Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XIUM štev« 102 Ljubljana, torek 3* maja 1932 Cena 2 Din Upra vniitvo: L oijaoa, Knailjeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inserami oddelek: Ljubljana, Selen-burgova nL 3 — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Teletcro št. 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2. — Telefon §t 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180. VV^en 5t J^ ?41 /NaroČil UiO 1.1,a^a aj&scdiu — iJ -tL, za mo/emttvo 40— Du Ureanistvo: Ljubljana. Knatljeva -llica 5. Telefon šl 3122. 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13. Teletom št 2440 (ponoči 2582). Celie Kneenr.vs ol H Telet Jt 1°0 RoKopisi se ne vračajo. — OglasJ po ••flritii Državni komisar na Pruskem? Če do 24. maja ne bo sesta vljena delovna večina bo imenovan državni komisar Berlin. 2. maja. d. Četudi se že od petka mudita v Berlinu vodja narodnih socijali-ftov Gustav Hitler in predsednik katoliškega cenlruma prelat Kaas. dosedai še ni prišlo do oficiielnih podajanj ali predlonov za sestavo nove pruske vlade. Pač pa sta se sestala prelal Kaas in državni kancelar dr. Hriinincr ter pri tei priliki določila slavne poboje, pod katerimi bi bilo sodelovanje ni°d centrumoin in narodnimi socijalisti rtiot_'o<~e. Dospdanji naciionalrio - demokratski pruski ministrski predsednik dr Braun namerava, kakor zatrjujejo iz njeerove okolice, na vsak način nb sestanku novo izvo-lienesa pruskecra deželnega zbora 24. niaia podati oslavko. ne glede na lo. ali bo do takrat že sestavljena večina za novo vlado ali ne. da bi na ta način omotročil nove kombinacije. o katerih se zadnje dni mnogo razpravlja. poleg kombinacije cenlruma in narodnih •soci jalislov obstoja tudi možnost koalicije nemških nnriionalcev. cenlruma in ftocijal-nih demokratov. Nemški naciionalci niso preveč zadovoljni z nastopom narodnih so-cijalislov in se tudi preveč ne zavzemajo za eventualno sodelovanje. Zelo dvomljivo je tudi. ali bo prišlo dc koalicije med centru-mom in narodnimi sociialisti, ker stavilo oboji zahteve, ki se smatrajo tako na eni kakor na drugi strani za nesprejemljive. Narodni socijalisti zahtevajo ne samo ministrsko predsedstvo, marveč tudi notranji port-felj. ki pa ga centrum brezpogojno zahteva zase. Če do 24. maia ne bo prišlo do sj>orazu-nia ne na eni ne na drugi strani, potem ni izključeno, da bo za Prusko imenovan državni komisar. Imenujejo se tudi že kandidati za to mesto Kot nairesnejši kandidat prihaja v poštev državni lainik dr. Meissner, fden od najožjih sotrudnikov Hindenburga, ki ga smatrajo za nekakega političnega nev-traka in bi bil zaradi tega najbolj primeren za državnega komisarja. Berlin, 2. maja g. Kakor poroča neka desničarska korespondenca, je Hitler določil poslanca Karla Kerla za predsednika pruskega deželnega zbora. Kerl je znan kot eden izmed najhujših hujskačev proti republiki. Njegovo imenovanje odklanjajo republikanske stranke kot smelo izzivanje. Mactlonaldova politična bolezen? Bolezen Macdonalda spravljajo v političnih krogih v zvezo s skorajšnjimi izpremembami v vladi T."ndnn 2. maja AA. V zvezi z alarmantnimi vestmi, ki se. te dni širijo o zdravstvenem stanju predsednika britske vlade Macdonalda, opozarjajo v poučenih krofih na današnji dolgi sestanek med Macdonal-d<>m in Bald\vinom. V političnih krogih se vprašujejo, ali to ne pomeni morda že bližnjih i/.prememb v britsKi vladi. London. 2. maja. AA. Po povratku iz Ženeve so včeraj zdravniki specijalisti pregledali predsedn ka angleške vlade Macdonalda. Če bo predsednik angleške vlade držal dieto in se strogo ravnal po zdravniških nasvetih, računajo s tem, da bo kmalu popolnoma okreval. London, 2. maja AA. še vedno vlada velika negotovost glede zdravstvenega stanja predsednika britske vlade Macdonalda, čeprav so danes dopoldne Macdonalda pregledali zdravniki, med njimi njegov osebni zdravnik in specialist za očesne bolezni, in izjavili, da je splošno zdravstveno stanje predsednika \rlade odlično. Zdi pa se, da specialist za očesne bolezni ni popolnoma zadovoljen s stanjem premierjevega desnega očesa. Zato je verjetno, da se bo Macdo-nald obrnil še na nekega drugega znanega okulista. Anarhija v Mandžuriji Kaj ugotavlja poročilo preiskovalne komisije Društva narodov Ženeva, 2. maja, g. Preiskovalni odbor Društva narodov v Mandžuriji pod vodstvom lorda Lvtona je danes brzojavno jioslal tajništvu Društva narodov svoje prvo poročilo o položaju v Mandžuriji. V poročilu ugotavlja lord Lvton, da trenutno še ne more dati določenih priporočil ali staviti konkretne predloge, temveč se mora omejiti na opis vojaškega položaja v Mandžuriji, ki pomeni popolno anarhijo. V Mandžuriji je približno 202.000 mož japonskih in 190.000 mož kitajskih čet, katere pa je treba smatrati za neredne. Razen tega je tamkaj še 85.000 mož nove mandžurske države, ki so jih Japonci iz-vcžbali in popolnoma opremili. Razni od- delki se stalno vojskujejo med seboj, tako da o varnosti v Mandžuriji ne more biti govora Kdo je za spopade odgovoren, se še ne da nedvoumno ugotoviti, posebno še, ker Japonci k?kor tudi Kitajci zavračajo odgovornost drug na drugega. V takih okoliščinah bo mogla komisija šele pozneje staviti konkretne predloge in priporočila. Pariz, 2. maja. AA. Havas poroča iz Marbina, da je močan oddelek upornikov napadel v bližini mesta Vukimlho vlak, v katerem so se vozile japonske čete iz Marbina. Med Japonci je 30 mrtvih in več ranjenih. Uporniki so pobegnili proti severu. Madžarska poslanska zbornica za Tardieu-jev podunavskinačrt Madžarski prinaša Tardieujev načrt samo koristi in se mora zato odločno zavzeti za njegovo izvedbo spreieti z zadovoljstvom, ker bi zelo olajšal razvoj madžarske zunanje trgovine. Ta kombinacija ne sme nikoli več izginiti z dnevnega reda mednarodnega življenja. Tardieujeva politika se je v ostalem napram Madžarski pokazala zelo lojalno, kar potrjuje tudi posojilo, ki ga je dovolila Francija. Končno ie poslanec Lakatos zahteval, naj bi Madžarska z ozirom na valutami položaj uvedla oni sistem uvoznih dovolil, ki je že uveljavljen v Franciji in Avstriji. Budimpešta. 2. maja. s. V poslanski zbornici se je pričela danes sp'ošna razprava o proračunskih vprašanjih. Prvi govornik, poslanec Rassav. ie očital vladi, da ni takoj l>o neuspehu podunavske konference napovedala splošnega moratorija. Poslanec vladne slranke. Lakatos. ie zahteval od vlade, naj bi spravila vprašanje plačevanja pokojnin. ki zaradi določb trianonske mirovne TK>godbe zelo obremeniuieio Madžarsko, jirpr] mednarodni forum Govornik se je ba-vil nato s Tardieujevim načrtom o Podti-navju, ki ga je treba po njegovem mnenju Tardieu iu gre na bolje Pariz, 2. maja- AA. Zdravstveno stan te predsednika francoske vlade Tardieuja se polagoma boljša. Ponoči je do 3. ure sprejemal poročila o volilnih rezultatih. Danes dopoldne je Tardieu preb:l v svojem stanovanju in delal. Macdonald veruje v uspeh razorožitvene konference London, 2. maja. AA. Predsednik angleške vlade Macdonald je po povratku iz Ženeve izjavil novinarjem, da račuma v važne uspehe razorožitvene konferenca v Ženevi, čeprav se mora konferenca boriti ■/. ogromnimi zaprekami in težkočami. Potrdil je. da se bo vrnil v Ženevo, čim bo Tardieu okreval. To bo po vsej priliki že v kratkem. Gre predvsem za to. da postane londonska pomorska pododba. ki so jo zaenkrat podpisale le tri velesile, splošna. Predsednik angleške vlade ie pristavil. da je za svojega bivanja v Ženevi 'z-koristil prisotnost delegatov drugih držav rn se z njimi pogajal tudi o gospodarskih vprašanjih. Znanstvena senzacik London, 2. maja. AA. V znanstvenih krog h je napravila veliko senzacijo vest. da sta dva mlada angleška učenjaka v Cavendish-laboratoriju v Cambridgeu raz- bila atom litiuma in da se pri tem nista poslužila radioaktivne podpore. Mlada znanstvenika sta dr. Cockroft in dr. V/al-ton. Profesor Rutherford, ki velja za največjo kapaciteto na tem področju, ie izjavil, da se je eksperment posrečil s tem da sta mlada znanstvenika v brezzračno cevko pognala električne delce s hitrostjo 10 tisočev km na sekundo. Ta strahoviti bombardma je uspel Sir Rutherford se nadeja, da bo vprašanje atomskega razbitja krenilo na podlagi tega eksperimenta na popolnoma nova in uspešna pota. Bombni atentat v Budimpešti Budimpešta. 2. maja. s. Snoči je eksplodirala v neki telefonski celici ob dunav-skem keju bomba. Šest oseb je bilo lažje ranjenih. Poizvedovanja o atentatu še niso mogla ugotoviti, kako je bil peklenski stroj izdelan. Strokovnjaki so mnenja, da ni bil napolnjen z ekrazitom. temveč najbrž z dinamitom ali dinamolom. Vsi znaki kažejo, da so zločin pripravili komunisti, da bi preplašili goste dunavskega korza ter obenem motili majsko proslavo. Hedžaški podkralj v Parizu Pariz, 2. maja AA. Hedžaški podkralj ie prispel semkaj in bo ostal do 6. maja gost francoske vlade. Preokret na levo v Franciji Poraz ekstremne desnice in levice in zmaga zmerne levičarske src« dine pri nedeljskih parlamentarnih volitvah v Franciji Pariz. 2. maja. d. Tudi včerajšnja volilna nedelja v Franciji je prav tako, kakor nedavne volitve v Prusiii, osredotočila pozornost vseh političnih krosov. Kako veliko važnost so polagali merodajni politični krogi na francoske volitve, dokazuje pač najbolj dejstvo, da je bila zaradi njih prekinjena raz-orožitvena konferenca in odgodena re-paracijska konferenca. Glavne volitve sicer še niso prinesle odločitve in se po včerajšnjih volilnih rezultatih še ne more govoriti o kaki odločilni preori.ientaciji volilcev, vendar pa je že sedaj jasno, da bo prišla levica v novo zbornico močno ojačena in da se strogo desničarski kurz ne bo več vrnil. Pri prvih volitvah so bili izvoljeni samo oni kandidatje, ki so dobili v svojih volilnih okrožjih absolutno večino. Za 615 mandatov se je potegovalo 3617 kandidatov. Včeraj je bilo izvoljenih samo 244 poslancev, dočim se bodo za ostala poslanska mesta vršila prihodnjo nedeljo ožje volitve, pri katerih odloča relativna večina. Volilna udeležba je bila kljub živahni agitaciji razmeroma mala, kar je pred vsem posledica skrajno slabega vremena. 2e zjutraj je pričelo deževati in je deževalo ves dan, kmalu popoldne pa se je vlila še ploha, tako da je mnogo volilcev ostalo doma. V podeželskih krajih so bila ponekod tudi volišča zelo oddaljena, kar vse ie zelo vplivalo na volilno udeležbo. V Parizu je volilo komaj 75 odstotkov volilnih upravičencev, v podeželskih okrožjih pa je bila udeležba še mnogo manjša. V splošnem so volitve potekle mirno in brez večjih incidentov. Le v nekaterih pariških predmestjih, kjer prevladujejo komunistični elementi, je prišlo do manjših spopadov. Na magistratu v XIII. okraju so našli zjutraj granato, ki pa so jo še pravočasno odstranili. Dosedai niso mogli ugotoviti, kako je prišla granata v mestno hišo. V predmestju Ivry so komunisti napadli policijskega stražnika in ga pretepli, ker je hotel razgnati komunistične demonstrante. Nacijonalisti so nato napadli komuniste ter so po hudem spopadu zavzeli mestno hišo in razvili trikoloro. V predmestju Courbevoie je prišlo do spopadov med agitatorji, pri čemer so se posluževali celo orožja in je bil neki komunistični agitator nevarno ranjen. V Tar-dieujevem volilnem centru v Belfortu je prišlo do spopadov med komunisti in policijo. — Večjih incidentov ni bilo. Radikalni poslanec in bivši državni podtajnik Jean Ossola se je v svojem južnofrancoskem volil, okrožju Grasse smrtno ponesrečil. V spremstvu svojega svaka se je vozil z avtomobilom od volišča do volišča. Hoteč obiskati čim več volišč svojega okrožja, je vozil z blazno brzino. Na nekem cestnem ovinku je zadel ob nasproti prihajajoči tovorni avto. Posledice so bile strašne. Lažji osebni avto je vrglo v velikem loku v 50 m globok prepad pod cesto. Ossola je bil na mestu mrtev, njegov svak pa je umrl med prevozom v bol-rvco. V Bordeauxu pa ie zadela nenadna smrt poslanca Lorrina. Ko je čakal v volilnem lokalu na objavo prvih volilnih rezultatov, je bil tako razburjen, da ga ie zadela srčna kap in se je na mestu zgrudil mrtev. Med njim in njegovim protikandidatom se je vršila ljuta borba in vedelo se je naprej, da bo odločeval vsak glas. Zaradi tega je bil Lorrin že ves popoldne hudo razburjen. Vsi ministri z ministrskim predsednikom Tardieujem so bili izvoljeni, prav tako pa so bili že pri prvih volitvah izvoljeni vsi voditelji strank kakor Painleve. Leon Blum, Auriol, Louis Marin. Chautemps. Bouisson. Re-naudel. Francois Albert. Herriot, Dalla-dier in drugi. Proti pričakovanju pa ni bil pri prvih volitvah izvoljen glavni tajnik socialistične stranke Paul Faure. Tardieu je bil izvoljen v Belfortu z večino 2500 glasov. Herriot je zmagal v Lyonu kot voditelj opozicije z ogromno večino. Prav tako je bil z ogromno večino izvoljen voditelj socialnih demokratov Leon Blum. Napredovanje levice Pariz, 2. maja. g. Izid včerajšnjih volitev predstavlja nedvomno zmaga zmerne levice. Vodja radikalnih socialistov Herriot je izjavil, da si Francija lahko k temu rezultatu čestita. Pozicija radikalov je zelo močna, vendar pa se bodo bodoča pogajanja vršila ze- lo previdno, da ne bi zaradi interesov stranke trpeli celokupni interesi Francije. Vodja radikalne desnice Louis Marin in karakteriziral vtise z naslednjimi besedami: Ne morem drugega, kot samo obžalovati slepoto večine francoskega naroda, in sicer prav tako zaradi zunanje političnega položaja, kakor tudi zaradi splošne gospodarske krize. Poraz desnice se kaže posebno iz volilnih izidov v nekaterih volilnih okrožjih. Tako je bil poslancc Marinove skupine Herry, ki ie malo pred volitvami izstopil iz stranke, zopet izvoljen z večino 3000 glasov, dočim je večino strankinega voditelja Marina padla na 2000 glasov. — Podpredsednik stranke Varenne pride v neugodne ožje volitve. V primeri z zadnjimi volitvami je izgubil okrog 4000 glasov. Značilen primer, kako je prišlo do volilnega uspeha levice, kaže izid v volilnem okrožju Le-starreu v departementu Gironde. k:er je dobili edini Clemenceauiev prijatelj, poslanec Mandel, okroglo 7700. njegov radikalno-socialistični nasprotnik 5200, socialistični kandidat 3120 in komunist 36 glasov. Zaradi tega se bodo tamkaj vršile ožie volitve, ker nobeden izmed kandidatov nima absolutne večine. Jasno pa je, da se bodo socialisti v korist radikalov odrekli kandidaturi, tako da bodo dobili slednji pri ožjih volitvah po vsej priliki S200 glasov in s tem izločili poslanca Mandela. Slično se bo najbrže razvila situacija tudi v drugih volilnih okrožjih. Komunisti so popolnoma propadli in bodo v najboljšem primeru prišli v novo zbornico z 12 možmi. Prihodnjo nedeljo se bo vršilo 357 ožjih volitev, v teku tedna pa deloma zeio težavna pogajanja med posameznimi krajevnimi odbori raznih strank z namenom, da se kandidati, ki nimajo izgledov za izvolitev, odrečejo kandidaturam v korist sorodnih strank in kandidatov z boljšimi izgledi. Spričo uspeha radikalov je računati s tem. da bodo zapustili opozicijo in sodelovali pri sestavi vlade. Za pregrupacijo v vladi pa je vsekakor še časa več ko dovolj, ker se bo nova zbornica sestala šele 1. julija. Rezultat prvih volitev Pariz, 2. maja s. Pregled pri prvih volitvah doseženih rezultatov kaže približno naslednjo sliko: Obe krilni stranki na levi in desni bosta morali računati s precejšnjimi izgubami. Marinova skupina je relativno odrezala dobro, Maginotova skupina pa bo najbrž izginila kot samostojna skupina. Levičarski republikanci (Tardieujeva skupina) najbrž ne bodo prišli v novo zbornico tako močni kot so bili dosedaj. V slabi poziciji za ožje volitve je levo krilo vladne večine, predvsem Loucheur-jeva skupina, skupina Franklina Bouillo-na in skupina neodvisne levice, ki morajo v okoliščinah računati z izgubo več ko tretjine svojih mandatov. Po statistiki notranjega ministrstva je bilo izvoljenih 248 poslancev, in sicer 3 konservativci, 44 članov republikanske in demokratične unije (Marinova skupina), 13 neodvisnih republikancev, 10 pristašev frakcije katoliških demokratov, 37 levičarskih renublikancev (Tardieujeva skupina), 25 neodvisnih radikalov, 63 socialističnih radikalov, 4 neodvisni socialisti, 5 socialističnih republikancev, 40 socialistov, 3 komunistični socialisti in en komunist. 367 kandidatov mora v ožje volitve. Izvoljeni in propadli kandidati Pariz, 2. maja g. Izmed ostalih političnih osebnosti so bili včeraj izvoljeni; predsednik zbornice Fernand Bouisson, komunist Jac Dorriot, nekdanji ministrski predsednik Leygues, podtajnik pri predsedstvu vlade Petsche, nadalje bivši minister radikal Hesse, Franki. Bouil-lon, radikal Leon Meyer, načelnik Le Havra in po vsej Evropi znani najstarši socialist, podtajnik v notranjem ministrstvu Cathala, podtajnik v finančnem ministrstvu Pechin, podtajnik v zunanjem ministrstvu Fould (Marinova grupa >, radikal Lorgere, bivši guverner v Indokini Aleksander Varenne, socialist Auriol, bivši ministrski predsednik De Mousie, ki spada med republikanske socialiste, bivši poštni minister Germain, ki je levičarski radikal, prav tako bivši vojni minister Laurent Evnac in podtajnik v ministrstvu za kolonije Diagne, republikanski socialist. Propadli pa so med drugimi: znani gospodarski strokovnjak Fougere, levičarski republikanec znani odvetnik Moro Giafferi in drugi. Mesto Giafferia je bil izvoljen odvetnik Torres Champignv. V limogeškem okraju je propadel prejšnji komunistični poslanec Preissex, za poslanca v Gornjih Prirenejih .je bil izvoljen državni podtajnik v vojnem ministrstvu Achille Fould, minister za narodno obrambo Francois Pietri pa na Korziki. Izmed 17 ministrov in državnih pod-tajnikov Tardieujeve vlade, ki jo kandidirali pri teh volitvah in so bili dosedaj člani parlamenta, je bil 12 izvoljenih, med njimi vsi ministri. Pet državnih pod-tajnikov mora v ožje volitve. Herriot napoveduje zmago levice rariz, 2. maja s. To prvih volitvah je dal bivši ministrski predsednik Herriot, predsednik radikalne strank?, uredniku ly-onskega lokalnega lista naslednjo pomembno izjavo: »Za svojo osrbo som pričakoval 7,m:i;o levice in tudi to, da b"do volitve prine^i« viden preokrot na levo. Glede volilne zveze 7.a ožje volitve odločitev seveda ni samo odvisna od moje stranko, toda osi bom z,a ožje volitve zvest tradieionalnj disciplini levičarskih strank. Vsekakor hočem ugotoviti, da je Tardieu s svojim wm1-njim govorom v Belfortu podrl most ni«'d njim in nami.