnosti Zvečer je bil ponovno pozvan v avdfjenco sedanji vojni minister Da lađi er. Tudi on je mandat za sestavo vlade odklonil naglasajoč. da ima v sedanjih razburkanih časih kot mm:~ter za državno obrambo preodgovorno nsloajo. da bi se mogel posvečati še drugim poslom. Pozno zvečer je predsednik republike pozval v avdijenco finančnega ministra Georgesa Bonneta, k; ga smatrajo za glavnega povzročitelja vladne krize. Bonnet je ponuđeni mandat za sestavo vlade sprejel pogojno s tem. da bo danes opoldne po razgovorih s političnimi prijatelji in drugimi politiki, ki prihajajo v poStev, dal definitivni odgovor, ali prevzame sestavo vlade ali ne. Se v teku noči je imel Bonnet razgovore z dosedanjim ministrskim predsednikom Ch a 11 tem psom. predsednikom senata Jeannenevjem, predsednikom poslanske zbornice Herriotom. ministrom Sarrautom in vojnim ministrom Daladierom. Vsakega izmed njih je okušal pregovoriti, da bi prevzel predsedstvo bodoče vlade, toda vsi so to ponudbo odklonili. Danes dopoldne se je Bonnet sestal z Leonom BI umom. Cailauxom in še nekaterimi drugimi radikalno socialističnimi politiki V parlamentarnih krogih presojajo misijo Bonneta zelo skeptično. Smatrajo za popolnoma izključeno, da bi se pod njegovim vodstvom obnovila vlada ljudske fronte. Bonnet je glavni nasprotnik uvedbe devizne kontrole, ki jo zahfc^ajo socialisti in komunisti Socialisti so tudi zavzeli stališče, da se mora obnoviti vlada ljudske fronte pod njihovim vodstvom. Zato <;p!n'no ^odiio. da bo Bonnet že danes opoldne vrnil predsedniku republike mandat. Kot nniresnejši kandidat prihaja sedaj Prekinitev diplomatskih odnosajev med Japonsko in Kitajsko Japonska vlada }e vrnila kitajskemu poslanik« potni list in mu priporočila, na} čimprej zapusti Tokio Tok 19. 15. jati. br Vse tare. da bo med Japonako in Kitajsko prišlo do odkritega sujsiigs stan i a. Wer~ tsinefa posvetovanja pri mik adu sicer le niso bili objavljeni, vendar pa se da iz raznih okolnosti sklepali, da jih ie japonska vi ada te začela izvaiati. Največjo senzacijo je zbudila vest, da jc japonsko zunanje ministrstvo včeraj popoldne dostavio kitajskemu poslaniku v To-k-fu njegove potne liste ter mu priporočilo, -i' .r-rrrci zapusti japonsko prestolnico. Kitajski pmlanik je bil na to ie dolgo pri-pra\-ljen. To pomeni prekinitev dipfomat-skSt odnosajev, kateri bo brez o*voms v kratkem sledila vojna napoved. ^'3 \ojn«n polju *e razvijajo dogodki z stenja joč o %e «rečo. Po dvodnevni hudi bitki H e K tajcem zopet posrcCilo zavzeti «v af 2 fno važno mesto Cinmg. ki je s tem It EetrtJi menjalo posestnika To mesto "briad* vso železniško progo proti Lun-gbaju. ki je važno kitajsko oporišče Japonci skušajo z velikim: letalskimi napadi skrhati odpor Kitajcev demoralizirati vojsko in kitajsko prebivalstvo. Včeraj je ^ad 100 japonskih leta1 bombardiralo južno Kitajsko, okrog 70 letal pa severno Ki- tajo. Bombardiranje je povzročilo veliko škodo, ker so bombe razdejale tudi mnogo železniških mostov in s tem izzvale zastoj v železniškem prometu. Tudi Kitajci ■o ostali dolžni in so njihova letala hudo bombardirala glavne japonske postojanke. Na Jarvgccju so kitajski letalci potopili štiri japonske vojne ladje. čete Zunanje Mongolije vdrle v Notranjo Mongolijo Hankov, 15. jan. w. Čete Zunanje Mongolije so pričele včeraj nenaden pohod proti Notranji Mongoliji. Veliki vojaški oddelki, ki so zelo moderno oboroženi, so prekoračili mejo in po kratki borbi s presenečenimi četami Notranje Mongolije zavzeli važno versko središče Palingmiao severno od Sujuana. Kakor znano je Notranja Mongolija na strani -Taponske. do-čim je Zunanja Mongolija pod vplivom Rusije in na strani Kitajske. Vrhovno poveljstvo japonskih čet na Kitajskem je odredilo, naj se takoj pošljejo večji vojaški oddelki na pomoč Notranji Mongoliji, da preprečijo prihod mongolskih čet na Kitajsko, kar bi položaj za Japonce zelo poslabšalo. Dr, Stojadinovic v Nemčiji Svečan sprejem na nemški meji 15. jan. AA- Predsednik jugoslovi ade, kj prihaja iz Beograda, je snod ob 20. uri prišel na nemško mejo v iberg na trome;i med Nemčijo. Polj-in CSR Visokega gosta so čakali jugo-;>oslanik v Berlinu Cincar Mar-kovic in člani nemškega častnega spremstva. Na postaji je bil tudi oddelek častne čete narodno socialistične milice. Ko so mu v vagonu predstavili vse člane spremstva je dr. Milan Stojadinovic izstopil in preg'edal častno četo Vidno gin jen nad takim sprejemom, se je predsednik pri-a hvalil ca -pre-err.. "^:-:or. - pS h zastopnikom DNB. Zastopnikom DNB je dr Stojadinovic izjavil naslednje: Jaz **»m zelo srečen, da sem v Nemčiji. Upam. da bom ime! v Berlinu lepe dneve Tam si bom razgovarjal z vodilnimi osebnost-mi N'emčije. Berlin. 15. Januarja. AA- G. Diet:. " --: -Trza -j.-ača. e pr::ec. včeraj kosilo na čast g. Kosti Lukoviću. cen t ral nega presbiroja in jugoslovanskim novinarjem, ki so prišli v Ber,;:. Kosilo se je vršilo v hotelu Kaiserhofn Pod konec kosila je g. Dietrich pozdravil irje s toplim nagovorom, v katerem drugim dejal, da bodo imeli privi det i obnovo in delo narodno socialistične stranke in velikega voditelja. Videli boste, i% dejal govornik, sliko na- I rodno socialistične Nemčije, o priliki pri-[ hoda vašega ministrskega predsednika, ki ga mi tako zelo spoštujemo kot velikega državnika in zaslužnega delavca za splošni mir. Priložnost boste imeli sodelovati pri delu za prijateljski sporazum med obema državama in biti priče dogodkov, ki dokazujejo, kako globoke so zveze med obema državama. Na koncu je g. Dietrich napil Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. ter pozdravil gg. Kosto Lukovica, šefa. centralnega presbiroja, ravnatelja agencije A vale g Jovanoviča in vse druge prisotne goste. V imenu gostov se je zahvalil dr. Kosta Lukovič v nemščini za ljubeznivi in nenavadno topel sprejem. Poudaril je. da obstoje dobre zveze med obema narodoma že zdavnaj. V naši državi nenavadno cenimo nemški narod, posebno sodobno Nemčijo Obljubil je. da bodo jugoslovanski novinarji obširno pisali o sedanji Nemčiji Naposled se je zahvalil za veliko oozornost. ki jo iim ie Nemčija izkazala, nato je pa napil vod i i Hitlerju, današnji Nemčiji in njenemu tisku. Čarih, 15. januarja. Beograd 10, Pariz 14.45. London 21.64, New Vork 433.25. Bruselj 73 20. Milan 22.80. Amsterdam4 241. Berlin 174.325. Dunaj 80.90, Praga 15.22, I Varšava 82, Bukarešta 135. v poštev vodja socialnih demokratov Leon Blum. Pod njegovim vodstvom bi se utegnila posrečiti obnova vlade ljudske fronte, če bodo na to pristali radikali. Med njimi pa vlada proti komunistom hud odpor, tako da je tudi ta rešitev malo verjetna. Za najprimernejšo rešitev smatrajo sestavo vlade pod vodstvom radikala Sar-rauta, ki bi izločil komuniste, a mesto njih pritegnil zmerno sredino Flandina. Tri možnosti Pariz. 15. jan. br. Po mnenju parlamentarnih krogov obstojajo naslednje tri možnosti za rešitev vladne krize: 1. Obnova vlade ljudske fronte pod vodstvom Leona Bluma ali Alberta Sarrauta, ki pripada radikalni stranki. Kombinacija s Sarrautom se zdi verjetnejša. 2. Vlada pod vodstvom Daladiera. ki bi se naslanjala na sedanjo vladno večino, razširjeno na zmerno skupino sredine. 3. Ce se izkaže, da ni mogoče ohraniti ljudske fronte, potem pride v poštev samo koncentracijska vlada, v kateri bi sodelovala tudi desničarska skupina Flandina in Paula Revnauda Odmev v inozemstvu Berlin: Kriza Berlin. 14 jan. br. Listi obširno poročajo o krizi francoske vlade in pripisujejo vso krivdo za padec vlade komunistom. *Der Angriff« piše. da je bil Chautemps odvisen od Moskve. Politično vodstvo v Franciji je zadnje mesece prešlo popolnoma v roke komunistov, ki so pričeli uganjati prave orgije, kar je naposled izbilo sodu dno. Padec Chautempsa je logična posledica politike ljudske fronte. >Ber-lincr Tageblatt'< smatra padec Chautempsa za dokaz, da je v Franciji nastala resna kriza parlamentarnega režima. Francoska valutna politika je danes postavljena pred dilemo, da izbira med devizno kontrolo in novo devalvacijo franka. 'London: Nevarnost za frank London, 15. jan. br. V vladnih krogih zelo obžalujejo padec Chautempsove vlade, ker so od njega pričakovali še važne pobude na polju mednarodne politike. V Londonu pa bi bili zelo naklonjeni vladi, ki bi se sestavila pod vodstvom radikalnih socialistov ob sodelovanju socialistov in stranke sredine ob popolni izključitvi komunistov. V ostalem presojajo listi položaj po svoji politični opredelitvi. Liberalni »Star« piše, da je francoska vlada postala žrtev komunističnega nasilja in histerije. »Eve-ning Standard« je mnenja, da prihaja v poštev samo vlada nacionalne unije ali pa nova varianta ljudske fronte. Leon Blum je po mnenju lista še vedno dovolj močan, da lahko riskira tudi nove volitve. »News Chronicle« vidi edino zdravilo v renesanci francoskih štediteljev in v vrnitvi k zdravim gospodarskim metodam. V Bolgariji še vedno ostra zima Volkovi srn s* priklatili celo v Sofijo — Mnogo lfndi |c Sofija, 15. jan. br. Dočim je na severu in zapadu mraz že popustil, vlada v vsej Bolgariji in sploh na južnem Balkanu še vedno nenavadno ostra zima, kakoršne ne pomnijo že devet let. Najnižjo temperaturo so danes zabeležili v Trnovu, kjer so imeli 33 stopinj pod ničlo. V severnoza-padnih nižinah so imeli vse te dni 25 do 30 stopinj pod ničlo. V Sofiji je zadnje dni bila povprečna temperatura 20 stopinj pod ničlo. Plovba na Dunavu je zaradi ogromnih množin ledu popolnoma ustavljena. V Dobrudži je zapadlo tri metre snega. Od novega leta sem je zmrznilo 16 ljudi, po večini kmetje in pastirji. V goratih predelih so se pojavila cela krdela volkov, ki napadajo vasi. Celo v predmestjih Sofije so ubili tri volkove, ki so se sestradani priklatili z bližnjega gorovja. Sporazum Madžarske z Jugoslavijo in ČSR tudi brez Rumunije Budimpešta. 1-1. jan. b. Madžarski listi, ki posvečajo £e večino dolge komentamje pe-štanski konferenci držav rimskega trikota poudarjajo- da si ie treba skupno izjavo glede maižarsko-mmunskih -odnosajev in iz boljšanja odnosajev med jxx1unavskimi državami, posebno na <3entleme.nV agreemenf m^d Madžarsko na eni ter Jugoslavijo in češkoslovaško na drujii strani, ne da 1 i zaradi tega kakorkoli trpela r«edanja povezanost obeh teh dveh madžarskih sos?dov v Mali antanti. Kakor se je Jugoslavija ©porazumela z Italijo in Bolgarijo, prav tako bi se lahko tudi Madžarska sporazumela z obema navedenima članicama Male antante. ne da bi zaradi tesra nastal kakršenkoli nesporazum sl?-de obveznosti, ki jih ti dve državi imata napram Rummiji, Ako pa se med tem razčisti tudi položaj v Rumuniji, bo la seveda kadarkoli lahko pristopila k sporazumu, ker ji Ivodo vrata v to smer vselej odprta. Omi-ljenje napetosti v Podtinavju, ki ga je mogoče imoloviti že p*edaj. l>i se spre-m *nilo v popolno konsolidacijo raz-mer. Frmneovei se organizirajo Opetnvuno smo že ugotovili, da se frankovci, ki so dejansko somišljeniki dr. Ante Pa\-elića. zloglasnega poglavarja tako zvanih »hrvatskih vstašev« v inozemstvu, čisto odkrito puntajo proti vodstvu dr. Mačka v hrvatskem narodnem pokretu in da se bodo pri prvi priliki skušali osvoboditi Mačkove komande Zdi se. da smatrajo, da je sedaj prišla ta ugodna prilika, ko sta inteligenca in meščanstvo ozlovoljena radi dr. Mačkovega stališča v vprašanju »kmečke države«t o čemer se v zadnjem času toliko razpravlja v hrvatski javnosti: Frankovci si naj preje ustanove svoje glasilo, nato pa namera\'ajo takoj pričeti s podrobno organizacijo. \jihovo glasilo se bo imenovalo »\ezavisnostkoro polovico prevozov brezplačno, ka;*: -b.