« Iz te Herriotove izjave je ja^no razvidno. da bori o radikaii pri ožjih volitvah skoraj v vseh voliinih okrožjih sklenili zvezo s socialisti. Prvi francoski komentarji Pariz, 2. maja. d. Zaradi prvega maja listi včeraj splošno niso izšli, pač pa so takoj po polnoči izšle posebne izdaje nekaterih večjih listov, v katerih so bili objavljeni prvi volilni rezultati s kratkimi komentarji. »M a t i n« poudarja, da bodo ožje volitve zaradi velikega števila preostalih mandatov po važnosti presegale včerajšnjo volilno nedeljo. Prihodnja volilna nedelja bo tem važnejša, ker bo v velikem številu okrožij odločitev odvisna le od par glasov. Radikalni »L'Oeuvre<' posebno poudarja, da kažejo včerajšnje volitve na eni strani, da so desničarske stranke zcltv mnogo izgubile, na drugi strani pa porast levičarskih strank, ki so v mnogih okrožjih dosegle proti pričakovanju veliko število glasov. Ce bo ostala levica disciplinirana, lahko računa s tem, da ji bndo ožje volitve prinesle zmago. Tudi »(J u o t i d i e n« smatra, da kažejo prvi rezultati preokret na levo in misli, da ie to predvsem posledica pogrešk sedanje vlade, ki se .ie mnogo preveč opirala na. desničarske stranke. Ugoden odmev na praški borzi Praga, 2. maja g. Vsi listi ugotavljajo kot glavni rezultat prvih volitev v Franciji preokret na levo, dasi nagla-šajo, da bodo ožje volitve prinesle še nekaj popravkov. Narodno demokratski »Narodni Listy« izjavljajo, da je borza ugodno sprejela francoski volilni izid, ker računajo s tem, da bo pokazala levičarska vlada v mednarodnih vprašanjih večje razumevanje kot sedanja. Na borzi prevladuje naziranje, da bi bila močno na levo orientirana francoska vlada v nekaterih mednarodnih spornih vprašanjih, posebno v vprašanju razorožitve in reparacij, bolj popustljiva kot trdi Tardieu. Socialno demokratski »Pravo Lidu« proslavlja levičarsko zrnago, ki ja baje mnogo večja kot so pričakovali največji optimisti. Vladne stranke so poražene in vlada bo morala zaradi tega izvajati posledice. Praška »Abendszei-tung« ugotalja, da bo meščansko radikalna stranka Herriota v novi zbornict najmočnejša. Tardieujeva vlada bo morala od sedanje večine 60 glasov oddati-najmanj 30 glasov. Praga, 2. maja g. sPrager Presse« izjavlja v komentarjih o volilnem izidu v Franciji, da je Francija dne 1. maja dala svetu dokaz svoje politične zrelosti. Spričo dogodkov v Nemčiji in gospodarske krize bi bilo razumljivo, če bi se bile množice volilcev radikalizirale na desra ali levo. Prišlo pa je ravno obratno. V najbolj zamotanem času krize in nacionalističnega hujskanja ie Francija glasovala v pretežni večini za preudarne in mirne stranke. Vtis v Nemčiji Berlin, 2. maia. g. V svojih komentarjih o francoskih volitvah naglašajo listi. da bodo pravo odločitev prinesb šele o/ie vn"*vp Levičarski listi nael?-šajo. da je Tardieu zgubil svojo večino. Socialistični »Her Abend« njeni, da se francoski narud kljub nacionalistični genji. ki so jo vprizarjali v Franciji z izidom volitev na Pruskem, ni dal zavesti. Nemčija srda' nima nasprot'i nove Francije. Desničarski listi so sko-rii edmi v sodbi, da bo Tardieu tudi v bodoče os*al nravi zastomrk in voJ rr,lj p,ranci;<>. Francosk° volitve so dokazala di <; F^Tioiio fD mor13 naprej in da mora sedaj zaradi tega poskusiti to brez nje ali celo proti njej. Mirna proslava i. maja Delavski praznik je minil z malimi izjemami povsod mirno — Pompozna proslava v Moskvi Slovenski in hrvatski novinarji v Brežicah Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženfa Kamen brežiške občine za Novinarski dom London. 2. maja. AA. Včeraj je bilo v Ansliji mirno. Le ponekod so bili manjši obhodi, pri katerih pa je sodelovalo samo po K.tOO ljudi. Bruselj, 2. maja. AA. Prvi maj je potekel mirno. Komunistična povorka je štela Iti kakih 500 do 600 manifestantov. Berlin. 2. maja. AA. V nemški prestolnici je vladal včeraj na dan 1. ma.ia red in mir. Madrid. 2. maja. d. Kljub obsežnim varnostnim ukrepom ie potekel prvi maj v Sparili precej nemirno. V Madridu in nekaterih drugih večjih mestih je prišlo do krvavih spopadov, tako da je morala policija nastopiti celo z oklopniuii avtomobili. Ker je policija rabila strelno orožie, je bilo pri spopadih tudi mnogo ranjenih. Budimpešta, 2. maja. d. Prvi maj ie na Madžarskem potekel por*)lnoma mirno. Shodi in javni obhodi so bili prepovedani. V Budimpešti ie bilo aretiranih BO oseb, ki so skušale uprizoriti demonstracije. Moskva, 2. maja. d. Proslava 1. maia Je bila v sovjetski prestolnici zelo pompozna. fta predvečer je bila prirejena velika ilu- Dunaj, 2. maja d. V poučenih krogih nanašajo, da predstavlja lista uvoznih prepovedi, ki jo je minili petek odobril glavni odbor Narodnega sveta, šele prvo etapo ra poti k veliko obsežnejšemu :n še bolj občutnemu omejevanju avstrijskega uvoza. V ministrstvih se že sestavljajo novi seznami blaga, kojega uvoz naj se sploh zabrani. Na t cm se dela pospešeno in bodo nove uvozne prepovedi objavljene še v teku tega tedna. Nove uvozne prepovedi se bodo nanašale tudi na številne agrarne pridelke, na celo vrsto industrijskih proizvodov in na vse vr-*te luksuznega blaga. Splošna tendenca gre v a tem, da se prepove uvoz vsega onega blaga, ki ni neobhodno potrebno. V vladnih krogih utemeljujejo te ukrepe Poljska in nemške volitve Varšava, 26. aprila. Kadarkoli 6e v Ženevi pripravlja kuj raznega, nastane alarm v nemških telegrafskih agenturah, njih »specija,ni ko-i •-•»pondenti« namreč vselej takrat znajo j oročati o nevarnostih, ki prete Nemčiji <-d poljske strani: da se poljske armade koncentrirajo tu ali tam, da so v poljskih odgovornih krogih nadvladale bojevite struje in kar je še ©ličnega Tajoostni so informatorji, tajnostni 60 viri in tajnostni so oni »merodajni krogi«, ki so baje dobili jili dali te vesti. Bilo je pred štirimi leti. Kakor vsako leto, se je tudi tedaj pripravljal kongres poljskih legijonarjev, in sicer v Vilnu. Vse svetovno časopisje je takrat vedelo poročati o koncentraciji silnih poljskih armij m litovski meji: marš na Kovnd, vojna bo ■vsak hip. Odkod ta alarm baš pred zasedanjem Društva narodov v Ženevi? Nemška nacionalistična Telegraphen-l nion je zjutraj brzojavila v Kovno, da se po zanesljivih informacijah na poljsko-li-t ivski meji zbirajo silne poljske čete k pohodu na Kovno. Popoldne so to vest prinesli časopisi v Kovnu. Nato je ko-r;spondent Tel.-Uniona v Kovnu javil na-7>no«ebnega korespondenta« v Kovnu razposlal vsem velikim svetovmrn telegrafskim agenturam. a te -so jo dale. enostavno po novinarski dolžnosti, časopisju svoje zemlje: nekateri časopisi so 6eveda dodali svoje pripombe. In že zvečer isteca dne je moael berlinski Tel -Union poročati nemškemu časopisju o ogorčenju, ki so ga poročila i7. Kovna izzvala v političnih krogih Pariza. Londona ali Rima... Kai to. da se je pozneje i/kazalo vse to kot laž: Glavni cilj je bil dosežen: tri dni pred zasedanjem Društva narodov so se Poljski napravile neprilike. Marša na Kovno ni bilo, ali o tem česar ni, časopisi ne poročajo. Ona nrva vest pa je zapustila sledove. Nekaj podobnega se je zgodilo letos med predsedniško volilno borbo v Nemčiji. Znana je stvar, da dandanes ni Poljska •rna. ki bi zahtevala revizijo mej. neao da jo hoče Nemčija. Voditelji nemških boie-v'tih organizacij govore: »Vzamemo si!«, Poljaki odrtovariajo: »Ne damo!« Naenkrat pa ie nemško časooisne v Vzhodni Pruski, v Gornji Š'eziji in v Berlinu razburjeno javilo, tako da ie v čitateljih nastala panika: »Polivka hoče anektirati Vzhodno Prusko. nemško Šlezijo!« Odkod in čemu ta nemški alarm? Nemške notranje razmere so ga zahtevale. Če je treba v notranji nemški politiki dobiti -pristašev, se izda parola: »Proč s Poljsko! Proti vzhodu hočemo jezditi!« To pot so zlasti Hitlerjevci zajahali bojnega konja in zasvirali protipoljsko fanfaro, češ Poljska grozi z okupacijo nemške zemlje. Hitlerjev »Volkischer Beobachter« je prinesel alarmantno vest. da stoji 6 poljskih polkov pripravljenih ob meji. da zavzame industrijsko okrožje nemške Gornje šlezije: članek se ie začenjal z besedami: »Barometer naznanja burjo«, nadaljeval s podrobnim opisom poljskih priprav za napad ter končno še dodal, da je vse to dobilo sankcijo od poljske zaveznice Francije, češ to je francoski odgovor, ker Nemčija noče -*ee plačevati... Nauk je seveda bil: »Le Hitler lahko reši domovino Francije in njenih vazalov: glasujte za Hitlerja!« In Hindenburgovi ljudje, čuteč, da bi jih Hitler mogel s »pretečo« poljsko nevarnostjo nadlicrtirati, so tudi udarili v pro-tipotjski alarm, izdali Nitramovo knjigo »Poliflki so prekoračili mejo Vzhodne Pruske« ter začeli nezaslišano kampanjo o »noljsk; nevarnosti«. Poslali so centralni vladi v Berlinu telegram, naj ona čuva Nemčijo pred poljskim aneksionizmom. in iziavliali. da bode prebivalci nemškega vzhoda branili svojo domovino do zadnje kani je krvi ... Ko sta tako cxba glavna protivna si tabora, Hindenburgov in Hitlerjev, zaradi minacija. Dopoldne se je vršila na Rdečem trgu velika vojaška parada, ki so ji prisostvovali Stalin, Molotov, vsi člani političnega urada, zastopniki diplomatskega zbora in celokupna turška delegacija z ministrskim predsednikom Isrnet pašo na čelu. Ljudski komisar za vojsko Vorošilov je imel nasiovor na vojake. Po vojaški paradi se je razvila po mestu ogromna povorka. v kateri so nosili razne napise in poveličevali zmaso petletke. Sofija. 1. maja. AA. Bolgarska agencija poroča: Kljub zelo živahni komunistični propagandi je minil prvi maj na vsem Bol garskem brez velikih neredov. Ponekod so komunisti hoteli prirediti demonstracije Skupina demonstrantov je krenila navzlic prepovedi oblasti po ulicah, kjer .10 ie policija morala razgnati. Pri tem so bile ranjene 4 osebe, med njimi ena nevarno. Demonstracije no vaseh so bile bolj protiver-skega značaja. V vasi Torošu v provinci Lukovit so kmetje napadli nekega orožnika, ki je rabil orožje in pri tem nevarno ranil enega izmed napadalcev. s tem, da Avstrija nima nobene druge možnosti za ohranitev svojih deviznih zalog, ki so se v zadnjih tednih zelo skrčile. 1 maja je morala Narodna banka oddati znova velik del svojih deviz za Plačilo inozemskih posojil, še večji odtok deviz je pričakovati za 30. junija. Zaradi tega smatrajo za potrebno poslužiti se vseh, tudi skrajno neprijetnih sredstev za zaščito avstrijske valute. V gospodarskih krogih vzbujajo te napovedi veliko razburjenje, ker je trgovina že sedaj skoro v popolnem zastoju, z omejevanjem uvoza pa bo popolnoma prenehal tudi avstrijski izvoz, kar pomeni za celokupno avstrijsko gospodarstvo, zlasti pa za industrijo, najhujši udarec. svojih volilnih potreb začela protipoljsko gonjo, ni mogel za njima zaostati tudi Hu-genbergov kandidat, polkovnik Diisterberg. ištahlhelm je sklical v Kraljevec veliko zborovanje in tam je Diisterberg v kričečih barvah slikal nevarnost poljske okupacije Vzhodne Pruske in Šlezije. in centralna vlada v Berlinu je seveda dobila telegram: »Nemška zemlja je ogrožena!« Ali tolažil je stahlhelmovski »Der Tag,« češ. »Stahl-helm bedi, treba samo za Dii6terberga glasovati!« Tako so vse stranke pri volitvah rabile protipoljsko gonjo v svoje svrhe. Toda izzvale so tudi, na kar prej niso mislile: paniko! Panika je prevzela ljudstvo Vzhodne Pruske in ljudje so napravili run na hranilnice in trgovci niso dajali kredita... Škodljivost alarma je sedaj po končanih volitvah priznal sam vzhodnopruski prezi-dent Siehr. Normalizacija nemško-poljskiih odnoša-jev spada med najvažnejša evropska vprašanja, a nemški politiKi se s tem lahko-umnu igrajo. Kako daleč so še njihove metode od moralne razorožitve! P. J. Turški poset v Moskvi Ministrska predsednik I smet paša, zunanji minister Ruždi bej in cela vrsta visokih dostojanstvenikov turške republike se mude že nekaj d.ni v Moskvi. Sestava delegacije kaže, da pri tem posetu ne gre samo za mednarodno vljudnost, temveč, da so pravi smotnl turške misije važnejši in dalekosežnejši. Pot vodilnih turških državnikov v Moskvo je napravila konec strastnim prepirom v vladni stranki radii vprašanja, ali naj gre Turčija še napTej svojo sedanjo pot gospodarske in politične obnove z lastnimi sredstvi, ali pa naj se naslona na kako zapadno državo. Velike investicije Ismet paše za izgraditev in razširjenje železniškega omrežja so namreč popolnoma izčrpale turške državne blagajne in vsi vodilni turški krogi; se zavedajo, da je v takih razmerah uravnoteženje državnega proračuna kljub velikim novim davkom nemogoče. Ismet paša se je tudi le s težavo boril proti opoziciji" v lastni stranki, ki je zahtevala, da je treba tako težko priborjeno svobodo braniti z vsemi sredstvi, pa naj bodo še tako težka. Zaman je Ismet paša opozarjal, da bi filnančni odvisnosti Turčije od zapadnih držav polagoma sledila tudi politična odvisnost. Njegovi argumenti niso našli pravega razumevanja na nasprotni! strani, ki je bila mnenja, da pomeni življenje več, kot pa teorija o narodni svobodi. Edina država, ki bi prišla v poštev kot gospodarska rešiteljica Turčije, bi bila Francija. V sedanjti splošni denarni in gospodarski stiski bi namreč le ona lahko nudila Turčiji finančno pomoč. Francoska vlada je bila tudi pripravljena rzposlovati Turčiji; posojilo, zahtevala pa je seveda iz popolnoma razumljivih razlogov ne samo jamstva, temveč tudi gotove politične koncesije, v kar pa. Turčija ni hotela privoliti. S tem bi namreč porušila dosedanje temelje zunanje politike Turčije, ki se je v prva vrsti naslanjala na Sovjetsko unijo, s katero živi že od leta 1921 v najboljših odnošajih. Preorijentacija turške politike bi pomenila razhod z Rusijo ter naslonitev na zapad. Potovanje vodilnih turških državnikov v Moskvo je torej zunanja dokumentacija, da Turčija nikakor ne milsli izpremeniti svoje dosedanje zunanje politike. Bivanje njenih državnikov v Rusiji je preračunje-no na štiri tedne. Pripravljajo se velike slavnostl In pompozni sprejemi. Najimpo-zantnejši med njimi, ki naj turškim gostom tudi poikaže moč in organizacijo sovjetske Rusije, se je vršil 1. maja na Rdečem trgu v Moskvi, kjer je mimo turških gostov defiliiralo 100.000 mož ruske vojske. iz ponovnega potrdila prijateljskih od-nošajev in mednarodnih pogodb, ki vežejo Rusijo In Turčijo, bi lahko sklepali, da so se v Moskvi odpovedali težnjam po Carigradu, ki so celo zadnje stoletje obvladovali vso rusko zunanjo politiko. Sovjetska Rusija zasleduje sedaj bistveno dru- go politiko, v kateri oolvidno polaga mnogo večjo vrednost na prijateljstvo s Turčijo ln muslimanskimi narodi, ki prebivajo ob njen.h mejah in smatrajo današnjo Turčijo za Piemont velike panmusii-manske države. Sovjetska diplomacija se ne straši nit! teritorijaInih žrtev, da bi si pridobila Turčijo kot eno glavnih opor v boju proti za.padu. Vrb tega so sovjeti od nekdaj podpirali! veliko reformatorsko ga-zijevo delo, premišljujoč na tihem, kake protius uge naj zato zahtevajo od Turčije Turški listi sicer zatrjujejo, da je šla turška delegacija v Rusijo proučevat ta-mošnje poljedelstvo in način, kako naj bi se v Turčiji dvignilo agrarno gospodarstvo, ki se v mnogih krajih ni še n;č povzpelo nad srednjeveški način obdelovanja zemlje. Nedvomno pa so glavni smotri politični, kajti sicer se tako tehnično znanstvene odprave ne bi udeležile tudi glavne osebnosti današnjega turškega režima Obe državi, pripravljata najbrže nov sporazum, ki bo potrdil obstoječe razmerje med Moskvo in Turčijo in kronal politiko, ki jo že 11 let zasleduje Moskva. Sovjetska Rusija smatra namreč sporazum s Turčijo še vedno za osnovo svoje zunanje polntiike ne samo na muslimanskem vzhodu, temveč v Evropi splol Koroško pismo ( elnvec. 30. aprila. Različna in mnogobrojna so bila sredstva, ki so se jih posluževali Nemci za časa plebiscita, da so zbegali prebivalstvo slovenskega ozemlja, kjer naj bi se vršilo glasovanje. Celo preko novo začrtanih mej, ki so bile še nežne in mehke, so se gotovi krogi nemškega Celo/ca bali v svoji razočarano-sti nad spremembo srednie-evropskega političnega obličja po svetovni vojni, za svojo eksistenco in za Celovcc. Spor, ki se je razvil na mednarodnih konferencah zaradi pripadnosti Koroške, je v Celovcu rodil organizacijo tako zvanega obrambnega boia, k: pa je bil v resnici napadalni boj. Bivši voditelji koroških regimentov so spravili vse, ki so se vrnili s fronte in bili brez dela in zaslužka, v tako zvano Volkswehr in različne druge kompanije, ostale pa je zbrala okrog sebe koroška Landsmann-schaft, ki je pod okriljem koroškega Hei-matdiensta prevzela programatično in intenzivno organizacijo propagandnega aparata v prid Avstrije. Deviza, pod katero se je vršila ta propaganda, ie bila: »Koroška Korošcem!« Landsmannscliaft je sicer tudi še po plebiscitu ohranila to geslo, vendar samo še na papirju. To se je pokazalo zlasti, ko je moralo na tisoče koroških Slovencev zapustiti svojo rodno zemljo in oditi v tujino s trebuhom za kruhom. Zato pa so različni višji uradniki, ki so bili v stari Avstriji zaposleni med slovanskim prebivalstvom, zasedli najboljša mesta v deželi. Za rajhovce in druge Nemce, čeprav niso bili Korošci ter so zasedli skoro vsa najboljša privatna in uradna mesta, geslo »Koroška Korošcem« ni veljalo. Landsmannscliaft ni genila nikdar niti z mezincem, da bi preprečila prehajanje slovenskih koroških posestev v roke tujcev. Poročilo zadnjega občnega zbora koroške Landsmannscliaft nam jasno pove vzroke, zakaj se navedeno geslo po plebiscitu ni več poudarjalo in izvajalo. Na zboru je namreč končnoveljavno prodrlo prepričanje, da je ta deviza za pravi razmah društvenega delovanja preozka in pretesna. Nemški narod rabi razmaha in zemlje, da more' obdržati v svojem narodnem krogu vse one, katerim danes Nemčija sama ne more dati kruha. Koroška pa je obmejna dežela, kjer rabi nemški narod mnogo sil za »obrambo« svoie zemlje in za ohranitev svoje kulture. In da se »obrambni« boj, ki ga vodijo Nemci na Koroškem, more tudi uveljaviti in prinesti zaželiene sadove, to je, ali asimilirati slovenski živeli ali pa iztrebiti, je treba, da prihajajo vedno nove in zdrave sile na obrambne postojanke. To delo pa ni mogoče prepustiti samo koroškim Nemcem, kajti na obmejnem ozemlju ima ves narod interes in za ohranitev obmejne zemlje mora skrbeti ves narod. Koroška Landsmannscliaft ie zato revidirala svoje stališče in sprejela novo devizo: Koroška Nemcem! Kaj pomeni ta izjava za nas Slovence? 