čaino notrebujeio pomoč osebe. U bo revne Tudi občinske uprave in bolniške blagajne se večkrat kljub obvezi branijo plačati prevoz Sanitetni avto je bil brezplačno na rl^pozicMo ob raznih velikih prireditvah Kot vzrok za prevoz so bili sledeči slučaji t '-ometne in obratne nezgode ub z*sledevala storilca Izvedela je, da je to aktovko izročil trgovski potnik Viktor Zupančič nekemu unietnfku-ktparjii. ki se ^ona za liublian^ki \eTe«=eiem. nakup različneca inventarja in orodia ;n korono n&k^n 2^90 kv m velike parcele na Hu-jah tih poveea mosti!. k;er bo rgrajen no- ■•"^■k-" dom La-*ne r/rired*tve *e Beti imela 4 v*tev«! Hn-r^s- na^večio tombolo, katere ?e je mleleFilo 18—20 000 liudi Kor-poT•ati^-no ie četa nagonila 11 krat v de-|3Utaelj) 18 krat Pohvalo in priznanje je /ela nr^ gopnem zletu v t>r-Pdo<:iir)h. ki se ie vršil ob navzočnosti Ni Vis. knez?* namestnika Pavla. Na^top'lo ie 25 članov z vsem gasi'ckim orr> Smrtan Ivan. r>olgo je policija iskala Smicana po državi, pa ga ni mogla na"iti ker se je takoj po vlomu v Marjanih odpeljal v Prago. Tam 1e uk-adene "irrie kmalu za-nrav;l in lotil se le zop^t posls* z dletom. Zopet je nekie vlomi! in oraSka policija ga ie prijela Obsoien ie bil na več mesece- ieče. po prestani kazn; na so ga iz-amaliv na*o državo. Tn.kn ie oTH§el Smr-(^an kontno -v* rnVp najše oo^^ile. Da ie bil Že ka.ZTLnvan. ie obtoženec nrl-zn«l. Piedsednik .ie pr.-čital njegov kazenski list. V .JJeosrradu e bil obsojen zaradi ne^ni" vlomn*1 tatvin" na 2 leti robije v Ogulinu na leto dni robije in v Ljubljani pred leti na leto dni zapora. Obtoženec pa je pripomnil, da je bil vedno obsojen po nedolžnem, ker sodišče ni moglo najti prič, ki bi ga razbremenile. Gladko je zanikal tudi krivdo glede vloma v Marjanišče, češ. da je žrtev maščevanja. Tudi dokaze je predložil sodnikom. Takih dokazov se ni predložil doslej noben obtoženec. Smrčan je vzel iz žepa list s tlorisom znane Maverjeve veletrgovine v Ljubljani in začel pripovedovati nenavadne reči. Tak načrt, je rekel, sta izdelala Zupančič m Blagajne, ki me zdaj obremenjujeta, da bi sebe oprala. Pridobila sta me, da bi skupaj vlomili v Maverjevo trgovino. Ogledali, smo ai vse prostore in napravili načrt. Jaz bi sc moral skriti na podstrešju in ponoči predreti neki zid pri stranišču. Tako bi prišel v trgovino in k blagajni. Blagajne je imel nalogo, da za primer potrebe naredi ponarejene ključe. Oba kom-plica sem pa vodil za nos. Ker ju nisem ubogal in ker sem pred božičem odpotoval iz Ljubljane, sta se maščevala in trdita, da sem vlomilec iz Marjanišca. Kaj pa aktovka? Aktovko, ki so jo na-šli v pisarni Marjanižča, Smrčan ni hotel priznati za svojo. Zupančič jo je natančno pregledal in izjavil, da je to prav tista aktovka, katero je dal Smrčanu. Sestri iz Marjanišca. ki sta videli vlomilca, sta izjavili, da bi po postavi utegnil biti Smrčan. Župančič in Blagajne sta se smejala, ko jima je predsednik pokazal načrt za vlom v Maverjevo trgovino. Zatrjevala sta. da se s Smrčanom nikdar n;sta menila o kak^m vlomu. Smrčan je stopil pred sodnike in jim s temperamentnimi kretnjami dopovedoval, da priči ne govorita resnice. Ako bi bil on na njunem mestu, bi se ravno tako skušal rešiti kazenskega pregona. Lahko je obremenjevati obtoženca, ki sedi na zatožni klopi, je dejal. Tako enostavna zadeva s pričami seveda ni, kakor si predstavlja Smrčan. Obtoženec se lahko zagovarja, kakor se hoče in zna, priča je pa vedno z eno nogo v zaporu. Nekaj mesecev je bil Smrčan v Pragi, pa se ga je češčina tako prijela, da je mešal če?l.e in slovenske besede. Ker je živel več let na jugu, so mu ostale v zavesti tudi srbske in hrvaške besede. Njegovo slovansko jezikovno mešanico smo kljub temu razumeli, verjeti mu je pa bilo težko, da je nedolžen. Senat je sklenil, da bo zaslišal .4c nekejra Knapa in nekesra Cerneta. ki sta v preiskavi vedela nekaj več povedati o Smrčanu. zato je bila razprava preložena. Živilski trg Ljub! ja r. a 15. jaous? ja Na živilskem rrgu j? p;ei tr" 'ni • f-lrorai ... § no življenje ca radi aarsza,-SViaj .ie pa iooei dovolj blasra ua izbiro. Prejšaja -eiue.se je precej po iiažlla /-l'-n'ava. saj i aoesMa unska zelenjava ^elo v Dainoa-Loj ečeffj Mag* pa -itak- -4*0214»! i mno^o. Zadnje- čase so prodajai-oi dobro za- :,Ia'-r pa križec za gasilske zasluge III. j ioženi zlaeti 7. italijansko zelenjavo st od Vatrogasnega rave?a Za v bodoče je g Mavr priporočal teoretičen in prak-f:čen tečaj za vse članstvo in redno noč-no in nedeljsko službo Tudi glede teh-niCJM izpopolnitve ie po+roben nakup 200 do 300 m cevi in še ene ročne brizgnlne za zračno peno in vodo ter več drugih malenkosti. Ob koncu poročila se je g> Mayr še zahvalil vsem tovarišem kot tudi dobrotnikom zlasti mestni občini in kranjski industriji Zelenjav;i M .-e nekai 6a*a dtega. Pocenile 'i se ranoiio prej. če bi no novem leta ce -nastopil tako oster nuaz Vendar se go-enorira-iam ne bo treba več ' \-l da l»i se-I ]en:«* ve spiob ee mogfe "dobiti nlt'po visokft , oenak. Zda; ie dovo4; e ^vfje po S do 12 t viiu k-cr. Najlepša je- lejPOnska en^lviia. ki je p;i nuli na^ražla 11_ lin). R^eči radič i'1 drn";i i>1 endlvije. in 6'>er i'1 do U'» do 20 din ks:. Med zelenjavo .>e Bajd ežji aaotovl-lec, do 24 An htL Vendar motovileč ni nič Monumentalne filmska delo sezone? NAD I0.00O SODELUJOČIH ! Velefilm, ki sc godi v Indiji, v džungli, v puščavi, na Krimu 1. 1854. Upor v Indiji ln legendarno herojstvo čete 600 angleških huzarjev. ki so vsi do zadnjega padli na pohodu v Dolino smrti. Film o Indijski džungli, kjer preži smrt pri vsakem koraku, film o sijaju in razkošju maharadžinih palač, film o trpljenju v puščavi, kjer «e plača s krvjo sleherna kapljica vode. Ljubezen dveh bratov do istega dekleta,. Intrige, borba in smrt. Levi, sloni, kače itd Po slovitem romanu M. Jacobvja in R. Leigha. — V glavnih vlogah: OLIV1A DE HA^TLLAND in ERROL FL1NN Telef. Danes premiera in predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Vstopnice rezervirajte >Z-21 v predprodajL ker je zanimanje ogromno — Predstave v nedeljo ob 15., 17., 19. ■i in 21.15 uri. KINO UNION *iZ3X. KRALJEV TENOR Vesela dunajska opereta ob znižanih cenah od 2.50 din naprej ! W. Eichberger, L. Slezak, LncJe Englisch — Film smeha in zabave po opereti »Postni kočijaž iz Lonjumeaua« to uro. vredno 1500 din. Tatovi so poselili rudi stanovanje Marije O i stri zeve v Rožni dolini in odnesli ^tiriodlato uro budilko, žepno nikli isto uro tem nosi v ženski plašč in siv površnik, i/dclan pri tvrdki »Elite«. Ois'r'žcva je o^kndovm.i za 1500 din. Tz liubJiansskc stolnice je zmanikala umet-oa nabožna slika na platnu, predstavljajoča Kristovo obličje. Slika ie bila v pozlačenem okviru v velikosti 40 x 40 cm ter je bila vredna nad 1000 din. Iz stanovanja v Tavčarjevi ulici je nekdo oSkale« na planini Roftci so se udeležili samo 4 tekmovalci. Tekem A 3K -Gorenjeo na črnem vrhu samo 5 tekmovalcev, tekem SK Bratstvo«, v teku na 12 km samo 6 tekmovalcev in Se to 3 izven Jesenic, tekem SK Dovje Mojstrana m3 ■ - ~ štev:!© članov, ki so se kar iajrubili med mladino in končno tekem vfiirij* - v Planici, samo 8 tekmovalcev. Res je. da se tekem na Rožci nista udeležila člana »Skale« Heim in Novak, ki sta sla na akademske smučarske tekme v š-I: ■ ia je od Bratova bil odsoten Si le j. ki vodi tečaj v Bosni ln da je KMnćnflc Lojze z Mojstrane pri vo^alCh, torte vse to ne more izbrisati močnega vti-«*a. da Je Število nasth tekmovalcev oso-bito v teVa od leta d-» leta manjše. O tej stvari sem eovoril z oreanizatorji t**r^m m tudi s tekmovalci. Prvi povdar-fafs da je prt tekmovalcih premalo dl-seioiine in preveč materijaMzma tekmovalci na nravi io. da ne bodo tekli ker s strani lavno**- ni za tek nobeneva zani-»nie in dt io tudi zahteve pretežke. T» navedbe bodo tuđi preeej črtale, kalfi v-*»na n^V^mn^h tekmovalcev ie žls na tzWe /»nipari. n^mestu da bi se t^kem °ziT ''orra Tudi lajava takmovalcee r*^ =a '--most vedno mani zanima ra —m .carske tekme — d rti. Bili so časi, ko so bile klubske tekme velik dogodek za, široko javnost. Tekmam je prisostvoval sam ban. njegovi odposlane:, generali, ofi-ctrjl in župani. Xa mizah so se lesketali siebrni pokali, zlate ure in krasni kipi, ki so jih poklonili najboljšim predstavniki oblasti, občin in zasebniki. Danes pa vsega tega ni. Tekme se vršijo skoraj p^d mernikom, toda pod njim nobena luč ne gori. Število smučarjev od leta do leta narašča, toda Število tekmovalcev stalno pada. Ce bo Slo se nekaj let v tem pravcu naprej, ne bomo imeli niti trojice dobrih tekmovalcev. Id bi lahko dostojno zastopali. naS sport v tujini. Smučarstvo preživlja krizo ker organizacije nimajo denarja- Clanarma zadostuje komaj za tekoče upravne izdatke, kaj Sele za tečaje, opremo ln odpravo tekmovalcev na tekme, predvsem pa v tujino. Tekmovalci izhaia-'o več'noma iz delavskih in nameščen s kih vrst. Med njim! jih je malo iz premožnih rodbin. Ti so na* vadno med gledale:. Zelo malo se za zimski sport zanimajo kraji in posamezniki, ki imajo od nJega neposredne koristi. Športno efbanje bi morala izdatneje podpirati država, banovine in občine. Te bi morale v?ako leto vstaviti primerne postavke v letne proračune. Tam. kjer »e vrSi smotrna telesna vzevvja mladine v prosti prirodi, tam je malo bolnikov in tam so maihni izdatki za zdravila in bolnišnice. Mladina, ki ?e giolje zunaj v zimski na rivi — se utrjuje proti vsem vremenskim ne~>H,:kap-; in "*em tegobam, ki tarejo mehkužreže vse živlienie P*r!*r vložen ?b smotao vzeoio mladine, se z visokimi obresti vrača nnzai vsem ustanovar^ m posameznikom, ki podpirajo mladinsko £ibanJe- cenejži na merice kakor n.-* težo; merii-o tnotovilca, jc po 1.50 din, a za ki'orram je treba 0'kr*vjr 20 meT>. stalo $8 leđenke (»ai-eerice«> io mehke salate in sta nek? lik o dražji od en "ivije. po 16 din kg. Cvetača ?e k sreči ni več poiražila V 6- losnem jo prodajaio 00 10 din kr. Med raritet^m7 'y. treba omeniti artičoke, ki eo po din komad La sladko papr'ko filelijaneko blcgo\ ki jo proda:s-o no 2 frr. korrr»d "Vi izbiro je £e zeljna tih lahlio prodajajo nepokrito ze-leniavo na pro^rciij ..e bi e« jini bilo rreba bati da bi —I l Jabolk ie Ludi na iz :ro. a kine*: j.m-'-dajajo zain:e v^*- le ^lab^e otiranjeno blaga Precej le"a iano!ka pa vnajg še v z.aloc* stalni prodajnlc; Pro.idjaio jili od ^.^> «jn 6 din ke. Perutn:nski tre: ie s-VnhSe zaiofcp ie od božiča. Jajca se v Kp'o'nem nrso več nodra-ffile: po večini jih proda jaio fevežsl r» 2.25 din par, o*ti^e« na p^ inarrn ko. mai Tatvine Ljubljana. 15. janua-ja. V stanovanje Mmke Osredkarjeve na Ma-sar>-kovi ces*; !4 jc vfomil v četrtek tat in odnesel 2.^>0 drn, bliru 100 Šilingov in nolcaj ita-lijanskih lir in dolgo rlato ovrat-no verižico, tako da ;ma 0«re-to damsko« zaponko, crno zims-ko su' ; -s črno baržunasto pod'ogo m mono^rnrrrm G. J., nov temnosiv bubertu'-ola^r, novo sivo obleko, moški dftžr.'ik belop:kas4- ša! in usojene rokavice Grama jc o-.