15.000 Slovencev je dalo dne 10. oktobra 1920 svoje glasove za kraljevino Jugoslavijo. Kljub vsem težkočam so ostali zvesti svojemu narodu in svoji kulturi in branijo svojo zemljo, ki so jo njihovi dedje in pradedje obdelovali s trudom in znojem, z vso žilavostjo. In tem Slovencem se napoveduje sedaj nov boj, boj za njihovo zemljo, boj do popolne asimilacije. Koroški Heimat-bund skrbi za naseljevanje rajhovskih posestnikov v slovenskem ozemlju, Landsmannscliaft pa bo skrbela, da ohranijo svoj nemški značaj in sodelujejo pri raznarodovanju avtohtoneOga slovenskega prebivalstva. Geslo »Koroška Korošcem« se namreč na koroške Slovence ne nanaša, ampak je nasprotno celo istovetno z geslom: Koroška Nemcem! Taka je torej roka. ki so io ponujali koroškim Slovencem ob priliki enajstletnice plebiscita v spravo in mirno skupno delovanje. Sestra angleškega kralja v Dubrovniku Split, 2. maja n. Dav' se je pripeljala s parnikom »Prestolonaslednik Peter« na Su-sak sestra angleškega kralja, vojvodinja manehestrska s svojim spremstvom. V hotelu »Bellevue« so bili zanjo rezervirani prostori, toda vojvodinja se v njih ni nastanila, marveč je že popoldne z istim parnikom odpotovala v Dubrovnik, kjer so ji rezervirali sobe v hotelu »Imperialu«. Nezgoda grškega parnika Marseilie, 2. maja AA. Grški parnik »Zieht« je nasedel južno od Korzike. Na kraj nesreče je odplul italijanski parnik »Valentino«, da pomaga reševati. Znižanje obrestne mere v Italiji Rim, 2. maja AA. Agencija Štefani po-' roča: Italijanska Narodna banka je danes znižala eskontno mero od 6 na S odstotkov. Med slovenskimi novinarji, organiziranimi v ljubljanski sekciji Jugoslovenskega novinarskega udruženja, se je zadnja leta uveljavlja lepa tradicija, da imajo svoje redne občne zbore vsako leto v kakem drugem kraju Slovenije. Tako nudi stanovska orgauizacija svojim članom priliko. da spoznajo razmere v čim številnejših predelih svoje ožje domovine, saj pridejo povsod v tesne stilke s predstavniki dotiičnega okoliša. To je tem bolj važno, ker je večina novinarjev poklicno tako zaposlena da nima dovolj prostega časa za potovanja in podrobnejše spoznavanje raznih krajev in njihovih gospodarskih razmer, ki pa j..m je nujno potrebno za uspešno in koristno delo. Za svoj letošnji občni zbor so si izbrali naši novinarji prikupno Ln zanimivo mesto Brežice, kamor jih je prišlo v nedeljo nad 40. Pridružili so se jim tudi trije zastopniki zagrebške sekcije JNU gg-Krznarič, Vilovič in Vodvafka, centralnega predsednika g. Smodeja pa je zastopal znani srbski novinar g. šllački iz Beograda. Na kolodvoru so sprejeli in ljubeznivo pozdravili novinarje predstavniki Brežic z g. županom Zupanom na čelu. Z avtobusi so jih popeljali v mesto, ki al je nadelo prav svečano lice in pozdravilo zastopnike tiska, z zastavami z vseh hiš. Po kratkem ogledu mesta so se novinarji zbrali v zgodovinskem Narodnem domu, ki je bil s svojo posojilnico pred vojno glavna slovenska trdnjava v boju proti ponemčeva-njm: Narodni dom je še danes sredo šče družabnega in vsega javnesra življenja v Brežicah, s čimer se po prevratu lahko ponaša le malo naših Narodnih domov. Občni zbor je v okusno dekorirani dvorani! otvoril predsednik sekcije g. Stanko Virant, ki je pozdravil sreskega načelnika g. dr. Gresorina, mestnega župana g. Zupana. občinska odbornika gg. dr. Drnovška in dr. Hudelista te.r vse zbrano novinarje. Zahvalil se jo Brežicanom za tako len in .prisrčen sprejem in na kratko omenil, zakaj so se novinarji odločili!, da prirejajo svoja zborovanja izven LJubljane. Snoroči! je dalje, da je v imenu občnega zbora poslal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko predsedniku vlade g. dr. Marinkoviču: spomnil sp je članov, ki so ali! bodo letos praznovali kak st.anov.siki aH življenjski jubilej, zlasti obeh odličnih rednih članov ljubljanske sekcije ministra g. dr. Alberta Kra-merja Ln bivšega ministrskega, predsednika g. dr. Antona Korošca; izprosil si je pooblastilo, da obema čestita še pismeno in da sporoči pozdrave in zahvalo tudi banu g. dr. Marušiču in ljubljanskemu županu g. dT. Pucu, ki sta tudi! letos šla novinarski oreanizaeiji ze.lo na roko. Predsednik je nato .kon.stat.iral, da je navzočih dovolj članov za sklepčnost s kvalificirano večino, in je prešel na dnevni Ustanovitev sreske organizacije JRKD v Celju Celje, 2. maja. V nedeljo, dne 1 maja ob pol 9. zejutraj se je vršil v Celjskem domu pod predsedstvom predsednika ^časnega sreskega odbora dr. Ernesta KJana ustanovni zbor sreske organizacije JRKD za srtz Celje— Vransko. Zbora so se udeležili delegati iz vseh občin sreza. Uvodoma je predsednik dr. Ernest Kalan pozdravil narodnega poslanca g. Ivana Pre-korška in navzoče ter podal obširno organizacijsko poročilo. Sledil je obsežen in temeljit političen referat poslanca Prekonška. Obe poročili sta bil sprejeti z živahnim pritrjevanjem. , .. , , , Po poročilih se je razvila živahna debata o aktualnih političnih, gospodarskih, soci-jalnih in organizacijskih vprašanjih. V debato so posegli skoro vsi navzoči, poslanec Prekoršek in predsednik dr. Kalan pa sta sproti dajala tudi razna pojasnila. Občni zbor je med drugim pristal na izločitev krajevne organizacije v Št. Rupertu nad Laškem, ki bo po medsebojnem dogovoru včlanjena v sreski organizaciji Laško, ker gravitira Št. Rupert po svoji legi in zvezah bolj v Laško kakor v Celje. Dalje je občni zbor sklenil, da se ustanovi okrožna organizacija za sreze Celje—Vransko. Gornji grad in Laško s sedežem v Celju. Tej okrožni organizaciji se lahko priključijo še tudi druge sreske organizacije, ako to same želijo. Za dobo dveh let je bil nato soglasno izvoljen naslednji sreski odbor nove politične stranke: predsednik: dr. Ernest Kalan. advokat v CeMu; podpredsedniki: Rudolf Lorfcer, župan v Žalcu: Josip Čretnik, župan. Št. Juri i ob juiž. žel., mag. pharm. Andro Posavec, lekarnar. Cel.ie; tajnika: Fran Mravljak, profesor v Ce ju, Ivan Vranjek, šef transportne službe drz. železnice v Celju; odborniki: Ivan Prekoršek, narodni poslanec v Celju, Franc Piki, banski svetnik v Gotovljah. dr. Alojzij Goričan, mestni načelnik v Ce iu, Blaž Jesenek, posestnik v Dramljah. ludvik Plavšak. velenoses mk pri Št. Juriju cb Taboru, Kari Košenina, posestnik in fostilničar na Vranskem, Josip Omladič. posestnik in župan v B-aslov-Pah Josip Kožuh, posestnik in župan v škofji vasi. Janko Jerala, upravnik javne lvrilnice in obč. odbornik v Voiniku. Alojz Jankovi?, upravitelj zdravilišča na Dobrni, inž Ktulc, uradnik cinkarne Ce'ie— Gaberje. Josip Caihen. posestnik in župan, Teharje. Vilko Senica. posestnik v Žalcu. Anton Paulič. uradnik tovarne v štorah. Ivan Srebotnjak. posestnik in industrija1^« v št. Petru v Sav dol.. Frariio Razoofnik. šol«ski unravitelj v Grižah. Anton Kac. posestnik in žunnn v Št. Pavlu pr? Preboldu. Franc Klanišek. posestnik 'n žun»n občine Št. Jurij okolica. Anton Vodenik. veleposestnik. trgovec in podžupan v Petrovčah Ob koncu se ie predsednik dr Kalan narodnemu po^ancu Prekoršku zahvalil v imenu sreske skupščine za niegovo požrtvovalno. iniciativno in vsestransko delovanje ter mu ob budnem prtrie^aniu izrekel zaupnico in jriznanie. N*to ie malo pred poldne^om zakliufi1 s nozivom za agilno in marljivo orm, svetiščem poljske zgodovine, šepetali o novi. prebujeni sili. Mi, popotniki s slovanskega juga, smo takrat doživljali poljsko resničnost in se živo zavedali, da nasproti tisočletnemu zanikavanju naše pravice do obstoja stojimo v isti vrsti s Poljaki. Tridesetim milijonom pretijo _ z istimi gesli kot nam, ki nas je štirinajst milijonov; naša država jim je prav kakor Poljska minljiva tvorba na interesnem ozemlju velikega naroda, ki proglaša, da j s pravica tam, kjer je moč. Opazovali smo s častnega odra silno množ co ljudstva, ki je zapustila mesto in se vlila kakor reka na zeleno ravan, da občuduje svoje brambovce in se iznova rasrka vere v narodovo bodočnost. Ni to bila negibna, topo opazujoča množica: bil je narod, ki se veseli sebe in ki ga ni strah bodočnosti. Naj se temni nebo na zapadu ali na vzhodu: Poljska ne zgine nikdar več! Zroč kot gostje tega naroda silhuete krakovsk;h palač in cerkva in vzvišene obrise \Vawela, smo mi s slovanskega juga mislili na idealiste našega preporoda, ■ki so često obračali duševni pogled sem-#caj k poljski Visli. In iz poljskih koračnic nam je zadonela stara, romantična pesem maših rodoljubnih očetov: »Hej Slovani«:. 'Ali še vedno? Da. dokler straži ob Rent >ne zarjavi bodalo: po isti zgodovinski logiki. z isto božjo in človeško pravico, z isto ljubo ali neljubo nujnostjo. In zdaj pošiljamo z juga k 3. maju tople pozdrave staremu krakovu in vsej i'oljsk:: A ve, Polonial Prvi slovenski glasbeni festival Ljubljana, 2. maja. Poleg žc omenjenega simfoničnega in zborovskega ter Gallusovega koncerta 14. in 15. t. m. bodo v Ljubljani še naslednje koncertne prireditve: Na binkoštno nedeljo dopoldne ob pol 10. se bo vršil v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert, ki ga bo dirigiral p. Hugo-lin Sattner, izvajal pa frančiškanski pevski zbor s spremljevanjem opernega orkestra. P. Ilugol nov cerkveni zbor. kakor imenujemo kratko odlične pevce frančiškanske cerkve, je znan po vsej naši kraljevini po raznih koncertih pa tudi po koncertih v ljubljanskem radiu. Nedeljo za nedeljo izvaja pri nedeljski dopoldanski svečani službi božji odlična dela domače in tuje literature. Festivalski cerkveni koncert je posvečen popolnoma slovenski cerkveni literaturi. Pred povzdigovanjem se izvaja Kyrie in GLoria, Sattncr-jeve Missa Seraphica, nato pa Sanctus. Benedictus i.n Agnus Premrlove maše na čast sv. Jožefa. Graduale in Sekvenca sta Foersterjeva, Ofertorij pa dr. Kirnovčev. K sklepu zapoje zbor Sattnerjevo slovensko pesem: Vstal je Gospod. Skladatelj Matija Tome pa bo zaigral na orglah svojo slavnostno fugo. Pripominjamo, da se bo koncert vršil med službo božjo. Binkoštna nedelja bo popoldne posvečena slovanski pesmi. Izvajali jo bodo 4 odlični zbori in sicer nam zapoje moški in mešani zbor nraškega Hlahola, ki bo v slavnostnih dneh v Ljubljani, dva zbora in sicer v moškem zboru Smetanov zbor »Pesem na morju«, v mešanem zboru pa Kričkove »Bratske zvonove«. Dve odlični zborovski deli bogate češke literature. Zatem nastopi pevski zbor »Stankovič« iz Beograda, ki šteje 00 članov mešanega zbora. Zapel nam bo Hristovičev Requiem. mogočno skladbo, polno veličastnih akordov, ki bodo mogočno odmevali po Kongresnem trgu. Doč:m vodi praški »Hla-hol« dirigent Vladimi rHerle, je »Stanko-vičev« vodja srbski skladatelj Vukdrago-vič. V impozantnem številu ride itak na vsak način, sai jih veže z Ljubljano toliko interesnih skupnosti, da se je treba le še čuditi, zakaj n' združitev že davno izvršena. Vse gospodarsko življenje iz sosednih občin se razvija, lahko rečemo, izključno v Ljubljani. Ljubljanski trg ima svoje odjemalce iz sosedn:h občin, od katerih ima Pri nagnjen ju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijak in špecerijskih trgovinah. svoj dobiček mesto. Na drugi strani vežejo Ljubljano s sosednimi občinami razne javne naprave: mestni vodovod, električna napeljava, električna cestna železnica. Stotine delavstva iz sosednih občin so zaposlene v Ljubljani. Javni in zasebni nameščenci. k: so v službi v mestu, stanujejo v okoliških občinah, v Ljubljani pa puščajo po večini vse svoje dohodke. Pa kaj bi naštevali še več razlogov, ki govore za takojšnjo združitev, katera je dana že po naravi sami, saj sestavljajo bližnje občine z Ljubljano že sedaj topografično enoto in se niti ne vidi več, kje prehaja vas v mesto al' narobe. Tudi združeni policijski okoliš govori za politično-uprav-no združitev. Pričakujemo in upamo, da se ta ne bo več zavlačevala, zlasti ker bi se s tem le dvignila gospodarska moč Ljubljane, ki vendar ne more vedno ostati malo mesto, obenem pa bi to bilo v korist vsem priključen m občinam. Elitni kino Matica Danes premiera! Slovita subreta budimpeštanskega teatra Marta Eggert poje in igra v filmu ljubezni, razkošja, elegance, lepih žensk, krasnih šlagerjev, mondenega, pusto-lovnega življenja ENANOČv GRAND HOTELU Muzika: Oto Stranskj*. Zabavno! Najnovejši Foxov zvočni tednik! Ob 4., 7. Vi in 9.V4 uri zvečer. lii\ B v 'II,' Nesrečna utopljenka Ljubljana, 2. maja. Poncdeljsko »Jutro« je že poročalo, da je bilo najdeno v nedeljo okrog 11. dopoldne v Ljubljanici pri Vevčah truplo neznane ženske, ki je gotovo že daljšo dobo le/alo v vodi. Zadevo sta ribiča gospod Josip Gosar in njegov tovariš, javila orožnikom v Vevčah, ki so ugotovili, da je utopljenka stara približno 30 let ter oblečena v temno modro obleko. Orožsniki so zadevo javili že včeraj tudn ljubljanski policijski upravi, ki je na podlagi opisa ugotovila, da gre za 40Ietno Frančiško Kuzminovo iz Štandreža pri Gorici, ki pa je zadnje čase stanovala pri svoji sestri Celestini Glavnikovi, trgovki z južnim sadjem in zelenjavo v Cerkveni ulici 5. O Kuzminovi smo nedavno poročali, da je od doma i-zginila. Nesrednica je bi'la že dalje časa živčno hudo razikrojena in je kazala zmake duševnega obolenja. Od doma je odšla že v začeticu aprila. Domači so jo iskali vsepovsod, a zaman. Kuzmrnova je vsekakor takoj po nestanku odšla v vodo in je torej truplo ležaJo v vodi že dober mesec dni. Nesrečno pokojnico so prepeljali v mrtvašnico D. M. v Polju, kjer bo pokopana. Slovo od zglednega častnika Novo mesto, 2. maja. Komandantu mesta g. podpolkovniku Vaclavu Dicu so člani strelske družine in rezervni častniki povodom njegove premestitve v Ljubljano priredili poslovilen večer, katerega so se udeležili tudi številni zastopnki raznih društev, da se po-slove od zglednega častnika, ki si je pridobil velike zasluge za razna narodna društva, zlasti pa za strelsko organizacijo, katero je prav za prav on oživel k smotre-neniu delu. Na poslovilnem večeru so bili izrečeni mnogi iskreni poslovilni govori. Govorili so zastopniki častniškega zbora, strelske organizacije, politične oblasti, mestne ob- Pomlad na Karavankah Človek skoro ne bi verjel, če se ne bi z lastnimi očmi prepričal o vsem tem. So so-re, in še precej visoke gore, koder se pomlad oglasi za dober teden preje nego v dolini. In ta pomlad je nekaj posebnega, česar nikoli ne najdeš v dolini, kar moraš iskati samo na gorah, ki jih sonce obseva od jutra do poznega večera. Bliža se doba narciz, doba goličnega raja. Kdor vidi ta paradiž, ne more verjeti, da je severno od tega paradiža še sto drugih paradižev, ki nikakor ne zaostajajo za Golico in imajo še to posebno prednost, da so skriti sami vase in človeka niti ne poznajo. Deviško čisto strmi narava v pomladno nebo in dasi vlada krog in krog silna tišina, vendar gore ne molče, temveč govore s čudovitim glasom, ki ga človek nazadnje razume, če se potopi z vso svojo dušo v neizmerno razkošje gorskih pomladi. Od Rateč pa doli do Srednjega vrha se smejejo v dolino številne senožeti, ki se zde v dolini človeku kaj neznatne. Kranjska gora je najbolj oblagodarjena, ker je vprav ona središče, kjer se kažejo Karavanke v vsej svoji mogočnosti in gorskemu čaru. Dva zelena venca širokih senožeti se vijeta pod Bavhinim vrhom: Br- logi in Robi. in dasi bi človek mislil, da so si Brlogi in Robi popolnoma slični, kar zadeva floro, so te senožeti prav različne, čeprav naletiš na vseh skoro na iste rastline in cvetice. Pa vendar se razlikujejo Robi od više ležečih Brlogov, kamor razen domačinov ne zaide živ človek, ne samo poleti, še manj pomladi, ko se odete vse širne senožeti v živo, prav svatovsko obleko. Noben dolinec si ne more predstavljati čudovite krasote, ki je razgaljena po teh sončnih obronkih. Silovita tišina, ki se razpreda po samotnem grmovju, moti samo objestno črlikanje murnov, skrivajočih se med gosto, sočno travo. Našarjeni metulji se zibljejo v lahkotnem vetru, ki valovi od-nekod izza Bavhinega vrha, a je mehak in topel, kakor da ga diha sonce samo. ki stoji skoro negibno nad zagorsko dolino. Borne vodice polže neslišno med bohotnimi tratinami in so skoro popolnoma zakrite od živih spominčic in rumenih kaluž-nic ter Marijinih laskov. Ptice ni daleč naokoli nobene, še mani pa človeškega glasu, ki bi le za trenutek premamili to tišino. Samota, svečana samota, da je človeku tesno v prsih, čeprav bi rad zavriskal, če bi ga ne bilo lastnega glasu sram. Cvetje se ziblje v vseh mogočih barvah, ki pa so tako skladne, da bi jih največji slikar ne mogel lepše izbrati in z njimi poslikati to brezskončno planinsko preprogo z živim, sončnim, zelenim ozadjem. Te barve trepečejo v sončnem svitu, kakor da jih neprestano meša nevidna roka in poizkuša iz njih vliti mavrico, segajočo in prelivajočo se od temena pa do podnožja orjaško raztegle gore. Pritajen, komaj slišen šum žubori preko vse senožeti in človeku se zdi, da sliši resnično govorico, ki jo govore rože same. Silen vonj puhti od vsepovsod in je tako jak. da bi človeka skoro omamil, če ga ne bi veter sproti odnašal v dolino in še dalje do skalnatih gora, ki so še tesno pokrite z visokim snegom in so še vedno zarite v najstrožjo zimo. To nasprotje učinkuje tem bolj. ker sta si pomlad in zima tako blizu, da bi ju človek lahko objel z eno samo reko. Od Prednje Ponce pa doli do samotne Kukove gore sneg in zima. a na sončni strani od Petelinjka do Baščice sama pomlad. živa. prekipevajoča, kakršno si mora zamisliti samo poet. Bog. vse to je gola resnica, kakor tudi tisto.da ljudje niti ne vedo, kaj se prav v teh dnevih poraia nekje t;k nad njimi. Zavezane oči, prevezano srce... čine. Sokola, društva rezervnih oficirjev, kluba »Planko« in še razni drugi. G. podpolkovnik D:c je v svoji zahvali poudarjal. da težko zapušča Novo mesto, ki se mu je zelo priljubilo Med govori in prijateljskim kramljanjem je sviral sokolski orkester. G. podpolkovnik Vaclav Dic si je osvojil povsod, kamor ga je vodila službena dolžnost, veliko število iskrenih prijateljev. Kot mlad aktivni častnik je že pred vojno služboval v Mariboru pri nekdanjem strelskem polku št. 36 in si je kot navdušen Čeh namah osvojil srca slovenskih vojakov, s katerimi je delil zlasti na soški fronti največje gorje ter si v teh hudih časih'pridobil še njihovo posebno zaupanje in ljubezen. Med prvimi častniki se je javil v našo vojsko in mu želijo vsi. ki so ga spoznali, na novih službenih mestih vso srečo in zadovoljstvo. Nova orestolnična gasilska centrala Beograd. 2. maja. Kakor je »Jutro« že poročalo, zgradi mestna občina beograjska še v teku letošnjega leta novo gasilsko centralo, ki bo opremljena z vsemi najmodernejšimi napravami, orodjem in potrebščinami, ki jih mora imeti dandanes velikomesfrna obramba proti požaru. Beograd ima svojo mestno občinsko gasilsko četo. torej poklicne gasilce (prostovolinih v Beogradu ni), ki ima svojo centralno shrambo za gasilske naprave in orodje v starem poslopju na Kraljevem trgu še iz časov pred vojno. Ti prostori so bili že zdavnaj nezadostni in je mestni občinski svet že večkrat sklepal o zgradbi nove ccntrale, pa tudi še posebne ekspoziture na periferiji mesta. Tako se je v zmislu lanskega sklepa začelo graditi poslopje za ekspozituro na Aleksandrovi pri smederevskem džermu (mitnici). To poslopje je že skoraj dozidano. Zidanje nove centrale pa se je odlagalo in najbrž bi se tudi letos ne začelo zidati, da oni zagrebški požar, ki je zahteval toliko človeških žrtev, ni bil tako ^resen in odločen memento za beograjske mestne očete, da so se odločili sedaj za to, da se nova centrala' nemudoma začne zidati, kar je tem lažje, ker je prostor že zdavnaj določen in so načrti tudi že izdelani. Nova gasilska centrala se zgradi na vogalu Bitoljske in Hartvrigove (prej Beograjske) ulice, tam. kjer je nedavno podirajoča se stara zidana ograja okoli »Taš-majdana« pokopala pod seboj neko žensko. Poslopje bo trinadstropno na vogalu pa bo 32 metrov visok stolp. V pritličju bo prostora za 16 brizgalnic in voz. ki bodo mogli vsi obenem na ulico. Vrata (roloji) se bodo odpirala mehanično. Dežurni gasilec pritisne na gumb. pa so vsa vrata v 30 sekundah odprta. V prvem nadstropju bodo sobe za gasilce. Te sobe so vse v neposredni zvezi z garažami v pritličju. Gasilci se iz sob' spuščajo v pritličje po drogovih. V drugem nadstropju bo dvorana za predavanja. k; bo segala tudi skozi tretje nadstropje. V drugem krilu pa bo v drugem nadstropju čitalnica, jedilnica, kuhinja za gasilce, v tretjem pa stanovanje za poveljnika in pomočnike. Vse poslopje bo zavzemalo 900 m2 površine in bo stalo okoli 3.5 milijona Din. Na dvorišču bo stalo dvenadstropno poslopje za gasilske vežbe. Ker je v letošnjem občinskem proračunu samo poltretji milijon določen za zgradbo centrale, se letos izvrše dela v tem obsegu, v prihodnjem letu pa se dogradi to poslopje in pa še ena ekspozitura, pri »Mostariu« na Topčiderski cesti. Tako bo Beograd primerno zavarovan proti požaru. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstva Kulturni pregled H Vida Jerajeva £ V nedeljo zvečer je v Ljubljani nenadno umrla ga. Vida Franica Jerajeva. ki si je s svojo nežno liriko pridobila znano ime v slovenski književnosti. Pokojna pesnica je potekla iz Vovkove rodbine na Bledu, kjer se je rodiia HI. marca 1875 kot hči Prešernovega nečaka. Šolala se je na Bledu, v Ljubljani, v Dunajskem Novem mestu in na Dunaju, učiteljišče je dovršila v Ljubljani in je nato nekaj časa službovala kot učiteljica v Ljubnem in v blejskem Zasipu. Na Dunaju se je omožila s prvim violinistom dvorne opere prof. Karlom Jerajem. l'o prevratu se je ž njim in otroci preselila v LJubljano. Njena hčerka ga. Vida je violinska virtuozinja, druga hčerka ga. Mara. soproga kiparja in slikarja Toneta Kralja, pa se uveljavlja kot slikarica. Tako Jerajeva rodbina sodeluje pri naši umetnostni kulturi. V hiši pokojne gospe Vide so se često oglašali pesniki in umetniki. Rad je priha- jal tudi nadarjeni slikar Jože Gorjup. čigar naglo smrt smo zabeležili v nedeljski številki. Črna vest q njegovi smrti je globoko razžalostila gospo Jerajevo in ojačila težko živčno depresijo, ki je večkrat mučila njeno rahlo, preobčutljivo čut. Zdaj tudi gospe Vide ni več med živimi. Vida Jerajeva je začela književno delovati 1. 