-c^doval tat za približno 4o0-^ cim. Na Taboru |e nekdo ukradel Josipu stupici dvokrovno zla- Planincem smučarjem Ljubljana, 15. januarja. Planincem smučarjem je bilo letos ustreženo, da je direkcija državnih železnic v Ljubljani ugodila dolgoletnim prošnjam ter uvedla poseben smučarski vlak, ki vozi redno ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Ljubljane ob 6. uri ter ima z\-ezo v Rateče-Planico na eni in v Bohinjsko Bistrico na drugi strani. Vlak se vrača s teh končnih postaj zvečer okrog 19 ter prispe v Ljubljano okrog 22. Slovensko planinsko društvo se je za smučarski vlak potegovalo že več let ter je vztrajalo pri svoji akciji, zainteresiralo je tudi Zvezo za tujski promet ter doseglo izpolnitev želja planincev-smučarjev. Sedaj je mogoče napraviti razne zimske ture, ker je dovolj ča?a na razpolago. Ves dan se more smučar smučati po prostranih smučiščih. Iz Kranjske gore z lahkoto pri-speš do Erjavčeve koče, ki je oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dan prej. Iz Rateč hitiš v Tamar pod strmine Jalovca. Tudi komno opraviš, ako si uren. Planinci smučarji se naj v čim večjem številu poslužujejo ucrodne železniške zveze v smuške kraje Gorenjske. Na Krvavcu in na Veliki Planini je smuka še vedno zelo ugodna ter dostop združen z majhnimi stroški in velikim užitkom. SPD je uvedlo letos še posebne ugodnosti članom pri prehrani: vročo, lepo dišečo kranjsko klobaso s kislim zemljem dobi član za 8 din. za 6 din si privežeš dugo z zabeljenimi koruznimi žganci in vročim mlekom, le član SPD dobi krop, da si sam skuha čaj in le član SPD ima pravico, da prosi oskrbnico, da mu skuha jedila, ki jih prinese s seboj, seveda proti nizki odškodnini in ako je prostor. V interesu planincev je. da se polnoštevilno včlanijo v SPD, ki more z več člani še več storiti za razvoj planinstva. Vsak planinec si naj tudi zapomni, da dobi v pisarni SPD v Ljub-Ijarrl po~ebne niarnkice, ki dajo recipročne ti?odr^sti v planinskih postojankah Čeho-slovaške. Bolgarije in Poljske. Tudi za nekatere države, ki so včlanjene v Medna-rodn-' Unilt je mogoče dobiti ugodnosti, •'ko se '"'♦eresentie pravočasno prijavijo, v«? podrobne informacije dobite v oisarni T.iubljan^, Aleksandrova cesta 4;I. tele* 40-=6. KOL1DAR DAJfSB: SObota, IO. januarja Maver, Radoelav JUTRI: Nedelja, 16. januarja tatfončani: DANAŠNJE PRIREDITVE KHfO MATICA: Beli jorgovan KTKO IDEAL: Opasni zaljubljenci KINO SLOGA: Dama v sivem KINO UNION: Poročnik indijske brigade KINO MOSTE: >Lumpacij vagabund« in »Irena« (ZeraJdina Katnikova) IT. SLOVANSKI VEČER OB 20.15 NA TABORU OBRTNIŠKI PLES v vseh prostorih Kazine FILOZOFSKO DRUŠTVO IN DRUŠTVO ZA PRAVNO FILOZOFIJO IN SOCIOLOGIJO: predavanje univ. prof. dr. L. Pitamica o ^filozofskih osnovah prava in čisti pravni filozofiji« ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta DRUŠTVO *TABOR^: družabni večer ob 20. v salonu pri ^Levu«' »PLES V STALCL< ob 20.30 pri Mikliču SOKOL I>JUBLJANA-ŠIŠKA dečja telovadna akademija ob 19.30 v sokolskem domu ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nobene žene več!- ob 20.15 DELAVSKI PROSVETNI VEČER »VZAJEMNOSTI^ IN »ZARJE 1 ob 20. v Delavski zbornici PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED KINO ŠIŠKA: Otroci sreče SOKOLSKO DRUŠTVO lttjblj ANA — MOSTE: občni zbor ob 9.30 v kino- dvorani ORGANIZACIJA BANOVIN. ZDRAVNIKOV: občni zbor ob 14. hotel štrukelj PREDVAJANJE FILMA MALAJSKA DŽUNGLA« ob 10.30 v dvorani Delavske zbornice ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nobene žene več! ob 15 ORGANIZACIJA PRAKTIČNIH TEHNIKOV občni zbor ob 9.30 v mali filhar-monični dvorani D E * V R N E LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Ficcoli. Tvrseva cesta C. Hočevar, Celovška cesta 52, Gartus. Moste — ZaloSka cesta {f*»€>d mite* Uganka. Ženskega spolu sem. Angel nisem, ker nimam ne uma. ne proste volje, pa tudi telesa ne. Hudobec tudi nisem, čeprav prinašam ljudem več zla, nego dobrega. Moje kraljestvo je ves svet. Vladala sem že v prada\-nih časih in vladala bom, dokler bo hodit člervek po zemlji Vladarji se morajo meni zahvaliti za krone, brez mene bi ne bilo ne generalov, ne ministrom', milijonar bi ne bil milijonar, če bi ne vladala na svetu jaz in bera2 mora biti meni hvaležen za s\-ojo bisago in beraško palico. Će bi ne bilo mene. bi nikoli ne tekla človeška kri po bojnih poljanah, ljudje bi sc ne sovražili, nc iožarili in ne pobijali, živeli bi v m:ru, slogi in zadovoljstvu. Kaj bi zavladal na zemlji, če bi nehala vladali na nji jaz. Kdo sem. kako mi je ime? Ne trpinčite živali! KINO IDEAL Premiera! Premiera! Gabv Mor!ay — Adnre Lujrnet v pikantni komediji zaljubljenci Danes ob 16., 19. in 21.15, jutri, v nedeljo ob 15.. 17. 19- in 21.15 uri Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 15. januarja: Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 16. januarja: Ob 15. uri: Snegrulj-čica. Mladinska predstava. Premiera. Izven. Ob 20. uri: Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 17. januarja: Gospodična Julija, Snubač. Red A Torek, 18. januarja: zaprto. Sreda, 19. januarja: Pesem s ceste. Red Sreda OPERA Začetek ob 20. uri Sobota. 15. januarja: Pri treh mladenkah. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene Nedelja, 16. januarja: Ob 15. uri: Ančka. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Evgre- nij Onjegln. Izven. Gostuje ga. Zlatfl Gjungjenac. Znižane cene Ponedeljek, 17. januarja: zaprto. Torek, 18. januarja: Tosca. Red B. Sreda. 19. januarja: zaprto Četrtek, 20. januarja: Heltea (Smaragdno srce). Krstna predstava operete. Pre- mierski abonma. * Ga. Zlata Gjungjenac poj e d rev i vlogo Hannerl v Schubertovi opereti *Pri treh mladenkah«. Ponovno je kreirala odlična naaa umetnica to vlogo z največjim uspehom na našem odru. Poleg nje nastopijo: gg. Kolaccio — Schubert. Zupan — Tpcholl, Poličeva — Grizi, Schober — Gorski. Dirigira: Zebre, režija: Zupan. Veljajo znižane cene. Drago gostovanje ge. Zlate Gjungjenac, bo jutri zvečer v Cajkovskega operi *?Ev-genij Onjegin«". Poleg odlične umetnice na-sfcopijo: gg. španova. Kogejeva, škerjan-čeva. Betetto, Kolncio, Banovec. Dirigent: kapelnik štritof, režiser: prof. Šest. Veljajo znižane operne cene. Krstna pred. operete »Heltea« (Smaragdno srce), za katero je napisal libreto in muzikalne osnutke ing\ Peter Golovin. in katere je izdelal in instrumentiral g. B. Leskovic. se vrSi v četrtek 20. t. m. za premierski abonma. Kvalitetna glasba, ki vsebuje Številne udarne in izredno mel^-dijozne šlagerje. daje opereti nadpovprečno vrednost, ter nosilcem glavnih partij: gg. Nollijevi, Gorskemu in Janku mnogo prilike za pevski razmah. Posebne omembe vredni so originalni španski in astešk' plesi, ki jih je naštudiral baletni mojster Golovin. Dlrisrent: Dr. Svara. Režiser: prof. Seat. 75 39 11 OltOVlNIC! VABOtV. IS. 3nutr ja Atom 9 Dr. Alfred serko I L„ubUan~i. 1 ~>. januarja S a *i . wwiroi i imiverm ie sope* zapla-erna tnn V kratkom raniobiu ptl Mi je aai« najvišja kultur ia ajlllim i 'probila ie OTojJfca dragega od-Wfm L ' Tan^miia. Pokofnemu dr. Ivana Prljate! ru je sledil sooei v prerani sreo nv. prof. dr. Alfred Sirke, bino rektor, pt-srektor dekan in prodHcsn ljubljanske THriv*>r*' V ostrtefc ja napadla pljnčaica, Vaten ^ .«■ njecovo krr-oko t^lo dolco upiralo, aanoaled pa mu ]* opešalo sr«-e in •cor tSJ I - tO je m vedno za ti ara 1 o*t. Dr. Alfr#*d &erko je >>■ 1 roj m 16l julije 1£79 v «>rknin. Ljudsko ~m k rani, gimnazijo pa ▼ Ljaulpai, a leta 1H07 «e je vpijal na irraSko univerzo. Smdinl ie meajeinu, a kmalu je presedlal os fUoaafijo in odše' na Ihoaj. kjar je bil k*a 1903 promoviran za doktorja btoBotije. Beril ee je z •< ^.hotopijo spoznavno teorijo, ssodovino filoaofiie itd. V nem pa je tlela nevnau želja, da ie itpopoiji svoje ananie m zato je na Dunaju nadaljeval §k*»i medietne. Sosl M poeneje ji bil promoviraj tndi za doktorja medicina. >"efcai je etadira- rodi v Stra^^bo«jtgn. a\i promociji r? odšel na znam mito kliniko mojetra Kraepellaa v \Wneheu. kjer je bil nekaj časa volonter a ze leta 1912 se je ^mil na Duaai. kjer je postal asistent sv> *pvao znanega učenjaka \Vajrner-Jauregga aa nevrološki kliniki. Dr. \VagoeT Jauregg ie mlarfetra asistenta \ts©ko cenil in ob od-bodo mu ie dal zelo laskavo Izpričevalo. Z Dunaia ji odšel leta 1014 v Trat. kjer je začel privatno prakso kot nevroloc i hijater. obenem pa je bil imenovan v tem kvoMvu za slovenskega i/\-denea pri deželnem ^odt^ru. K izbruhnila svetovna I vojna, ie mor;«' r ■ ••! ...0 .irniado v Galicijo, kjer jo presta! m noj' • naporov ter je bil i>ri6a strahotne epidemije kolere in popol-Tieca poraza av^triisk i ie. Na nekem rvanketu o# ciriev m je dr ^erko. ki je bil vedno odkrite*.* značaji in je vsakomur brez strahu povedal svoje snesje v brk, m-nanl. da bo Rusija nedvomno zmagali in da grozi Avstriji polom. Obtoiili so ga m-k^ialajr in protrdržavTiosii in t« §e bil mo-ral zagovarjali pred vnjalkiai aodiKem. Tedaj j« zarH simulirati botessa in poslali so era v gamizii&Lo bolnifaieo v Krakov. kj>i tto _a ©poznali m nesposobnega in neodgovornega in ga odpustili iz njeaa i» služb-3. Nato je prosil za eluibo in je bil kmalu dodeljen vojaški boiniei v Gradcu na psi irjairično-n* vrokjrtki oddelek, kjer je ostal leta lOlO. Najprej se je priglasil za ha hil&acijo na dunajski univerzi, k j iT sO ga pa po zlomu monarbije kot Slovenca odklonili. Odšel je v Prago in se na podlagi materiala babilitiral kot privatni docent za biologijo in psihiatrijo. Do jeseni 1. 1919 je služil v naši vojski in sicer v sarnizijski boiniei v Ljubljani, nakar ie bil ob ustanovitvi medicinske fakultet ■ imenovan za rednega profesorja nevro-!e." na ljubljanski univerzi in pozneje tudi za šefa oddelka za duševne bolezni v bolnici. Dr. Serko ni bil le eden aasih najorigi-nainejčih. najbolj duhovitih- odkritih, značajnih in dobrih mož. temveč rodi eden naših aajvečjih znanstvenikom. O tem pričajo številna njegova znanstvena dela, publikacije, knjige in eseji v nemškem in slovenskem jeziku. Ze leta 191° je zbudil pozornost 6 evo jo razpravo :Cber paranoide Erkrankun-genc ki jo ie napisal na podlaga svojega studi ja v Muneuenu. a prav tako je naslednje leto droga ojegova razprava :Im Me-ekalinrauarhc povzročila nemalo senzacijo v znanstvenem svstu Na Dunaja je istega leta napisal razpravo >Einige zur Diagnostik dar Rtl^kenmarkgeisehwulstex'. med vojno pa tri znanstvena dela. in sicer tftber Simula-tion der Gei€*esstorung:, >Involutkmspara-pnreni3n<, >Acute paraphrene Angstpsvcho-sec. Na naši univerzi ie skupaj z univ. prof. dr. Janezom Plečnikom organiziral medicinsko fakulteto, ki ji j* bil skoraj >talno de-kaa. Predaval je sodno medicino in psiho-patoiociio in napisal je tudi v slovenščini več znanstvenih del, tako >2ivčevje< (>Anatomija živčevja*: in »Fiziologija živčevja-V Kot velik ljubitelj prirode je skušal dr. Serko organizirati tudi v Ljubljani živalski vrt, »i katerega se je zelo trudil ta zavzemal a ni našel praveca odziva in razu-mavanja. Bil ie tudi pravi strokovnjak za na^e kače. zlasti za cade in modrase. Prerana 6mrt tega vsestransko delavnega, na razaih poljih agilnega moža in učeniaka, po-rn ♦ rt i hud udarec za našo mlado univerzo. Pokorni ie bil poročno z go Julijo Krajca vo iz Grahoveca pri Cerknici, a poleg nje žaluje za niim >in dr. AltrM. ki j^ tudfi zdravnik, mati Zofija, ki io je nMavno doletela tez:a nesreča ter brata dr. Milan, pro-ft»or v Ljubljani in dr. Edvard, zdravnik na Vranskem. Pogreb pokojnika bo jutri ob 14. izpred hi>e žalosti, Gregorčičeva ul. 15, " (»dlićneca pokojnika bo ves slovenski narod ohranil v Častnem spornim;. T'giedci rodbi-ii na*e iskreno eožalie! Smučarski tečaj „ Slovenskega Naroda44 Za zaključek pa o drsalnem koraku, prestopanju in preskoku LjaMjana, 15. januarja Prehajairau k ;ia injomu poglavju našega t^VVaa • uiijah smo poudarjali važnost ■ •• •.-..»• :-in;:i ^nuka na eni nogi. v še več; -:. r«a prihaja to v poštev pri drsalni i; !- •■ ,Aih, ki ^e imenujejo .-" . ■.-it-'; *.• . - •. st'>panfi. Pri aou*nem druu:' tinde toliko uo izraza pravilno pr--našar.je telesne tez«1 z ene noge na druj:« . ^ »i baš pri tih ko- Prest«>panj«* i i ono najvaž- r>ejših pogla\-ij. ker .-hniko poljub- no apr- omajam« smer »nakj kakor s ki i-srjanijn poc^bur.o znatno manj • '-sa in truda- Prestopni korak ima pr^d "^-otjaxuJ» vrh temi še t« j prednost, ila .-a lahko uporabinio skoraj na \*saki vr-- ^negra, ko nam vsi ostali obrati odpovejo. Ce n. pr p: i smuku naletimo na oviro, ki se ji hočemo ogniti, storimo tO -ajlažj- ■ ouienoeta prestopanjem, ne da bi pri U:r. izrubji* ni hitrosti. V je namreč največja prednost presta kajti z nji:.i lahko po poti^bi poljubno povečamo hitrost. Drsalni korak T /., p: .panje >• 'Jrsai- ni korak ali azuHd l- slič.-n drsaa*rr.u loku in * » izvajamo izmenično z levo in desno no^i . Pruicip je na-3i*-dnj;. V »muku prenesemo težo na, eno ^ogo. drugo pa nt koliko dvignemo v zrak hi jo -rzinao tesno ob obg-vnenjeni nogi Vse to izvaiarr.o -.- počepu. Nato odklooi- nim korakorsalne korake uporato-ijajmo najlažjo na manjših strminah in na trši podlagi. Po trdem srenu se pa z dr-nini korakom prav lahko gibljemo tudi v ravnki m sicer s pomočjo ali brez uporabe palic. S palicami bo naše premikanja hitrejše. Ko imamo n. pr. vso tezo na levi nogi, demo pa dvignemo v zrak, zasadimo obe palki hkrati pred soijoj ob smučkah in se z njima močno odrinemo, obenem pa še z robom leve smučka. Ko drsimo v novi desni smeri, dvigneino palici in s*' z njima odrinemo spet. ko bomo pxirsnili v levo. Razlika, je v tem, da v smuku ne uporabljamo palic in da smo v razmeroma nizk*-m počepu, v ravnini I« jo V gornji del trupa rahlo nagnjen naprej. / l,r««.!lni korak ■ laz^rvnienjmn mVi mi sloj >' ter jo v odklonjeni .'•meri poioži-THt^K.j istočasno sc opremo M?trai1^ rob obremenjene smučke m ■ na njem v odklonjeno smer. istočasno prenesti telesno tena La način razbren* "j^-v kiijcao u. ponovimo ves postopek. ^■itfllna slike kalv razliko med drsal- i si^panje ni v bistvu ni -irugega. kakor več zaporednih drsalnih korakov v isto stran. Rabimo odrivamo in prilagamo k levi, do-« !*t ne smučamo v zazelj^^.ni smeri. Pre->'opanje bo tem hrtrejš^. čim preje in (.im ostreje hočemo smučati v novi sme-Na^rio m ostro postopanje upr»raibljamo zlasti tedaj, če imamo le malo prostora na razpolago. Zaradi naglo si vr-stočih prestopov pa morajo biti izpadru koraki manjši. S telesom se ne poženemo v odklonjeno ftmer. temveč prečno s .tem, »la preskakujemo. Iz prestopanja je nastalo preskakovanje, ki pa ga urporablja-!e v več-ji brzini in vselej v nizkem •pu. Dočim s«1 pri prestopanja odrivamo bolj s stopalom, izvajamo preskakovanj** boi j s peto. Tudi n*.- čepimo pri tem na cen notni pkmr 11. temveč na petah. Začetnikom r>riporočamo, da uporabljaj«, pivstopanj«' lv tedaj. č» ie na ra^:-pr»laco to volj r»r>-tora, na ožjih mestih pa je bolj priporočljiva kristjanija. Ko jim Ko prenašanje telesne teže prešlo popolnoma v meno in kri. jim prestopanje tudi v največji brzini in na najožjih mestih ne bo povzročalo težav. Zaradi tega p: panje zelo važn> in č«*sto povsem odtehta kristjanijo ter ga najtopVjše pri-•o- o vrebanjem na. rahlo nagnje- na ostrih pm v gnsxki, je izvrsten, morda najbolj« pripomoček prestopanja sOfini prestopni skek. z njim preskočkno v inbra> no smer. Preden ga. delamo, preidemo (temam teta enakomerno na obeh nogah!) v ntaek počep. Odskočna naimeiirno v levo. Oprano se na notranji rob ajnekt ter se močno odrinemo v smer. Telo smo medtem močno nagnili v arneri odkknjenc leve smučke, i-toekin*iiiai, drato pa po v-aporedno k levi. Za zaključek naj omenimo še v bistvu čista kristjanija. rabi jasno na hudih strm maji m jssTrm snegu, vendar nikdar v veliki brzini ter na spihanem ali zglajenem snegu in kjer bi mogli sprožiti ptaoL Od kristjani je ae razlikuje v tom, da ne inahn nacniujo smuči z vzravasvo trupa, temveč jih popolnoma dvignemo od tal m ▼ zraku zaavčemo v izbrano smer. Preskok izvajamo vedno iz prečnega smuka. Naša stika kaze preskok na desno. V nizkem počepu zaecadimo palico ot> krivini desne smučke, pri tem pa morajo biti smučki in kolena tesno skupaj (najvaž- Preskok nejse pn preskoku!). Nato se z močno vzravnavn. oprti na desno palico, poženemo v zrak m pritegnemo nogi, kakor nt čepeli v zraku (glej sliko). Odrtv znatno olajšamo. levo paheo v mogočnem loku v smer, kamor hočemo preskoči tL Odzenemo se z Obema nogama hkrati in z oporo na desno paooo zavrtimo telo in z njim smuči v zraku v izbrano smer. Preden pademo na Ua, se vzravnamo in nagnemo na znotraj, da lahko a počepom prestrezamo sunek. Tak preden se s smučmi dotaknemo snega, iamademo z desno smučko nekoliko naprej, a čimer povečamo sigurnost doskoka. Nato smučamo v novi smeri. Preskok ni tako težak, kakor je na prvi pogled videti, je pa najboljm pripomoček zlasti na ozkem prostoru. Številki o naši bolnici Ljubljana, 15. januarja Ni nam Treba govorili posebej, kak&ne razmere vLadaio \ naai boiniei. Dovolj nam povedo /o sajne številke o sprejetih bolnikih. Zal nimamo s-tatistike o odklonjenih bolnikih. v natrpani sprejemcici čakajo «'an za dnem 1-olniki, da bi jih sprejeli v bolnico. Kdor k sprejet jc lahko erečen. Največ bolnikov ^preime kirurški oddelek, ki je bil zadnja razširjen. Bolnikov, ki prosijo 7a sprejem v kirurški oddelek, navadno ne morejo odklanjati, ker jim je potrebna takojšnja zdravniška poroo-. Leni jc bilo -prejetih na kimrj»kem oddelku 8.3S#> moških in .">.762 zfn**k. Umrlo jc 131 molkih in M žern-k Moških je torej umrlo nekoliko manj kakor \f> . /enr*k pa oktrvr l.o*/o. Za kirur-kim *vi \;korn sprejme največ bolnikov interni, versiar rnnogo manj; lani se y. zdravilo ri^ :,:terneii> odd4-lkti 2ftM) moških i'i 10"vj iansk. Umrliivoet je na tem oddelku ntnoco \ etja kakor na kirurškem, t^aj je umrlo 111 n*o>kih (">Jt% in 70 žensk 14* Največ lx»lni-knv je bilo sprejetih aprile, ki jc najbolj nezdrav nir>cr* in siecr 1.572 moških in lUriO žei*x. l-i:.i \o Tsnrlo v bolnici p npreeiK) v- ljudi n;i m^er. skupno 357 moških ki 367 žen*1 k. Sprejetih je bilo skupno ol.oOT bolnik« . umro > pa ^■rveh ^22, torej l.J>%. Odkk»nj»'nRi je >»ii*> _>vO> bolnSso\, med temi jih jc bi'o 7. ki *o že mrtve pripeljaji v lK)lnioo. V*e re.ietih i?0^6 bolnikov več kakor lani. Obračan zagorske občine Zagorje, 15. januarja Iz obračuna nase občine, ki je bij ^rnjen na vpogled do 10. t. m. mo nekatere zanimive številke. Na \ i proračuna za poslovno leto 1986/37 so zriasali dohodki 1,468^05 din in toliko tudi izdatki. Dejansko so pa bili dohodki v znesku 1.056.241,35 din. za 412.958 66 An manjši, po čemer so se ravnali tndi izdatki. FaJcrjčm prtaTianjBdjaj znasn. 173 tisoč- 973 din, za kolikor je cbfma manj rzdala.. Obračun utiosnega sklada je uravnovešen ter je bilo izdanega in prejetega kar je treba posebej poudariti, ie več, kakot pa je znašal proračun Prejetega je bilo 215.913.5o din. prav toliko je odtesJo za socialne dajatve. Velike težave pa ima občina s starkni obveznostmi, ki vse proračune le nekaj let občutno obremenjujejo. Dolg, ki ga je napravila občina z dograditvijo vodovoda v dobrih časih, ni odplačan radi krize. Za gradnjo vodovoda je bilo doslej izplačanih 850 531.97 din. ostanek pa znaša se vedno 749.468.03 din. S komasacijo Izlak Miio prevzeli še dolg za novo »laško sole. ki znaša 214 635.51 din. Skupno znašajo torej staii občinski dolgovi 1,064.103.54 «-iLn. tore i približno toliko kakor znaša celotni občinski proračun za eno leto. M mo tcera so ta še neporavnane obveznosti novejšega, datuma in sicer za mate- za prosvatp. Treba Je kriti za sok> v Zagorju 38.200, za Topttee JS.418,17, za Izlake 29.437 din. So pa tu it računi is prejšnjih let. ti so pa celo prsnoj vncjl ki sicer za Toplice 114654. 110.000, za solo v Znoji lah pn 1.400 din. Vseh nekritih ob-l golo vndrževanje teh šol je torej 329.309.17 din, s Cimer se je skupni povečal na 1.393.412.71 dm. Proti tepa iikiMugi onetna premoženja v ne-na inventarju 206-611.82 bb je torej aktivna. Da jc zabredla občinq v težke obvezno- sti. Je kot rečeno, za&rMto darska depresija, katero jo občina najbolj oocutila. Temu si Ja kot razumljivo zk> pridružila menitev za socialne dajatve, mimo pm je bilo tu Še dokaj u kov s strani banovine, ki Je odplačila anuitet crtala, s nosti le naraščale. Vse pa kale, da se bodo prilike toliko popravile, da bo mogoče resno računati na pospešeno snenjieva nje dolgov. Razumljivo pa je, dm se bodo morale raasrnere temeljito *oij§att m ta sa več let. Ludvik Mrzel: Bog ¥ Trbovljah IfMMflifc« lattttieiia ere Mrzeltt vzporedno s gposaav** smjeni iHnamilcc miselnosti človeka-delavca Ljubljana. 15. jr.n.-.ir :i » 1'reijubi popotnik, pomagaj mi. da ! meni luč flori. Tak je napis ne kapelici ; tere Boije pri Sv. Urhu nad Trbovljam Tak |e tndi motbo knjijre Ludvika Bsrzela - 1 šestimi pravljicami. Prva kna naslo\' ^1>o_i • TrtKrvljah^ ia po njoj je bila krnjila kr?Cr-na. Založila jo je -Založba Trbovljeo tiskala pa Blasnrkova Hiškama. Slikar ^Ulk- sim Sed*i jo ie obocatil 7 '20 izvirnimi lesorezi. LudVuk Mrzel je dorascal v Trbovljah. Ko se je potepal okros Sv. Urha, j? kdove kolikokrat prečital napis na knpelici in nje-covo bistro oko je opazilo, da pri znamenju luč več ne £ori. Zaman je napis vabil preljube popotnike, da ti pomagali, da bi luc srorela. V Mrzelu |a pa vzplanrtela ob neki tafci priliki, ko jc hodil tam okoli Sv. Urha, luč globokega spoznanja. V umetniku Mrzelu morda tudi ni bilo vee Boga. kakor ga ni bilo več v Trbovliah, ko te premišljeval o človeku-delavcu ia o njegovi luči in temi, o njegovem Bogu in njegovi veri. Umetnik Mrzel je za trdno spoznal predvsem to, da je bil nekoč Bog v Trbovliah, da pa so ga človeku-delaivcu in trpinu — vzeli. Morda so ga vzeli tudi Mrzelu, o tem ne vemo nič, čaprav preči tamo njegovo knjigo. V tej knjigi Mrzel o tem ne piše. čeprav je Bog glavni v njegovih pravljicah. Vemo pa. da Mrzelu niso vzeli duha, ali svetega duha. Ne, bog svati duh Krzen ni zapustil in on njega ni zapustil, kako bi sicer mogel Mrzel umetniško oblikovati v svojih pravljicah subtilni sv*t socialne lu-bovnosti. Vprav na ta svet je naperjeno umetniško oko. Med ustvarjalci na področju sooialn? literature je pogledal Mrzel globoko, do dna. Redki so, ki se dvignejo tako visoko spričo teh problemov, redki, ki jih zajamejo tako široko kakor Ludvik MrzeL K niii !m mu je nvogoče posta\"iti ob roga izmed mlajših sodobnikov glede aa vo \ ollikovanju, izražanju, kompo-• 1 / na čistost in svo.rsvT'?!tnost ■ -imo manj pravljici**, zakaj ■tetični objekt je človek-de4a- v. , _ >•) /.ivljenje in okolje. Taj vr- raluro sravimo asocialna« literatura. Ne ve . . a.jli človek je cooialno bit-j<". četnidi je Ciovek-parazrt, v t^n smislu namreč, da je njegova duševnorzel aa ix>pisujet kako flirtajo hčert bankirjev, Oii mladega oo mu bili pred očmi b pri srcu črni revirji in človek-delavec. ki je usodno zaplaten ne samo v go-podarsko dogajanje svoje zajednice, temveč' tudi v njeno duhovno dodajanje. Delavčno fatal.io zapletenost v go-sr»odarfiko dogajanje ookrivajo kulturni Evropi o I Marxa naprej sociologi' politiki, znanstveniki in tudi umetniki. Malo pa jc literature / umetniško vrednosijo, ki obravnava zapletenost delavska miselnosti v du-bovno sfero- v religijo na primer. Ni dvoma, da je duhovrtoM človeka-delav-•.! sestavljena biidi iz prvin najvišjih du-hovnih vredmot. Saj ludi delavec misli, čustvuj i in veruje. Mnogo jih jc žc daneiš ki vedo, da delavec strada v času gospodarske dejprcriije, ni jih pa doti. ki vedo, dn t>e jc z velikimi spremembami v načinu v;ospoda.T-vtva sprem mil ludi >vet delavčevega vrednotenja i i verovanja. Kadar S0 V krčih tla. se zvija, dvomi, se '»ori iu obupava tudi duh. Kadar se premikajo Ua, -•■ podirajo hiiše zgrajeno na tleh. Mrzelovo umetniško oko i • zagle lalo dvome- obup in spremembe d»'l ivsKeg« duha. Samo umetnik-filo/of mort- prita do spo-7nan.j teni snbtimem svetu. Mrzel j? tak filozof. Umetniška intuicija mu gre vzporedno » spoznavanjem dinamiko miselnosti človeka-dela\cA. Ni potrebno, da ta kopijo ravno črne diainajit.- v Trbovljah, lahko robota tudi v pisarni- 7-a katedrom, v laboratoriju ali za operacijsko mizo. Njegovo nasprotje ni človek-izobražence ali človek -intelektualec, niesovo nasprotje Je samo čTo-vek-parazit. Ludvik Mrzel !