1897. Njen razvoj je torej šel vzporedno z umetnostnim razvojem Zupančiča, Cankarja in drugih. Prvotno je stala pod vplivom naših pesnikov osemdesetih let, pozneje pa si je duh Moderne podredil tudi njo Njene pesmi so kazale, da jo je izmed vseh pesniških drugov najbolj obvladal Murn — Aleksandrov. Njegova lahna, prozorna, n kmečke popevke zrasla lirika se je najbolj prilegala občutju Vide Jerajeve. Kakor Murn, je tudi ona opevala lepoto naše gorenjske pokrajine, polia. vasi, cvetlice, škr-jančke in dekleta. Čuvstveno globoke tone je nekoč ubirala tudi v ljubavni liriki. Bila je predvsem pesnica svoje Gorenjske in lirična glasnica slovenske žene na prelomu dveh stoletij, žene. ki je bila s srcem še vsa zvezana s tradicijami, z rodbinskim vzdušjem. s slovensko domaoiosijo. intelektualno pa je že tipala okoli novega ženstva, kakor se je oblikovalo pod_ vplivom Ibsenovih dram in moderne književnosti. Vida Jerajeva je dolga leta sodelovala ▼ s-Ljubljanskem Zvonu«, pozneje pa tudi pri drugih časopisih in listih Njena pesniška zbirka je izšla v ličri knjigi 1. 1908. Tu so zbrane najboljše pesmi Vide Jerajeve. Pozneje je sicer obiavila še marsikatero lepo pesem, vendar se v splošnem ni dvignila nad svojo prvo knjigo. Do zadnjega pa Je pisala otroške pesmi, iz katerih ni govorila samo pristno pesniško občutje, marveč tudi izkušeno materinsko srce. L. 1921. je izdala za deco knjigo »Iz Ljubljane čez poljane«. Med slovenskim ženstvom imamo v povojnih letih malo pesniškega naraščaja. Slovenska žena se vedno boli intelektualizi-ra in začenja prodirati celo v znanost. Za pokolenjem žena. ki so najrajši sanjarile in uživale v idilah, je nastopil rod žena. ki najrajši razmišljajo in se bavijo z občimi problemi svojega spola in današnjega časa. Vida Jerajeva ie bila vsa pri prvem poko-lenju. Čeprav se je v zadnjih letih le malo oglašala, bo tudi za njo zazijala vrzel >Pe sem matere«, ki jo je priobčila nekako pr*>d 18 leti, že sama priča, da smo z Vido Jerajevo izgubili resnično pesnico. Sijaj, solnce. sijaj v okno mi in hrani, rx>ri, zori dete, plod. ki ga imam. Vido Jerajevo bo naša književnost obranila v svetlem spominu! Zagrebški koncerti Zagreb, 30. aprila. >Hrvatski giazbeni zavod« je priredil svoj osmi družabni koncert Program je izvajal >Zagrebački kvartet?. Zvest svoji lepi tradiciji nam je tudi to pot prinesel novo skladbo domačega komponista in je tako zop^t povečal svoj repertoar za novo in zanimivo delo. Skladatelj te »Študije o motivu za godalni kvartet«, kakor se skladba imenuje, je Mlad en Poza j i č. Mladi komponist jf> pokazal velik talent in mnogo čuta za zvok godalnega kvarteta: na nekaterih mestih }«» vprav presenečal z efektnimi mislimi in napredno tehniko. S svojim prvim delom za godalni kvartet je pozajič imel velik uspeh pri občinstvu in kritiki. Mimo tega je >Zagrebački kvartete igral Mendelseohnov kvartet v Ee-duru, op. 12 tn Respighijev >Quartetto dorieo«, delo brutalne, vendar pa slepilne sile. Kvartet ie zanimiv v ritmičnem, harmonskem. melodičnem tn muzi kalnem pogledu. a s svojim svežim zaletom in temperamentom sili poslušalca k občudovanju. Ponekod operrra Respighi vprav z orkestralnimi zvoki. Zagrebški skladatelj in pianist Božidar Kune je priredil kompozicijski večer. Slišali smo ciklus klavirskih skladb, nekolik« pesmi, balado za bariton in klavir, klavirsko sonati no in trio za klavir, violino m čelo v fis-molu. Kune je v glavnem dokazal, da so mu brzi stavki bližje od počasnih in da mu je impresionistično slikanje s toni jačje izraževalno sredstvo kakor topla, i* središča srca izhajajoča melodika. Kot odličen pianist je Kune dal svojim klavirskim stavkom živahne in gibčne pasaže. Ena najboljših skladb, ki so bile na programu, je trio. a najboljši stavki sv bili >Intermez-zo*. od klavirskih pa >BlagosIov dežja«, >Čas radosti«. »Allegro vivacec iz klavirske sonatine in pesem >Izgledanje dragogac Kune je svoje stvari sam izvajal na klavirju in lahko v tem primeru po pravici trdimo, da je bil oče najboljši zagovornik svojega otroka. Božidar Kune se je rodil v Zagrebu leta 1903. Srednjo šolo in pravo je študiral ▼ Zagrebu, glasbe pa se je učil na domači glasbeni soli. Doslej je spisal štiri orkestralne skladbe, štiri kompozicije za violino, tri za čelo, dve komorno-glasbeni skladbi, številne kompozicije za klavir, več pesmi m nekoliko zborovske glasbe. Ž. Hirsehler. Razstava karikatur in risb Hinka Smre-karja v Zagrebu. V salonu Šira v Prerado-vičevi ulici se je v ponedeliek otvorila razstava karikatur in risb slovenskega grafičnega umetnika in slikarja Hinka Smrekar-ja. Smrekarjeva zagrebška razstava je tem zanimiverjša. ker se je pravkar zaključi'a podobna razstava Nemca Georga Grosza. V >Nar. Novinab« je Ivo Franič objavil daljši podlistek o Smrekarju kot karikaturistu. Primeria ga z Groszom in Daumierjem ter pravi na koncu: »Smrekar je majstor i to dobar majstor, ali nažalost naš majstor. Vid-jet čemo da li našoi sredjini bolje priia tudja ponača od domačeg kruha? Pojava njegova u Zagrebu posli je Grosza može se samo pozdraviti.« Priporočamo zlasti zagrebškim Slovencem, da si ogledajo razstavo Hinka Smrekaria. Louis Adamič, ugledni ameriški pisatelj slovenskega rodu. je zadnje dni aprila odpotoval v domovino. V svoj rojstni kraj bo prispei okrog 13. t. m. 0 najnovejšem spisu g. Adamiča >Smeb v džungli« bomo priobčili v sobotnem kulturnem pregledu daljši članek iz peresa dobrega poznavalca njegovih spisov. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Domače vesti ♦ Iz vojaške službe. Izpit za rezervne pehotne podporočnike so naprav&li Celjani: Drago Dorn, Anton Novak in Avgust Honigmann, za rezervnega podporočnika ekonomske stroke pa Slavko Cijan. ♦ Praktični učiteljski izpit so napravile na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljaci v aprilovem terminu učiteljice: Benedičič -Ivana, Cvar Stanislava, Gale Ana, Gradišnik Katarina (s. Melanija), Hlebec Marija, Hotzl-Lehrmann -Marija. Hude Ljudmila, Jan-Koderman Milena, Karlin Marija (s. Cecilija), Kosmač-Neu-man Pavla, Kralj Vida, Kramar Jožefa, Mate Marija, Miklavič Pavlina, Mlakar Nada, Mrlak Antonija, Rabič Marija, Šer-celj Ana, švigelj Marija, Tomec Krisfna, Welley-Fonda Ana in žebre Viktorija. ♦ Razdelitev ustanov trgovca Antona Ko-lenca v Celju. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca je na svoji seji dne 10. aprila 1932 podelil 42 visokošolcem ustanove v skupni višini 42.000 Din in 46 srednješolcem v skupnem znesku 6000 dinarjev. Razen tega je kuratorij naklonil Otroškemu zavetišču v Zdravstvenem domu v Celju enkratni prispevek 30.000 D;n in razen tega še razne manjše podpore revežem. Slava spominu nepozabnega Antona Koienca, katerega blago srce je v tako obilni meri skrbelo še za pozne rodove! ♦ V uradih banske uprave in sreskih načelstev so uradne ure od 1. t. m. do 1. oktobra od pol 8. do pol 14. ♦ Binkoštni izlet Jadranske straže na morje se bo zaradi zadostnega zanimanja vršil. Izletniki naj bodo 14. maja točno ob 16 na peronu glavnega kolodvora v Ljubljani. Prostih je še nekaj mest v I. in K. razredu. Prijavite se nemudoma in zahtevajte prospekt. Pojasnila daje in prijave sprejema Izletna pisarna Jadranske straže, Ljubljana. Gledališka ul. 8, pritličje, v popoldanskih urah. + Sreska skupščina JRKD za krški srez ho v nedeljo 8. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu »Gregorič« v grškem. Dnevni red je naslednji: poročilo odbora o delovanju, volitve novega odbora ter treh članov nadzornega odbora, volitve delegatov in namestnikov za banovinsko skupščino in državni kongres, predlog o višini članarine za naslednje leto, poročila gg. senatorja, narodnega poslanca ter člana banovtlnske-za. sveta, slučajnosti. Po čl. 16.. odnosno 14. točk! 6. organizacijskega statuta, tvorijo sresko skupščino predsedniki, podpredsedniki in tajniki krajevnih organizacij ter izvoljen; delegati za vsakih 50 članov. Krajevne organizacije JRKD v krškem srezu se zatorej vabijo, da se po zgoraj navedenih funkcionarjih udeleže sreske skupščine. ♦ Novi grobovi. V nedeljo zvečer je umrl eien najstarejših prebivalcev Ljubljane. g. Franc Ver bič, star 93 let. Svo-ječasno je bil trden trgovec v Borovnici, jesen življenja pa je mirno preživljal v Ljubljani pri svojem sinu g. profesorju Josipu Verbču, poleg katerega zapušča še dva in hčerko go. Matildo, soprogo g. dr. Alojzija Ranta. Pogreb bo danes ob pol 16. iz Streliške ulice 32 k Sv. Križu. — Včeraj je umrla v Bovcu daleč naokoli znana gospa Josiipina M 1 e k u š e v a, roj. Gruntar, vdova po nedavno umrlem posestniku in trgovcu ilstotam. Pokojnica je bila nečakinja našemu kulturnemu svetu dobro poznanega notarja Ignaca Gruntar-ja, najožjega prijatelja Simona Gregorčiča. Pokojnico. ki je bfla vseobče priljubljena, bodo težko pogrešali vsi oni, ki so jo poznali — V celjski bolnici je umrl v nedeljo ob 23 obče znani in priljubljeni g. Drago X o r m a 1 i, artilerijski poročnik v pokoju, star komaj 32 let. _ Včeraj je umrla v bolnici 67-letna Frančiška Vebrova iz Levca pri Celju. — V Za-vodni je umrl 1. t. m. 24-letro! Friderik Kocjan. _ Pokojnim blag spomin, pre- ostalim naše iskreno sožalje! ♦ Po poplavah. Tz Bosanske Krajine ne-verjetno naglo odteka voda in so to posebno dobro vidj v Bosanski! Gradiški, ki je največ pretrpela od poplave. Sava. Vr-ba.s in druge reke in potoki naglo padajo. Pri Banja Luki je reka Vrbas v dveh dneh padla skoro za poldrugi meter. V Bosanski Krajini je še sedaj zaradj po manjkanja krme. ki je sesnila pod 7 m globoko vodo. poginilo okrog 20.000 glav živine. Na polju, ki je sicer zelo rodovitno, bo letos dobro obrodila samo pozna koruza ♦ Dve avtomobilski nesreči. V nedeljo popoldne sta se pripetili na cesti Kozje-Podčetrtek kar dve avtomobilski nesreči. Najprej se je prevrnil v bližini Sv. Filipa osebni avtomobil, ki ga je vodila neka gospa iz Kozjega in v katerem je sedelo 6 oseb. Dočim so ostali vsi potniki skoro nepoškodovani, je odnesel resnejše poškodbe ie kozjanski živinozdra vnik gosp. Jurij Moser. Nekoliko kasneje se je zgodila na isti cesti slična nesreča. Osebni avtomobil, k! ga je vozil Ivan Maček s Senovega pri Rajhenburgu in ki nima šoferskega izpita, se je prevrnil z 10 osebami v obcestni jarek. Tudi v tem primeru so imeli potniki! srečo in ni bil nihče resneje poškodovan. Pri mnogih boleznih srca in krvnih posod, kakor tudi pri poapnenju žil, heme-roidih, odpravi pol kozarca dnevno zjutraj, na tešč želodec popite Saxlehnerjeve naravne grenčice HUNYADI JANOS neprijetno napenjanje, regulira stolico, pospeši obtok krvi, poskrbi za olajšanje in zvečano dobro počutje. »HUNVADI JANOS« lahko stalno jemljejo tudi sla-botnejši ljudje, ker nima nobenih škodljivih pojavov za seboj. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. ♦ Obup invalida zaradi uradne pomote. Invalid Ivan Biagdan iz Rutomiščice, ki je upravljal službo pogodbenega poštarja, je skočil v morje, ker se mu je po uradni pomoti zgodila huda krivica. Nesrečnik je dobival kot invalid redno mesečno pokojnino, nedavno pa je dobil od invalidskega oddelka sarajevskega sodiišča poleg pokojnine še 12.000 Din ter si to vsoto pridržal v dobri veri, da so to neke zaostale invalidske pokojnine, o katerih je že večkrat slišal, da bodo izplačane. Naenkrat pa je zvedel, da ga je invalidski oddelek naznanil sodišču, češ. da si je prilastil denar, o katerem 1>! moral vedeti, da je bil poslan po pomoti. Mož si je vzel to tožbo tako k srcu. da je izvršil samomor. Preden je skočil v morje, si je odveza! leseno nogo ter jo s suknjo in volnenim jopičem vred pustil na obali. Nesrečni invalid je zapustil vdovo in sedem otrok. Tragična usoda invalida je povzročila med ljudmi mnogo sočutja. ♦ Dve sleparski inozemski firmi. V zadnjem času so se pojavili v Mariboru in drugih krajih, kakor posnemamo iz razglasa banske uprave, zastopnik) berlinskih tvrdik Internationale Finanz- und Immob!-1-ien A. G. (Jfiag) in Eigene Scholle, ki so sprejemali naročila za ugodna in cenena posojila v inozemstvu. Stranke, ki so Iskale posojilo, so morale plačati v naprej izvestno vsoto (okrog 10% zahtevanega posojila), toda posojila niso dobili nikoli. Več naših ljudi se je ujelo na lim takim sleparjem in bilo oškodovanih za občutne zneske. Po obvestilu berlinske polioijske direkcije gre za podjetja, ki so izrecno sleparska in je berlinska policija javnost že opetovano svarila pred omenjenimi podjetji, častnik teh podjetij trgovec Jo-sef Matiske iz Berlina je bil lani v decembru obsojen zaradj sleparstva na 21 mesecev zapora. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah m plisca tovarna Jos. Reich. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira Jos. REICH. Iz Ljubljane Na splošno željo še danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Veseli manevri Film radi katerega se smeje vsa Ljubljana! Dovtipi, petje in zabava PAUL HoRHKiKR — FRITZ • \MPERS — LUCIE ENGLISCH Zvočni kino Ideal Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Šte-Uke za označbo kraja pomenijo: 1. Ča» opazovanja, 2. »tanje barometra 6. smer tn brzina »etra. 6 oblačnost 1_10 8. temperatura. 4. relativna vlaga ▼ 7. rr»»a oadavtn. g padavin« ▼ mm — Temperatura: prve številke pomenijo naj vlJJo irn^P netijo 'emvem^-nro Ljubljana7, 758.8. 11.6. SO, SW, 0.7, —, —. Ljubljana 14, 757.8, 16.2, 60. W. 0.9, dež, kapljice. Maribor 7, 756.3, 14.0, 80, S2, 0.4. — — Zagreb 7, 758.3, 14.0, 70, ESEJI, 0.5^ — Beograd 7, 759.3. 20.0. 60 SE1, 0.5, —. —. Sarajevo 7, 760.6, 15.0, 60. mirno, jasno, — — Skopl.ie 7, 761.3, 15.0, 70, ENE2. 0.5. — — Kumhor 7. 760.6, 14.0, 70, mirno, jasno, —, —. Split 7. 759.4, 19.0, 50. SE5, 0.3. _, — Rab 7, 760.6, 14.0, 70, SK4. 10, — — Temperatura: Ljubljana 20.6, 10.0. Maribor 18.0, 12.0; Zagreb 23.0, 12.0; Beograd 25.0, 14.0; Sarajevo 20.0, 11.0; Skoplje 25.0, 8 0. Solnce vzhaja ob 4.49, zahaja ob 19.6. Luna vzhaja ob 3.21, zahaja ob 16.5. u— Organizacija JRKD v ljubljanski okolici. V nedeljo 8. t. m. ob 9. dopoldne bo v Ljubljani v Kazini «11. ustanovna skupščina sreske organizacije JRKD za ljubljansko okolico. Vsem krajevnim odborom so bila poslana vabila na skupščino v obliki okrožnice. Sresko tajništvo poziva vse k o., da se ravnajo po omenjeni okrožnici ter pošljejo na skupščino svoje delegate in poravnajo vse obveznosti. Na skupščiro se vabijo po tem potu gg. odborniki s reškega odbora, izvoljeni na sestanku 14. februarja, v kolikor niso vabljeni kot delegati svojih krajevnih odborov. u_ Jan Kiepura v Ljubljani. Eden na.i-odličnejših svetovnih tenoristov, sloviti Poljak Jan Kiepura, čigar fenomen a ln i glas občudujejo ljudje na velemestnih opernih odrih in raz gramofonskih plošč, bo pel v sredo v 'ujubljani v Elitnem kinu Matici pri matineji ZKD. Predvajal se bo namreč njegov prvi zvočni! fiilm ^Zbogom ljubezen« z Brigito Helm kot partnerico. Jan Kiepura, ki jo zdaj član dunajske državne opere, sicer pa gost največjih svetovnih odrov Evrope 'in Amerike, bo nedvomno za Ljubljano velika senzacija. Film se bo predvajal v sredo ob čet.rt na 3. pop., v četrtek na praznik vnebohoda pa ob 11. uri dop. v Elitnem kinu Matici. Vsebina filma je ljubavna, Jan Kiepura predstavlja v njem mladega mornarja in vodnika tujcev, ki postane slovit pevec. Na enem največjih odrov nam zapoje s svojim čudoviti.m glasom znano arijo iz opere »Rigoletto«, ženska le vara nas. Dejanje se godi v Napolju ii,n deloma na Dunaju. Poleg Kiepure in Brišite Helm nastopajo v filmu še Walter Janssen in Georg Alexander; slednji skrbi za smeh in razvedrilo. Cene pri vseh predstavah so izredno nizke. u— Gojenke državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani prirede na vnebohod ob 20. v dvorani Delavske zbornice akademijo v proslavo materinskega dne. Učenke bodo z deklamacijami, petjem, solopetjem. klavirskimi točkami, viijolinskim duetom s klavirjem, razgovori in podobnim izkušale pokazati svojim mamicam iskreno ljubezen in spoštovanje. Večer bo zato poln intimnega veselja in radosti, razen tega pa še izraz duhovnega stremljenja našega učiteljskega naraščaja. Zanimivost akademije pa bodo recitacije izvirnih pesmi. ki jih bodo recitirale delno avtorice same. Za umetniško vrednost pevskih točk pa nam jamči že ime Majde Lovšetove in tudi ostalih. Akademija bo v prid revni deci. u_ Spored IV. interne vaje gojencev državnega konservatorija, ki bo danes ob 18. uri v Filharmonični dvorani, je naslednji: 1. Kopilov: Prva bol in Valček. Igra na klavirju šporn Olga. 2. Cornelius: Daj, da greva v pokrajino lune in Ptiček v gozdu. Poje Kristan Anica, pri klavirju Gallatia Reinhold. 3. Svendsen: Romanca Igra na violino Zaje Drago, pri klavirju Gallatia. Župančič: Monolog starega Dese- ničana, recitira P. Ačko. 5. Grečaninov: Vrba žalujka in škcrjanc: Beli oblaki. Poje Rudolf Vida, pri klavirju Menardi Pia. 6. Beethoven: Varijacije v a-duru. Igra na klavir Bradač Zorka. 7. Napravnik: Re-citativ in arija ioko, ki jo priredi klub v četrtek, 5. t. m. u— »Tabor«, pevski zbor. Pri današnji in jutrišnji va.!i mešanega zbora je prisotnost vseh pevk in /pevcev nujno potrebna., ker sodeluje zbor pri prireditvi Kola jugoslov. sester, ki bo v petek v unionski dvorani. Točnost! u_ Sokolskj oder na Viču priredi v nedeljo 8. t. m. burko >Charlejeva te+ka«. Kdor se hoče imenitno zabavati, naj sigurno pride. u_ Mladinski odsek Sokola I, na Taboru vabi vse svoje prijatelje, da se udeleže m:adinske akademije, ki bo 5. maja ob 15.30 v velikii dvorani! na Taboru. Nastopili bodo vsi oddelki tega odseka z raznovrstnim sporedom. Zdravo! u_ Zadruga diimnikarjev vabf člane, dimnikarske mojstre in gg. pomočnike, da se v proslavo sv. Florjana udeleže v četrtek 5. t. m. maše, ki se bo brala v cerkvi sv. Florjana ob 10. u_ Stenice v stanovanjih, v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah, v razpoklinah tal. so se nričele z nastopom toplejših dni zopet živahneje pojavljati v veKko nadlego stanovalcem in povzročajo mučno delo gospodinjam, ki po najvest.nejšem in vsak dan ponovljenem sna ženju le ne dosežejo končnega uspeha, da bi temeljito odpravile te, ne le skrajno nadležne, temveč tudi za prenos nalezlji- 1 R< ^ „ < n ROBERT LOUIS STEVENSON ° eden največjih angleških romanopiscev. čigar obsežno delo tlgraUjett ie pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE. vih bolezni nevarne živalice. Mrčes se drži v razpokah stanovanjskih tal pa tuli pohištva, zato se prenaša s preselitvijo tudi v novo stanovanje. Do nekako pred 10 leti ni b.Jo za to zalego temeljitega uničevalnega sredstva, šele v zadnjih letih se skoraj v vseh mestih stenice uspešno zatirajo s ciklonizacijo, z uporabo cianovod»-kovega plina, ki jih uniči in temeljto odpravi z zalego vred. Taka desinfekcija stanovaaj in pohištva je uvedena tudi v Ljubljaui. po mestnem fizikatu, kjer izvršuje to delo z vso točnostjo in največjo pazljivostjo specijalno izvežbano osobje. Mestn. fizikat vabi vse gospodinje ln sedaj, ob pričakovanju večjega sezonskega tujskega prometa, poziva tudi vse uprave hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic in mrčesa preskrbe pomoč mestnega fizikata. u_ Podmladek Rdečega križa na gimnaziji bo igral 4. t. m. ob 20. Nušičevo komedijo -.Navaden človek -. u— Sestanek Zveze gospodinj bo danes v Splošnem ženskem društvu, Rimska cesta 9, ob 4. pop. Gospodinje, članice in nečlanice, dobrodošle vse, bi se zanimajo za praktična vprašanja. u— Občni zbor Ciril-Metodove šentjakobske ženske podružnice bo danes ob 4. popoldne v družbeni pisarni. u_ Razstava »Kakteje in steklo« bo 4. in 6. t m. v veliki dvorani Kazine. Kdor se zanima za lepe kakteje ter starinsko .n moderno steklo, naj ne zamudi te izredne prilike. TKD Atena. u— Jurjevanje Ciril-Metodove družbe na ljubljanskem gradu bo v četrtek 5. t. m. u— Javna dražba zarubljenih predmetov bo 14. t. m. od 9. dopoldne dalje v skladišču na II. dvorišču poslopja Mestni! trg 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski. u— Higijena v naših restavracijah. Zadnje čase se je po naših boljših restavracijah pokazalo neko čudno varčevanje, pri čemer so predvsem prizadeti gosti. Ako naročiš kosilo aLi večerjo, ti postreže natakar s koščkom papirja, ki! naj predstavlja petič (servieto). Ta košček papirja ne zadostuje niti, i Strmoli, Pod trančo. u— Pozabljeno. Na izletu v Pekel je pri žagi pozabil .minilo nedeljo neki! izletnik fo-togTafsko stojalo. Poštenega najditelja prosi lastnik, da ga izroči v drogeriji Kane, židovska ulica. UNIČI sigurno SCURKE MRAVLJE m drugi M R C I S Pekarne-slaščičame-gos+ilnehokli-bolnice. ekonomije uporabljajo ASANOL S Sigurnim uSpehorrvDobi se povsod- a— Pioslava materinskega dne na dekliški osnovni šoli v Studencih bo jutri in v četrtek obakrat ob pol 20. V ljubkih prizorčkih in ganljivih pesmicah slavi mladina svoje najdražje__majčino ljubav — kojo poveličuje tudi bajna pravljoca s petjem v 3 dejanjih: čudežne gosli. Pridite, ve mamice, pripeljite s seboj še prijatelje šoie in mladine! Deklice bodo nastopale v novoizdelanih, krasnih kostumih. a_ Mariborski gledališki abonenti. ki še niso poravnali vseh obrokov abonmana, so nujno naprošeni, da store to vsaj do 10. t. m. Gledališče mora ob koncu sezone poravnati svoje obveznosti, kar pa mu je mogoče le, če tudi gg. abonenti izpolnijo svoje dolžnosti napram gledališču. a_ Kuluk za nedržavne ceste. Mestno županstvo razglaša: Radi sestave seznama obvezancev za uporabo ljudskega dela za nedržavne ceste se ponovno pozivajo Tsi denarni zavodi, tovarne, trgovine, obrtniki !n vsi delodajalci, da nemudoma prijavijo pri mestnem knjigovodstvu med 8. in 12. vse svoje uslužbence neglede na sipol. Na seznamu naj navedejo ime uslužbenca, poklic, bivališče, rojstno leto in višino v letu 1931 vplačanega uslužbenske-ga davka. a— Cepljenje otrok zoper osepnice Ko vršil mestni fizikat do 7. t_ m. (izvzeuiši četrtkov praznik) v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 od 9. do 11. ure brezplačno. Cepljenje je obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v preteklem letu in razen tega za vse one otroke, ki so rojeni v tekočem letu in so stari najmanj 3 mesece. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po -zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. a— Pregled motornih vozil se bo vršil vsako sredo ob 15. na Slomškovem trgu pred policijo. Iz Celja Iz Maribora Ako Vam je PRIJETNO imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini NOVAK, Ljubljana, KONGRESNI TRG 15 nasproti nunski cerkvi a— Dijaška opereta. Mariborski dijaki prirede te dni opereto, lastno delo, »Ce ljubita se dva«, ki jo je uglasbil Silvijo Haas na libreto Borisa Pilata. Opozarjamo občinstvo že sedaj na to prireditev naše agilne srednješolske mladine, da jo podpira v njenem idealnem stremljenju. V izbiri vlog so bili naši dijaki zelo previdni in so imeli srečno roko. Glavni vlogi igrata in pojeta z'iana pevka Claricijeva in izvrsten tenor čerič, ki nam jamčita za popoln uspeh. V ostalih vlogah nam bodo pokazali svoje talente Herta Spittauova, priljubljena in srčkana pevka in plesalka, in Pilato kot njen partner, nadalje lnge Vad-nova in Venuš Prorazil, Lojzka Vadnova in Drago Kamušič in Herta Haasova. Vse glasbene točne je naštudiral komponist sam, ki bo krstno predstavo tudi sam dirigiral. Režijo vodi požrtvovalno in z veliko ljubeznijo že nekai mesecev g. Trbu-hovič, plesne točke pa je naštudiral g. Harastovič. Natančen datum prireditve se bo še pravočasno javil. Čisti dobiček te prireditve je namenjen v korist revnim dijakom srednjih šol. a— Dijaška opereta »če ljubita se dva< bo v četrtek 5. t. m. na praznik vnebohoda ob 20 v Narodnem gledališču. a— Občinska trošarina, z zakonom o državni trošarini je na vino in žeanie ukinjena državna in banovinska trošarina, nadalje pa še ostane v veljavi pobiranje občinske trošarine na vino. žganje, rum. likerje, konjak in špirit po oddelkih finančne kontrole na dosedanji način. Prodajalci in prejemniki teh alkoholnih pijač (gostilničarji. točilci in privatniki) se opozarjajo, da so dolžni vsako odtujitev, odn. prejem teh pijač prijavfti pristojnemu oddelku finančne kontrole v svrho pobiranja občinske trošarine. e— Shodi narodnega poslanca g. Ivan® Prekorška. Na praznik vnebohoda 5. t. m. priredi narodni poslanec celjskega okraja po rani maši oh tk>1 8. shod v gostilniških prostorih župana g. Cajbna n« Teharju, ob 11. dopoldne pa shod na Kalo^ju. G. poslanec bo na obeh shodih poroča] o delu v Narodni skupščini in o današmiem političnem in gospodarskem položaju. e_ Pevski koncert prirede v četrtek 5. t. m. ob pol 16. v dvorani Ljudske posojilnice gojenci V. 1. drž. m. učiteljišča v Ljubljani pod okriljem PRjK. Zbor vodi g. Slavko Mi helčič. Ker je dobiček namenjen za ekskurzijo, upajo pevci, da se Celjani odzovejo vabilu mladih kulturnih delavcev. e— Krajevni odbor aerokluba »Naša krila« v Celju je uvedel v zadnjem času stalne družabne večere, na katerih se čLanstv-o kluba medsebojno spoznava in 6e poleg iskrene zabave izmenjavajo tehtne misli o napredku v klubu. Družabni večer aerokluba bo zopet drevi ob 20. v spodnjih prostorih Celjskega doma. Odbor je sklenil, da se bodo ti družabni večeri vršili redno vsak torek. e— Prvakinja Saveza SKJ, članica celjskega Sokola s. Vera Kovačeva se je te dni preselila iz Celja v Maribor, kjer 'i želijo vsi bratje in sestre obilo sreče in uspehov v bratski mariborski župi! e— Na dobrodelnem koncertu v mali ■dvorani »Uniona« nastopijo drevi učitelji Glasbene Matice v Celju, naši odlični umetniki g. Karlo in Mirca Sancin, gdč. Plza-kova ter mali virtuoz Miran Viher. Nadalje nastopi priljubljen tenorist mariborskega gledališča g. Belizar Sancin. Spored je izredno bogat. Vabljeni vsi! e— Mestnega živinozdravnika bo nastavila celjska mestna občina in je bilo to mesto že pred dnevi razpisano. e— Umrljivost v Celju. V aprilu ie umrlo v Celju 10 oseb, od teh 17 v javni bolnici, 2 pa v mestu. e— Tujski promet v aprilu. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 661 tujcev, ki so se delili po narodnosti na: 54-3 Jugoslovanov, 77 Avstrijcev, 14 Italijanov, 13 Čehn-slovakov, 8 Nemcev. 2 Francoza in po enega Poljaka, Šveda, Američana in Madžara. Po poklicu pa so tujci bili: 274 trgovcev m trgovskih potnikov, 115 obrtnikov, 100 uradnikov. 21 delavcev, 11 inže-n.ierjev, 9 dijakov. 5 industrijcev, 3 odvetniki in po 1 profesor in lekarnar, dočim je bilo 121 oseb brez poklica. e— Nesreča pri nogometni tekmi. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena nogometna tekma med moštvima SK »Železničarja« iz Maribora in celjskih Atletikov_ Med igro je padel igralec Atletikov, 22 letni klepar Edo Končan tako nesrečno, da si je izpahn;l levo roko v komolcu. Reševalni avtomobil ga je prepeljal v javno bolnico. e— Dva usodna padca na prvomajskem izletu. Po starem običaju 6o tudi letos številne ljudske množice pohitele v nedeljo 1. maja na strmi Hum nad Lašk;m. in sicer že ponoči, teko da so sončni vzhod pričakale na vrhu hriba. Okrog 2. ponoči je padel kakih 20 metrov globoko 20 letni avto-mehanik Rudolf Vlček iz Laškega, zaposlen pri Janku šoštarju v Celju, in dobil pri padcu hude notranje poškodbe. Med ruvanjem s tovariši je padel čez skale vec 10 metrov globoko na istem hribu okrog 1. zjutraj istega dne 23 letni rudar Martin Podbreznik iz Hrastn;ka in obležal s hudimi poškodbami nezavesten v grmovju. Ob« ponesrečenca sta bila prepeljana v celjsko javno bolnico. Njuno stanje je resno. e— Nesreča v premogovniku V soboto je padlo skozi šaht v premogovniku Hudi jam? pri Laškem težko bruno na desno nogo 30 letnemu rudarju Ivanu Zajcu iz Brez- Diana francosko žganje In kruha hleb rešita hišo najhujših potreb O-iva: mala steklenica }0 Din, srednja steklenica J6 Din, velika steklenica 52 Din. Dobiva se povsod. na pri Sv. Krištofu nad Laškim in mu jo zlomilo. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnici. e— Mestni kino bo predvajal drevi krasni zvočni film »Ljuhavna pesem«. Z Jesenic s— Zaradi čevljarskega strokovnega tečaja, ki se vrši že od 1. aprila v risalnici osnovne šole na Jesenicah pod vodstvom strokovnega učitelja g. J. Steimana, se cenjeno občinstvo vljudno naproša, da blag >-voli do 15. t. m. po možnosti posečati čevljarske obrtn'ke popoldne, ker so dopoldne mojstri po večini na tečaju. Iz Tržiča č— Gasilski praznik. Z vso vnemo se pripravlja gasilsko društvo na izreden praznik, ko bo na 6v. Florjana slovesno posvetilo in 6vojemu namenu izročilo tretjo motorno bri/galno inale tipe. ki pa ima vendar tako kapaciteto, da dvigne vodo iz struge Bistrice, če stoji na mostu, to*je več kakor 8 met ov visoko. Z nabavo te nujno potrebne brizgalne je storilo naše gasilsko društvo, ki se pod vodstvom načelnika g. Dornika najlepše razvija, velik korak naprej. Orodna oprema je zaenkrat kompletna, nabaviti bo treba počasi le še močnejše cevi, ki bodo zdržale zračni pritisk motornih brizgaln. Na dan sv. Florjana se rbero v Tržiču vsa gasilska društva triilške gasilske župe. Blagoslovitev brizgalne izvrši ob asistenci številnih družic in botric mestni župnik g. Anton Vovk. Tri vseh slovesnostih bo sodelovala domača godba na pihala. Popoldne pa bo v pre-dilni-škiit prostorih narodna veselica. Pridite! GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri Tf-ek, 3. maja: Zaprto. Sreda, 4. maja: »Leda«. Red D. Četrtek. 5. maja: »Gospoda Glembajevi«. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 3. maja: >Rusalka?. Premijera. C. Sreda, 4. maja: »Cavalleria rusticana«, »Glumači«. Red B. Četrtek. 5. maja: »Trije mušketirji?. Izven. Znižane cene. »Rusalka«. Anton Dvorak je napisal sedem opernih del. izmed katerih je Rusalka brezdvoma najboljša, podlaga ji je lirična pravljica, ki nam poje o mistični ljubezni, o skrivnostnem življenju v gozdu, na jeze-ru in njenih bajnih prebivalcih. Glasba te opere je ena sama velika simfonija, ki trna toliko motivičnega bogastva, da bi lahko dalo materijala za tri opere. Naslovno vlogo poje odlična naša članica ga Zlata Gjung.je-nac-Gavella. Tudi ta vloga ji bo dala priliko, da pokaže vse odlične vrline njenega glasu kakor tudi igralskega temperamenta. Prepričani smo, da bo njena kreacija absolutno umetniška pa tudi zanimiva. V vlogi povodnega moža nastopi prvič na našem odru g. Josip Križaj, odlični naš stalni gost. V ostalih vlogah nastopajo: ga. Thierryie-va (knežna), ga. Španova (čarovnica), ga. Ribičeva in ga. Golobova (vili), g. Gostič (princ), g. Janko (gozdar), ga. Ramšakova (kuharček) in s. M^golie (lovec). Muzikalno vodstvo ima kapelnik Niko Štritof. režija je Kreftova. Prva letošnja vprizoritev bo drevi za red C. — Druga repriza Krleževe drame '»Lede« bo jutri. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 2015. Sobota, 7. maja: ^Študentje smo«, premijera. Nedelja, S. maja: »Študentje smo^. Premijera izvirne domače veseloigre »študentje smo«. V soboto in v nedeljo ob 20. vprizori Šentjakobski gledališč; oder izvirno domačo veseloigro s petjem v 3 dejanjih »študentje smo«. Veseloigro je spisala priznana igralka odra ga. Metka Bučarjeva, godbo pa je skomponiral njen mož g. Danilo Bučar. Dejanje se vrši na otoku Rabu In nam slika taborenje ljubljanskih študentov z vsemi veselimi prigodami razposajene mladosti. Glavne ženske vloge igrajo dame Bučarjeva, K-nšoa-kova, Pirčeva in Wrisc.herjeva in gg. I,av-rič, Košak, škerlj ln Zalaznlk. V ostalih vlogah še nastopajo gg. Ha.nžie. Koman. Kukman, Petrovoič in Weis. Režijo igre vodi g. Miran Petrovčič. Pevske točke izvajajo dami Bučarjeva in Wnlscherjeva in gg. Lavrič, škerlj, Zalaz-nik in zbor. Na to izredno zanimivo predstavo opozarjamo vse cenjeno občinstvo in prosimo, da si kupi vstoipnioe že v p red,prodaji;. Vstopnice se bodo dobile od četrtka dalje. Mariborsko gledališča Začetek ob 20. Torek. 3. maja: Zaprto. Sreda. 4. maja: Zaprto. »Izpreobrnitev Ferdinanda Pištore «ie naslov enemu najnovejših del znanega češkega dramatika Františka Langerja, ki te mariborskemu občinstvu dobro znan po uspelih uprizoritvah komedij »Kamela skozi uho šivanke« ter »Periferija«. To zanimivo delo, ki mu je vsebina vzeta iz življenja na periferiji velikega mesta, bo uprizorilo mariborsko gledališče za zaključek letošnje gledališke sezone. e— Izredni dobitki za veliko tombolo tržiških invalidov, ki bo v četrtek 5. maja na Ljubljanski cesti pred pošto, so razstavljeni v prostorih Lončarjeve kavarne ia vzbujajo splošno pozornost. Tr-žiški invalidi se v splošnem zelo agilno udejstvujejo in skrbe za svoje člane prav vzorno Sedaj si urejujejo domačo pletil-no industrijo z ročnimi stroji, fci naj nud; invalidom stalen zaslužek. Prav je tako Čisti dobiček invalidske tombole je namenjen gospodarski okrepitvi invatidov tržiškega sodnega okraja in zato tombolo prav toplo priporočamo. Iz Trbovelj t— Prvi maj je potekel popolnoma mirno brez najmanjšega incidenta. Veliko ljudi je napravilo izlete na Mrzlico in Sv. Planino, od koder so se vračali šele proti večeru. t— Vodnikova družba. Oni, ki 6e žele priglasiti za člane Vodnikove družbe za leto 1933, naj se zglasijo v podružnici »Jutra«. t— Podružnica SPD nujno naproša člane, da vsaj do srede t. m. poravnajo članarino za letošnje leto: 25 Din in 3 Din za novo legitimacijo. Slike je poslati društvenemu blagajniku trgovcu g. Radeju Po 15. t. m. bodo uživali članske ugodnosti v našem Dnrnu na Mrzlici kakor no drugih kočah SPD le eni. ki se bodo izkazali z letošnjo društveno legitimacijo. Novi člani vedno iskreno dobro došli! Iz Kamnika ka— Redukcije v kamniških tovarnah. V tovarni »Titan« so zadnje č-ase ^zopet reducirali manjše število de'avstva Zaradi pomanjkanja naročil so morali omejiti obrat v nekaterih oddelkih na minimim in odsloviti celo nekaj delavcev in preddelav-cev, ki so zaposleni v tovarni že od njene ustanovitve. Tudi pisarniško o sob je so skrčili za 4 moči. — Pomanjkanje naročil ie tudi vzrok, dii je smodnišnica s 1 majem poslala na donust za nekaj časa 45 delavcev z zagotovilom, da bodo takoj spet poklicni na delo, kakor hitro prispe dovolj novih naročil Iz Krškega kr— Predavanje. V sredo 4 t. m. ob 20. bo predaval v sokolski dvorani novinar g. Oton Ambrož o spominih na na.jveč;ega jugoslovenskega novrarja Krča ne in okoličane vabimo k c:m številnejši udeležbi. Iz Ptuja j— Revizijo stanovanj v mestnih hišah zaradi znižanja najemnin, je komisija te dni dokončala ter je vsako posamezno stanovanje nanovo ocenila. Prihodnje dni bo sejn odseka, ki ho sklepal o višinah novih najemnin. Železničar : Hermes Na Vneboho-d, v četrtek 5. t. m., gostuje v Ljubljani mariborski S'K Železničar Nastopil bo v tekmi proti ŽSK Hermesu za prvenstvo železničarskih sporfrn h klubov. O kvaliteti mariborskih Železničarjev je odveč, da bi gubili besede, kajti njihovi dosedanji tispehi govore samo njim v prid. Po svojem načinu igre predstavljajo eno naših najboljš b enajstoric, zato smemo pričakovati v četrtek lene in zanimive borbe, kajti Hermes bo skušal izrabiti prednost igranja »doma«, kar mu v revan-žu 22. t. m. v Mariboru ne bo mogoče. Tekma se odigra na igrišču ŽSK Iler-mesa ter prične ob 16.30. II. medkhihska slalom - tekma na Regunj-ščici. SK Tržič sporoča, da so snežne in vremenske razmere za tekmo kar naipovo'-neiše. Vse severno pobočje Begunjščice ie še danes v globoki zimi. Sneg ponekod v debelini več metrov zaradi plazov, ki so zadnje tedne šli z vrha Begunjščice tia nižja pobočja. Gornji plaz, kjer bo slalom tekma dne 5. maja, ie trdo osrejen in ima tedaj najidealnejšo obliko za slalom-tekmo. Vse tekmovalce opozarjamo, da je sklep prijav na naslov SK Tržič na roke Rud. Strajisky, Tržič, nepreklicno dne 4. maja ob 12. Naknadne prijave se ne bodo sprejemale, ker se mora pravočasno razmnožiti startna lista. Za zvezo od opoldanskega in večernega vlaka na preddan dne 4. maja in za dovoz od cestarja pri Sv. Ani do Tržiča, v slučaju zadostnih prijav tudi do Ljubljane, le vse preskrbljeno. Ker je skoro sigurno pričakovati tudi udeležbe avstrijskih tekmovalcev, upamo, da se bodo tudi naši Ju-gosloveski slalom-vozači polnoštevilno ude-ležiti_ tekme. Še nekaj nedeljskih nogometnih tekem. DiiSSeldorf: Austria (Dunaj) : Fortuna 7 : 2 (5 : 1) Krakov: Vienna : Cracovia 5 : 0 (3 : 0). Strasbourg: \Vacker (Dunaj : francoski vojaški team 5 : 2 (1 : 2). Pariz: \Vacker (Duuai) : Stade Francais 2 : 2 (1 : 1). Brno; BAC (Dunaj) : Židenice 4 : 3 (1 : 2), Minerva (Berlin) : Moravska Slavi-ja 3 : 2 (1 : 2). Nov damski Svetovni rekord v plavanju. Na mednarodnem plavalnem mitingu v Ko-danju je danska plavalka Elza Jakobson postavila v prsnem plavanju na 200 jardov z 2:50.4 nov svetovni rekord. Dosedanji rekord je držala Švedinja L?berg z 2:51. ŽSK Hermes. (Nogometna sekcija.) Pozivajo se vsi igralci danes na strogo obvezen trening na našem igrišču. V sredo sestanek vseh igračev v klubovem lokalu. Važno zaradi tekme z Železničarskim SK iz Maribora 5. t. m. v Ljubljani. — Uprava igrišča naproša vse članstvo, da se udeleži večernega prostovoljnega kuluka na našem igrišču v svrho gradnje dirkališča Danes seja upravnega odbora ob 20. našem lokalu. Zaradi važnosti udeležba poinošte-vilna. SK Ilirija Redn a plena-na 6eja upravnega odbora danes točno ob 20. v kavarni »Emona«; dnevni red: referati sekcij, obračun nar. članarine. Gg. odborniki se ponovno naprošajo, da vrnejo odborniške izkaznice. da jih overovi davčna oblast zaradi proste vstopnine — Nogometni trening bo danes za skupino II, jutri za I. moštvo in rezervo. Teniškim igralcem Ilirije. N« praznik 5 t. m. prične novi klubov trener g Ertl z Dunaja s treniranjem. Vsi. ki reflektira-jo na pouk. nai se takoi javiio, da jih uvrst;mo Prijave na igrišču. SK Svoboda (Ljubljana). Dane« oh 20 redna odborova seja v »Delav6ki zbornici«. Gospodarstvo Računski zaključek OUZD v Ljubljani za leto 1931 Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil računski zaključek za poslovno leto 1931. iz katerega je razvidno, da je OUZD v boliiiško-zavarovalni panogi zaključil leto 1031 s primanjkljajem od 1,431.748 Din, dofim je bil v letu 19% izkazan prebitek od 649.UC0 Din. Računski zaključek OUZI) je verna slika gosj>odarske depresije v preteklem letu. Padec j>ovprer--nega stanja zavarovancev (od 97.6S8 na 91 tisoč 848) in nazadovanje povprečne dnevne zavarovane mezde (od 26.45 na 20.21 dinarjev) sta povzročila občutno nazadovanje dohodkov. Bolniški za\aro>alni prispevki so padli od 47.976.000 Din v 1. 1930 na 44 milijonov 910.000 Dn v preteklem letu. torej za preko 3 milijone Din ali 6.8 odstotkov, ie izgube ni bilo mogoče nadomestiti, z.'<-sti ker so nekateri ukrepi za saniranje bolniškega zavarovan a stopili v veljavo šele I. odnosno 0. decembra preteklega leta (skrajšanje podporne dobe od 52 na 26 tednov. zmanjšanje porodniških dajatev). Kakor je bilo pričakovati, se izdatki niso v enaki meri skrčili kakor dohodki; nazadovali so namreč le od 47,874.000 Din v 1. 1930 na 40,797.000 Din v pret. letu. torej le za nekaj več kakor 1 milijon Din. Pri tem se je seveda poslabšalo tudi razmerje med dohodki in upravnimi stroški. Upravni stroški so lani znašali 7,527.0"0 Din ali 16.39 odstotkov dohodkov (1 193.') 7.471.000 Din ali 15.40 odstotkov). Malenkostno absolutno povečanje je posledica večie fluktuacije prijav in odjav in okolnosti, da mora urad z večjim aparatom izterjevati zaostanke, kakor je pred poostreno gospodarsko krizo. Kljub temu je zaznamovati pri upravnih stroških skoro 1 mil. prihranka nasproti proračunu. tako pri osebnih izdatkih zaradi znižanja prejemkov in pri materijalnih izdatkih zaradi splošne štednje. Upravni stroški se znižao za bonifikacijo, ki jo nezgod-no-zavarovalna panoga prispeva po paragrafu 235 statuta. Ta doseže običajno približno 2.5 odst.. s čimer se upravni stroški znižajo za ca 14 odstotkov. Na plače nameščencev odpade od skupnih stroškov 1(3.59 odstotkov le 11.40 odstotkov, ostalo pa It; materijalne in uruge izdatke uprave. Za vzdrževanje ambulatorijev brez zdravniških honorarjev je urad izdal 1.48 mili j. dinarjev (1. 1930. 1.4>"> milj.) odn. 3.26 odst. (2.98 odst.). za hranarine 12.79 milij. (13.39) odn. 28.2 odst. (27.59 odst.). za vse porodniške podpore pa G.t milij. Din (6.62) odnosno 13.45 odst. (13.64 odst.). Tu opa>lmo neznaten padec, ki ima deloma tudi svoj vzrok v znižanju teh vrst dajatev. Sprememba pa je stopila v veljavo šele 6. decembn preteklega leta. V glavnem gre za strožje; karence. Oskrbnin? v bolnišnicah so dosegle za člane 4.73. za svojce 1.46, skupaj 6.20 milijona dinarjev (6 35). to je 13.66 odst. vseh izdatkov "(13.09 odst.). stroški za zdravila in zdravniške pripomočke 4.06 miliiona Drn (4.10) odnosno 8.95 odst. (8.44 odst.), stroški za zdravljenje v zdraviliščih in okrevališčih pa so znašali v Laškem 0.36, na Golniku 0.11, na Brestovcu 0.32. na Klenovniku 0.75. na »Jadranu« 0.28 in v drugih kopališčih 0.03. skupaj 1.85 milij. Din P 85) odn. 4.09 odstolkšov (3.81 odstotkov), Skupni stroški za dajatic so dosegli 31,98 miliiona Din (33.45) odn. 70.5 ndt.). Za zdravnike in zdravniške stroške fe urad izdal 5.15 milij. Din (5.05) odn osni II.36 odst. (16.4 odst ). za obresti pa 0.34 milij. Din (O.iS) odnosno 0.76 odst. (0.3N odstotka). Višii izdatki zaradi plačila obredi so bili zaradi no ve zgradbe v Mariboru in zaradi višjega dolga pri nezgodno-zavarovalni panogi (ta dolg se je zvišal od 9.15 na 12.40 milij. Din). Bilanca izkazuje 23.7 milijona Din nktlv in 2.15 milijona Din pasiv. Med aktivami opazimo, da ie urad razpolagal z 1.41 milijona Din obratnih sredstev. Ta obratna sredstva so minimalna, ako vnoštevarno, da izkaznic urad 563 milijonov Din prnmc-ta. Med dolžniki so najvišja postavka neporavnan: prispevki za vse panoge zavarovanja v znesku 15.1 milijona Din ali 24.7 ndsf. celoletnega predpisa, ki znaša 61.13 milij. dinarjev (65.14). Od skupnega predpisa odpade: milijonov Din na prispevek za bolezen 44 D na prispevek za nezgode 116 na prisp. za onemoglost. star., smrt 0 3 na prisp. za borzo dela 2.2 na prisp. za DeL zbornico 2.1 * skupaj 61.1 Ce zaostanek primerjamo s celokupnim letnim predpisom, vidimo, da odgovarja trimesečnemu predpisu. Dubijozni prispevki v višini 2.14 milijona Din so zaradi evidence vstavljeni med aktivami in pasivami in se nanašajo na vso dobo od leta 1922. do 1931. ter znašajo 0.46"o od predpisa za to dobo. Obveznosti nasproti Osrednjemu uradu v Zagrebu znašajo 12.4 milijona Din. in sicr med drugim: a) na predpisanih prispevkih' za slučaj nezgode 2.50 (tn so neporavnani prispevki za slučai nezgode pri delodajalcih); b) na pobranih in še ne preodkazanrii prispekih za slučaj nezgode 4.60; c) na konto pro diversi 1.17 in na likvidirani imovini bivše okrajne bolniške blagajne v Ljubljani 4.02 milijona Din. Poslovanje ljubljanske podružnice Obrtne banke kraljevine Jugoslavije Od podružnice Obrtne banke kraljevine Jugoslavije (Zanatske banke) v Ljubljani smo prejeli letno poročilo tega zavida, kr nudi tuii o poslovanju liubiianske podružnice nekaj zanimivih podatkov. Kakor jio-sneinamo iz tega letnega poročila, odpade od skupne vplačane delniške glavnice zavoda (v višini 64 milijonov Din) ni privatne delničarji 45, na vplačilo države pa 19 milijonov Din. Na področju c-entrale j? bil » vpisanih 36.1, na področju podružnica v Zagrebu C. ria področju Dodružnice v Ljub-liani 1.3 in na področju podružnice v Sarajevu 1.6 milijona Din Po višini vplačane glavnice v posameznih področjih deli letno poročilo tudi sredstva, ki jih je dala na razpolago država. Vplačilu privatnih delničarjev v posameznih področjih prišteva še d°l državnih sredstev po istem ključu, kakor so bile vpisane delnice privatnikov, in prihaja tako do zaključka, da odpade od vsega vplačanega kapitala 51.4 milijona Din na področje centrale. 8.5 milijona na področie podružnice v Zagrebu. 1.8 milijona Din na pndrnFie podmiiniee v Ljubljani in 2.3 milijona Din na področje podružnice v Saraie-vu. Kakšen pomen naj ima ta razdelitev lastnih sredstev zavoda, nam ni prav jasno. Če nai lo pomeni, da sme biti v posameznih podružnicah plasiranih le toliko lastnih sredstev zavoda, kolikor odgovarja gornu razdelitvi, potem moramo takemu načinu ditve vsekakor ugovarjati. Sredsta, ki jih je dala na razpolago država, vendar ne mo rento deliti po istem ključu, kakor so bile vpisane delnice. f"e ima sploh delitev kak pomen, potem je jasno, da se morajo državna sredstva deliti na centralo in podružnl ce na eni strani po potrebi, na drugi strani pa po številu prebivalcev območja podružnice. ali pa kar bi bilo še pravičneje, po številu pripadnikov obrtniškega stanu v posameznih področjih. Kakor se zdi. dode-luje uprava Zanatske banke ljubljanski podružnici od skupnega vplačila države (19 milijonov Din) komaj nekaj nad 500.000 Din, čeprav bi že po številu prebivalstva podružničnega teritorija pripadalo tej podružnici najmanj poldrugi milijon, če pa vzamemo za podlago število pripadnikov obrtniškega stanu, pa še mnogo več. To vprašanje je vsekakor potrebno razjasnitve. Pri podružnici v Ljubljani ie bilo preteklo leto zaprošeno za 7.1 milijona Din kreditov. odobrenih pa je bilo 4.2 milijona Din. Največ so zaprosile obrtniške kreditne zadruge, namreč 5.75 milijona Din, ki jiin Je bilo odobreno 3.1 milijona Din, in sicer 0 zadrugam 2.25 milijona Din po tekočem računu in 4 zadrugam 0.85 milijona Din po reeskontu. Na koncu leta pa ie bilo od skupne višine odobrenih kreditov izkoriščenih Ie 1.26 milijona Din, in sicer zaradi tega, ker so kreditne zadruge od odobrenega kredita izkoristile le 340000 Din. Od izkoriščenih kreditov pri ljubljanski podružnici ie odpadlo ob koncu leta 1 milijon 159.000 dinarjev na menice v portfelju, 9('00 Din na posojila v lombardu in 108.000 dinarjev na tekoče račune. Pri tem je treba seveda upoštevati, da je bilo preteklo leto šele prvo leto rednega poslovanja te podružnice, ki le s svojim delom pričela šele 2. maja 1931. Podružnični posli pa se bodo gotovo še razširili. Poročilo pravi, da področje podružnice v Ljubliani ni izkoristilo niti polovico kredita, ki mu po ključu pripada. Tu je menda mišljeno onih 1,800.000 Din, ki nai bi pripadali ljubljanski podružnici po gori kritizirani razdelitvi lastnih sredstev zavoda in 516.000 Din, kolikor znašajo hranilne vloge pri ljubljanski podružnici. Iz te ugotovitve letnega poročila se da torei sklepati, da centrala Zanatske banke ne namerava dati ljubljanski podružnici na razpolago več kakor 1,800.000 lastnih sredstev, tako da bi si morala podružnica, čim bi bil izkoriščen ta znesek in po ključu pripadajoči del re-eskonta pri Narodni banki, pribaviti sredstva za razširjenje kreditiranja z novimi hranilnimi vlogami. Podružnica je lani odobrila sicer mnogo več kriditov kakor bi ji morda po imenovanem ključu pripadlo. Toda vprašanje je kakšno stališče bo zavzela centrala čim bodo izkoriščena posojila pri ljubljanski - podružnici dosegla ali prekora čila svoto, ki io predstavljajo po ključu dodeljena lastna sredstva skupno s hranilnimi vlogami podružnice. Ker je v interesu slovenskega obrtništva, da se podružnici Zanatske banke ustvarijo možnosti za razvoj in razširjenje poslovanja, zato bi bilo potrebno, da.se s takim krivičnim ključem ne omejuje v naprej njeno poslovanje. Danes sicer še ni ovir za razširjenje poslovanja ljubljanske podružnice, ni pa izključeno, da bodo te ovire v doglednem času nastopile, če se bo centrala postavila na stališče, da ljubljanski podružnici pripada od lastnih sredstev Zanatske banke le 1.8 milijona Din. Poročilo nadalje ugotavlja, da je morala ljubljanska podružnica ves posel pričeti iz-nova, kajti na njenem teritoriju je bilo ob ustanovitvi podružnice komaj 35 dolžnikov s 147.300 Din dolga. Podružnica je prvo leto poslovanja zaključila z izgubo od 3S8.800 dinarjev. Kakor znano, pa je bilo na občnem zboru 3. aprila ugotovljeno, da ta podružnica letos že posluje z dobičkom. Kakor nam poročajo, so se 12, in 13. aprila vršile seje poslovnega odbora ljubljanske podružnice, ki jim je prisostvoval tudi generalni direktor g. Milan Dragič. Ob tej priliki se je ugotovilo, da se posli podružnice v tekočem letu razvijajo prav zadovoljivo. Konstituira! se je tudi poslovni odbor podružnice ter je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Engelbert Franchetti, brivski mojster, za podpredsednika pa g. Franjo Ravnikar, tesarski mojster, oba iz Ljubljane: člani odbora so gg.: Bureš Franjo. urar iz Maribora, Baraga Ludvik, mehanik iz Liubliane, Holobar Stojan, slikarski mojster iz Celja in Karol Vidmar, pekovski mojster iz Ljubljane. Sele pred kratkim imenovanega člana, pokojnega Ivana Mihelčiča, ki bi s svojim delom gotovo mno^o koristil, pa je podružnica nenadoma izgubila. Zlati jubilej Kmetske posojilnice na Vrhniki Velika zadružna ideja, ki sta jo prenesla na jugoslovanska Ha zaslužna brata Vošnjaka, je tudi na Vrhniki obrodila bogate sadove. Leta 1881. so sklicali gg. Fran Kotnik, Josip Lenarčič, Gabrijel Jelovšek in Ivan Gruden ustanovno zborovanje ter sestavili zadružna pravila, za Kmetsko posojilnico vrhniške okolice na Vrhniki, ki je pričela delovati 5 svečana 1882 in praznuje letos že 501etnico svojega obstoja. Od članov-ustanovnikov živi edino še sedanji predsednik g. Jos p Lenarčič, veleposestnik na Verdu. Da je posojilnica tauco lepo napredovala in da praznuje danes zdrava in močna svoj zlati jubilej, je na)-več;a zasluga pok. tajnika Ivana Grudna, predsednika g Josipa Lenarčiča in sedanjega ravnatelja g. Fr. Jurce. Namen ustanoviteljev posoii'nJee je bil. privesti ljudstvo k varčevanji m pomagati revnei§im slojen do cenen'g? kredita, zlasti pa rešiti našega kmeta razn'h izkoriščevalcev T'i je zavod nidi v poln' meri dosegel. Zadruga j- poslovala vedno po temeljnih za-diužnih načelih. S kulanmo obrestno mero je izdatno pospeševala razvoj vseh panog gospodarstva, posebno kinetskega. Podpi- rala pa je s potrebnimi denarnimi sredstvi tud obrtništvo, trgovstvo in sploh vse sloje. Leto za letom je darovala znatne vsote v splošno koristne in narodne namene. V letu 1904. si je zadruga postavila svoj zadružni dom. Vodstvo zavoda je bilo vedno v dobrih rokah, zato zadruga vseh 50 let ni utrpela prav nikakih izgub. Danes tvorijo načelstvo gg. veleposestnik Josip Lenarčič, industrijec .Miha Tomšič, notar Komatar. veleposestnik Ivan Majaron n posestnik Korenčan; nadzorstvo pa posestniki gg. Josip Jelovšek. Franc Tršar in Andrej Petelin. Kako se je posojilniško poslovanje razvijalo v posameznih desetletjih od ustanovitve leta 1882. do danes, nam kaže naslednji pregled: hranilne vloge rezerve 1ss2 Kron 3*741 Kron 336 1802 » 555.146 » 33.75.-1902 » 1.617.677 » 10o.s9 1912 » 2,503.724 » 219.5(*. 1922 » 12.633.138 » 298.547 1932 Din 15.s67.000 Din 475.904 " Zadruga je včlanjena pri Zvezi slovenskih zadrug, ki vrši redne revizije o njenem poslovanju. Revizijska poročila prištevajo zadirugo med najvzornejše denarne zavodu. Jubilantinji in njenim požrtvovalnim voditeljem želimo prav tal usipešne-ga delovanja tudi v bodoče. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini naslednjih dolžnikov: Kari Je-glitsch. tgovec z mešanim blagom v Novi vasi pri Mariboru (poravnalni upravitelj Anton Fabijan, višji davčni upravitelj v pokoju v Mariboru: narok za sklepanie poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 30. maja ob 9., prijavni rok do 25. maja. kvota 40°/»): — Ivan Črnak. trgovec, posestnik in stavbni podjetnik v Štravsneku, Sv. Matevž št. 1. obč. Braslovče( poravnalni upravnik dr. Štefan Rajh. odvetnik v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Celju 6. junija ob pol 9.. prijavni rok do 1. junija, kvota 40° n); — Angela Bizovičar, omožena Dolničar, trgovka v Dravljah št. 129 (poravnalni upravnik dr. Anton Švigel.j, odvetnik v Ljubljani: narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani 2. juni ja ob pol 11., prijavni rok do 27. maja); — Ivana Rihar, trgovka v Ljubljani, Vodnikov trg. lopa št. 17 (poravnalni upravitelj dr. Konrad Vodušek, odvetnik v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani 2. i unija ob pol 12., prijavni rok do 27. maja); Borze 2. maja. Na ljubljanski borzi so sp danes devizni tečaji le malo spremenili. Devize Nevv.vork. London in Trst so se za malenkost okrepile, ostale devize pa so v glavnem obdržale sia-re tečaje. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vorna škoda po petkovi delni okrepitvi zojiet nekoliko nazadovala in se ie trgovala za ka>n po 188, 185. 186, 184 in 1S2, za mai po 181 in za junij po 180. Več prometa te bilo tudi v 7° o investicijskem posojilu, in sicer po 54. 53, 52.50 in 52. Promet je bil še v 6" n begluških obveznicah po 53. Tečaji 'tolarskih papirjev so za malenkost popustili, vendar ni bilo prometa. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2291.87 — 2303.23. Berlin 1344.42—1355.22, Bruselj 792.30 do 796.24, Curih 1097.35 — 1102.85, London 207.3 9— 208.99, New York ček 5630.76 do 5659.02, Pariz 222.70-223.82, Praga 167.41 do 16S.30, Trst 291.15—293.55. Curih, Beograd 8.95. Pariz 20.2950, London 18.88. New York 515.12. Bruselj 72.1750. Milan 26.5750. Madrid 40.60, Amsterdam 208.70, Berlin 122.55. Stockholm 94.50, Oslo 95.40, Kobenhavn 103.50. Sofija 3.73. Praga 15.25, Varšava 57.70. Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb, Državne vrednote: Vojna škoda 184—185. za maj 184—186, za junij 182— 186, 7% investicijsko 52—53. 4% agrarne 20—23, 6% begluške 30—32, 7% Blair 45.50 do 46, 8% Blair 49—51, 7% Drž. h'ip. banka 52 den. Dunaj. Bankverein 11, Eskomptegesell. 101, Staatseisenbahngesell. 12.35, Trbovlje 17.50, Alpine - Montan. 10. Blagovna tržišča LES 4- Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za smrekove antene (neobeljene, zdrave, sveže sečnje: 80 m3 22, 23, 24 m dolžine, premer v sredini 22—27 cm: 40 m3 25 m dolžine; premer 22—27 cm; 80 ra3 26 m dolžine, premer 26—28 cm; 70 m3 29, 30, 31 m dolžine, premer 29—31 cm; 50 m3 32, 33, 34, 35 m dolžine, premer 32—35 cm). — Smo v stavbni sezoni, zato prihajajo tudi pogosteje naročila za trame. 2al pa nihče ne kupi nobenega lesa na zalogo, temveč le najpotrebnejše, odnosno le ono, 'kar je za posamezno stavbo potrebno. Dostikrat pa so tudi ta naročila glede razdelitve dimenzij tako neugodna, da jih pogosto tudi grosisti odklanjajo. Zaradi lesne krize je novega blaga malo. Mnogo podeželskih trgovcev je odpadlo; nekateri producenti so sploh prenehali z izdelovanjem tramov, drugi pa so produkcijo hudo skrčili v bojazni, da izdelanega blaga tudi letos ne bi megli prodati ter bi tako utrpeli znova občutno izgubo. Rezanega blaga se proda kaka malenkost slabih vrst za stavbe in nekaj blaga za mizarje. 2ITO -j- Chicago, 2. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 54.25, za julij 57.25, za sept. 59.75, za dec. 63.25; koruza: za mai 29, za julij 33, za sept. 35.625. za dec. 35.75 rž: za maj 36.25, za julij 39.25, za sept. 41.50; oves: za maj 21.375, za seipt. 22.75. -\-Winnipeg, 2. maja. Začatni tečaji: Pšenica: za maj 59.375, za julij 62, za okt. 64.50. -4- Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito prijazna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlev-ski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska. 78 kg po 182.50 _ 185. okolica Som-bor, 79 kg po 187.50 — 190; potiska, 80 kg težka po 192.50 — 195; moka: ba-ška »O«, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneb po 325 _ 330. banatska po 335 do 340; koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50, po navadni voznini po 150 do 152.50. + Budimpeštanska terminska borza (2. t. m.) Tendenca slabša, za pšenico trdna; promet miren. Pšenice : za maj 12.74— 12.75, za junij 13.02—13.03; rž: za maj 14.30—14.40, za junij 14.30—14.40; koruza: za maj 15.60—15.70, za julij 15.10— 15.20. Navzlic temu je bilo sodišče mnenja, da so vsi štirje obtoženci krivi. Državni pravd-nik je predlagal zanje kolikor mogoče mile kazni. Po kazenskih določbah se kaznuje uboj, ki so ga bili obtoženi poročnik Massie, njegova tašča ga. Fortescu in mornarja Lord in Jones, z desetimi leti ječe. Sodišče je izreklo sodbo, da so vsi štirje obtoženci krivi, odmero kazni pa jim bo naznanilo v petek 6. maja. Obtoženci so sprejeli sodbo vsak po svoje. Najbolj razburjena je bila pri čitanju Sladkor povzroča nahod Neki angleški šolski zdravnik je nedavno ugotovil, da se pojavljajo pri učenkah po povratku s počitnic v zavode čest.i ka-tari. Preiskoval je vzroke in ugotovil, da je krivo tega nahoda in premraženj prekomerno zauživanje sladkanj in poraba sladkorja. Zdravnik, ki je to ugotovil, pravi. da je v svetovni vojni, ko je bilo na razpolago znatno manj sladkorja kakor v normalnih časih, padel odstotek katarjev 0.8. medtem ko kaže satistika 1. 1914. povišan odstotek 2.6, po vojni 1. 1919. pa celo 7.25. Prijateljico vrgel iz letala Japonski letalec Hamamatsu je že dalj časa obletaval z ljubavnimi ponudbam: neko gejšo. ki pa je odklanjala njegovo vsiljivost. Slednjič pa jo je le pregovoril, da je napravila z njim na letalu izlet v zračne višave. S tega poleta se je vrnil Hamamatsu brez gejše, njegovo spremljevalko pa so našli raztreščeno na neki njivi. Pri prvem zaslišanju je Hamamatsu tajil zločin. pozneje pa je priznal, da se je gejši osvetil s tem. da jo je vrgel z višine 2.500 metrov na zemljo, kjer je obležala mrtva. Ogrlice iz vijolic in orhidej Ogrlice, ne iz zlata in biserov, temveč iz najbolj nežne m dragocene snovi narave, iz svežih cvetk je najnovejša moda. ki se nam za letošnjo sezono obeta iz Londona. Velike londonske cvetličarne so se že prilagodile tej modi. ki se razširja čim dalje bolj, in dobavljajo tak.šne ogrlice v vseh izvedbah. Posebno priljubljene so vijolice, ker so tako nežne in se skladajo skoraj z vsako barvo obleke Imajo pa ta nedosta-tek, da kmalu ovenijo. tako da jih morajo imeti dame za en sam plesni večer najmanj dva venca. Orhideje so odpornejše in predstavljajo s svojimi fantastičnimi oblikami krasen okvir lepim vratovom — seveda pa bodejo bolj v oči. Včasi je videti tudi krizanteme. bele nageljne in kraljico večernih cvetk, gardeniio. Te cvetne ogrlice niso v primeri z nakitom iz pristn:h draguljev prav nič cenejše, ker so uporabne le za eno samo priliko. Ogrlica iz vijolic stane štiri do pet angleških šilingov, iz orhidej skoraj funt. iz nageljnov šest, iz gardenij deset šilingov. Dobavljajo seveda po naročilu vse mogoče cvetne nakite v vseh mogočih barvah in sestavah. Novo modo si ie izmislila neka odlična dama. ki je svojim ženskim gostom na domači plesni zabavi darovala kot prva takšne ogrlice. Cvetličar, ki ji je pripravil 500 teh vencev, je zaslužil 200 funtov. Ideja je vsem tako ugajala, da so jo začeli takoj nosnemati. in sicer ob vseh prilikah, v plesni dvorani v gledališču, pri porokah, v družbi itd Uvedli so jo že tudi na dvoru, kar je dokončno zagotovilo njeno zmago- rani pa je bilo močno napeto in oblasta' dale zastražiti hišo državnega pravdniJ«. z močnim oddelkom, da ne bi prišlo do \zr-gredo v proti njemu. Tudi obtožence so odpeljali na mornariško postajo z močno vojaško asistenco. Bali so se namreč, da ne bi skušala razjarjena množica osvoboditi četvorice. Na naši sliki od leve proti desni: Robert Bell, brat mre. Fortescu, mrs. Forte-scu, mrs. Ma-=ssie in poročnik Massie. Dopisnik s International News Serviw< je izvedel iz povsem verodostojnega vira^ da je prihod Lindbergha in njegove žene v Francijo le še vprašanje časa. Lindbergho-va žena se bc do poroda naselila v nekem gradu blizu španske meje. Zmagovalec Atlantika in njegova žena. sta baje povsem obupala nad roparji, ki so* jima ugrabili prvorojenca. Zato sta sklenila dati trajno slovo Ameriki. Linčbergh se> baje pogaja za ureditev gradu ob vznožju Pirenejev pri Arcassonu. stavbe, ki mu .jo je poklonil neki prijatelj njegovega pokojnega tasta, senatorja Morrowa. Plesni rekord imajo Madžari V budimpeštanskem cirkusu Beketovu je vršila zadnje dni tekma za svetovni plesni rekord. Dosegla sta ga 21-letni pekovski pomočnik Ladislav Toth in 27-letni šofer Ludovik Neumann. V soboto o polnoči sta plesala rekorderja do polnoči. Ob tej; uri se je zbralo v cirkuški areni veliko število občinstva, ki je hotelo prisostvovati ugotovitvi. da je pripadel plesni rekorrj Madžarski. Predsednik zveze madžarskih artistov je imel nagovor, v katerem je po. udarjal važnosf tega dejstva. Plesalci s<3 nato dobili dovoljenje za 25minutni odpo, čitek, nakar se je ples začel iznova. R<> korderja sta izjavila, da bosta plesala do rane zore. Vsak dan ena »Sedem semestrov je že za menoj, moj dragi!« »To ti rad verjamem, ampak koliko je še pred tebcuJI« Lindbergh se preseli v Francijo Iz življenja Uspeh na smrtni postelji James Fraser, uradni slikar avstralske vojske v svetovni vojni, je Dred kratkim umrl v največji bedi v londonski bolnišnici. Tik pred smrtjo so ga bili razveselili s sporočilom, da je kr. akademija v Londonu sprejela eno izmed njegovih del, ki ga bo uvrstila v svojo zbirko. Ko je Fraser pred nedavnim časom obolel, je prosil nekega zdravnika, naj mu da vsaj takšna zdravila, da mu bo mogoče dovršiti sliko, čim je bila dovršena, pa so bile njegove moči pri kraju in je odšel v bolnišnico. Zadnje čase je živel zelo siromašno. Najemnine za atelje ni plačal že več mese-cev. Plin in elektriko so mu bili ustavili, ker ni mogel plačati računa, iz podpore, ki so mu jo dajali dobri ljudje, pa si je kupil vsak dan pol litra mleka, ostanek je porabil za platno in barve. Navzlic tej bedi je delal na svoji poslednji sliki tako dolgo, da jo je dovršil. Ko so mu na smrtni postelji povedali, da je akademija sprejela njegovo sliko, je rekel: To me zelo veseli, a žal, je vse že prepozno.« Smrt argentinskega državnika Levo: Admiral Normira, poveljnik japonske vojne mornarice pred šanghajem: v sredi: General širakava, poveljnik japonskih čet v šanghajski coni; desno: General Ujeda. bivši japonski poveljnik v šanghaju. Vsi so bili hudo ranjeni. Razsodba v honolulskem procesu Senzacijski proces proti ameriškemu poročniku Massieju in soobtožencem je po 24-dnevni obravnavi in 2-dnevnem posvetovanju sodnikov zaključen. Massie je bil obtožen, da je s pomočjo svoje tašče ge. Fortescu in dveh rojakov umoril domačina Kahahaveja. nad katerim se je maščeval zaradi onečaščenja svoje žene. Poroč-nikova tašča gorpa Fortescu je izprva jemala vso krivdo nase. toda pred sodiščem je Massie izpovedal, da je pravi storilec on in nihče drugi. Zločin je bil izvršil v trenutku duševne zmedenosti sodbe, da so obtoženci krivi, mrs. Massie. Ko je slišala besede, da je njen mož kriv, se je onesvestila in se s krikom zgrudila na tla. Poročnik Massie je prebledel. a se je hitro zopet zbral in stisnil svoji ženi roko. Msr. Fortescu se je držala najbolj pogumno. S porogljivim nasmehom na licih je očkovaia s svojim zetom in ga vzpodbujala, naj ne klone. Zagovornik obsojene četvorice je takoj izjavil, da se bo pro.i sodbi pritožil. Obsojence so iz sodne dvorane odpeljali na mornariško postajo, kjer ostanejo do petka. Ozračje v razpravni dvo- in sveta Po bombnem atentatu v Sanghaju Pot turškega min. predsednika v Rusijo Potovanje turškega ministrskega predsednika Izmet paše je zbudilo v političnih krogih veliko pozornost. Nedvomno gre za ojačenje že itak tesnih stikov med obema državama. Slika kaže vkrcanje Izmet paše (X) in turškega vnanjega ministra Tevfik Ruždi beja na ruski parnik -Gruzija«. Farižani pred sodiščem Pomlad in ženska moda Z zadovoljstvom, -pa tudi zavidljivim oč»-*om gledajo ženske vsako pomlad okoli sebe. kje in kako bo treba za pomlad obrniti novo modo. Prva misel je pri vsaki. 1a novega n' mogoče kupiti. Denarja ni, šte-nasto.pej. Ko je dama premostila vsa ta vprašanja se lahko odloči za svoj kroj kot zeslo pa naj velja vsaki, da je treba usajati na zunaj, kako to doseže, je postranskega pomena. Zato naj bo previdna, kadar prebira modre revije, ker ni vse, kar je v njih, za vsako] Porotniki določajo kazen Na temelju reforme, ki je stopila te dni v veljavo, bodo francoski porotniki sood-1očali pri odmeri kazni. Glasovali bodo s sodniki o predlaganih kaznih, in sicer dok-kler ne bo ena med njimi dobila absolutno večino glasov. Pri tem se bo najvišja kazen :z prejšnjega glasovanja pri naslednjem izločila, tako da bodo šanse za obtoženca t »m boljše, čim več bo glasovanj. Reforma ie naperjena v prvi vrsti proti umoru zakonskega druga, ki so ga porotniki doslej v večini primerov oprostili kazni, ker niso hoteli glasovati s svojim vda" za najtežjo kazen, k: jo zakoni predvidevajo za umor. Prvi »maščevalec svoje časti« je pod reži-r>"om novih določb vendarle dobil vsaj eno l^to leče. Saiomonska sodba Madame Defillas, imenovana tudi mada-■me Trak. je po poklicu vedeževalka in prodaja. poleg drugega vsakovrstne praške m zmesi zoper ljubezen. Eno teh lečil je zdelano iz krastačje kože in velja 30 frankov. kakor so pred kratkim ugotovili na sodni razpravi, ko je neka mati tožila ve-deževalko zaradi goljufije, češ. da ji je prodala takšno lečilo, da bi njenega sina ozdravilo nezaželjene ljubezni, to lečilo pa ni prav nič uč'nkovalo. Na temelju izvedenskega mnenja je sodnik sodil, da v predmetnem primeru ne gre za goljufijo, ker velja krastačja koža res za lečilo in ni tož:te!jica zadostno dokazala njeno neučinkovitost zoper ljubezen, ki jo je sma-trati po mnenju mnogih starih in sodob-m h avtorjev re^ za bolezen. Pač pa je ve-deževalko obsodil na manjšo kazen, ker je izvrševala brez dovoljenja medicinsko obrt. Oporoka Pariško c1 vino sodišče je razpravljalo te dni o nenavadnem primeru. Neki Durand je ustavil svoje imetje svoji mladoletni hče-r;, toda z določbo, da pripade del imetja in prostor v družinski grobnici njegovi ljubici. s ka.tero je živel v zadnjih letih. Duran-dova vdova je vložila proti tej oporoki tožbi. češ. da je nemoralna. Tožbo pa so sodniki zavrn:li z razlogom, da more biti oporoka -v prid zakonolomske kunkubine« le tedaj nenravna. če hoče utrditi kaznive odnosa je?. V tem primeru pa ne more nihče reči. da je menil ostavnik zapuščine svojo prijateljico še bolj privezati nase, če ji je določil prostor v svojem družinskem grobu. Šport V olette Morris je tista, vsem Pariža-nom znana dama, ki je izobličila karakter n-.askuline športnice v takšni meri. da jo je morala francoska ženska športna zveza navzlic vsem njenim mogočim rekordom kot premalo žensko izključiti iz svojih vrst. Tc dni se je morala krepka Violette zagovarjati pred sodniki, ker je na žive in na mrtve zdelala nekega — poklicnega Po- polnoma spremenjena: prav tako morajo dame s temnimi ali svetlimi lasmi izbirati popolnoma različne barve. Nova pomladna moda veleva dalje, da Obleka iz bele in modre svile, sešita tako, da se črte stikajo y kotih,, ksača. Mož je mislil, da mu hoče Morrisova izneveriti ljubico in je šel, da jo postavi na -odgovor . Bila je prisotna še neka,prijateljica Morrisove in konec razgovora ie bil takšen, da je moral avto rešilne postaje pridrveti na vso moč, da je nesrečnega boksača spravil v bolnišnico. Sodnik je pokazal nekaj smisla za komičnost situacije in je Violetto kakor njeno bojno tovariši-co obsodil na najnižjo globo 1 franka in 5 cenlimov odškodnine. Žive slike Princesa Demiuova, nekoč žena kneza Trubeckega, potem žena različnih mož, potem nuna v nekem smirnskem samostanu, končno žena nekega ameriškega sodnika, "'e k avanturam svojega pisanega življenja dodala novo avanturo, ki jo je privedla pred sodnike. V neki tihi, aristokratski pariški ccsti je otvorila trgovino s slikami« in so bile te slike takšne vrste, da jih je ofe-rirala pod zelo zanimivimi imeni, n. pr. »visoka, elegantna blondinka«, »majhna brinetka, nekoliko močna« itd., kar pove vse. Kar pa ji je justica najbolj zamerila, je bilo to ,da več teh slik ni doseglo zakonito dovoljene starosti. Razprava je bila zelo zabavna, cvet pariške demimonde je bil navzoč. Zagovornik pa je svojo klient-ko še precej dobro izmazal s tem, da je apeliral na sodnike, naj sočustvujejo s svojim tovarišem, ameriškim sodnikom, ki koprni v New Yerseyu po svoji knežji ženi. > No. za svojega tovariša že lahko nekaj storimo.« je menil piedsednik sodnega dvora. Oproščamo vas ječe, madame. Pet tisoč frankov pokore.? General Uriburu, bivši argentinski državni predsednik, je umrl na svojem studijskem potovanju po Evropi v Parizu na posledicah operacije. Številke govore »Telegraaf« objavlja statistiko žrtev S velik:h vojn. Sedemletna vojna je zahtevala 554.000 žrtev, francoske revolucijske preklici je 1,400.000 mož. napoleonske vojne 1.700.000 mož, krimska vojna 785.000 žrtev, ameriška osvobodilna vojna 700.000 mož. rusko-japor.ska vojna 624.000 žrtev, balkanske vojne 108.000 žrtev, svetovna vojna v let:h 1914,TS pa 23 milijonov mož. Italijanski zavod za zračno vojno Italijanski parlament je na predlog generala Balba sprejel predlog za ustanovitev instituta za zračno vojno. Zavod se ustanovi v Monte Celiu. kjer bodo zgradili pravcato letališko mesto. Italijansko vojno ministrstvo razpolaga z načrti za nova letala, ki se bodo lahko dvignila do višine 5000 m in bodo letela z brzino 325 km na uro. Pepel je pokril ulice V Evropo so dospele prve slike o prirodni katastrofi, ki je pred več dnevi vznemirila ves južnoameriški kontinent. Naša slika kaže delavce čilskega mesta Curico, ki pospravljajo vulkanski pepel. MIchel Zčvaco: 31 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Potem se j 3 še spomnila: ■ 'L dvora pojdite ob enajstih, pol dvanajstih, najpozneje o polnoči ... Sodim, da bo o polnoči že v^se končano.« Samo sebi je pozabila. Srce ji je v nemiru drhtelo; »Vse sem preračunala, vse predvidela... Toda kdo ve, če S3 ne vmeša nepričakovan slučaj? Pazi, da ne bo mogel nihče reči, da ti je videl na cesti med deveto uro in pomočjo. Zato te prosim. Concinetto, ostani doma... vsaj te tri ure... Za glavo igrava. Concini... Tega nikar ne pozabi!« S prijaznimi besedami, ki jih ni bila vajena, ji je zagotovi!: »Vso noč se ne pokažem iz hiše... Obljubljam ti, Leonora.« Vz drli t sla je. Čutila je, kako se ji je val krvi zagnal v glavo, da so ji lica zardela. Sama pri sebi pa je vsa obupana premišljala: »Pojde!... Poide... Toda ne pred polnočjo!... Dovolj časa bom imela!« Z drhtečim glasom mu je ljubeče rskla: »Pojdi zdaj, Concino... Čaka te že.« Nekaj kakor bežna senca je švignilo čez Concinijev obraz. Roka, ki je malomarno gladilo brka, mu je omahnila in ustnice so se mu zategnile. Vse to je sicer tako naglo prešlo, da ne bi bi! nihče opazil, toda njegova žena je le predobro videla nenadno izpre-membo. Kdo drugi bi bil mislil, da je to podzavesten izraz nenad- nega kesanja, ljubosumna žena pa je vedela, da je le krinka, ki nai bi jo uspavala. Concini je šel. Leonora mu je sledila s trpečim pogledom. Ko je ni mogsl več videti, so se ji maščevalno zasvetile oči. Vrata kraljičinih prostorov so se za niim zaprla. Vzdrhtala je. potem pa ji je krinka ravnodušnosti zakrila obraz. Toda pod tem zunanjim mirom je srce umiralo... »Concino je zaljubljen!... In tega nisem prej opazila!... Ali sem bila slepa? Ali pa se morda samo tako dela?... Ne, ne! Predobro ga poznam. Res je, res. Kaj je: enodnevna mušica ali prava ljubezen? Kdo more poznati njegov značaj? L i to je neumno, da se zaljubi prav v trenutku, ko bo Marija svobodna, v trenutku, ko postane vladarica te lepe države. V trenutku, ko bi sa moral posvetiti le njej! Da bi jo vodil po potih, ki jih bova midva izbirala.. In ona? Kdo je ona? Kdo? Če bi bila z dvora, bi mi bilo že davno znano? Srečna na bo. grlica. Cristo santo! Dovolj trpim že zaradi kraljice. Da !> se zaradi nje? Ne, ne! Pojdi jo gledat, Concinetto mio. jviid gledat!___Jutri bom vedala, kako ji je ime in kje stanuie. t >otem bova poravnali medsebojne račune.,.«* Leonora iahgai ja potem šla v svoje sobe. Mi pa poglejmo za Concini.ieiii. Dobro se je zavedal, da je njegova vloga zelo nevarna in da ga naroden korak lahko pogubi. Prepričan je bil, da s kraljevo smrtjo še ne bo vse končano Vedel je, da bodo krivca zgrabili, obtožili in obsodili. In pri tem bo tudi usoda človeka, ki mu je porinil usodno orožje v roke, visela na tanki niti. In ta človek je bil Concini... i Vedel je tudi, da ga dui kraljica v rokah, da bo moral igrati komedijo ljubezni, dokler se bo njej poljubilo. In ča se ji bo zdelo, ga bo dvignila v nebeške višave... ali pa ga pahnila v prepad. Vsa je zaviselo od poguma in nastopa, ki ga pokaže prihodnjo uro. Bil je dovoli predrzen, da se ie upal igrati tako dvomljivo igro: pa tudi dovolj prekanjen, da se ni maral prenagliti. Svojo vlogo je igral ganijalno. Znal je biti plah in vdan, pa tudi predrzen in nasilen, kakor je položaj zahteval. Časih ga je prijelo, da bi zadavil to žensko, ki jo je mad ljubimkanjem v dnu duše preklinjal. Ona pa je mislila, da je ta onemogla besnost, ki io je dobro opazila, le izraz njegova divje ljubezni... Njun sestanek je trajal dobro uro. Njemu se je zdelo, da je pretekla cela večnost, njej samo trenutek brezmejne sreče.. Ko je še' od nje, je bila žalostna, toda zadovoljna in srečna. In ko je zapustil Louvre, se j a takoj vrnil na svoj dom v ulic! Saint-Honore. Srce mu je živo utripalo. Leonora je ostala v Louv-ru! Zdaj je prost! Zdaj gre lahko po svojih potih. Poklical je klateže, zaprl se je v svoj kabinet in jim dal svoja naročila. Kaj je prav za prav nameraval? Henrik IV. pri svojih ljubavnih izletih ni mogel pogrešati vohunov. Razen Varenna, ki je bil za vse porab en, samo ne za lju-bavne pustolovščine, jih je imel pet ali šest, ki jim je se zaupal. Seveda je imel slednji izmed teh zaupnikov še svoje zaupnike, ki so pod prisego molčečnosti zvedeli vse, kar je kralj zaupal. Okoli njih pa se je zbirala kopica spletkarjev, ki so vohali, kje bi lahko odkrili kaj koristnega. m A ;rebanje drž. razr. loterije I. razred: J)ne 26. in 27. t. m. so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 5.000 srečka štev.: 13.091, 69.403, » 400 » » 4.414, 4.466, 5.927, 5.973, 13.098, 19.548, 19.560, 19.571, 19.575, 22.716, 22.717, 22.725, 22.726, 23.438, 35.548, 35.572, 35.598, 37.086, 52.204, 52.205, 52.2S6, 54.224, 58.302, 58.309, 58.312, 58.328, 58.350, 58.363, 58.364, 58.387, 65.304, 65.305, 65.333, 65.391, 73.314, 73.327, 75.700, 84.467, S6.606, 88.203, 88.236, 93.091, 98.618, 98.626, 98.689. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c;19 DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV sporoča slovenski javnosti žalostno vest, da je njegova članica, gospa Ida tferafcva slovenska pesnica dne 1. t. m. tragično preminila. Ohranimo ii časten spomin! V Ljubljani, dne 2. maja 1932. 5716 ODBOR. Občina Ljubljana M-estni pogrebni zavod Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je naš iskreno ljubljeni oče. stari oče, brat, stric, svak in || tast, gospod -crt-n v Ljubljani. 162-sO-l Natakarico strojepisja. | [.orfektrio sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra'. " 16288-1 4 šivilje za fino žensko perilo, vajene strojev na elektriko, sprejme takoj Matek & Mike*. Ljubljana, poleg ho tela Štrukelj. 15781-1 Stalno službo nudim tak".; osebi, ki mi za. mesee dn; posodi 5.000 J>:n. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra 16196- Boljša gospodična vajena nekoliko trgovine ali gostilne. dobi stalno shrisbo. Potrebno 10.000 Din kavcije. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna lO.Oftfi«. 16284-1 Kroj. pomočnika sprejmem za boljše delo \'a-'ov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 16314-1 Korespondentinja d ponolno trg. izobrazbo, samostojna, za slov., srbo hrvatski in nem-ški jezik d>h: ta k o i službo. Vrla strojepiska in nemška s n--i afnj« je r^ognj! T n';d'ne z navedbo referenc tn zahtev pod »Agilna« na j^-asni oddelek ».Tutrn«. 16225 Natakarico s-edn ":h let sorejme taka; Fnntar Štefanija, Legatce. 7.«e lahko tudi oseb-no. 16204-1 \ inar. strokovnjak fi ->ro:rvodnjo in manipulacijo vina, na zadružni nspi «v sposoben organizator za prodajo vina dob- m k o i složbo. — c oorroii :n doka-y'-"- o sp-o-obuosti naslovi > n'avni savez zem-l)r\T-> da:šk'h zadruga v Tli-o-gradu. Fra rikopa nova 15. 16206-1 3 /anesliivn dekleta vh-4'c r rariimnju. 7 n Ku *■ ' ' n h -a _':»•: 1.• i > p r*-vrne" .1 v 7.* Z*Pb'T 7 3 niiVh^ crvvrtjin. Vs.l O^krTlfl -v hPon'idhp n.i o M<"1rlc ^.Tijira« pod ^:fro Frizersko vaienko « n ■ f • tp 0 f a k ej J_f\Kr,ff.c. Borštnikov tri 4. 16225-1 Učenko 7!a -1 r n •'; o pletenie sf>re'--r .ni r Trebnjem štev. 13. 16230-1 Kuharica 5amostn:na. -ez"'=ka. bi p nravi \il.i tnd> v-a drusa domača de'a in ki jna ne-koljko nemško, dobi takoj ?'nžbo v privatni hiši. Na-«lf>v nove ogHsni oddelek ? Jutra«. 162:?.")-' 73 Izurjeno cntierico plefonine ^nr^ me Pi--t"r. TrnovsTci pristan 14. 162:11-1 Sobarica -va :orta ]:a n 'a :n družeča d''a. 7 dohr:mi spričevali, dobi «ta!no s':ubo. Naslov v og'a=nom oddelku Jutra. 16271-1 Kroj. oo močnik a sprejme F. Frojanšek v Kozn' do;:ni. cesta V'S. 16300-1 Brivski pomočnik ti: 'ad in hiter delavec, btib! šrucer. dobi stalno službo s hrano in stanovanjem v h• š". Nekadilci imajo pred-' "-t. Nastop po dogovoru. K^en*. sprp|mpm pomagača za soboto in nedeljo. — T. Petkevič. brivski salon. Domžale. 16254-1 Tapet, pomočnika dobro izurjenesra in zmožnega vseh dej, sprejmem takoj. Samci imajo pred-nesf. \nslrv- ^re oglasni oddelek »Jutra«. 162183-1 Postrežnico snažno jn re^no. za po spravljanje parket, sob — sprejmem za večerne ure Naslov v oglasnem oddelku -Jutra*. 16276- Gospodična z meščansko šolo in zna njem nemščine, vaieua vsega gospodinjstva ter nekoliko šivanja, išče kakršnokoli namestitev. Ponudbe ria oglasni oddelek »Jutra« [*>d šifro »V sili«. 16201-2 Pošten inkasant vojaščine prost — zmožen skladiščnih in odpremnih del. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra spričevala 260«. 16260-2 Dekle pridno i.n pošteno, ki zna kuhati, šivati, pospravljati in voditi celo gospodinjstvo, želj slu-žbo s 15. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16257-2 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka ul. :naspron gledališča). 114-6 Fotoaparat 9 X 12. kompleten, zame n.ia za «taro mo-k^ kolo Kos, Ljubljana, Idrijska 3 16213-6 Otroški voziček iobro ohranjen za 2*i0 Din naprodaj v šiški, Jerneje va cesta 24 I. 16195-6 Dekle pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del in nekoliko kuhe, išče službo za takoj ali pozneje. Gre tudi k vdovcu. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« r>od šifro »341«. 16214-2 Prodajalko (tudi začetnico) iš'"om za modno trgovino v Ljub Ijan;. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped š -Izurjena«. 16269-1 Sobarico s kavcijo sprejmem. Celo-!ct"n dober zaslužek. Po nudbe n-a naslov: Pretnar Ela. vila Eden, Dubrovnik 2. 16266-1 Vsaka beseda 50 par; za da^ftnje na «■! o va ali 7-a šifro pa 3 D'n. (21 Kontoristinja z večletno prakso, vešča stenografije. slovenske in nemške korespondence, sa mostojna n-,"č v knjigovodstvu, spretna računarka. išče namestitev. Gre tudi na deželo, na parno žago ali ekonomijo. Cenj. po-nudbo na oglasni oddelek -Jutra« pod š:fro »Vsfraj na moč'. 15711-2 Rud. nadzornik rudarsko šolo in nad 20 jamske prakse, zmožen vseh pisarniških del. išče nrjmerno mesto. Ponudbe a podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Energičen nadzornik«. 1-1301-2 Intelig. gospodična r. večTi tno p-akso šivilje. 7. 2rnsor>i1'rj'sko Šelo, iščp ;r.esto sobar'ee ali kaj =' "nerra. Reflektira na D.''macj"o. Ponudbe na pndružn:en »Jutra« v Tr-bov!'ah pod šifro -Pašteta služba«. 15927- Sofer simnstoieri. voiaščtne r>-ost p mesto za lakot, po-U'dbp na oglasni oddptek Tn trn« ond značke -Zanesljiv šofer«. 16223-2 Brivski pomočnik mlad, dober in hiter de. ivoc išče službo. — Kos Josip, Jezic-a šfev. !. 16215--: Fant rov-:h staršev. :šče s'užbn uge, tekača ali kaj slič-ne^a. Po potrebi položi nekaj kavcije. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1IS233-2 Dekle pridno in pošteno, ki zna nekoliko kuhati in oprav-jatj vsa hišna dela, želi 'užbo s 15. majem. Na-'ov pove oglasni oddelek Jutra«. 162.58-2 tdgar Rice Burroughsj Tarzan, kralf džuti^Ir Hlapec s'ar 30 let, vsakega ctp-spodarskega dela vajen, vesten in pošte,n. z dobrimi snr!čeval:. želi službo h konjem. Naslov: Jožef Feldin. Sp. Poje, p. st. Peter v Savinjski dolini. Fotograf, pomočnik vešč vseh de! moderne fotografije, dober retušor in laborant, išče kjerkoli zaposlitev. Ponudbe na ogl. oddelek -.lutra« pod šifro »Dober 22«. ' 16303-2 Dobra kuharica želi T užbo pri orožnikih. Naslov pove hišnik v Slovenski ulici 5 — Maribor. 16278-2 Otroški voziček moderen, skoro nov. naprodaj. Naslov pove o 2:! a s. oddelek »Jutra«. 16242-6 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen naprodaj Cesta na Rožnik št. 5/1. 16273-6 Otroški voziček (Korbwagen) skoraj nov proda M. Nardin, Poljanska cesta 3!. 13298-6 Šivalni stroj -Sinirer« za ",110 Din proda M. Nardin, Poljanska cesta št. 31. 1629S-6 Stanovanje 1—2 sob in kuhinje išče učiteljica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ena oseba«. 16^13-21/a Stanovanje z 1 ali 2 sobama Iščem v sredini mesta s priti-klinami. Ponudbe na ogl. odd. s-Jutra« pod šilro »Junij«. 16135-21a Enosob. stanovanje s pri t; kii na m j. v mestu, pod Rožnikom ali Bežigrad, išče družina 3 oseb za avgust. Ponudbe na oglas, iddelek »Jutra« pod »Navedite ceno«. 16240-2ia Dvosob. stanovanje komfortno, po možnosti v centru išče za avgust mirna in čista stranka. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Z. I!.« ;6296-2113 Sobo novooprcmljeno, mirno in solnčiio oddam v centru mesta stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16361-23 Sobo z 2 posteljama s m >11 po rabo kopalnice in hrano ali brez takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15584-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku .l itra 16290-23 Opremljeno sobo na Taboru oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16286-23 r ir>. ijiHMiTi r* rr VsaJta 50 a dajanj« ua.il qt» lil a titrm 3 Duu (2S-«) Vsak* J Din; ta lajanj« nuian ti 4ifro p« S Dia. (17) Restavracijo Savica na Bledu z inventarjem in stanova njp-in oddam takoj v na jem. — Pojasnila daje J. Florjančič, vila Avala — Bled 2. 16249 17 a Beso-la 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrnkoije. plaža jo vsako bes»-do 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (41 Vs»ka t>e»«da 50 pa.r; sa dA«nj« «a«h»t aii r» iifro S Dra. (S3) Natakarica vestna in poštena. želi službo v kaki gostilni — najraje v bližini Ce!:a. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 16281-2 Hotelski slaščičar v toplem rn mrzlem pecivu perfekten. išče stalno službo ali 7.a sezono od 27. maja naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jufra«. 16279-2 Kdor Išče zaslužka, plača za vsako bes&do 50 par; za nasl-ov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vs>ako besedo 1 Din. za dajanje nasl-ova ali za šifro pa 5 Din. (3) Zastopnike za posinrtninsko zavarovanje iščemo. Nikaka Samopomoč. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaslužek«. 16222-3 Kdt»r išče mesto potnika, plača za vsako besedo 50 por; za dajanje naslova ali za šifro 3 Diah pod šifro »Dober zaslužek«. 16202-3 Visokošoiec poučuje vse srednješolske predmete in citre po nizki ceni. Ponudbe na oglasni Idelck »Jutra« pod šifro »Siguren uspeli«. 16020-4 Strojepisja se želim učiti. Ponudbe na oglas, o-ddelck »Jutra« pod šifro »Dobra učenka«. 16326-4 Inštruktorja filozofa ki študira predvsem ma tematiko. iščem k priv. dijaku, ki se pripravlja za malo maturo, za inštruira-nje v matematiki in francoščini. Plačam 10 Din na uro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala matura«. 16238-4 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam na Masarvkovi cesti št. 12/1V — palača Vzajemne zavarovalnice. 16177-23 Sobico lepo opriimljeno, 7. električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 16153-33 Vsaka beseda 1 Din j 7,a dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (10) Avtolimuzino proti gotovini prodam po izredno nizki ceni. skoro novo kvalitetno limuzino 6—7 sedežev. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16122-10 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dtaj n dajanj« naslova aH »a Šifro pa 6 Difl. (21) Sobo snažno. lepo opremljeno, separirano. eveut. z zajtrkom oddam v vili na Mirju Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15951-23 Opremljeno sobo * posebnim vhodom in souporabo kopalnice, najraje v vili na Mirju ali blizu Vrtače išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Celi dan odsotna . 16317-23/a Sobico snažno, pri preprosti ženski želim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra- poil Reden plačnik«. 16285-23a Vsaka Oeseda 1 Din. f ta dajanje naslova ali I za šifro rvi 5 Din. (SO> i Popravilo čevljev moške templjance po 21 in ženske po 18 Din napravi Tobias, Stari trg lla 16312-6 Vaše birmance in prvoobhajance pošljite fotografirat v atelje llugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Cene znižane. 16219-30 i Vrednoti « iEjEu I... ■ Opremljeno sobo za eno ali dve osebe, po sebni vbod, elektrika in parket, oddam. Cesta v Kožno dolino, Predjamska 2. 15960-23 Sobico 7. 2 posteljama oddam 7.a 100 Din v Kožni ulici 8. 16218-23 Mesečno sobo v sred:ni mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16221-23 Opremljeno sobo z elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 162-27-23 Sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Hrenovi ul. 12 1. 16191-23 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajani« naslova ali ta šifro 5 1>mi. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Komfortno stanovanje parferno, obstoječe iz 4 sob in pritiklin, v centru me,sta oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno«. '15728-21 Štirisob. stanovanje s pritikli.nami. kemfortn-o in solnčno. oddam s 1. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. H6280-31 Mizarski stroj komb'!niran, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod »Stroj« na oglasni oldilek »Jutra«. 15961-7 Prodam Qgla.»i trg. značaja pa 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; z« dajanje oaslora ali za šifrto pa 3 Din. (61 Puhasto perje čisto. čoh3no. kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din In čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt.nem povzetju L. B r o z o v t t. Zagreb. Ilica 82. 22-6 Stara okna za začasno aii novo stavbo uporabna, naprodaj. — prašati v trgovini Novak Kongresni trg 15. 16275-6 213 Ko ga je Jane opazila, je bil njegov divji obraz že komaj pedenj od njenega. To-iiko da je utegnila na vso moč zakričati, preden jo je zver zgrabila za roko. A nato ga je obšla druga misel. Pognal se je v vrhove dreves in odnesel Jane v usodo, ki je bila tisočkrat hujša od smrti! Nov šivalni stroj 1300 Din naprodaj na Jliklošičevi cesti št. 7/II1 16010-29 Otroški voziček modem, globok, s ponik-Ijanimi okovi in gumija stimi kolesi, zelo dobro ohranjen — prodam. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15917-6 Enosob. stanovanje odda m 7. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blchveisov« 480 Din«. 16197-21 .Stanovanje 2 »nb. kuhinje in vseh pri-t;k!:.n oddam v Aleševčevi ulie: 40. Pojasnila v trgovin: Skander v Sn. Šiški. ' 16237-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin s 1. junijem odda Dereani, Rožna dolina 111/19. mestni del. 16232-21 Dvosob. stanovanje parketirano, s pr^dsoho in balkonom, vse Pnd enim ključem takoj oddam v Trnovem. Jelovškova ulica št. 24. 16268-21 Štirisob. stanovanje s kopalnico, v bližini opere oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«. 16304-21 Dvosob. stanovanje s. kuhinjo oddam v Zeleni jami (Moste), Tovanrška ulica št. 19. 16292-21 Trisob. stanovanje oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16301-21 Trisob. stanovanje solnčno. z elektriko in parketom. poleg tramvaja ta koi oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16274-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 pari m dajanj« naslova *9 za iUrn 8 Din. (21-a) Stirisob. stanovanje moderno, najraje z vrtom iščem za avgust. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Moderno stanovanje«. Opremljeno sobo v sredini mesta, oddam takoj «ol:dnemn gospodu. — Gradišče št. 12. dvorišče, desno, druga --rata. 16207-23 r>nremlie«o sobo oddam gospodu g;; gospo d;čiii v Šiški. Jpmejera ulica 8. pritličje. Zglasiti s« je med 12. in 2. uro. 15561-23 Opremljeno sobo « sepaTl^anim vhedem oddam v Kožni ulici št. 3l/T. 16234-33 Sobo lepo opremljeno, v vili ped Rožnikom oddam. Pojasnila v trgovini Zupane. \Vnl-fova ulica 6. 16236-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta o d dam takoj ali s 15. majem stalnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16250-23 Veliko sobo prazno al' opremljeno, separirano, komfortno oddam na Prulah, 1'rivoz št. 11'II levo. 16247-23 Sobo lepo opremljeno oddam takoj ali s 15. majem le boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16256-23 Vsaka beseda 1 Ou: » dajanj« oaaiova ah »a iifro p« 6 Din. (10) t»e£Hda 1 Din. za dajanj« naslova za «;fro r>a 5 Din. C35'i Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, WoIfova ulica 3 77 Trgovski lokal takoj oddam na Celovški cesti St. 81. Poizve se pri lastniku hiše ali v Kersnikovi ulici 3 — Zupančič. 1610.5-19 Lokal oddam. Vprašati v b-i\n:ci na Zaloški cesti štev. 27. 16200-19 Malo trgovino z vso zalogo [»rod a m v Mariboru. Potrebna gotovi-na 40—50.000 Din. Pojasnila daje iz prijaznosti L. Skcrget, Maribor, Aleksandrova ccsta 35. 16277-19 PoKiStvo Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (12) Mizo iz trdega lesa, za 6 oseb. raztegljivo za 12 oseb, za vsako ceno proda Zebre v Gosposki ulici 4 1. Vprašati do 7. maja. 16297-12 ^Posest Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« oaaiova tm za &fr« pa 5 Din. (20) Malo posestvo naprodaj. Spodnje Radva-nje štev. 4 pri Mariboru. Parcela v mestnem delu Podrožni-ka naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mestni del«. :606fl-2i! Parcelo v Zsr. Šiški blizu tramvaja prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 16040-20 6 parcel v najle,>šem kraju Ljubljane ob vodi: elektrika, vo-dovod, kanalizacija, — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15993-20 rmr^TBBnMtftiii a L ! Vsaka beseda 1 Din: I ta dajanje naslova ali j ta šifro pa 5 Din. (31) j Naznanilo Potujočemu občinstvu si dovoljemu naznaniti, da bom pričel v sredo 4. maja z redno avtobusno vožnjo Novo mesto—Ljubljana in obratno. Odhod Iz Novega mesta ob 5.30. prihod v Ljubljano ob 8. uri zjutraj. Odhod iz Ljubljane ob 3.15, prihod v Novo mesto ob 5.45. Zla obilen obisk se priporoča podjetje Klinar Ivan, Ločna, Novo mesto. 16053-31 Preklic Podpisani Počnik Avgust iz Stožie — pošta Jožica, javim cenj. občinstvu, da moja žena Kristina rojena Medvešek ni več pri meni, in ni upravičena do inkasa ali sklepati kakršnekoli kupčije, ter tudi ne odgovarjam za dolgove, ki hi jih napravila na moje ime. — Pečnik Avgust. 14262-31 Vsaka beseda 1 DLn; za dajanj« naslova ali za š:fro pa 5 Din. (16) Opremljeno sobo lppo, veliko in snažno odda s 15. majem za 2 meseca v vili Stark, Tobač.na ulica 14. 16367-23 Kot sostanovalca spre;mem gospoda 7. vso oskrbo. — Poizve se na Mestnem trgu štev. 24 T. 16251-23 Opremlieno soN) oddam. Poizve se v Fl-ori-janski ulici št. 3!'TT levo. 16372-23 2 opremljeni sobi zračni in solnčni. vsaka s separiranim vhodom, v leni stavbi oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddp]kn Jutra«. 16250-23 Prazno sobo pripravna tudi za pisarno, oddam s 15. majem. Cena solidna. Naslov v oglas, o-ddelku »Jutra«. 16261-23 Separirano sobo poleg bolnice oddam. Naslov po\-e oglasni oddelek »Jutra«. 16243-33 I epo prazno sobo kabinet, predsobo in kopalnico. v centru mesta oddam boljšemu gospodu ali mladima poročencema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16395-33 Hotelirji _ kopališča zavodi Parcela ca 3000 m5 v n.n i-lepšem kraju Ljubljane, ob vodi. brez konkurence, po ugodni ceni naprodaj. — Parco'acita možna v še«t parcel. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15992-20 Nova hiša enonadstropna. tr:s;ano- an;-ska naprodaj pri Stadionu. Naslov v oglasnem oddetku »Jutra«. 16353-30 Štiristanovanj. hišo lepo urejeno, v bližnji periferiji zelo ugodno prodam. Vprašati v Mostah. Tovarniška ulica štev. 32. 16:93-20 Hiša v okolici Celja ugodno naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 16282-20 Kolesa Tihega družabnika ali družabnico s cca. Din 390.000 kapitala iščem za dobro vpeljano trgovino z železnino na Gorenjskem, ali pa isto tudi prodam z zalogo vred. Ponudbe na ogla', oddelek -Jutra« pod »Trgovina na Gorenjskem 15675-16 Hranilno knjižico (eno ali več) ed 8O.1K1O dn 100.000 Din Prve Hrvatske stedione. prMi dobremu e, hre-stova n ju in zanesljivi garanciji sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra' pod šifro -Rentabilno št. 87«. 15837-16 Vložno kniižico Ljubljanske kreditne banke za ve?'i znesek prevzamem proti dovoljaii garanciji in dobrim obrestlm. Dopise na oglas, oddelek -Jutra« pod »Sigurna rentabiliteta'. 16:87-16 Vsaka bes«da 1 Din; za dajanje naslov« ali v% Šifro pa S Din. (261 za Oe-sedo. Oglasi ao-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali za šifro 3 Din, oairoma 5 Din. (11) 2 kolesi damsko in moško za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/fU. 16009-11 Damsko kolo dobro ohranjeno naprodaj v Celjski ulici št. 19 (za artiljerijsko vojašnico). 16294-11 3 pianine s krasnim glasom po zelo ugo4ni ceni prodam. Na slov [M>ve oglasni oddelek »Jutra«. 15846-26 Kratek klavir priznane znamke v brezhibnem stanju kupim proti gotovini. Prijazne ponudbe s točno navedbo firme izdelovalca ter cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Kratek klavir«. 16088-26 Dopisi Vsaka beseda 2 Din: za dajanj« n&riova aii Šifre pa 5 Din. (34) Mladenič v državni službi, prosi nekaj posojila. V zahvalo nepristransko prijateljstvo, eventuelna ženitev. Sigur no odplačilo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro srce«. 16205 24 »B. P. M.« Vljudno prosim, da dvig nete pismo. Odgovor pričakuje »Štirinajst«. 16302-24 Te poljublja Tvoj Branku. 16299-2 Breda petek 6. maja ob 2. pop tvoj iii »amo Tvoj. 16355-2 Vsaka oeseda 1 Dm za dajanje naslova ali a šifri- pa 5 Din. (33) Jabolčnega mošta prima. cca. 150 lil naprodaj Pojasnila daje K. \Vesen-s> hegg, Konjice. 1620ti-:!3 Vsaka beseda 1 Dj.n: za dajanj« nasiova ali za šifro pa 5 Din. (37) K« Ur & U,}ttBLTANA AIEKSANDR0VA8 ■»M A RiB O ft 1 GREGOfctiCEVAZO obimienasl. tdtitibajle : ' Tri stalnem zaga-tenju, trdi stoLici ni d-dvro jemati ona zdravila in čaje. ki naglo čistijo, ker to ustvarja potem navada, da po'cm tudi najmočnejša sredstva ne učinkujejo. čisti milo, ne ustvarja navade in preprečava nastop zapeke. Osebam. ki so se navadile, da jemljejo močna sredstva za čiščenje, pomaga, da se jih odvadijo. — Dobiva se v vseh lekarnah in dro-gerijah. — Originalni zavojčki 10 in 20 Pi.n. D pot: Trifolium droge-rija, Beograd (Slavija) Telefon 2059 PREMOG suha drvr POGAČNIK Hoboričeva ulica št. 5 Za birmo .Vajnižjc cene l r«.«luxite sel Semnitj L/jubljana Sv. Petra ct.-f.ta lfi Najnovcša služinska pa-tetna železna zelo praktična tložljiva postelja s tapcciranim madracom — praktična za vsaku liižu, notcle, za putujuče oso-bc in nočne službe. Stane Din 390___ Razpošiljam postom in želcznt-com po povzetju.- Drva Trgovjua s kurivom Iv. Schumi Dolenjska c., tel. 2951. Premcg Stoji Din Hft- spaljni. patent fotelj «*.-.-.ttr/ stane oin isoor Li»£*»tuhl prakličan t« lclanir-in »cdcnic. St»- rVO. nt Din 130 . Trl glavne dobre lastnosti ima Vitekova rVarekinau 1.) da prihrani knh.i-nje perila; 2.) da pere belo; 3.) da perilu absniutm* ne škodi. Gospodinja, en sam poskus Vas bo prepri-čal! Dobi se povsod! 46n;>U zppgreltn: 1 Občina Ljubljana Zapustila nas .je za vedno naša ljubljena I« ^ • a? # t- Pogreb se bo vršil v torek 3. maja ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Vse znance in prijatelje prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 2. maja 1932. Prof. K. J KRAJ, soprog; NK2.A POZNIK, mati; VIDA, OLLY, MARA, otroci in ostali sorodniki Umrl je naš ljubi artiljerijshi poručmk po dolgem mukepolnem trpljenju kot žrtev poklica. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo 4. maja ob 16. iz mrtvašnice javne bolnice v Celju. Truplo se nato prepelje v Ljubljano, kjer se v četrtek 5. maja ob 15. na njegovo željo položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v petek ob pol 7. zjutraj v cerkvi Sv. Danijela v Celju. Celje, dne 1. maja 1932. VALI)A NORMALI roj. DANEU, soproga JOSIP NORMALI, kapetan v pokoju, oče JOŽA, knjigovodja tvornice v Paračinu IVO, inženjerski poručnik MIRA, brata in sestra in ostali sorodniki. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja zs konzorcij »Jutra« Adoif Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za tnseratni *dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.