<• psiholog pai '\ejlence. Spoznal jr, kaii s«^ jc zgodilo \ človečki du-zaradi kapitala, tiradi znanosti, rehniko in politike. Zato je njegov Bog vcaei tako neznansko žalosten in zaskrbljen. Zato si Bog misli, da bi si moral napraviti zase kak majhen kot, ki bi s* ga niti Einstein ne mogel dotakniti. Presenetljivo osfra ao Nfcrzelova spoznanja na področju didjovne dinamike in z moč>io estetsko ^lo ^o oblikovana Upor v Indiji in junaška borba Angležev pojasnil k velikemu fihno ^Poročnik indijske Eno leto in pol je delal režiser Kertes na pripravah za svoj veliki film ameriške tvrdke VVarner Bros. Prepotoval je mnogo sveta, Indijo, Arabijo in Krim, da si poišče najprimernejše kraje za filmanje snovi, ki jo je obdelal lord Alfred Tennvson v svoji baladi »Poročnik indijske brigade«. Iz znamenitih hlevov so zbrali 700 arabskih konj najčistejše pasme za a tako angleških huzarjev. Sloni, leopardi. ogromne kače igrajo istotako važno vlogo v filmu, na nekem lovu v Indiji, ki je prikazan v vseh svojih podrobnostih kakor še nikoli poprej. Dva brata, zaljubljena v isto dekle, izdajalski poglavar neke obmejne indijske države in herojska žrtev angleških huzarjev, so trije glavni motivi, okrog katerih se suče kolo intrig, ljubezni, spletk, borbe m smrti. ga dne nepojasnjen in celo vojni strategi si niso še edini, ali je bila to taktična pogreška ali nesrečna strateška poteza. Vsi zgodovinarji pa priznavajo junaštvo čete 700 angleških vojakov, ki so vsi do zadnjega padli v naskoku, enem najstrašnejših, kar jih pozna vojna zgodovina. Ta epohalni film, pri katerem je sodelovalo nad 10.000 ljudi, čigar stroški so znašali nad 2,000.000 dolarjev, bomo videli od danes naprej v kinu Union. Priporočamo ?a najširšim krogom občinstva. Družbi Wamer Bros se je posrečilo angažirati za film pravo indijsko princeso Balsun. Naskok indijske brigade v dolini smrti leta 1854. je ostal do današnje- Iz Zagorja — oeaaaeijia aa Zarsrje bo brez dvoma predvajanje plastičnega filma v kinu Triglav«, v so! cto in nedeljo. Plastični film prikazuje predmet? tako živo. kakor da gle-irmo 3o$odeK z resmemmi ljudmi in res- * nibn-t okolico. worei še z globino, dočim naai navadni firm prikazuje samo širino in visino* odnosno dolžino, brez irlobino. Ne zamudite! — Obrhi »bor sekolskega društva Lo v nedeljo 16. L m. v mali dvorani Sokolske-ga doma. Vse ostalo na vabilih. PRI ZDRAVNIKU — Vaaa operacija bo gotovo obogatila zdravniško vedo. — Nikakor ne, gospod doktor, zame plača hotelska blagajna. »SLOVETIBK1 NAROD«, sobota. 15. januarja IMS. 9**. tj 17. Slovanski večer Pokrov i tel| lk \ j Adamlč-Ja« N|. Vel. krni) " »>eter II. «* »0.»0 n« Taboru DNEVNE VESTI tirani as bili na pravni fakulteti ItuMiaaaska umirene * «M«ie4 Yalen> TI sta lil t Bor i L in 1^ satir Josip ia Ljub-ajiaaai Stare Le*, m S«are r. — tar Pasek F-iva^o is Seveaa nesla. Cesti- — It srta'ar Milke. Imenovana sta za Prošara rvanioaika pn okitili a koatiote mer *r*-ake?a unčeietva v C?lju igot».i* ic^eajear Alotz Grosek ia za pohriiakega sfJsjSa&a pri pOfUljski uprav t L ubijam ariPfSfeik Fran Zuftek. preroe*^o ie so potrati staibe srfcivsfc • radr. * V »n mir X*>r. zot is držama bolne* za dni**ne tokBsM -r 5orem Pel j v 4raav:io zdravtliV-e r To-poatiri; upokoien je noticij*ki stražnik pri ar>ra-r? pobe* t Izubijani lesi p Obra os v — Iz knns«iaske *laih«. Imenovana *o' aa banovins-keiea uradniškega pripravnika osti Hiasske strok: v srezu Kočevje s se-ležeta t Bibnt- >. diplomirani veterinar iz Vasico pri Varaidiau I'a\e| Guiin, za bano- ■ glavnega arhivarja banovinske bol-v Stovemera iru banovinska arbivaka Ivanka Vrbovec, za banovinskoga t kaltu ga viitega pristava pri banski upravi v UuLIjaav kaaoviuski tehnični pc . inž. Joaef K rajnik in za banovinsko upravno p»5arni*ko u radin i co 1« nov m-ka uradniška pripravnica 1*1*7 han-fc !ar;, l,«ro^ V višjo skupino so pomaknjen banovinski ekonom pri ha nek i upravi .Anton B in banovin«-kpomožna »ekretarja pri danski upravi Josip Golar is Ajnjajj Jagodic, na lastno prošnjo e bil pre*. ^anoviov ssr sekr-tar Franc l><»rnik od «*re*-keja na osistva v Amarjn pr* Jelkah k banski upravi (e^koHo\aii»ka-jmfOsio\ j;o*podar»»-a eentrala \ Beogradu. V Beo*;:a-.i je bila ustanovljenja pod imenom Centre Eco-quac pospodar?k'i centrala za popio- oitev splošno gospodarskih m , finančnih 51.kov c- .'.io in JOajoslavijo. Vodstvo entrale je prevzel Član upravnega odbora Naro'ne bsnke Tihoniir Pa-nie. DOCENT DR. IVAN MATKO o t v a r f a konziliarno prakso v UIRIJAM. D\ORS\KOVA IT* IS. Ordinira od poi 12. do I. N<* t orna veM. \" s . > •>< embra amo med dnevnim: \-^*mi poiocaJi. da je Justina P. v Kov^vju ".kradla 350 din in barttuaasti kostum in već svilenega perila Ta vest pa n: bila točna Denar je Just' 1 psnotfBi svoji prjiateljici. obleko in perilo »e je pa našlo doma v poste1. Priljubljeni obrtniški ples DJO planinsko rajanje« hov soboto Ine 5 februarja 19,'Jg. < \ K A / i \ I N; tavitt vstopnice pravočasna | - I -- Društvu Naša *krinja« naznanja, da bo a pomočjo najme:v .sir. faktorjev- za, spo:-.' i : :>':, iv.jern :nno2«»vrsl-i«o, re*> pravilno blago za nai»e narodne noše in na£e domače dečve. Kino Sloga — Tel. 27'30 Kdo še ni cul o slavnem detektivu Sherlock Holme>u? Kdo še ni bral njegovih neustrašenih podvigov proti rana. as londonskim zločincem? Sleherni BŽl faM jI V C|VPflt1 človek je z navdušenjem cital JasvCOalaUCK ▼ 31 ▼ ^s»M* njegova dela. In eno takih del kaanno V filmu: V glavnih vlogah Trude Marlen in JrT. Spevi Xe zamudite prilike, da si ogledate še dane* ta velenaneti kriminalni film Rezervirajte si vstopnice v predprodaji ! — Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 jutri ob 10."O. 15.. 17.. 19. in 21. uri — Zdraviiike veni. I>r Pofsjsjil Marjan v Celju ta dr. ffogler Ivan. zdravnik v Lfcet* liani, sta bila zaradi «mrti izbrisana ir im*-nika zdravnikov za drav>ko banov - o v^.i lastno željo *la re izbrisala tjdi dr, GosU Fran. pri*nari; bolnice za duševne l-»!-rni v ry3kofn in dr. Nove«* lan. bartovnVki adrav-n»k r pokojo v fla-iovliiri. — iUTaUke kalae belerni. Po stanju z dne 10. t. m. ie b la v Jravaki banovini svini^ka kuca na 9fi rvorrib. svinjska rde-•5« na 4. kuea rebHne zs1?«re na 3. titan*-ka in parklievka na 2B. konjaki gani na 2, •ustave« na 1- n oteklina v 1 primeru. — It »•lalheneca liaU«. >Sluibeni list kr. bonske uprave 'IravNie banovinet It 5 i dne 15. januarja objavlja ukaz kraljevskih r-ameafnikoT o volitvi »enatorjev- pravilnik o nros*ovolineTn v?«jem zavarovanju delavcev za onemoglost, starost io »mrt. odobritev sprememb n dooolnitev statuta o«red-nieffa urada za zavaroval je ielavcev. no-jsssnTo ffl^e ca^injenia predmetov, ki se nvažaro • n;. poialjianje veljavnosti začasne tarife za pobiranje avtorakeara ho-noraria in rame objave z >^?ulbenih No-vra*. — l*r»Ml irpre*metr»rM» •►rvrtticisna lakota. V trj^nvinskem minis*rst\-u je pripravljen «i ek rako na o l^rsmembah ln dopo!-nrtvafa obrt ne ra zakona Osnutek bo te lik#- «kuptn«» \njH.^ pridejo na a«aV Primorje. Včeraj zjutraj je prispeJ r Split ravnatelj nasera turiarienea:a ura-"ia r t»ndonu Hinko BrnnđHs 'N'-ro-rrr prmod je v zvena z oraratntzavcljo letoAnie-Va pose ta artsl^kih turistov na%e«za Primorja. Brandeia prav;, da vleda po vsej Angrnji veliko zanimanje za na«e Prtroor-jn. Letos bodo prihajali Aner'rži k nam v vorjfib skupinah po 100. 200 in fte vec An$rle±i bodo potovali v De:macijn večinoma preko Ljubljane in Zagreba. — ftahov*fci prvak Va«ja Plrt- \ Zatrre-hn. 2ajrr»'t*k: amatersk! Šahovski kfub priredi Jutri v svojih prostorih na 6 do 8 šahovnicah hacdicap mateh. ki ^a bodo i|rrali udeleženci pet ur. a tenapo-n 40 potez na 2 url ln pol m 16 potez v vsaki nadaljni uri. Te zanimive Šahovske pri-rsditr-r = e>?i *-id« na# šahovski mojster Vasja Prrc — Stnrt ncledofkca Dolenka. Davi je po krajšem »rnlieniu umrl na wo»em Tomu unlsslni n-^e>!nik b trn;ovec Josip /upan čif. biv-i župan, član občinsk ^a aveta itd. Pokojn; »e H»I eiea naših nafbeli delavnih nrai in 'e v>a> njpjora zasluira. da ;e Polen š ska tako lepo napredovala v zadetih letih jj ilasti. da ki »lobila elektriko. Ril je tudi San Sokola, gasilcev in drufrh 'InaM^v. ki "^o zaraii nienove -mrt; zelo prizadeta. Za-sbizneria moža bodo poioeil k ve^OOSSl ps> TiSru v ponetleliek ot 10. na raraem rokr,-jj-i^S^h r Trebniem. ^astei mu spomin, ■ e . rodbini nate sočalje! Moderna ie*t« Split—Sarajevo. \ kratkem zaeno e raditi modemo cesto med Splitom in Sarajevom. Najprej bo zgrajena cesta od Solina do Kli*a in od Klisa do Drigega polja. — Novo moderni) kopališče v Splitu. Mestno pop-lavatatvo v Splitu je razpisalo natečaj za zgraditev novega modernega kopališča na Bacvicah. ki naj zarr.p-nja dosedanje leseno in ne posebno lepo kopsli^če Zaenkrat so določili v ta namen poldrur milijon. Denarno sredstva se bodo dobila z pokojninskega aklada c-b-činakih uradnikov. — Prva Dalmatinka napravila sodni izpit. Pred apelacijskim sodiščem v Splitu je polotila v četrtek ? prav do orim uspehom praktični sodni izpit sodnica pripravnica iz Dobrote v Boki Kotorski Vera Ka-menarović. To je prva Dalmatinka s !»od-nim izpitom. r I svtfr.M nistj sokolski immi V MIKI — TITJLKFON 41-79 Duhovita komedija Otroci sreča Lilian Harvev — \VII1y Fritach — Paul Keuip Dve uri smeha in zabave! Predsta\*e v nedeljo ob 3.. 5.. 7 in 9.. v ponedeljok ob pol 9. url. Sobotna predstava odpade vsled dečje sokolske akademije. — k^zorrlj ^Zvončka« vljudno prosi \-sa 1ru*tv'a in nosarrezntke. ki «.o prejeli proftnjo Za sodelovanje in narrfralne bloke, da naj ga blajrovolijo v kratkem obvestiti o svojem uspehu, ke^ izide 2 *te-v:lka Zvončka trMno 1. februarja. — Za 4 sati ▼ Gerire-—Tr»t z avtobusom po Vipavski dolini 30. I. do 2. H. Prig-lasite se takoj za podrobna navodila na naslov Družitve t , Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Iz »Zv^č*oveajac ^»Isatu bodo nešteti otroci izšeljenoen* po vs~m 5»\'etu brezplaćno prejemali *Zvončekv in se po :..**rr. : .hovno venall s »vodo daljno domc-\-ino. Podprite zato vsi plemenito pro-svetr. -» in narv»dno-obrambno akcijo ir» darujte v * Zvončkov c sklad. -- Vreme. Vremenska napoved pravi, -ia bo megleno, čez dan spremenljivo oblačno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura na Rabu 16. v Beogradu, Sarajevu in Splitu 10. v Mariboru in Zagrebu 9. v Ljubljani r> Davi Je kazal barometer v Ljubljani 767 8. temperatua je znašala — 2. Zagon* ten samomor v Slska. Včeraj so našli v Sisku obešenega steklarskega jrtra v tvornici nt okla afTkata Teslica Jana afatus\n>. ce'koslovaa^aaara Ir-žavlia-na. Pokojni je prišel v S»sak lani v začet- ku decembra od Sv. Križa pri Rogaški Slatini, kjer je živel več mesecev kot brezposelni delavec, v Sisku je pa kmalu dobil delo in izkazal Se Je kot izvrsten strokovnjak. Zasiuid je 100 do 140 din dnevno. Njegova žena živi se vedno na (češkoslovaškem. Zadnje čase si je uredil stanovanje in pisal ženi. naj pride k njemu. Pričakoval jo j> vsak čas. V četrtek zvečer se je pa vrnil iz Zagreba in se doma obesil Kaj ga je posrnalo v smrt, ni znano. — Nov grob. Davi je po dobrem trpljenju umrl v Kočevju g. Lovatn Ivan, trgovec in posestnik. PogTeb bo v Ribnici v nedeljo. 16. t m. ob 4. uri popoMne. Zavednemu naprednjaku naj bo lahka zen-ljica. Sorodnikom pa izrekamo nase so-žalje! — Svojega otročička je zadavila. v PcvstofcUji pri Zagrebu je bil storjen včeraj . bane/rlnstte poteke je dala banovin.i v prodajo trafikantom, kar je za davk^-r>'^^evn^re zelo ugodno. Na podlajri te*ra podpisano udruŽe-nje vljudna r^ro.^ ronjpr.r» občinstvo, da se za nabavo tudi banovinskih kolekov po-sluftujs trafik rn tako pripomore trafikantom do skromne^ z^aluika. Iz pisarne rldrnženja trafikantov. — 1; Razstava načrtov za trnovsko otroško zavetišče in vojaški spomenik. Dane? rr* odprta v Jakopičevem paviljonu razstava načrtov, ki so bili vloženi na razpis javnega natečaja ze mestno otroško zavetišč r v Trnovem in za spo»nenik vojakom, podlim v svetovni vojni, ki bo stal na pokopališču pri Sv Kri*u. Razstava bo odprta vsak tlan do vštetega 24. t m. ter bo ogl^.l načrtov vedno mogoč do mraka. — H Predava tik* PrirodoMov nega društva, v ponetrebri7h snoveh, ki.teih Števil.-* rase z I .mi raziskavami in odkrit*: iz leta v leto. bo v »del i>redava*e!j ris iuhovH in P>ljudno-znan-tverii način ^v^dat: mn> 2D zanimivegTi in bo prav nazorno pokazal, kako t^žke »vvsvdirp zadenejo organizem če v njegovi hrani ni zadostne TPo*m<» telSč. beljakovin Itd., zlasti pa «'-a mu prirr.anjkujp zamotanih in raz\rpi-tih vitaminov. Predavanj« je v enaki meri važno za preprostega človeka kakor tudi za inteligentne kroSTe in bo podano tako, da bo lahko umi j ivo za neizobraženega človeka; vendar pn bo tudi inteligent ob duhovitih ;u s'' ^/n izvajanjih : • •• • oogovor na k< pico perečih vprašanj Ker .ho obisk brez dvoma zWo Številen, svetujemo, da dvi vrnete \stt>pnice pravoča. JIM!., nošami jugoalovenskimi ali druginii slovanskimi, prijazno vs.bimo. da se ž njimi na tom večeru predstavijo. —lj Planinski ples priredi SPD v Ljubljani v torek l. februaria t. L ob 20. uri v Sokolskem domu na Taboru. Vsi Usti, ki so prejšnja leta obiskovali tradicij«»nalno planinsko prireditev, bodo tudi letoj radi piisli. V krogu pla/nincev mora vsakdo, hočeš, nočeš, postati dobre volje. Prireditev SPD je ze4o priljairljena in vedno dobio obiskana. SPD nudi članom v predprodaji znižano vstopnino, časti dohodek se bo porabil za delno kritje stroškov za popravila planinskih postojank in planinskih potov. Planinci, pripravite se na planinsko prireditev. —li V nehatu 15 t. m >P1e« ▼ stalci« pri Miklir«:. STačetek ob ?f>— konec ot 4. Z'utraj. — lj Denaturiranera Špirita se je ni pil. Snoči s- ;e na S\\ Petra nasipu on^svestfl 1"> letT ; p:«--'e-. ■-' »č!i:k France D. iz Mf>'. ilo^c" •'*o gn rstpelt*H v l*oTn?co. k «e- on ugotovili, da r»c 'e Fienee napil de-Matorirsnecra s. —,; Nevarna lallknzivka. T gnwl; po'nik M s'-s je ? ral v četrtek 7>ećef npk'e v atestu -'^ le*TV» Mar«» P., fosai h Stelfm ■ ki a« sMzkS UaHržitje v Ljubljani i.«: živi :i':rtin Jttviienje. Mnka yc ;>ova'>:l Mm o v neko 2T><-«'nn. nakar r»b skala še v* grHtj!n. Pr' ■ *e pa ie nodietni ';m* tskn OBISK W ENOOUSNO PRIZNANJE VSEH KINOPOSETNKOV DOKAZUJE, DA je „BELI J0RG0UHH NAJLEPŠI FILM. KAR JIH JE VIDELA LJUBLJANA V ZADNJIH LETIH! SAMO *E DANES t eb 16M 19. in Zl.ls uri IN JUTRI V NEDELJO: ob 14M 1**30,19. in aH Nedeljska matinejska predstava ob 10. uri dopoldne po znižanih cenah 1 Tei si« ELITNI KINO MATICA **v*m >}>aieno pi^^glo v njegov tcp ter mu rz-maknila 10*»t v *rrrovino. k;er >i ie x:\ko';, knoila nov pl.^^r. Okradrni Maki* jo jc včeraj ve« dan ^a^lelovAl in jo Slednjič res iztaknil v neki ,lnitri veseli . Ss k' nretariji sicer upi ral siednpa t^e c SS Uital in o*lknrakal v zapor <» etmv.nikotn. ki mu je moral priti na p<«nwv* se tovari*, —lj V Senij.vko-ikem gledališču onove i rev i ol» 1*0.1"». .tri in jutri pnpohlne oh 15. uri por rHlt!;1ia in no/';ivite si T.ikni iflopntte. Takega -v/ortieu.i- uoPpo-'iin^stv:!. kol ga vol; natakar Mak>. naj- rfe in lisf% vMcil PooMMosma saedUkva nasaosjena zlasti posetnikom izven Ljolh — lj II (1*^.) delnv-kf prosvetni *eeer ^\'sajemnost4« in -Zarje« v soboto dne 15 t m. ob 20. uri zvečer v dvorani Delavsko snornkc v Ljubljani. Xa večeru bo sodelovalo dn^tvo ►Vsajal MlOat ie Dobnmj pri Ljubljani. Na spore*Iu boOo pevske, godbene in dramatične točke naj-botjfle »SgUlML Vptttuijens bo Up t on Sin-rlairova enodejinka ^Vlon-iilec. K prireditvi, ki bo nudila razvedrilo in pouk. .iaj-vljudnejp vabimo vse prijatelje in prijateljice teh naših priljubljenih prireditev. _lj plesni zavod vlenkn<. v Ks/lni se sprpjfWn dame in gospode v ^mertnlski plesni tečaj« vsak ponedeljek «»b 2«. "Ti-Vsako nede'.io ob 16. »popoldan«**! ple«*«. Vsak torek in ćetriek ob 20. nadaljevalna tečaja«. Posebne pJe^ne ure in informacije v*au dan. Dijaki popust- _I j Violinist Rarl v Baltz. ki bo kon- cerUral v pet.ek 21. t. m. V veliki filhar-moničnt dvorani, spada v ono vrsto io-aorevajornh umetnikov, ki si danes vztrajno ln neizpodbitno pridobivajo sloves tk-vih svetovnih mojstrov. Zato bo njegov koncert nedvomne umetniško posebno vži-caioča prireditev. —lj H. literarni večer primorskih pesnikov' 'n pisateljev priredi delavsko prosvetno in oodpomo društvo -Tabor« v četrtek 20. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Na večer onozarja-no vso naso javnost. S fUtttAkega piatna — Kino hleal: Opa-ni zaljubljenci. (Lee .ViminU Terrible^). Film je francoski. £e to ie zaih^tno pri|K>ročilo sanj, da je po-vodsdj ilrngim, «la je ne samo dober, temveč naravnost izboren in obisk kina ho gotovo večji. Na filmskom platnu se razvija pred nami ljuUka. a-koliko pikantna komedija iz zakonskega življenja. Z-'.vo ham prikaže in potrdi znani nemSki pregovor: >Kar t^e ljubi, se grize'. Do *o\z *e na^meješ pri leta filmu, lahko na vidiš v njem morda tu ii košček svojeaa iutimu^ga življenja, svoje usode. Nobenega olepšavanja. nobenega idealiziranja, gola realno>t. na traku na-šib dni tekočo življenje kakor se razvija pri Frant-ozih največkrat in najraje, k ?r je njihov značaj tak. je pa možno tudi povsod drugod. Romaj poročena zakonca ^e prepirata in ravsata za vsako malenkosl, dokler se zakon ne loči. Komaj s«- pa ločita, že zopet zahrepenita drug t>o drugem. Oba Pe drugič poročita in Bini iu privede .rakljuc-;e skupaj, ju ie zopet soveše vroča ijut»e- zen. Toda kar ee ljubi se grize. Na begu on pred svojo drugo ženo. ona pred svojim drugim možem, si zop?t skočita v lase. razvije se i>r*tiia >zakonska idila?, krožniki lete enemu in drugemu v glavo, vihar hri-sterije, nervoz-iosti in ieze znova zapleše, pa se zop 4 i>oleže. Njen drugi nioz in njegova šrnm žena težko dohajata la ntinoc i".uhečili in prepirajoi-ih se zakoncev. Sle*e!i 7a-^usMrmitnr]m in črni pori. Nr 1 ruskem vseučilišču v Celju ho predaval v ponedeljek 17. t. m. ob 20. znani turist in fotoamater g. Griesbaoh iz Zagreba o Crni irori in Durmitor ju ter bo prel-rafSi nad 20») krasnih skioptionih »lik v naravnih barvah. Predavatelj ho eez.ianil poslušalce z vsemi važnejšimi krai^vnimi. pokrajinskimi in etnografi k i sni zanimivostmi t^ra dela aole irsave in z malo znanimi lesMtasa! razseiue velegorske skupin3 Dur-iii iorja. Opozariamo oMSostvo na to zanimivo in poučno preda vanje. —r Prošla*a rojslne?a dne kraljeviča Tn-misfavi. Prostovoljni gasilski četi Celje in C.aberie bos'.a priredili v nedeljo 16. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju 'koiemiio v počastitev rojstneea dne ga-liasin)M p<^krovitelia Nj. Vi^. kraljeviča To-mi-slava. Spored akademije je z?lo pester in zanimiv. — 6 Na Bogojavljenje v sredo 19. t. m, ho v pravoslavni cerkvi v Celju ob 9. ahsaba ! ožja. ob 10. pa Ma^oslavljanje voda V torek 18. in v sredo 19. t. m. popokano bo blagoslovitev stanovanj pravoslavnih, vernikov. —c savinjska podminica 8PD bo prirediaa v torek 8. februarja v risahdoi med&aaske šole v Celju predavanje o poljski ekspediciji v Ande. Predaval bo Jan Stolanaki. —c Tekme v- slalomu ra prveastvo dravske hanovi ne in za prvenstvo Mariborskega zimskosportnega pod saveza bodo v nede-Ijo 23. t. m. s startom ob 10. dopoldne pri Celjski koči. Žrebanje startnih Številk bo eno uro pred pričerkom tekem v Celjski koči. Tekmovalec, ki bo doeegei prvo mesto. 1k> i>rejel naslov >Prvak dravske banovine v slalomu za leto l&fck. io darilo g .bane. Zmagovalec s inxiročja MZSP bo dofc4l ae-slov --Pivak Maril>orsksga sitnskospoerr^ ga poda ■vosi v slalomu za loto 198rv<. Zm*-govalcl bodo prejeli kicH častna darila in diplome. Razdelitev najjrad bo takoj po tek-luovaniu pri Celjski kool. —o Poročilo ta smnearje z Pri Mariji pomajrejc na (•lavnem trgu. SOKOL — Zbor sokoiHkih župnih aoeeanic. Danes so se zbiale v Beogradu aokoiske župne načelnice iz vse države. Na dnevnein redu so poročila o delu načejnićtev SKJ, o delti slanic v vseh sokolsk&i supafc ter profriam tlela za leto 195S/3&. tabor ho trajal dva dni. Na njeni se bo stoepsio tudi o udeležbi jT^oslovenskih. Sokottr n«. X. vs'esokotekern Kletu v Pragi. — Uprava Sokola Lj ubijana" Vič atK>ro&i svojemu članstvu, da bo redna letna sknp-ščMna v nedeljo 23. t. m. oh 10. r v^kr*. skem domu z običajnim dnevntm redom. V >vrh(> sestave kanliidatne liste za novo "in*-štveno upravo !*> v 6etrte.k 20. f. m. v sejni sdoi sokol. d. a na o-lanski se*t«n©k. Vabfmo vas olaastvo, da «e občnega zbora \n ss-stnoika udeieži poinmštevilno. Uprav«. Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 15. t- m- Kateče-PIanica 870 m: —4, jasno, mirrvo, pršič, 100 cm. Kranjska, gora 810 m: —2, barometer pada, oblačno, mirno, prsič 50 cm. sanka-Hšče in drsališče uporabno, Erjavčeva koća na Vrfiičn 1501 m: --Š. jasno, pršić. 115 cm, I>ovje-Mojsrtrana 650 m: —6, jasno, mirno. 32 cm snega. Bled r>01 m: —3, oblačno, rnirno. srež, 28 cm, drsališče in sankalisce uporabno. IN ►kljuka 1300 m: —3. jasno, 15 pršića na 100 podlage. Sv. Janez v Bohinju 530 m: —5. oblačno, mirno, 5 pršića na 50 podlage, Zlatorog v Bohinju 5S0 m: —8. prsi# na 50 zmrznjene podlage. Dom na Koroni 1520 m: —7, solnčno pršić, 180 cm. Koča na Zelenici 1534 m: —2 barometer pada. 10 pršića na 200 podlage, Dom na Kofcah 1500 m: —2. barometer pada, 10 pršića na 200 podlage. l)om Hiba na M en in i planini 1508 m: —-S. 8 novega snega na 120 podlage. dak>-ma jasno. Ljubelj 1370 ni: — 1, barometer pada. sankalisce uporabno, Pohorski dom 1030 m: —4, jasno, mirno, srež, 70 cm. Mariborska koča 1080 m: —4. jasno, mirno, srež, 70 cm, Ruška koća 1249 m: —1, oblačno, vetrovno, sren, 60 cm, sankališče uporabno, Pesek 1382 m: —2, barometer pada, mirno, južen sneg. 100 cm. Senjorjev dom 1522 m: 0. barometer pada, mirno, snega 150 cm. Koča pod Kopo 1377 m: —5. jasno, vetrovno, 10 pršiča na 140 podlage, Koča na Smrekovcu 1380 m: —3, jasno, mirno, 10 pršiča na podlagi, Mozirska koča. 1344 m: —4, 10 pršića., na 150 podlage. Celjska koča 700 m: —1, barometer pada, mirno. 25 suhega snega. Rimski vrelec 510 m: —7, oblačno, mirno, 12 pršića na 40 podlage, dodatno poročilo z dne 14. 1. 1938 Gorjuše 1000 m: —3, lahno oblačno, mirno. 10 pršiča na 80 podlage, Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —1, jasno, mimo, sever, 10 pršiča na 40 podlage. Jezersko 890 m: —5, jasno, mirno, 15 pršića na 40 podlage. Dom na Mrzlici 1119 m: —5, jasno, vzhod-nlk. soseden sneg, 50 cm. 3v 11 »9LOVENS1TT NAROD«, aefeeta. 15. Januarja 1938. I* Kranja tJbor SPD podruanic«* Hran; » 2* januarja t 1. on 20. uri v Naroanecn domu v Kranju s oOieavjnma iTnu litin redom. — p-irgdjrr*. V rmto tradicljonalnih pre<4pustruh prireditev sta se -sadnja leta uvrstila oortruski _n akadernski ples. Or>rtr*Uk! ples ki je anan po svoji domačnosti, aa-mai-^noat: in po oinsku vsega kracijak««*^ meščanstva brez razKke. se vrsi nocoj na i Stari po*ti<. elitni aka-plea pa bo dne 22. januarja v Nt> priredJrvi vlada v javnosti veliko zanimanje in jima fl aspen aagotovljen — Xe*recau V torek popoldne je posestnik Benedik s Smarjetne gore vlačil a konjem hlode v dolino. Na poledeneli cesti je premalo pazil na gibanje hloda in j> hlod zdrcal čez rob ozke in strme ceste v dolino in potegnil seboj se .-predaj vpre-ženega konja Vse skupaj se je valilo po hribu navzdol do podnožja Smarjetne tro-re na Goreč jo Savo. Seveda je bil konj mrtev- m ves i-aararcvarjen. Tudi Ben sam se je komaj izognil, da Se njega ni po t ognil hlod po bregu navzdol O* t -k5 votJčIt- •aJnovejMh m^Oe!..* Irvofesi motorji tri'-i k I p •troji pofrrexlj**"1 PO £ELO §Jli-fvJ CENI — CENIKI ■>■ IMll »TRIBUNA« F. BATJEI UmUA.VA. Karlov*** .•e.t. 4 — Podnirmca M A HI BOR. \»ek*andro\s cesta '56 • - ..'.>' 'M "V* 'asa t V globoki tugi na/nanjamo ,a je dne 14. t. m. Umrla nasa tjUDn mamica, sestra, tet«, gospa Ana Šalamun roj. Kremžar Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. l*>. januarja na pokopališče na Kalu pri fet- Janzu na Dol L/ubijana. Kal na I*denj*kem. i 5 1 Žalujoči: ANTON, soprog; FRANC 1. -in: ANICA, hd — In «.«>t»K «*or»»d-t\<«. MALI OGLASI BeseOa SO par. daven oej. Din £a pismene odgovore glede malto oglasov ja treba priložiti znamko — Popustov aa male oglase ne priznamo C noDentm drugim "HUftnuUiD tii. Cigar d«*inkru| neomejen < SaaapSl pride ▼ v%akHubertus« plašče v. zimskih sukenj ohlek. perila i.t.d ODPRODAJ AM O VS.A SJSSJUMSHUI 9 15 .ui nanjo, vezenje zaves, peri- ;.• !: >gi inu>\ eumbnic. Velika zaloga perja po 6*75 din - I'i!"am •, G isp' 5vet?ka cesta Sveže najfinejše norveško ribje olje i/ lekarne dr 1'u« ohj;t v Ljuhljuni se priooroca oledim in slabotnim ,">sebam BARVANJE LAS specialno izvršuje v vseh ni-jansah frizerski salon RAK AR, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarne Kosak. 46.L LES lipov. jeliev ter jesenov, popolnoma suh, rezan od 25 do 30 mm, naprodaj najboljšemu ponudniku pri odjemu cele zaloge. Ogledati in prevzeti na licu mesta. Franc Majdič. Vir. Domžale. 275 BARVANJE LAS odlikovano in nagrajeno iz salona .ToŽe Strgar. Miklošičeva cesta, pri kolodvoru. 277 POUK STKOJbPUsM 1'tiUK Vf<'vmi tečan. o»1deIki od pol 7. do & in sxj pol H- do 9. ure zvetVr. Vt*i*ovat)it <1n *vno od pol 7. »Jo 8 ure Ha razi Krtačijo na|r;«/.lirn*-i*i*> likalnih ?fo-fev- Ohri^lofov u^i* 7:ivo-1. Ho r|w»l r-» n- L u «* 1 ^ LErEOA VEDENJA dopisni tečaj, potreben vsakomur. Diskretno. Cena 25 din. Pišite na »Lahka metodam, Ljubljana. Gosposvetska cesta 12II. 270 Dnemi in večerni krojni tečaj za damska oblačila se bo vrtii od 3. do 23. februarja 1938 — Prijave sprejema TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene sole LJUBLJANA Aleksandrova cesta 5 II žEnrfEV Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din SIN TOVARNARJA 27 let, simpatičen, premožen želi poročiti trgovko, pridno, premožno.. Ponudbe pod »srečen zakon- upravL 271 DRUŽABNIKA z 10.000 ali manj din. kakršnegakoli sta::u. iščem za trg. podjetje, ženitev ni izključena. Le resne ponudbe je poslati na podmž. »Slov Naroda«, Jesenice pod značko Lepa bodočnost 193S . 273 26-LETNA GOSPODIČNA trgovsko naobražena. ki bo eventualno dobila od staršev hišo in vrt v Ljubljani, želi poročiti boljšega gospoda z nekaj gotovine za izplačilo doma in dobro stalno državno službo (železničarji imajo prednost). Starost od 28—35 let. Ponudbe prosim pod Šifro »Varčen in liubezniv* na imr. »Slov. Naroda. 280 29-LETEN GOSPOD v državni službi, tali znanja z gospodično ali vdovo v sta* rosti do 41 let. Ponudba na ogl. odd. »Naroda« pod »Posten«. *T9 PRODAM POCENI PRODAM zaradi preobremenjenosti sp% cerijsko trgovino v Zagrebu na zelo dobrem prometnam me* stu v bližini iole tak kolodvora, brez konkurence, bodočnost za* sigu rana, najemnina nizka. —* Potrebno din 15.000. Informar ci je iz usluge Jani Kovač, Zagreb, Vlaska 93-A. II. 24} SAGA polnojarmenlk. dve krotili Ža» gi v najboljšem stanju, skupno naprodaj vsled opustitve obra« ta. Ogledati in prevzeti na lir cu mesta. Franc Majdič, Vir. Domžale. 27d SNEŽNE črEIVLJE. GALOSE kakor tudi druge čevlje, popravlja i«ExpresSi brzopoprav« Ijalnica. Sv. Petra cesta 5. 275 SLUŽBE KNJIGOVODJA mlajša moč, s šoferskim izpitom, vojaščine prost, Seli na-mešeenja v kakšni zadrugi ali manjšem podjetju. Naslov 5 Rudi Drnovšek. Fotoška vas. 16. Zagrorje ob Savi. 27^ VAJENEC za mizarstvo se sprejme. Se-dej. Mala čolnarska. 284 ZAHVALA t Z;i Vicvdrse izraze sožalja ob smrti naše nej>o-BavBSM sestre, tete in svakinje, gospe Marije Ditinger 'spustit rta* ie danes ob 19. uri najboljši tovariš, najdohro-botaejSi predstojnik Oulruk-v iiiadome*-tlji% i zdravnik dr. ALFRED ŠERKO šef oddelka bolnica. • »hranili mu bomo bvaieten h po min. V Ml KILAM, dne 14. januarja l»3o. I .'K \\ \. U>OBJL LN BOLNIKI Ittffin ZA Dl'ftLVNL BOLK/N! 1,M liM %NA—STUDLNEC. ee najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini sv. Cirila in Metoda, vsem darovalcem cvetja in vencev, gg. pevcem in godbi »Sloga . Zahvaljujemo se tudi vsem. ki so Jo spremili M a jeni zadnji poti. V LJLfcLJANI. dne 15. I. 1P3*. 2ALLMOCI SORODNIKI .>ii'!li«?iJ;.;N' , " •:!"!'|l!!;,t-ir. •■!>! ZGODBE BREZ GROZE so najprijetnejše razvedrilo. Ki vam bo skrajšalo dolgočasne zimske dnev«^ in ki bo razveselilo vse vaše drage, če jim jih darujete. ▼ ZGODBE BREZ GROZE so nenavadno lena knjiga in tudi nenavadno poceni. 10 din broširana — KNJIGA — vezana din 15 , ▼ . Naročite takoj ZGODBE BREZ GROZE ZALOŽBA „CESTA" Ljubljana — Knafljeva ulica 5 Največji slovenski denarni zavod l i ima lastnih rrzerv okoli din 2o,000.000.— i*rira>»tek novih \loi: v decembru 1937 din 3,oGU.OOO rrira«*tek novib vlog od 1. — 13. januarja 1938 din 5..>G0.000.—. Nov i" oproščene vloge v skupnem znesku din 20S.lrtKL0*HL— * j \*ak ćas razpoložljive. Za \ se ob\e/p hranilnice jamči MESTNA OBĆ1NA LJUBLJANSKA Gasilska četa ^avlia da je preminul danes zjutraj naS dolgoletni predsednik Zupančič Josip posestnik, bivši župan i.t.d. Pogreb bo v ponedeljek, dne 17. januarja 1938., ob 10. uri dopoldne. Neumornemu javnemu delavcu ohranimo trajen in ćaste:. spomin. EHNJE, dne 15. januaija 193S. ICKKTOK UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA I. IN DEKAN MEDICINSKE FAKULTETE sporočata tužno vest, da je dne 14. t. m. umrl gospod Dr. id. et i. Alfred 11 redni univerzitetni profesor, bivši rektor, večkratni dekan in prodekan medicinske fakultete, mnogoletni predsednik dr. Oražnovega dijaškega doma. odlikovan z redom sv. Save III. razreda in Belega leva i.t.d. Velezaslužnemu članu profesorskega kolegija ohrani univerza trajen in časten spomin. Pogreb bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 14. uri od pokojnikovega doma, Gregorčičeva cesta 15. na pokopališče na Viču. V LJUBLJANI, dne 14. januarja 1938. GASILSKA i ET A V TREBNJEM r*-V*^r^*-*fi^' » - h 1 40 »SLOVENSKI NAROD«. sofcota. 15. jantarja mg. Ikam 11 MussoUnijeva desna roka )« V Itafiji za MusMliniJem icf Tai- A—int Boceoin: je izven Italije ma-1» znano in todi ničesar n« pm CoJn ▼ 9Bmb ostaja moi • tem imen m tudi v eajživahaejši ulici me?;a neznan. ^ "en i ar ima pa Eocchiai pod nadzorstvom 41 mili-jcnor ljudi. On je ošabno otgovoren za Mas-aolinij€vo varnost in Dnce ne stori nič važnega, ne da Ki nonrej poaretovai z njim. Eocenin \f --*s ': - .i deena -^ka in 7 njfea sa vaa\f todi f«»*no ori jat eljs t vo. Boc-cMr.i \ '■ ... • k • 'i I.ti in e~ini nn «t-rr v*v„ "»menita a najva- - ^ p'T^ari'in. ki so r-^-rosto odločena za nadaljso MM4Sj T'a'i • UftKSa* K- n". mirno J7."j<>\ *>r*ena beeejiea »1a ?e r>^'' 1r»:>i n-rp-K-vj Mur*.» inija. da italijanski nand t-ij.ifko «k«r»*»*icijo v AH* s ni jo in da *e n trero e.-ri ddjpnih santvov eae 1 ra! ijsnskis) I;?idb*t v »m. Lna sssaja ^eer a n fTofuijtsiJi i fk xa*t ie odlegla m^io AN»? prines'a 1*a1i*j cesarstvo En-ko N bi! S* zad^*ova! Roceni. aajae nikata' ods?o\ **. «o hj bila ubrala zgodovina '*a tjarskeca nareja i-u:--» pot. Ko JB hStela i'al'.jnr*l a vladi 'ani ".aloiiri *am-ren p*>i?'"*m davek, da r» poipria Mu*-nijemo fca-nrany» »vt •»♦rok-, ic !■ sovct FV>o.~hfDJ ♦**!. ki je to odločno n'»vetoval. *~eš da Ki naletela dom davnina n.i cdp^r ni<^i :ja \ on. ki iik»u ie itas ;4ačevati visoke 4a\ke in no^ti nosVd <*e dracinv rr*Teđ:-**n je bila. «fa je vlada e^oj predi*? ur»akni"a. Ko? ?el policije in mjne državne policije OVRA je razpredal Bo. rhinl * r*oinoc jo .vsnjsa prijateljev Bevstao mre .o :n spro'i je •io saj?nan> h DO-hrooooati ob^-^n o vtem. kar se zc*>1i todi r najbolj skritem k^- «-ka Tralij* • »VRA t«odno reacira na italijansko javno tnnen> r^'merfaii hi jo lahk> z bo:]^ - • -''e/vicajhn1. Čeprav || Doc-rhini rixo av>ćna o^-^c»'. ve.jo V;" 'y» o njem ze?o malo. N. > fotografija Tifko'i t nnjavi v H*t:'i, *e manj pa razirev vor z njna. fo mača ju ^ tto**«*him za svojo o^rovorn-t sln/.ho na iprikla !nej*i moi. On Je naaareč n-podknpl|:v. častihlepja ne pozna, za rv.b~rM» odlikovaijr »e n^ not#^raje, »••je delo opravlja z največjim veseljem in neser^r e - njesovih agentov je n-ijpopr'-f:-• :•• •"■*ija na »vera. pred-pjaei kaje rc'o nemški Gestapo in ruski Sedež Kt ni n.komuf znan. ^e>tJJa se kakor :«:Kt-e io nikoli dvakrat na istcnB kraja, »fiaa a^coov pozna sam> ^vojesn ->*jbtiijera predstojnika Ti ljndje so po-■5«esani m«-; piebii a \ m imajo naj'«z-b^acjše poklice si r*avaine£a delavca do v soke^a uradn'ka. r->_'ovarjajo *e z I ju mi iz svoje okolice in reko so dobro poučeni o ja*i»em mnenju. Hoccbini je zrasel iz skromnih razmer. Rojen je bil leta 1S£0 v Gistrzio del Šannio % t ampanii. r-tutlkal je, da bi nt*»*af a»lvukat. Ko mu j« bilo -o let. je pa vstopil v polici.ako sluz. «•. Sv««jesra p»akli»* *e j« oklenil z vso ve*.*n.»*tjo in k na i u je p»*tj:o ja.»n-». da !»•» aaaCBvfl kari. j««*. In re» je bitro naprclovaL ■.•oetal :e višji unacktsjf. potem je pa Jio njetrovn papred »\ aiic m- hi «c Sam r- • vedno smatral m Ioj^aopa in v-ianeca ktaJjfc»J€Jga h ->~ e I * Tjrj^sav ati \ ; pokretu ft vedel / uralnik i* razpust:' ciniki N v n i randa. ki naj M srajca« i Kuruib • Ko je pa prijel f.».-: dani niri najmanj tejra dobiček zase. tunika. Nikoli se ni - ■ rik'i iti n fas-' • : i • rr:*]*t K«-t •••■lu-'ti pr» m t n«p* trškem pre I-r ■..:■<■ i' . - • nIjc\'sko k^juloval i črniia iseb prej k lom lO^j. zem r,a km.ilo. d !* m-ni prizadeval kov-ti iz Pozneje je Ki! [Hv.top<>- ma imeno\an za prefekta velik i i r< skal aaeat. Leta T.^* je bi! prefekt v Genovi in takrat ie bil i-fn v T-■•ločni *»-en*ar na Mrjssoiinij*. Po t«»m BteaAata je sk^osaj po;>kati Mu^eolini sposobne -*a in vostce^a uradnika, ki bi ca poetavd na čelo policije in ki bi bedel nad \arnosrjo niegovs^a življenja. Mueeolini se je bil namreč u^rašik ker so bili v 11 ii*a*cih no-aku^n nanj 4 atenratj. Predsednik senata Luigr: Federzoni mu je priporoArl Boociiijii-ja. Poklicali so ca iz Genove in mu poverili vodstvo državne policije. Svoje delo opravlja 5e zdaj v največje zatiovoljst vo. Boc^nziju CTe tudi zasluca za to. da je bil prijet samozvani morilec *orialifta Ma»-teottij« Cesare Roe>i. Hossi > bi namreč pobejmi] v Švico, kjer je T«»r ppval • a JB ubel MarMeotti ja na Mu- evo r>ovelje. oaž. da je bil v inorrmr^vu farimt« prove«'* nevaren. Tedaj so fa.-istj sklenili privesti Rosfiijs « sik> nazaj v Italijo. V Švico so poslali leno italijansko vohunko. ki tra ie povabila v neko ob»nejno mesto in izvabila v avtomobiL v katerem ra je hotela prepeljati čez mejo. Ros?i je na pravočasno zavohal nevarnost, skočil je iz avtcanobila in* pobeenil. F^v-rh'n ki je orrani7iral to 'zerabitev. ra je |ej iskati oo vsej ivici N> oziraje sr m€ilnarr»-ino pravo ca je kon- čno aretiral in pripeljal v Italijo. Kaj »se je tam z2x>ii-Jo z njim. svet >e zdaj ne ve. Naj bo ze ta zeodba resnična ali ne. eno je jasno, da jc Boccnini v Italiji za Mu*«v». linijem na.Fmocoencjši mož. Na MnesoHnija ni i'il poskusen š«n nohon a;cn'af. odk.nr je Dzevzol Bocehini \odsfvo policije. Leta 1&33 je poe^al srnotor. Z njceovim imenovanjem so čakali dolaro, da bi prezgrodaj ne pocroli mučne zad**ve z Roasijesa. Borhini jf zakrknjen samec. Baje rau je umrla v mla'->p*ri nevesta in tnkrnt je »kienil ostati same«-. Ta sivolasi, nekoliko naprej sklo-njeni mo>. zdraveca, zacoreleca obraza je markantna osebnost. Slovi tudi kot slado-kusoc. Njesova strast s«do. ki laže s Številkami, ;<- v n z- taV/-, ropol-na. da lahko preeej natarumo Izračuna-: " koliko Ma«:a človeštvo izdela m kon-sumira v eni uri, koliko ljudi se rodi in umre, prav ta.k^.. kakor vemo. koliko n. pr. zasluži na eno uro kitajski kuli ali angleški delavec Priznati je treba, da je etatistika kljub vsem napakam vsaj za-ninuva m da nam lahko poda v obrisih najtjoljso s tak o o svetu, kakšne bi si ne kvariti tudi z najdaljšimi opisi. Začnimo z zemljo samo, ki preleti v eni uri na asnfj poti okrog solnca 1776 km. To razdaljo preleti m^oderno letalo v paSSJJj urah. to sc pravi da je zemlja petkrat hitrejša. Braovlak prevozi 1776 km v 1* urah. turist bi napravil tako dolgo pot v dveh mesecih, ako bi pesa/il vsak dan 8 ur Optimizem ali pesimizem so lahko budi pri teh številkah: v eni uri se narodi 5440 otrok, umre pa 16^0 ljudi. Človeštvo torej ne izumira, a da se množi, to lahko pomeni nova r- >- r.oa-:h vojn. kor - nekatere države čedalje bolj lačne zemlje Izmed v eni uri umrlih je 15 umorjenih. Zanimivo je. da nam statistika lahko tudi 'pove. koliko zakoncev se loči v eni uri, in sicer gre narazen 85 zakonskih parov. To še ni tako tragično, če vemo, da je v eni uri 1200 porok. Toliko sklenjenih zakonskih zvez pa ni najhujše, kar se zgodi v eni uri na svetu; samo primerjanrno s tem 198 000 zločinov*. Življenjske bridkosti si ljudje precej < »slade, saj sladKornc tovarne izdelajo v fmi uri P 900 vagonov sladkorja, škoda, da nam statistika tudi nc POv<\ kdo porabi ta sladkor, kar bi bilo zanimivo zlasti ra naš* t »zmor^ »lovesko £^jo izraza 5 tisoč hJ popitega prva v eni un. Vina ne steče v cm uri nič manj po žejnih pa tudi nežejnih grlih — pol milijona litrov! V eni un ljudje uničijo- 20 milijonov sko-<;>'-< kave. Statistika nam pa vc povedati tudi, da kokosa znesejo v eni uri 2.400 000 jajc. Natančno jo i/.r,»čunano, novi V Čast ki po kade v naši y.i »'»o - i ■ . >v tohak.i. o in osno :'>*U"Vega ^urr.^.tt * :nore delati razlik med ljudmi, k«^ :«io ji vsi le .-l^vilkr. na n^- Tudi o konsumu duševne hrane nam ve statistika povedati marsikaj zanimivega. Tako izdelajo filmska podjetja v eni uri 59 km filmov. Lahko bi navedli še nekaj številk, ki bi vas presenetile samo zato, ker bi se čudili, s čim vse sc peča statistik.!. Tako je n pr. izračunano, da zra-srtjo skupno vsem ljudem n;i svetu v eni uri lasje v dolžino SO cm Poleti v polarni noči Za severnim polarnim krogom ic temna noč. ki bo iraiala do februarja. V polarno noč sta krenili dve letali ekspedicije £eve-leva z Rudolfovcga otoka, odkoder naj bi bilo organizirano iskanje letala Lcvancv-skega. Neugodno vreme je pa letalce zadržalo, da ni*o mogli poleteti drugo stran nevernega te>"aia. /.ito sta leteli letali Ba-buškina in Moskovskega amo okrog Ru-dolfovcga otoka. Treba jc huu prei/ku-siti delovanje mot^iric\ in ra/nih aparatov na nočnem p<»lctu. Letali sta leteli v popolni temi celo uro. Motorji in aparati so delovali brezhibno. Po teh preizkušnjah je bilo sklenjeno poleteti v januarju ob mesečini in ugodnem vremenu na ono stran severnega tcJaja. da enkrat poskusijo najti letalo Lc vanevskeg-a. čeprav ni nobenega upanja već. da bi bil »Lavni letalce s svojimi spremljevalci po štirih mesecih >e živ. Ledena gora, na kateri jc stanica Severni tečaj, jc priplula v začetku januarja do 79° 34' severne širine in 7° 17' zapadne dolžine. Nebo nad njo jc nekoliko oblačno, temperatura znaša povprečno okrog 30 stopinj pod ničlo. pa o po zarja s < lovešk*-£a roo"u na pr. ravnatelj ind.u^ n jskocr i pol j«-tja v Ameriki zasluži na uro 1.500 cHn, med tam ko r.iora biti Mfesjsfd kuli ni uro vsej t .". din. K -1 1 .o laži jrre v eni uri n » t nam V:.-* i /.»! n# p'»M. pat pi vemo, da rotacija izvržajo v eni uri 16 mii'jooov izvodov listov. V dobi pozdravnih brzojavk vas bo ra'brž zanimalo, koliko l>rzoj3vk sploh Sj odposlanih v eni u h na svetu; statistika penrvi ; .r<'oo hr-n^vk rr p^-M anju Skisps po pošti smo še celo bolj razsipni; v cm uri pošte odpremito i mi'i-T»ri 111.600 zavojev, tod^ v njih SSSPS4S niso vedno darovi Stave — strast Američanov Ajnericani ».o *.iino navdu^ni r.a f.tave. Amo.ričan stavi na vte in proti \semu. dov-tipi o stavah eo t^ko oo^^ti. kakor o la-VoTnnosti Škotov. Ze re^nicrd dogodki eo dokaj groteskni. Na plazi v znanem leto. višču Miami no Floridi ee je nedavno potapljal kopalec, ki si je upal predaleč na morje. Več nrlatleni-čev mu je takoj priskočilo na pomoč, toi a mož je obupno mahal okro^T sebe, da bi oprijel rešilne bilke in obiržttl nad vodo. Na W->aIi. kjer so Fe zbrali radovedneži, so začeli brž sklepati 6ta\e, al: l*o nesrečnež utonil ali ne. In v tem ni bilo nobene po^iirovelofeti, niti trdosre-| nnr-ti. temveč samo ftr^^t ^klepa'i stave, kajti ti^ri. ki so otavo izg"'il>ili. eo enako I n.o»lu^°no plo^koli rešiteljem, k: '»o konciio • potpznili iz vode napol mrtvega k ipalca, kakor oni. ki eo bal spravljali denar. Stave so ameriška normlna strast. Na dirkališčih oklepajo »tove na konje in dirkače, i .i reirrvafc na \7\ I. v kaaeaiateapatib pri •ietektivekih filnvh pa n,i to. k 'o ko roz-krinkan kot morile,- in v katerem dejan in. Trarcd-;;* m<*re sentimentalno Ameriko pre-:i. *'=da na. dmi\ sfrani »1 i- «r li: j poktt- •lo za sklepanje >M\. Med k&kanjem u^rab-;ieno:a Lindl^i»hov- -ja Miirka t-n ?tavili na \*^«kp>ra aretiranra in na vsako «leJ< n«fd nl»m\navo proti H.iuptmanuu 50 sklepali Stave. kak>en bo iz.id, pozneje pa, ali bo obsojenec pomilo.-cen ali u^rarčen. Z-laj sklc-p-i.i■ itm na 1 <">juo n.i KitajJBkooa \n v spaniii, neslavno so pa stavljali na to, ali bodo našli k talko Ea-rhardtovo. In ko se je ^-rnila • orno v 19-letna raziskovalka BMan. chfnov;i - r.vojeoa štm lij^kecra potovanja ]x> Afriki, ko Stavljali na njeno karijero pri filmu. Pravi nebotičnik K»av pa naraste vsak hip sApss; lirete BafWi Največ stav t*kkc- ixijo na to, ali «*e bo retj ouio^ila. LudendorH iz inostranstva Revija generala Ludendorffa »Na seasSBl viru nemške moči«, ki izhaja tudi po Ln-dcndorffovi smrti pod vodstvom njegove vdove Matilde, priobčuje generalovo pismo njegovim privržencem, pisano v Tutzingu 16. novembra 1936 in namenjepo za objavo šele po Ludendorffovi smrti. V pismu pravi Ludcndorff v glavnem: »Hotel bi živeti še dolgo, toda smrt lahko pride nenadoma. Izpolnil sem kot vojak izredne dolžnosti in največje nalogo, kar jih jc kdaj slonelo na ramah vojaka. Ob strani svoje družice sem živci vsestransko bogato življenje, delal sem za svoj narod in za blagor vseh narodov. Vodili smo največjo revolucijo, kar jih jc doživel svet v zadnjih stoletjih, osvoboditev naroda od nadvlade duhovnikov in Židov, osvoboditev od destruktivnih naukov, d-a bi mu zagotovili resnično narodno samobitnost in dali edinstvo. opirajoče se na edinstvo vere in dednost rase. Inrram sredi boja. moja žena in drugi privrženci bodo pa ta boj nadaljevali Ne smemo dopustiti, da bi stare sile in klcvejsi /avistneži uničili naše delu Po moji smrti se moui revolucija nadalje vati. Maše delo mora konsolidirati zu-n*nje politični uspeh narodnega socializma m utrditi nemško vojaško moč. Živela nemška svoboda'« Sexapeal ni več moderen Dolga leta so sc morale ameriške žene pret\ariati in lišpari. da so bile všeč moškim. V i/ložbah modnih trgovin in modnih žurnalih so prevladovale deško sloke postave, pogosto tudi v moških oblekah. V dekoracijah raznih kričečih dopolnil, kakor so bili platinasti lasje m krvavordeča nohti ali na rdeči podlagi posrebreni nohti, se ic razvila iz tega ženska s sexapea-lom. Moiki so občudovali take žens«kc, druge ženske so jih pa sovražile. Zdaj pnhaja v ameriški salonski družbi do veljave nov ženski tip. Nov sicer ni, pač pa nekako obnovljen. Značaj novosti mu daje s-amo moderna označba »gl-amour«. ki je geslo izpremembe. Mi bi lahko rekli mila ali dražestna žena. To je ženska, ki si zna pridobiti naklonjenost moških in žensk, ki /na biti tovarišiea in žena, samostojna 111 prc\idna, ki pa zna te lastnosti spraviti v sklad z žensko mikavnostjo in podrediti jih ženskosti. Morda s»c jc preporod začel s j^likovitej-šim oblačenjem. Ckrtovo jc. da mu je pripomogel barvasti film. ki z-ahteva od igralk povratek k naravnim in nežnim barvam, odklanja pa zlasti platinaste plavolaske. Hollvuoodske igralke so sprejele to izpre-membo in HolSunday I&cspreasc v zanimivi genealoški črtici. Etizajbeta se je omožua. s FViedri-chom Falškim, ko ji je bilo 16 let. Frie-drich je postal pozneje češki kralj, toda ocrpthala ga je bitka na Bedi gori, po karteri je moral zapustiti deželo. Iz tega zakona se je rodilo 11 otrok. Potomci Friedrichov ega. in Elizabetineffa sina Karla Ludvika so italijanski, belgijski in bolgarski kralj. Angleška krona, je prešla leta 1714 z Jurijem I. na hanno-versko dinastijo, k*i vlada še zdaj. Jurij Je bil neposredni potomec EUzabetine m Frtedrkjhove hčerke Sofije. Danski, švedski in norveški kralj so potomci angle-fikega kralja Jurija II. iz hannov-erske dinastije, rumunski in jugc«lovensAci kralj bo pa potomci angleške kraljice Viktorije- Edini kralj, ki ni Elizabet in potomeo, Je albanski kralj Zogu. Nedelja. 16. januarja 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15 Godalni kvari M. — 9: (Ms. nororib. spored. — 9.15: Poskočne in vedele (plošče). —9.0: Verski govor (dr. I*. Tominec). — tO: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve. — 11: Otročka ura: Gaspsrček v novi lutkovni igrL — 1130: Koncert. Sodelujeta: g. Robert Primožič in radijski orkester. — 13: Cas, vreme- spored, obvestila. — 13.20'- Kar imamo, to vam damo (plošče po žilijah). — (oddaja prekinjena od 14. do 1(5. ure). — 16: Po domače (Fantj3 na vasi ii plošče). — 17: Kmetijska ura: Važnost in razvojna možnost siovcntikeffa sadjarstva (cr. Franjo KaloD. — 17.30: Pota usodo. Veseli in žalostni dogodki iz šivi jenja lako Smoilake. Besedilo napisal Jože Vombergar, Uvajajo člani rad. igr. družine, vodi ing. 1. Pengov. — 19: Cas. vrame, poroeila. spored, obvestila. — 19.30: Rac ura: 0 Štovanu Mokraoj-cu (dr. MUoie Milojevič). — 19.50: Slovenska ura. — 20.30: Večer skladatelja Rista Savi na. Sodelujejo: g. prof. Slavko Osterc (predavanje), radijski orkester in Slovenski vokalni kvintet. — 22: Cas, vr?me. noTocila, spored. — '22:20: Lahka glasba (radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek. 17. januarja 12: Voncek venčkov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila, — 13.20: 40 minut lahk? glasbe (radijski šramel). — 14.20: Vreme^ borza. — 18: Zdravljenje kužnih bolezni (g. dr. Anton Brecel]). — lo.20: Schumann: Otroški prizori (plošče). — 18.40: Umetnostni spomeniki Notranjske (g. dr. Marjan Marolt). — 19: CVas, vreme, poročila, spored, obvetila. — 19.30: Nar. ura: Masarvk in Slovenci (Božidar Borko) Ljubljana/ — 19.50: Zanirrrivo-sti. — 20: Veseli zvoki (radijski orkester). — 20.50: Spevi iz op. > Bori s Godunovc (F. SaljapLn, D. Smirnov, M. Kaidanov). — 21.10: Komorna glasba (trio: gdč. Francka Orjikova (violina), ga Hi Ida FoigerJjObe (celo), gdč. Silva Hrašover (klavir). — 32: Cas, vrpsme, poroč-ila. spored. — 22.15= Plesna g-lasba (g. Mirko Prom^K- in radijski jazz). — Koner ob 23. ari. Torek, 18. januarja 11: Sotafca ura: Iz življenja slikarjev šubi-oev (g. Fran Skodla r). — 12: Ruske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz Straussovih flklado (madijeki orkester). — 14.20: Vreme, borza. — IS: Kmečki trio. — IS.40: Krščanstvo in nacionalizem (g. dr. France Veber). — 19: Napo-v kK in poročila. — 19.30: Nac, ura: Razvoj iitgo^lov. radiofonije (dr. Ljudevit Šplajt) Zagreb. — 20: Plošče. — 20.10: Balzac: Mercadet, komedija v 3 dejanjih (člani Nar. gled. v Ljnubljani). — 22: Napoved in poročila. — 22.15: Lahka glasba (igra radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Sreda, 10. januarja * 12: Glasbene slik? (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Havajski napevi (plošče), 14.20: Vreme* borza. — 1K: Mladinska ura: G-lasheno oblik oslov jo: Rondo: (g. dr. Anton Dolinar). — 18.40: Načrtno gospodarstvo sodotsin Nenjcije (inž. Rado Krpgar). — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Teoretičen in pcaJdioeti pomen jugoslov. drame (dr. Djuro IHtnovič) — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos