Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto II, številka 4, junij 2009 Ormoške novice Stran 2: Strani 6-11: Stran 5: Vandalizem Ormoško poletje 2009 Gasilci so dejavni... Spoštovane bralke in bralci naših novic! Janja Kolarič, odgovorna urednica_ Kot ste opazili, smo tokrat malce pohiteli z izdajo, saj se nam s hitrimi koraki približuje poletje, z njim pa naše, že tradicionalno, 12. Ormoško poletje in želimo vam podati natančen opis programa. Obenem bi se opravičila vsem, ki so za to številko pokazali zanimanje in želeli objaviti kak dogodek, pa ga ne bodo našli na straneh našega glasila. Res, tokrat ste bilo kar preveč pridni. Ta letni čas pa zagotovo prinese največ veselja našim šolarjem, saj se bodo kmalu za kar nekaj časa zaprla velika vrata učenosti. Roko na srce-počitka so potrebni tako otroci, ki jih učitelji nenehno obremenjujejo s spraševanjem in s preizkusi znanja, kot tudi učitelji, ki morajo prenašati te naše navihance. Ampak tako ta stvar teče že od nekdaj in bo še v prihodnje. Zato je treba upati na lepo, sončno vreme, da ormoški bazen ne bo zaman odprt, kjer bodo otroci skupaj s starši sproščali odvečno energijo. Za nami je veliko prireditev in dogodkov na lokalni, državni in evropski ravni. Zadnji pomemben dogodek so zagotovo bile volitve v Evropski parlament, kjer so bili rezultati takšni, da sta bili zadovoljni tako levica kot desnica. No, dragi evropski poslanci, zdaj pa veselo na delo. Morebiti za vas letos ne bo dopusta in brezskrbnega le-žanja na plaži, kjer bi preklopili možgane na off. Glede na to, da so sedaj na novo (nekateri ponovno) izvoljeni, še niso potrebni dopusta in počitka. Počitka smo poleg Letno kopališče Ormož Obratovati bo začelo v soboto, 13.6.2009. Odprto bo vsak dan med 9.00 in 19.00 uro, ob petkih, sobotah in nedeljah, pa še nočno kopanje med 20.00 in 22.00 uro. Kopališče leži ob robu mestnega parka in tako nudi kopalcem rekreacijo in sprostitev v naravi. Na voljo sta otroški bazen s toboganom in športni bazen. Kopališče se ponaša z lepo urejeno okolico, s prostori za sončenje, za tiste, ki se sonca izogibajo, pa je na voljo dovolj senčnih mest. Na kopališču lahko preživite ves dan ali pa se lahko kopate dve uri ali štiri ure, ob vikendih (petek, sobota, nedelja) pa uživate v nočnem kopanju. Za različne skupine kopalcev in za zakup kopanj so na voljo popusti od 10 do 15%, za otroke do petega leta starosti je kopanje brezplačno. Kopalcem ponujamo možnost igranja odbojke na travi in badmintona. šolarjev potrebni zaposleni. Vsak je že zagotovo z mislimi na morju, v gorah ali, kjer si je že zagotovil letni dopust. Tisti, ki imajo rezervacijo za hrvaško primorje, bodo mogoče še premislili o odhodu ali pa odpovedali, kajti gotovo si nihče ne želi razbitega avta, neprimernih žaljivk in strahu zaradi nestrpnih sosedov pred kakršnimi koli dogodki. Zato vam želim, ne glede na to, kam boste šli na letni oddih, karseda miren in sproščen dopust in varno vrnitev v naše mesto Ormož, kjer vas čaka pester program Ormoškega poletja. Obiščite kakšno prireditev in s tem dokažite, da mesto Ormož le ni mesto duhov, kot ga nekateri imenujejo. Želim prijetno prebiranje novic. srečanje upokojencev Mirko Novak, predsednik MZDU Ormož Medobčinska zveza društev upokojencev Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je skupaj z DU Ivanjkovci organizirala 25. tradicionalno srečanje. Srečanje je vsako leto v drugem kraju. Lani smo bili pri Sv. Tomažu, letos v Ivanjkovcih, naslednje leto se bomo zbrali pri Miklavžu. V Ivanjkovcih se nas je zbralo okrog 700. Veseli smo bili, da so se nam pridružili vsi naši župani, g. Alojz Sok, g. Jurij Dogša in g. Mirko Cvetko. Prav tako je prišla na srečanje predsednica ZDU Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Z nami so bili tudi predsednik PZDU Sp. Podravje g. Franc Koderman, predsednik KS Ivanjkovci g. Drago Slavinec ter ravnateljica OŠ ga. Nada Pignar. Vsi gostje so pozdravili udeležence srečanja in nam zaželeli prijetno druženje, zdravja in še veliko podobnih prireditev. Predsednica ZDU Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak pa je spregovorila o pripravi nove zakonodaje na področju zdravstva. Prisotni so z bučnim aplavzom pozdravili predlog - zahtevo, da ohranimo čim več pravic v osnovnem zdravstvenem varstvu. Za udeležence je bil pripravljen pester kulturni program. Nastopili so pevci DU Ivanjkovci, Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Kog in Podgorci. Program so popestrili še fol-kloristi DU Sv. Tomaž in godba na pihala iz Ivanjkovec. Da smo lahko izvedli srečanje, gre zahvala županom vseh treh občin, ki so prispevali del potrebnih sredstev; Občina Ormož pa še šotor. V pripravo in izvedbo srečanja so vložili veliko truda člani DU Ivanjkovci. Pomagali so tudi predsednik in člani GD Ivanjkovci, predstavniki KS in osnovne šole. Vsem se moram še enkrat iskreno zahvaliti, saj brez podpore, pomoči in razumevanja srečanja ne bi bilo. Kot že na nekaj predhodnih srečanjih nas je kvalitetno in v zadovoljstvo udeležencev postregel g. Marjan Skok - restavracija GASTRO Ptuj. V prijetnem razpoloženju so se zbrane »deklice in fantje« zadržali do poznih popoldanskih ur. Ormoško novice IZ OBČINSKE UPRAVE 50 % sofinanciranje kadrovskih štipendij - javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po štipendistih za šolsko/študijsko leto 2009/2010 Nosilec Regijske štipendijske sheme (RŠS) za Podravje, Ekonomski institut Maribor, Center razvoja človeških virov, je na svoji spletni strani www.center-rcv.org v rubriki Regijska štipendijska shema objavil javni poziv delodajalcem za posredovanje potreb po kadrovskih štipendijah za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Za vključitev v RŠS za Podravje in pridobitev pravice do sofinanciranja kadrovskih štipendij morajo delodajalci oddati vlogo na javni poziv. Zadnji rok za oddajo vlog je 20. 8. 2009. V skladu s prejetimi potrebami delodajalcev bo štipenditor na svoji spletni strani objavil skupni zbir kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2009/2010 inpromoviral potrebe delodajalcev med dijaki in študenti. Zato je priporočljivo, da delodajalci svoje potrebe oddajo čim prej, saj si bodo tako lahko zagotovili trajnejšo promocijo svojih kadrovskih štipendij. V septembru 2009 bo štipenditor objavil Javni razpis kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2009/2010 do konca izobraževanja na isti stopnji. Po končanem javnem razpisu bodo delodajalci na podlagi zbranih kandidatov, ki ustrezajo njihovim potrebam, izbrali najustreznejše štipendiste. Pravico do vključitve v RŠS za Podravje in 50 % sofinanciranja kadrovskih štipendij lahko pridobijo delodajalci, ki so pravne osebe zasebnega ali javnega prava, in fizične osebe s sedežem ali poslovno enoto na območju Podravja. Izpolnjevati morajo tudi druge pogoje, opredeljene v javnem pozivu, med drugim morajo štipendistu po končanem šolanju zagotoviti zaposlitev na ustreznem delovnem mestu najmanj za čas prejemanja štipendije. Višina kadrovske štipendije RŠS za Podravje se določa skladno z 28. členom Pravilnika o izvajanju enotnih regijskih štipendijski shem, povprečna višina štipendije za dijake znaša 150 EUR, za študente 250 EUR. Kadrovske štipendije RŠS za Podravje se sofinancirajo iz sredstev Evropske unije in so sestavljene iz dveh delov: - izbrani delodajalec zagotovi 50 % dodeljene kadrovske štipendije za štipendista, ki ga bo po končanem izobraževanju zaposlil za polni delovni čas, vsaj za čas prejemanja štipendije. - preostanek štipendije, v višini 50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30% minimalne plače, zagotovi štipenditor iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«. Prijavna dokumentacija je od dneva objave javnega poziva na voljo na spletni strani štipenditoija: www.center-rcv. org, v rubriki Regijska štipendijska shema. Delodajalci, ki želijo sodelovati na javnem pozivu, morajo svoje vloge posredovati na naslov štipenditoija - Ekonomski institut Maribor, d.o.o.. Center razvoja človeških virov, Pobreška cesta 20, Maribor, najkasneje, do 20. 8. 2009. Za dodatna pojasnila lahko delodajalci pokličejo na telefon 02/333 13 33, vsak delovnik med 9.00 in 11.00. OBVESTILO Upravna enota Ormož obvešča organizatoije javnih prireditev, naj pravočasno vlagajo vloge za dovolitev javne prireditve, to je najmanj sedem dni pred dnevom shoda oz. prireditve, saj bo treba v nasprotnem primeru vloge zavračati. Vlogi mora organizator priložiti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljalke ali upravljalca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev, in dokazilo, daje o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost; če se na shodu oziroma prireditvi z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo. Vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je poleg dokazil iz prejšnjega odstavka treba predložiti tudi dokazilo o tehnični brezhibnosti naprav oziroma o varni uporabi predmetov, če se na shodu oziroma prireditvi uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje; če je treba zaradi shoda to prepovedati ali omejiti javni promet, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo tega dovoljenja. UPRAVNA ENOTA ORMOŽ Vandalizem na avtobusnih postajališčih Boris Novak V začetku letošnjega leta je bilo zgrajenih sedem novih avtobusnih nadstrešnic v vrednosti 29.100,00 EUR, in sicer dve v Mihovcih, dve v Trgovišču, dve v Ivanjkovcih in ena v Ormožu pri psihiatrični bolnišnici. Takoj po postavitvi nadstrešnic je še isti dan prišlo do razbitja stekla na nadstrešnici v Ormožu pri bolnišnici. Pred kratkim je bilo poškodovano steklo na novi nadstrešnici v Trgovišču pri gasilskem domu in na nadstrešnici v Podgorcih. Eno takšno steklo stane 420,00 EUR. Prav tako so se v prejšnjih letih pojavljale poškodbe stekel na avtobusnih nadstrešnicah v Cvetkovcih, Pušencih in Ivanjkovcih ter poškodovanje strehe na nadstrešnici v Podgorcih. Prosimo občane, ki kaj vedo o storilcih, da obvestijo Občino Ormož ali policijo. Pri omenjenem početju ne gre samo za poškodovanje premoženja Občine Ormož, ampak vseh nas, saj sestavljamo občino vsi občani. Vnaprej hvala za koristne informacije. Predsednik Tlirk na Kogu Ana Pevec V torek, 23.6.2009, bo KS KOG obiskal gospod predsednik RS Danilo Ttirk. Na Kog bo prispel ob 10.30 uri in se srečal s krajani. Posebej se želi pogovaijati s krajani, ki so v vojni za samostojno Slovenijo utrpeli škodo. Pripravljamo tudi poseben program. Srečanje bo na prostoru pred KS in šolo na Kogu. Predsednik bo obiskal tudi priznanega vinogradnika g. Stanka Čurina. Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja Ciril Tinko Občina Ormož je skupaj z Občino Središče ob Dravi in Občino Sveti Tomaž pridobila evropska sredstva za izgradnjo omrežja. Omrežje bo omogočalo prenos digitalne televizije, telefona in interneta. V mesecu marcu smo imeli javno razgrnitev idejnega projekta. Prišli so vsi zainteresirani in podali pripombe. Največ pripomb je bilo na določitev »belih lis«. To smo rešili tako, da smo vasi, ki so v idejnem projektu izpadle, vključili v projekt kot rezervo. Prvo bo zgrajeno omrežje na območju »belih lis«,ki ga financirajo evropska skupnost in zasebni partner ter občine. Nato pa se bo omrežje dogradilo še v ostale vasi, ki so v prvem projektu izpadle. Sedaj se s krajani dogovaijamo o poteku glavne trase. Tu smo naleteli na nekaj ovir, ki pa smo jih zaobšli. Od krajanov in lastnikov nepremičnin pričakujem sodelovanje, saj bo ta investicija prinesla napredek v naše kraje. Za traso od gospodinjstva do glavne trase pa se bomo dogovaija-li z vsakim nosilcem gospodinjstva. Po projektu dobi to omrežje vsako prijavljeno gospodinjstvo. Podatke imamo od marca 2009. Pripravljamo služnostne pogodbe. Vsi, ki ste bolj oddaljeni od glavne trase in bo gradnja potekala po sosedovem zemljišču, se s sosedom dogovorite za služnost, oveijena bo na stroške občine. Predlagam gradnjo ob cesti do hiše, po meji parcele itd. GVO sodeluje v projektu v vlogi investitoija in v vlogi izvajalca gradnje. V maju smo preskusili stroj za polaganje cevi. Delo je opravil zadovoljivo. Nabavili bodo več takih strojev in načrtujemo, da bo v mesecu juliju izgradnja omrežja stekla. Pomoč pri projektu: Ciril Tinko, telefon: 741 5 342, GSM-031 207 815 Iz vsebine • Vandalizem • Aktivne tajnice • Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž • Gasilci so dejavni • Ormoško poletje 2009 • Šolske dejavnosti • Razvedrilo • Koledar prireditev ZGODILO SE JE_0rm„žl„, „„„i,-» Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije »Znanje posameznika je nekaj, česar mu ne more nihče odvzeti«. Albina Lukner, podpredsednica kluba_ Sto mislijo smo se pod organizacijo Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije že tretjič zbrale v družbi gospe Blanke Erhartič, profesorice slovenskega jezika na Gimnaziji Ormož. Prišle smo tiste, ki smo prepričane, da se je od nekoč do danes marsikaj spremenilo tudi pri slovenščini in da je dobro, da napišemo članek, dopis ali zapisnik tako, kot se piše v poslovnem naprednem računalniškem obdobju, to se pravi danes - v času sprememb. Izobraževanje na temo Pisanje in sestava zapisnika, ki se gaje udeležilo 18 udeleženk, smo izvedle v torek, 26. 5. 2009, ob 17. uri v sejni sobi Občinskega sveta občine Ormož, v gradu Ormož. Na delavnici nam je profesorica Blanka Erhartič povedala, daje zapisnik pika na »i« vsakega sestanka. Zapisnik je čim bolj neposreden zapis dogodka, stanja ali dogajanja. Zapisujejo se vsi podatki, ki so za dogodek, stanje ali dogajanje pomembni. Poznamo več vrst zapisnika: - zapisnik seje, sestanka, zbora ali zasedanja (zapisovanje govornega dogodka), - zapisnik dogodka, v katerem so opisana dejanja, v katera so bili posamezni udeleženci zapleteni, - zapisnik kakega stanja, kije za nadaljnje dogajanje zelo pomembno. A žal so mnogi sestanki tudi brez zapisnika, ker ga nihče ne utegne napisati. Nekateri zapisniki so napisani tudi mnogo prepozno. Ali pa so tudi takšni, da si z njimi ne moremo dosti pomagati. Vse to je zato, ker vzame pisanje zapisnika preveč časa, ker pisec ne pozna dovolj pomena zapisnika. Hitro in učinkovito pisanje zapisnika je veščina, ki si jo lahko pridobite v praksi z znanjem. Delavnica je bila namenjena tistim, ki pišemo ali bi morali pisati zapisnik. Namenjena je bila tudi posameznikom, ki se zavedajo pomena dobrega zapisnika in bi radi izboljšali tehniko pisanja in podajanja misli udeležencev in si bolje organizirali delo. Lepo pa je tudi, če znaš pogledati zapisnik in si sam zase ustvariš sliko organizacije ali društva, kije imelo sejo ali sestanek in je podalo zapisnik. Ta pa je lahko zelo dober ali lep tudi zaradi obnovljene slovenščine, obdelane po novem pravopisu. V našem času, to je v času napredka in tekmovanja, je to še posebej pomembno. Vsak zapisnik, dopis ali odločba so ogledalo organizacije. Glavni namen obiska delavnice smo videle v tem, kako napisati dober zapisnik v čim krajšem času, ki nam ga tako ali tako že vsem primanjkuje. Čudile smo se profesorici Blanki Erhartič, ko nam je predstavljala spremembe na področju postavljanja vejic. V praksi se pri pisanju zapisnika in pri naštevanju ukinja postavljanje vejic. Pogoste napake se pojavljajo tudi pri pisanju datumov in časa dogodkov. Za zapisnik je pomembno: - daje prikazovalno besedilo o preteklem dogodku, zato spada med pripovedovalna besedila; - objektivno poročilo o govornem dogodku, tj. o vnaprej dogovoijenem uradnem sestanku skupine ljudi; ta poteka po določenem dnevnem redu in po določenem načinu obravnave vsake točke dnevnega reda; - namen sestanka je sprejetje obvezujočih sklepov; - ima določeno obliko in tri dele: glavo, jedro in sklepni del; a. v glavi poroča o okoliščinah sestanka (kraj, čas, prisotni, odsotni...); b. v jedru je najprej naveden dnevni red, nato se poroča o obravnavi vsake teme/točke dnevnega reda, nakar sledijo zapisani sklepi; c. v sklepnem deluje zapisano, kdaj seje sestanek končal, kje in kdaj je bil zapisan zapisnik, kdo ga je zapisal, kdo je vodil sestanek in kdo potijuje resničnost zapisnika; odtisnjen je tudi žig; - značilni glagoli rekanja so v pretekliku; govorni prispevki udeležencev so navadno vsebinsko obnovljeni, lahko tudi povzeti; - je uradna listina, zato je spreminjanje, dopolnjevanje ali celo popravljanje potijenih zapisnikov kaznivo dejanje. Zanimivo delavnico smo končale ob 20.20 v upanju, da se kmalu zopet srečamo, saj nam je ostalo še veliko neobdelanih tem. 9. let - oreh prijateljstva Albina Lukner, podpredsednica kluba_ V petek, 29. maja 2009, smo se ob 16. uri zbrali člani Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije v Šalovcih 51 pri Središču ob Dravi. Srečanje nas je spominjalo na dogodek v mesecu maju 2000, ko je naša članica Tončka Pere prejela srebrno priznanje Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretaijev Slovenije. Ker se Tončka slavnostnega dogodka podelitve v Portorožu ni mogla udeležiti, je predlagala, da naslednjo sejo kluba izvedemo pri njej doma. 1. junija 2000 smo to zamisel tudi realizirali. Po uradnem in svečanem delu predaje priznanja Tončki smo sedli za mize, obložene z neštetimi dobrotami. Tončka in njen mož Jožek sta nas pogostila tudi s torto, na kateri je bila napisana lepa misel: ZA PRIJATLE SI JE TREBA ČAS UZET! V znak prijateljstva smo na Tončkin predlog zasadili dve sadiki orehov, sledilo je zalivanje in seveda skupen posnetek. Kljub sušnemu letu Tončka in Jožek nista pustila dreves naključju in sta ju skrbno negovala in zalivala. V teh devetih letih sta oreha razširila svoje veje, ki simbolizirajo naše prijateljstvo, poklonila pa sta že svoje prve sadove. Na Tončkino povabilo se nas je letos ob koncu meseca maja odzvalo dvaindvajset članov kluba. Iz prijetne sence oijaških orehov so nas pregnali močan veter in temni oblaki. Gostitelja sta nas povabila v svojo hišo, kjer smo ob bogato obloženi mizi, besedi in pesmi obsedeli pozno v noč in obujali spomine ter kovali nove cilje za naprej. Žal je tempo življenja zelo hiter, zato se vedno bolj zavedamo, da bomo v druženju in pogovorih lažje premagovali delovne in družinske probleme. Saj res, da ti v druženju nihče ne odvzame nobenega problema in ga ne reši namesto tebe, vendar se zaveš, daje čas za klepet in poslušanje zdravilo časa. »Življenje brez prijateljev je kot dolga cesta brez gostilne«, ta misel spremlja naše druženje. Biserna poroka Janja Kolarič_ V soboto, 6.junija 2009, sta v krogu svojih najdražjih v velikonedeljski cerkvi proslavila biserno poroko in obnovila poročne obljube zakonca Kuharic z Lešnice 33, ki sta sijih prvič dala 6.2.1949 v cerkvi pri Veliki Nedelji. Franc seje rodil 1.9.1921 na Lešnici, Amalija, rojena Ci-mennan pa 6.5.1925 v Šardinjah. Franc je bil mlinar, vendar je požar uničil mlin nakar se je zaposlil na železnici, potem pa nekaj časa služil za kruh v Avstriji. Amalija je bila gospodinja in skrbela za otroke. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, in sicer Marija, Cilika, Franc, Stanka, Jožica in Miran. Jesenske dneve jima lepša 13 vnukov in 5 pravnukov. Bisernoporočencema želimo še veliko lepih, predvsem pa zdravih skupnih let. P S ^KLuLi ■ * i ^^H ™ ■ Ml k 1 ^ ■ •----- Dobrodelna prireditev »Gremo na morje« Urška Rižnar r v 1 s ph» : fji^i _ 1 r UMN ü! Sveti Tomaž; FRIZERSKI SALON MARIJA BOMBEK, Ormož; MARJAN KUPČIČ, Servis in prodaja, Ormož. Ob koncu dobrodelne akcije pa smo 23. aprila 2009 organizirali dobrodelno prireditev. Na njej so se predstavili učenci naše šole, OŠ Ivanjkovci in učenci zasebnega zavoda Musica. Tudi učencem omenjenih šol in njihovim mentorjem se iskreno zahvaljujemo za nastop. Najbolj veseli pa smo bili, da sta se na naši prireditvi predstavila Severa in Gal Gjurin. Uspešen glasbeni tandem nam je spregovoril s svojo glasbo in z odličnim Severini-nim glasom ter nam tako obogatil četrtkov popoldan. Tudi njima se zahvaljujemo za humanitarni nastop in veliko srce. OŠ Stanka Vraza Ormož je bila letos ponovno, že tretje leto zapored, organizatorka dobrodelne prireditve. Že pred prireditvijo smo zbirali sponzorska in donator-ska sredstva z namenom, da bi svojim učencem omogočili počitnikovanje na moiju. Radi bi posebej omenili, in se jim hkrati zahvalili, sponzoije in donatoije. To so bili: REFLEX, d.O.o, Poljčane; Holennuos, d.O.o., Ormož, AV-TO-MOTO DRUŠTVO Ormož; TESARSTVO Maijan Miško, s.p., Ormož; JP MONTAGE, d.o.o., Ptuj; KMETIJSKA ZADRUGA Ptuj; FRIZERSKI SALON MONIKA, Središče ob Dravi; ŽUPNIJSKI URAD Ormož, TOMI NIEDORFER, s.p.. Čistilni servis in vzdrževalne storitve, Ormož; GOSTIŠČE PROSNIK, Ormož; GRA-VIT Jaroslav Vnučec, s.p., Ormož; EVAR, d.o.o.,Fonnin; INVEST KOOPERACIJE, d.o.o., Ormož; TRGOVINA VRTNICA, Gajevci; PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE; STANISLAV ŠTUHEC, Strojne inštalacije. Še enkrat prisrčna hvala vsem, tudi tistim, ki ste na dobrodelni prireditvi prispevali kak evro za naše učence. Če morda dvomite o dobrodelnosti, naj vam ta čut okrepi naslednja misel: »Užitek je srečati pogled tistega, kateremu si pred kratkim storil kaj dobrega (La BRUYERE).« 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ Specialna olimpijada v Ormožu ZGODILO SE JE Mira Grmič-Podgorelec »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu«, je geslo Specialne olimpi-jade, ki združuje osebe z zmernimi in s težjimi motnjami v duševnem razvoju v enakopravnem športnem boju s sebi enakimi. Specialna olimpijada je mednarodni športni program. Njeni začetki segajo v leto 1963, ko je bil na pobudo družine Kennedy v Združenih državah Amerike organiziran prvi športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Osnovna šola Stanka Vraza Ormož je bila organizatorka 16. regijskih iger specialne olimpijade. Igre so se odvijale 13. maja in se jih je udeležilo 241tekmovalcev iz naslednjih ekip: Dvojezična OŠ II Lendava, OŠ Cvetka Golaija Ljutomer, OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj, OŠ Dr. Janka Šle-bingeija Gornja Radgona, OŠ Gustava Šiliha Maribor, OŠ Murska Sobota, VDC Sožitje Ptuj, VDC Polž Maribor, OŠ Stanka Vraza Ormož in Center za odgoj i obrazovanje Čakovec. Po kulturnem programu je sledil športni program: met žogice, skok v daljino z mesta, skok v daljino z zaletom, tek na 25 metrov z invalidskimi vozički, tek na 50 metrov, tek na 100 metrov, tek na 200 metrov, tek na 400 metrov, štafeta 4-krat 100 metrov. Košarka - elementi, košarka - igre; namizni tenis - posamično in nogomet - elementi. Športni program seje končal s predajo olimpijske zastave naslednjemu organizatoiju regijskih iger in z družabnim srečanjem do poznih popoldanskih ur. Za uspešno izvedbo iger gre zahvala 5-članskemu organizacijskemu odboru iger, vsem delavcem OŠ Stanka Vraza in okrog 80 prostovoljcem, največ iz Gimnazije Ormož, ter 24 sponzoijem in donatoijem. Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Maja Botolin Vaupotič, podpredsednica_ Kaj je lokalna akcijska skupina LAS? Glede na to, da se človek nekemu pojavu lahko učinkoviteje zoperstavi kot skupina, se je na osnovi vedenj in znanj ter priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1991) uveljavila oblika organiziranosti, ki združuje strokovnjake, zainteresirane posameznike in družbene skupine. Skupen cilj je želja zmanjšati škodo, ki jo povzroča uživanje drog. Glavna naloga LAS naj bi bila koordinacija vseh članov LAS, da usklajeno delujejo. S tem je zagotovljen celosten in sočasen pristop k problemu. LAS nenehno opozaija družbeno skupnost na nevarnosti in hkrati sproža družbeno ukrepanje preko vseh svojih sestavnih delov. Cilji LAS so lahko kratkoročni in dolgoročni Kratkoročni: analiza trenutnega stanja v okolju, kratkoročni ukrepi na področju uživanja drog, angažiranje vseh sposobnih strokovnjakov in drugih subjektov pri preprečevanju uživanja drog. Dolgoročni: temeljita analiza stanja, spremljanje razvoja odvisnosti v določenem okolju, sprotno prilagajanje aktivnosti stanju na terenu in ugotovitvam v analizah, izdelava strategije zmanjšanja uporabe drog, izdelava strategije zmanjšanja škode zaradi uporabe drog, strategija razvoja promocije zdravega življenja. Naloga slovenskih LAS V Sloveniji je bilo do konca leta 2004 evidentiranih 54 LAS, vse pa so se ustanovile zlasti iz potrebe po preventivnih dejavnostih, ki bi preprečevale nadaljnje šiijenje napačne rabe in zlorabe drog in omejile naraščanje števila zasvojenih, ter zaradi od 1992. leta dalje ugotovljenega epidemičnega značaja zasvojenosti na posameznih območjih. Zato so si zadale za nalogo: - bolje prepoznavati problematiko na območju občine, - ustrezno informirati javnost o stanju glede drog na območju in v zvezi s tem izdajati didaktični in propagandni material, - usposabljati kadre za delo na področju bolezni odvisnosti in preventive, - pospeševati in usklajevati razvoj različnih preventivnih projektov, ki kakor koli omogočajo zmanjšanje rabe drog (organiziranje posvetov, predavanj, taborov, kulturnih prireditev, razstav ipd.), - pridobivati posameznike in družine za bolj kvaliteten način življenja, - organizirati dejavnosti za koristno izrabo prostega časa mladih, - ustanoviti posvetovalna telesa v občinah. Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž LAS je medsektorsko koordinativno telo, ki deluje na območju Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž z namenom delovanja in sodelovanja strokovnjakov različnih področij (šolstva, zdravstva, socialnega varstva, policije idr.), koordiniranjem preventivne dejavnosti v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž na področju zlorabe drog. Prvič je bila LAS imenovana s sklepom župana leta 1998. Sedež LAS je na RKS Območnem združenju Ormož, Ptujska 8 f. Naloge in cilji so opredeljeni v sklepu o imenovanju LAS: - koordinacija in angažiranje vseh sposobnih strokovnjakov in drugih subjektov pri preprečevanju uživanja drog, - strategij a razvoj a promocij e zdravega načina življ enj a v občini v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi za razvoj ponudbe zdravih prostočasnih aktivnosti za otroke in mladostnike, - spremljanje razvoja odvisnosti in analiza trenutnega stanja v okolju, - sprotno prilagajanje aktivnosti stanju na terenu in ugotovitvam v analizah, - seznanjanje prebivalstva in izobraževanje izvajalcev preventivnih programov v zvezi s preventivnimi dejavnostmi pri zasvojenosti. Člani LAS so bili imenovani s sklepom županov treh občin: Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž: 1. Stanislav Ivanuša, dipl. varstvoslovec. Policijska uprava Maribor 2. Maja Botolin Vaupotič, prof. biologije, RKS OZ Ormož 3. Olga Popov, viš. med. sestra. Zdravstveni dom Ormož 4. Maijan Škvorc, univ. dipl. psiholog. Osnovna šola Velika Nedelja 5. dr. Aleš Friedl, univ. dipl. psiholog. Psihiatrična bolnica Ormož 6. Marina Novak, dipl. soc. delavka. Center za socialno delo Ormož 7. Aleš Kosec, mag. farmacije. Lekarna Ormož 8. Jasna Munda, prof. defektologije. Osnovna šola Središče ob Dravi 9. Renata Bezjak, prof. nemščine in sociologije. Gimnazija Ormož 10. Robert Skuhala, dipl. zdravstvenik. Zdravstveni dom Ormož 11. mag. Bojan Šinko, univ. dipl. psiholog Sprejem programa in pridobivanje sredstev Program dela sprejmejo in potrdijo župani. Za izvajanje programa si LAS pridobiva sredstva iz: - proračuna Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, - javnih razpisov ministrstev, - s pridobivanjem sredstev od sponzoijev, donatoijev. Delo v letu 2008 je potekalo v štirih sklopih: 1. Organizacija: - okrogla miza v mesecu boja proti zasvojenosti (november) - izvedbe v vseh treh občinah, - na željo posameznih šol smo sodelovali pri organizaciji in izvedbi predavanj z zdravstveno vzgojnimi vsebinami; - sodelovanje članov LAS na počitniških taborih, ki so jih organizirale druge organizacije; - otroški počitniški tabor »Trije kralji 2008«; - naravoslovne in zdravstveno vzgojne delavnice za predšolske otroke v Vrtcih Velika Nedelja, Podgorci, Kog, Središče ob Dravi, Ivanjkovci in Ormož (delavnice potekajo tedensko, tekom celega šolskega leta); - obveščanje in osveščanje javnosti preko medijev -objava člankov o aktivnostih LAS, počastitev dni po koledaiju Svetovne zdravstvene organizacije, sodelovanje članov LAS v radijskih oddajah na temo odvisnosti; - izvedba šestega mladinskega raziskovalnega tabora »Ormož 2008«; - izvedba prvega počitniškega hokus-pokusa v sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož. 2. Strokovne povezave: - posveti z drugimi LAS-i; - sodelovanje z drugimi inštitucijami v občinah, ki se ukvaijajo s problematiko odvisnosti (Psihiatrična bolnišnica, Center za socialno delo. Zdravstveni dom); - sodelovanje z drugimi inštitucijami v občinah, ki izvajajo programe za mlade (Mladinski center. Rdeči križ); - pospeševati in usklajevati razvoj različnih preventivnih projektov, ki kakor koli omogočajo zmanjševanje rabe drog; - sodelovanje članov LAS v zdravstvenovzgojnih aktivnostih šol. 3. Strokovno izobraževanje: - udeležba predstavnikov LAS na seminaijih in konferencah, - strokovna ekskurzija članov LAS v Škocjan na Dolenjskem in ogled skupnosti Cenacolo. 4. Drugo delo LAS: vodenje dokumentacije, izdelava zapisnikov, izdelava programa dela in poročila o delu, nabava nove literature, urejanje strokovne knjižnice za potrebe članov LAS-a, nakup in razdeljevanje zdravstvenovzgojnega gradiva - zloženke, plakati in druga gradiva po koledaiju zdravstveno vzgojnih aktivnosti, urejanje oglasne deske v gimnaziji in zdravstveno-vzgojnih kotičkov vrtcev in šol, nakup in razdeljevanje zloženk na temo kajenja in alkohola v vrtcih, izdaja biltena LAS - 10 let, izdaja publikacij, ki promovi-rajo delo LAS, sodelovanje z mediji (lokalni radio, KTV, Štajerski tednik ...). Minke Namestnik-Sonje Slovenska Bistrica, OŠ IV Murska Sobota, Sožitje Ormož, VDC Sožitje Maribor, VDC ZGODILO SE JE •J JiiM-HioliTA^M^ 9 Velikonedeljski gasilci, organizatorji tradicionalne »Velikonedeljske noči« 80 let PGD Ključarovci Franc Štuhec, predsednik PGD Ključarovci PGD Ključarovci pri Ormožu je bilo ustanovljeno davnega leta 1929 na pobudo naprednih sovaščanov, ki so čutili potrebo po druženju in humanitarnosti. Glavni ustanovni člani so bili: Franc Raušl, Franc Kosi, Gregor Cajnko, Matija Štuhec in drugi. Ustanovni člani so spoznali, da potrebujejo skupne prostore, kjer bi se lahko družili in se izpopolnjevali v znanju. Tako je bil leta 1932 zgrajen prvi gasilski domv izmeri 45 m2. Pojavile so se potrebe po večjih prostorih, predvsem zaradi nabavljene opreme. Dom seje dograjeval kar štirikrat. Zadnjo dograditev in prenovo obstoječega gasilskega doma smo svečano predali v uporabo leta 2008. Danes je gasilski dom velik 180 m2, je lep, prostoren in je v ponos vsem gasilcem in vaščanom. V letu 2009 smo začeli zbirati sredstva in vso potrebno dokumentacijo za nakup novega gasilskega vozila GV-V1. V ta namen organiziramo v soboto, 25.7.2009, veliko vrtno veselico, na kateri nas bodo zabavale Navihanke. V nedeljo, 26.7.2009, pa bo svečanost ob 80-letnici obstoja društva in prvo srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Tomos. Florjanovo Natalija Fajfar_ V nedeljo, 10.5.2009, smo gasilci iz Ivanjkovcev skupaj z gasilci iz Žerovincev počastili zavetnika gasilcev sv. Floijana. Slovesna sveta maša, na kateri je maševal dekan in župnik Janez Goergner, je potekala v cerkvi Vseh svetnikov na Svetinjah. Slovesnosti so se pridružili pobrateni gasilci z Raven, s katerimi ivanjkovski gasilci dobro sodelujemo, in predsednik Krajevne skupnosti Ivanjkovci Drago Slavinec. V cerkev smo vstopili v paradi, ki jo je vodila vaška godba iz Ivanjkovcev. Pri sveti maši smo blagoslovili novi kip sv. Floijana, ki nam bo pomagal varovati gasilski dom in našo krajevno skupnost pred rdečim petelinom ter drugimi naravnimi nesrečami. Po maši je bila pred cerkvijo manjša pogostitev, pripravile pa sojo gasilke s pomočjo krajanov. Vsem iskrena hvala za kakršno koli pomoč, da smo lahko dostojno počastili zavetnika gasilcev. PGD Ormož se usposablja in vadi Bojan Kovačič, poveljnik PGD Ormož Prikaz gašenja v strnjenem naselju V soboto, 4.4.2009, smo gasilci PGD Ormož in PGD Har-dek organizirali vajo. Izvedli smo jo na stanovanjski hiši Vrtnarska 3 - bivše dimnikarsko podjetje, sedaj last Komunalnega podjetja Ormož. RECO 112 nam je poslal poziv in sporočil, da gori hiša v strnjenem naselju. Gasilci PGD Ormož smo se odpeljali z vozili GVC 16/50, GVC 16/25 inPV, gasilci PGD Hardek pa z vozilom GVC 16/25. Ko smo prispeli na kraj požara, smo gasilci PGD Ormož začeli z gašenjem ter reševanjem ponesrečenca iz hiše. Izvedli smo notranji napad. Člani PGD Hardek so zavarovali okolico hiše, da se požar ne bi razširil. Hiša je bila polna dima, zato so še z napravo za vleko dima razdimili prostor. Sodelovalo je 22 gasilcev iz PGD Ormož in PGD Hardek. Vaja je bila uspešno izvedena, vendar smo na koncu prišli do sklepa, da gasilci potrebujemo tak objekt, na katerem bi lahko izvajali vaje in se usposabljali. Komunalnemu podjetju se zahvaljujemo, da so nam omogočili izvedbo vaje. DNEVA S TAMBURA- ŠKIM ORKESTROM, ki se bo odvijal pred gasilskim domom v šotoru. S tem so stoijeni prvi koraki skupnega sodelovanja društev in organizacij v Krajevni skupnosti Velika Nedelja. Prireditev Velikonedeljska noč bo izvedena ob vsakem vremenu, saj bomo za ta namen postavili občinski šotor. Upamo in želimo, dajo boste obiskali, saj bo program pester in zanimiv. Predstavitev nove gasilske opreme V soboto, 16. maja 2009, smo ob 11.30 uri s centra za obveščanje 112 dobili poziv, da seje pripetila prometna nesreča na Avtocentru Hardek, v kateri sta bila udeležena dva avtomobila, s težje poškodovanim ponesrečencem. Pozivu smo se nemudoma odzvali in se odpeljali na kraj nesreče z dvema voziloma - GVC 1625 in s hitrim tehničnim vozilom za tehnično reševanje ponesrečencev. Prva poteza, ki smo jo naredili, je bilo gašenje osebnega vozila, pogasili smo ga z gasilnim sredstvom BIOVERSAL. Sledilo je tehnično reševanje ponesrečenca iz poškodovanega vozila. Pri tem posegu smo uporabili hidravlično reševalno opremo HALMATRO - škaije za rezanje pločevine. V intervenciji je sodelovala tudi ekipa nujne medicinske pomoči, kije odpeljala ponesrečenca v bolnišnico. Akcija je bila uspešno končana okrog 12.30 ure. Ivan Vajda, v.g.č. II.st., predsednik PGD Vel. Nedelja Leto je naokoli in pred nami je že tradicionalna Velikonedeljska noč s tekmovanjem za POKAL KS VELIKA NEDELJA. Potekala bo 27. junija 2009. Prireditev, ki daje svojevrsten pečat kraju, je doživljala programske spremembe in dopolnitve in bila sprejeta med obiskovalci in v kraju. Za promocijo kraja, dejavnosti in praznovanja organiziramo tudi tradicionalno tekmovanje, ki smo ga letos dopolnili z mladinkami in mladinci. Kraju želimo prikazati organizirano delovanje društva in dejavnosti, s katerimi delujemo v prid občanom pri zavarovanju njihovega premoženja. Smo humanitarna organizacija, v katero vabimo vse, ki želijo sodelovati v našem društvu. Tekmovalni del se bo začel v soboto, 27.6.2009, ob 10. uri in bo trajal vse do 18. ure, ko bodo razglašeni uradni rezultati tekmovanja v posamezni kategoriji. Tekmovanje poteka v kategoriji članic A, B in članov A,B ter mladink in mladincev. Pokrovitelj tekmovanja POKALA VELIKE NEDELJE je Krajevna skupnost Velika Nedelja s sopokrovitelji. Gasilci smo v svojem dolgoročnem programu sprejeli program obnove gasilskega doma in posodobitve intervencijske tehnike. Do praznovanja 120-letnice moramo obnoviti gasilski dom v celoti. Investicija se bo izvedla v treh fazah. Predinvesticijski program je izdelan in bo predstavljen županu Občine Ormož. Možnost sofinanciranja je tudi preko razpisa evropskih sredstev za razvoj podeželja in vasi ter podpora krajanov Velike Nedelje. Občani so že do sedaj veliko prispevali ob izgradnji doma in pri nabavi prepotrebne tehnike za gašenje, in to kot davkoplačevalci ter darovalci prostovoljnih prispevkov, za kar se jim lepo zahvaljujemo in pričakujemo njihovo pomoč tudi v prihodnje. Enako podporo pričakujemo tudi od odgovornih za izvajanje požarne varnosti v Občini Ormož. Velikonedeljski gasilci pripravljamo skupaj s Kulturnim društvom Simon Gregorčič Velika Nedelja izvedbo PANONSKEGA POPOL- Občina Ormož, sonce Prlekije [•J J i i r«M :< --W i T« Vi [KJ n^» ORMOŠKO POLETJE WE& oa ^ datum | PRIREDITEV torek, 16. junij Grajsko dvorišče (v primeru slabega vremena - športna dvorana na Hardeku): ob 21. uri Nizozemski orkester: CREA ORCHESTRA (Amsterdam) 5 EUR sobota, 20. junij Športna dvorana na Hardeku: FESTIVAL TEKMOVANJA GODB - torek, 23. junij Hum pri Ormožu: ob 19. uri MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE - sreda, 24. junij Grad Ormož: ob 18. uri POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ: RAZSTAVA »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140 let Ormoškega tabora« Grajsko dvorišče: ob 19. uri OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI (Ormoški rogisti, Miklavževski oktet, Harmonikarski orkester GŠ Ormož pod vodstvom dirigentke Darinke Vidovič, prof., KD Simon Gregorčič Velika Nedelja) Kerenčičev trg: ob 21. uri 6. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK - Velika ] i pri gradu: ob 20.30 uri TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, Gosti koncerta - Petrovaradinski tamburaši in Zvonko Bogdan 8,10,12 € (Študenti, predprodaja, redna prodaja) petek, 26. junij Grad Ormož: ob 11. uri SIMPOZIJ »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140 let Ormoškega tabora« Žvab: ob 18.uri ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BOŽIDARJU RAIČU NA ŽVABU Mestna graba: VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI (športne igre v mestni grabi) Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine TABU 5 EUR nedelja, 28. junij Grajsko dvorišče: ob 20. uri TADEJ VESENJAK-prleški kantavtor Grajsko dvorišče: ob 20.30 uri GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ z gosti GAL-GJURIN IN GALERISTI - sreda, 1- julij Grajsko dvorišče: ob 21. uri Špasteater: ŽENSKE&MOŠKI.COM režija: Boris Kobal igrajo: Zvezdana Mlakar / Lucija Čirovič, Matjaž Tribušon / Branko Šturbej, Katarina Čas / Ana Dolinar, Rado Mulej / Primož Ekart, Lado Bizovičar / Miha Brajnik 15 EUR Grajsko dvorišče: ob 21. uri FOLKLORNA SKUPINA »Carmen Lopez« IZ KOLUMBIJE 10 EUR sobota, 4. julij Grajsko dvorišče: ob 19. uri Gledališka predstava za otroke Gledališče UNIKAT: GREMO NA VLAK - sreda, 8. julij Grajsko dvorišče: ob 21. uri MGP: Romantična komedija LETICUA IN LUŠTREK (Violeta Tomič, Alja Kapun, Gregor Geč) 10 EUR sobota, 11. julij Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert narodnozabavnega ansambla GAŠPERJI 5 EUR nedelja, 12. julij Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: REVNI MILIJONAR Kriminalna romantična drama, režija: Danny Boyle, Loveleen Tandan 5 EUR ponedeljek, 13. julij Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: ŽENSKE Komična drama, režija: Diane English 5 EUR sobota, 18. julij Grajsko dvorišče: ob 21. uri KONCERT vokalne skupine ACCAPELLA BENJAMIN in MANDOLINSKE skupine AMOS 5 EUR sobota, 8. avgust Grad Ormož: ob 17. uri Slovesnost ob 140-letnici Ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču - sobota, 29. avgust Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine ELVIS JACKSON (organizacija: KOŠ in MC Ormož) 5 EUR NA GßAJSKCM DVORIŠČU V ORMOŽU Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož. PROGRAM SO FINANČNO PODPRLI: OBČINA ORMOŽ n GENERALNI POKROVITELJI: JERUZALEM ORMOŽ À 0ptVl Wienerberger Building Value VEČJI POKROVITELJI: GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJI «SE™ Štajerski ¿taierski MANJŠI MEDIJSKI POKROVITELJ: iTui) {ORMOŽ j MANJŠI POKROVITELJI: S Fiposor d.O.! ] Uigl» ORMOŠKO POLETJE •J JiiM-HioliTA^M^ 3 Program Ormoškega poletja 2009 Torek, 16. junij 2009 CREA ORCHESTRA na grajskem dvorišču v Ormožu (v primeru slabega vremena športna dvorana na Hardeku) ob 21. uri CREA Orchestra iz Amsterdama je začel delovati leta 1988 kot komorni orkester. Vodi ga dirigent Bas Pollard. V tem času je prerasel v 65- članski simfonični orkester. V njem sodelujejo poleg študentov univerze v Amsterdamu tudi nekdanji študenti različnih starosti in nekaj študentov amsterdamskega konservatorija. V letošnjem letu praznuje 20-letnico delovanja z odhodom na turnejo po Sloveniji in Italiji, kjer bodo trije koncerti: v Ormožu, Ljubljani in Trstu. Skozi leta je orkester sodeloval pri pomembnih projektih. Z Mahleijevo drugo simfonijo je nastopil v glavni dvorani Concertgebouwa v Amsterdamu. Na Latvijski turneji leta 2007 je CREA Orchestra nastopil z zborom Juventus iz Rige. Zbor bo oktobra obiskal Amsterdam, kjer bo skupaj s CREA Orchestra izvedel dva koncerta na Nizozemskem. Sobota, 20. junij 2009 14. TEKMOVANJE GODB Športna dvorana na Hardeku Maša za domovino s kresovanjem poteka kot že tradicionalna prireditev na Humu pri Ormožu in privablja iz leta v leto večje število udeležencev, tako domačinov, kot tudi obiskovalcev iz drugih krajev Občine Ormož. Maša se odvija ob somaševanju dekanijskih duhovnikov. Prireditev zajema kulturni program s kresovanjem in pogostitvijo ter z nastopom narodnozabavnega ansambla in bo ob vsakem vremenu. Sreda, 24. junij 2009 Razstava »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140 let Ormoškega tabora« ormoški grad, ob 18. uri Leta 1869 je bil v Ormožu osmi slovenski tabor, letos, 140 let pozneje, pa v Ormožu pripravljamo številne prireditve v počastitev tega jubileja. V ormoškem gradu bomo na ogled postavili razstavo z naslovom »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140 let Ormoškega tabora«. Slovenski tabori zanesljivo sodijo med najpomembnejše in najbolj pozitivne dogodke v celotni slovenski zgodovini. Slovenski narod se je na taborih lahko rečemo, da kar na neki način plebiscitarno odločil za združitev slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo in s tem podprl prvi slovenski politični program. Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, kije na Slovenskem potekalo med letoma 1868 in 1871, je imelo za Slovence velik afirmativen pomen. O taborih je obširno poročalo domače časopisje, pa tudi številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje seje širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja. Med letoma 1868 in 1871 je bilo 17 taborov. OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI na grajskem dvorišču v Ormožu, ob 19. uri Na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti bodo za program poskrbele ljubiteljske kulturne skupine, ki so bile v minuli sezoni zaradi svoje kvalitete, izvirnosti, ustvarjalnosti ali uspehov opažene tudi med širšo kulturno javnostjo v Sloveniji. Nastopili bodo: Ormoški rogisti zveze lovskih družin Ptuj - Ormož, Miklavževski oktet, Harmo-nikarski orkester GŠ Ormož pod vodstvom dirigentke Darinke Vidovič, prof., ter KUD Simon Gregorčič Velika Nedelja. 6. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK Kerenčičev trg Ormož, ob 21. uri Ormoški nočni ulični tek v počastitev dneva državnosti organizira Atletski klub Ormož, ki tudi sprejema prijave. Četrtek, 25. junij 2009 TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja z gosti PETROVARADINSKITAMBURAŠI IN ZVONKO BOGDAN pri gradu v Veliki Nedelji, ob 20.30 uri Zgodovina ormoškega pihalnega orkestra je dolga in zanimiva... V Ormožu in okolici seje muziciralo in godlo že več stoletij. Po najdenih dokumentih deluje orkester že 113. leto. Za svoje delo je dvakrat prejel najvišje priznanje Občine Ormož - plaketo Ormoža. Orkester deluje v sklopu Glasbene šole Ormož, katere glavna naloga je usposabljati mlade glasbenike za amatersko igranje v raznih glasbenih skupinah. Od leta 1959 se je orkester udeleževal republiških tekmovanj in dosegal lepe uspehe. Sodeloval je na srečanjih bratskih občin SRS in SRH, na revijah in srečanjih pihalnih orkestrov v občini in zunaj nje. V svojem kraju je igral na vseh pomembnejših prireditvah, obletnicah, odprtjih... Igral je budnice, promenadne koncerte in prirejal samostojne koncerte. 1978. leta je orkester začel izvajati novoletne koncerte, ki so postali tradicionalni. Občinstvo jih je zelo dobro sprejelo. Novoletni koncert ormoške godbe je postal najbolj obiskan kulturni dogodek v občini. Pihalni orkester Ormož je bil pobudnik in soorganizator Tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, na katerih orkester zelo uspešno nastopa. Letos bo 20. junija potekalo že štirnajstič. Sodelujejo: 1. Društvo Vaška godba Vuzenica, dirigent Aleksander Vinšek, 30 godbenikov 2. KUD Mestna godba Novo mesto, dirigent Tomaž Zlobko, 30 godbenikov 3. Pihalni orkester Središče ob Dravi, dirigent Rado Munda, 35 godbenikov 4. Društvo Kmečka godba Pernice, dirigent Sandi Pungartnik, 37 godbenikov 5. KD Pihalni orkester Marezige, dirigent Boris Babič, 40 godbenikov 6. Pihalni orkester Ormož, dirigent Slavko Petek, 42 godbenikov 7. Pihalni orkester Zaija Šoštanj, dirigent Miran Šumečnik, 45 godbenikov Torek, 23. junij 2009 MAŠA ZA DOMOVINO IN KRESOVANJE Hum pri Ormožu ob 19. uri Zvonko Bogdan je najboljši še živeči pevec tradicionalne tamburaške glasbe na področju nekdanje Jugoslavije. Napisal je veliko popularnih skladb, ki so postale pravi evergreeni. Rojenje bil v Vojvodini, kjer je živel na posestvu starega očeta. Za glasbo pa gaje navdušil drugi stari oče, ki je igral tamburico. Z devetnajstimi leti se je vpisal na igralsko akademijo v Beogradu. Med študijem je pel po kavarnah, da sije zaslužil za življenje in šolanje. Tako seje začela njegova bogata glasbena kariera. Svojo prvo pesem Ej, salaši, na severu Bačke je napisal leta 1971. Nastopal je na številnih koncertih in raznih tamburaških dogodkih, celo na festivalu Exit, leta 2004, v Novem Sadu. Nastopanje v živo ima preprosto rad. Njegovi nastopi so posebno doživetje, saj predstavi pesmi izredno čustveno in na svojstven način. apiesimc PIHALNI ORKESTER ORMOŽ n^»_ORMOŠKO POLETJE Do sedaj je izdal petnajst albumov, nekaj njegovih najbolj znanih skladb pa je: Fijaker stari. Kraj jezera jedna kuča mala. Govori se, da me varaš, Ljubio sam črno oko, Otvori prozor. Kopa cura vinograd, A oj, jelo Jelena, Malo ja, malo ti. Petek, 26. junij 2009 Simpozij »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140 let Ormoškega tabora«, odkritje spominske plošče Božidarju Raiču na Žvabu, ormoški grad ob 10. uri. Znanstveni simpozij na temo »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140 let Ormoškega tabora« ter odkritje spominske plošče Božidaiju Raiču na Žvabu prav tako spada v okvir prireditev ob obletnici ormoškega tabora. Ormoški tabor je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in v tem smislu pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda. Ideja taborskega gibanja je v naše kraje prišla s Češkega, kjer so tabore začeli pripravljati maja istega leta. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, kije zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali 17 taborov; osmi je bil, kot je že omenjeno, pred 140 leti v Ormožu. Govornik je bil Božidar Raič, kije bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Na njegovi rojstni hiši na Žvabu bomo odkrili spominsko ploščo. VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI Mestna graba v Ormožu Z akcijo je Športna unija Slovenije začela v letu 1996, ko so spomladi v večjih mestih organizirali športna tekmovanja v košarki, odbojki, rolanju ter likovnem izražanju. Danes se v program vključujejo večja in manjša mesta povsod po Sloveniji, ki ponujajo različne športne, razvedrilne in spremljevalne programe, pač glede na tipike lokalnega okolja in finančne zmožnosti organizatoija, a skupni namen in cilj je še vedno in povsod isti: razvoj zdravega življenjskega športnega sloga, še posebej med mladimi med desetim in dvajsetim letom. Vse več mladih išče uteho v dovoljenih ali nedovoljenih drogah in drugih oblikah odvisnosti, nosilci in organizatoiji akcije »Veter v laseh, s športom proti drogi« pa smo prepričani, daje bolje izbrati neškodljive rešitve, na primer šport. V njem vsakdo lahko sprošča svojo energijo, spoznava sebe in druge na pozitivne načine, si izboljša psihično in fizično kondicijo ter je tako lažje kos vsakodnevnim stresnim situacijam. V Ormožu bo prireditev potekala prvi počitniški petek, 26. 6. 2009, v Mestni grabi. Organizirano je tekmovanje v nogometu (trojke in rezerva), in-line hokeju (hokej na roleijih, na asfaltnem igrišču, palice si lahko izposodite, roleije pa imejte svoje) ter v športno- zabavnih skupinskih igrah. Med spremljevalnimi dejavnostmi bodo žonglerska delavnica Društva Povod s Ptuja in plesna delavnica, delavnica poslikave majic (ki jih dobite na delavnici) ter poslikava asfalta s kredo. Prireditev se bo končala v poznih popoldanskih urah s podelitvijo kolajn in diplom najboljšim v treh starostnih kategorijah (10-12 let, 13-15 let in nad 15 let). Ker ta prispevek pišemo še v mesecu maju, ko so priprave na prireditev v polnem teku, obstaja možnost, da vas presenetimo še s čim lepim, zabavnim in atraktivnim, zato budno spremljajte lokalne medije, spletne strani in lokalna oglasna mesta, da česar ne zamudite! Organizatoija sva Mladinski center Ormož in Klub ormoških študentov, ki se že ob tej priložnosti zahvaljujeva vsem, ki boste na kakršen koli način pomagali izvesti prijeten v športnem in zdravem duhu preživet dan, še posebej pa našim prostovoljcem in prostovoljkam ter aktivnim članom Kluba ormoških študentov. KONCERT GLASBENE SKUPINE TABU ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu Tabu seje zgodil maja 1998, ko je iz kar nekaj lokalnih bendov zrasla druščina podobno mislečih enako dišečih in po odru hrepenečih mladostnikov. Beseda je dala besedo, roka roko in misli šestih glav so združili v eno glasno. Složno so ugotovili, daje preveč nepotrebnih tabujev in se trdno odločili, da nanje naredijo invazijo z melodijo. Tabuje postal in ostal način življenja, za njih in mnoge v njihovi bližini, čisto malo tudi zate, pa če hočeš ali ne. Uspešno koncertiranje ter promocija albuma Male nore ideje, za katerega prejme Tabu leta 2003 zlato ploščo, je leta 2004 kmalu nagrajeno s platinasto ploščo. V istem letuje skupina s pesmijo Divje nominirana na SRF-u (Slovenski radijski festival) in prejme po mnenju strokovne žirije in poslušalcev naziv HIT LETA. V istem letu posname skupina v studiu StoneFace že tretji studijski album z naslovom Lun(LaGun. Tabu izda dokumentarni DVD Divje s Tabuji, na katerem so zbrani vsi pomembnejši trenutki od nastajanja 2. albuma dalje, ter ponudi vsem svojim fanom tudi vpogled v zaodije, kije marsikdaj še zanimivejše od dogajanja na odru. Tabuje nominiran za viktoija popularnosti že drugič. Leta 2005 sledi velika turneja po Sloveniji in tujini, kjer navdušeni javnosti predstavljajo uspešnice z novega albuma: Greh, V soju luči. Zgodba za jutri. Kako je težavna... Sledi ponovna, tokrat dvojna nominacija na SRF-u. V kategoriji hit leta s skladbo Greh ter nominacija na naj ročk komad leta V soju luči in že tretja nominacija za viktoija popularnosti. V letu 2006 Tabu veliko koncertira po Sloveniji, hkrati pa se začne pripravljati material za 4. studijski album. Snemanje se žal preloži, saj se zanejo pojavljati težave z glasom pevke Nine, prav tako se začno pojavljati težave z glasom na koncertih, zato se Nina jeseni 2006 odloči za glasbeni oddih. Velika izguba in težak udarec za Tabu, ki si vzame nekaj mesecev počitka, nato pa se složno odloči, da zgodba Tabu še zdaleč ni končana. Konec leta se začne avdicija za novo pevko, ki se zavleče do aprila 2007, saj je pred člani skupine Tabu res težko delo- izbrati med več kot 120 dobrimi kandidatkami. Bilo je naporno, pa seveda tudi zabavno, in na koncu so se složno odločili za Tino. Tino poznajo sicer že tudi od prej, saj jim je pri snemanju albuma Lun(LaGun ter kasneje tudi na turneji več kot odlično posodila svoj glas za back-vokale. V teh nekaj letih je svoje vokalne sposobnosti še nadgradila in Tabuji so se odločili, daje to to. Tina je zdaj Tabu. Tabuji pripravljajo svojo četrto ploščo in so v sklopu priprav na četrti studijski album izdali že tri single: Oblak za dva. Pesek in dotik ter Namesto srca. Vsi trije so ujeti tudi v video. Zgodba se nadaljuje... Nedelja, 28. junij 2009 TADEJ VESENJAK ob 20. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu Tadej Vesenjak je prleški kantavtor iz Velike Nedelje in poje v prleščini. Je trikratni nagrajenec kantavtorskega festivala, KantFEST v Rušah, ter udeleženec festivalov Lent 2007 in 2008. Njegova besedila so izpovedna, življenjska, družbenokritična in humorna. Glasba je mešanica folka inbluesa z močnim rockovskim pridihom. Diskografija: KANFEST 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 IZŠTEKANI (2007-Samsvojmojster) SAMO MRTVE RIBE PLAVAJO S TOKOM (maj 2009, Sanje) GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ z gosti - GAL GJURIN IN GALERISTI ob 20.30 uri, na grajskem dvorišču v Ormožu ORMOŠKO POLETJE •J JiiM-HioliTA^M^ 3 Pevski zbor Gimnazije Onnož je začel delovati pod vodstvom zborovodkinje Alenke Šalamon. Vsako leto pripravi več nastopov, organizira pa tudi letni koncert, s katerim se predstavi na Ormoškem poletju. V zboru zaenkrat prepevajo le dekleta, v naslednjem letu pa se bomo potegovale še za fante. Zbor vodi v tem letu Klavdija Zoijan Škoijanec, velikokrat pa jih spremlja tudi orkester Gimnazije Onnož. S petjem si polepšamo svoje počutje in razveseljujemo poslušalce. Gal Gjurin in Galeristi (Denis Horvat - klaviature, Mirko Medved - kitara. Rok Kori-tnik - bobni, Miha Kraker - tolkala, kitara, Matej Tekavčič - bas). Po njegovih uspešnih avtorskih projektih Olivija in Gal in Galeristi je vsestranski glasbenik, pevec, pesnik in glasbeni producent Gal Gjurin v januaiju 2009 presenetil z novo solistično ploščo Srce (zal. Sedvex, 2009), ki jo je v celoti posnel skoraj sam. Radijske valove je dodobra razburkal s skladbami, kot so Kaj vse bi dal in Čas bo na moji strani. Galu se bodo na odru pridružili odlični Galeristi, s katerimi je zadnji dve sezoni redno nastopal tudi v oddajah A s ti tud not padu na Pop TV ob nedeljah zvečer. Lani se je Gjurin kot soavtor in producent podpisal tudi pod plošči Cesta Vlada Kreslina in Rapostol Roka Trkaj a, za seboj ima več kot petdeset pomembnejših diskografskih, filmografskih in drugih sodelovanj, njegova literatura pa je prevedena v šest jezikov. Sreda, 1. julij 2009 ŽENSKE&MOŠKI.COM ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu mo ski, com Režija: Boris Kobal Igrajo: ZVEZD ANA MLAKAR / LUCIJA ČIRO VIČ, KATARINA ČAS / ANA DO-LINAR, MATJAŽ TRIBUŠON / BRANE ŠTURBEJ, RADO MULEJ / PRIMOŽ EKART IN LADO BIZOVIČAR / MIHA BRAJNIK* Po dveh uspešnicah v produkciji Špas teatra 5žensk.com in 5moških.com je tu zadnji del trilogije o žensko-moških odnosih. PRIŠEL JE ČAS SOOČENJA ŽIVLJENJSKE ZGODBE IMAJO VEDNO DVA POGLEDA - ŽENSKEGA IN MOŠKEGA! SPOPAD JE NEIZBEŽEN ! (Slika s pr\'e premiere v Cankarjevem domu) Kaj se je spremenilo od časov Adama in Eve? Kaj bi se zgodilo, če bi vlogo žensk prevzeli moški? In obratno? ŽENSKE: »Zgodilo seje! Ženske vsega sveta, to je vaš trenutek, uživajte ob pogledu: kaj bi se zgodilo ... če bi bili moški taki, kakor sijih želijo ženske ?« MOŠKI: »Ali obstaja idealen svet za nas? Zaprite oči in predstavljate si, kakšen bi bil svet, če bi bile ženske takšne, kakršne si želijo moški...« Komedija bo nedvomno hit letošnjega leta, saj sta prva dva dela, 5žensk.com in 5moških. com, še vedno najbolj zaželeni in razprodani gledališki predstavi v vsej slovenski gledališki zgodovini, gledalci pa so nestrpno pričakovali tretji, zadnji del trilogije, kjer bomo ugotovili, da so vsi naši odnosi med spoloma, gledano z druge perspektive - SMEŠNI DO SOLZ. Četrtek, 2. julij 2009 FOLKLORNA SKUPINA »CARMEN LOPEZ«, Universidad del Valle iz KOLUMBIJE ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu Ta izjemna akademska folklorna skupina izhaja iz ene največjih univerz v Kolumbiji, z dolgoletno zgodovino. Leta 1968 jo je ustanovila profesorica Cannen Lopez, kije bila duša in srce skupine vse do svoje smrti leta 1995. Skupina spada med tri najpomembnejše študentske skupine kolumbijskih univerz. Ponaša se z akademsko odličnostjo in predvsem daje velik poudarek dejavnosti mladih, ki omogočajo ohranjanje bogate zgodovine dežele, skozi stoletja izpostavljene močnim vplivom različnih kultur. Generacije študentov se v velikem številu odzivajo in sodelujejo v folklorni dejavnosti, saj pomeni biti član akademske folklorne skupine veliko čast. Pomeni tudi predstavljanje njihove kulture po vsem svetu, saj so skupine, ki izhajajo iz univerze del Valle, praviloma ene najboljših v deželi in ministrstvo jih pošilja na festivale po vsem svetu. Kolumbija je dežela bogate kulture, predvsem tradicionalnih ljudskih umetnosti, ter polna legend o življenju v tem delu sveta. Skozi ustno izročilo se prenaša med generacijami, predvsem pa se pripravlja na prihodnje rodove. Ljudske legende, pesmi in plesi imajo veliko skupnega tudi z ostalimi državami Latinske Amerike, viden paje izjemno močan vpliv ameriških staroselcev, z elementi Afrike in španske kulture. Skupina Cannen Lopez je gostovala že na vseh kontinentih in na mnogih prestižnih festivalih pobirala nedeljena priznanja (francoski Confolens, nizozemski Brunssum, perujski Arequipa, bolgarsko Veliko Tarnovo in ameriški SmithsonianFolklife). Vso to barvito in energije polno kulturo bomo lahko letos videli tudi na mariborskem Folkartu in v slopu le-tega tudi v ostalih krajih po Sloveniji! Sobota, 4. julij 2009 GREMO NA VLAK - gledališka predstava za otroke ob 19. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu n^»_ORMOŠKO POLETJE Živahne melodije nas popeljejo v čas charlestona - naš junak potuje k svoji teti, a zamudi vlak. Medtem ko čaka naslednjega, mu ukradejo denarnico. Prijazni klošar in nežna prodajalka vijolic ga skušata potolažiti, a šele nerodni policaj, ob pomoči otrok, ujame tatu, ki mu vrne denarnico. Veselo se povzpne na vlak in odpotuje k teti, ki ga že nestrpno pričakuje. Gremo na vlak je živahen muzikal - poln veselih melodij in razigrane koreografije. Predstava traja 30 minut. Sreda, 8. julij 2009, LETICIJA IN LUŠTREK Mestno gledališče Ptuj ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu Nedelja, 12. julij 2009 Režija: Peter Srpčič Igrajo: Violeta Tomič, Alja Kapun, Gregor Geč Gre za romantično komedijo, vendar romantika ni v smislu medsebojnih odnosov, ampak v odnosu do lepote časa, arhitekture, načina življenja in čutenja. Leticija je turistična vodnica, pa vendar ni vodnica. Kajti vodenje turistov je prazno, če ni neke vrste sodobni teater. Ampak turistična lokacija ne more biti teater, ker v tem primeru trpijo zgodovinska dejstva. Sobota, 11. julij 2009 GAŠPERJI ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu Začetki ansambla Gašpeiji segajo skoraj cela tri desetletja nazaj v leto 1978, ko so v trio zasedbi skrbeli za glasbeno podlago plesom v izvedbi folklorne skupine OŠ Matije Valjavca iz Preddvora. Že takrat so navdušili Mita Trefalta, ki jih je povabil v svoje popularne oddaje Košnikova gostilna. Furmanski praznik in Srečanja. To sodelovanje je obrodilo tudi ploščo z naslovom »Eno fuksijo mi dajte«, ki je dosegla celo srebrno naklado (25.000). Zanjo so prejeli prestižno Prešernovo nagrado. V letu 1989 so sestav razširili v kvintet. Njegov zven je prepričal celo legendarnega Slavka Avsenika, kije takoj prepoznal mladostni zanos in iskren način podajanja glasbe. Takrat je Slavko Avsenik ansambel Gašpeiji proglasil za uradne nadaljevalce Avseni-kove glasbe. Uspehi so se nizali drug za drugim. Leta 1991 so na Ptuju osvojili zlatega orfeja. Že naslednje leto pa je izšla pri založbi Helidon njihova prva plošča v zasedbi kvinteta »Gašpeiji, to smo mi«, kmalu zatem pa še nemška verzija, ki je prinesla tudi prvi nastop na tuji televiziji. Leta 1996 po izidu druge plošče »Veter nosi pesem mojo« so se Gašpeiji odločili, da združijo veselje in službo v eno. Sledil je prvi nastop skupaj s Slavkom Avsenikom na nemški TV ZDF. Tretja plošča »Kjer naša pesem je doma« je izšla leta 1998 in je postala zlata. Četrta plošča »Praznujemo« je izšla leta 1999 ob praznovanju 10-letnice igranja ansambla Gašpeiji v kvintetovski zasedbi. Peta plošča »Glasba je naše sonce« pa je izšla v letu ustanovitve FAN-kluba Gašpeiji, in sicer leta 2000. S šesto ploščo »15 let z vami« so Gašpeiji proslavili 15-letnico igranja v kvintet zasedbi. V letu 2006 izide sedma plošča v Sloveniji - »Pisan šopek melodij«. V bogato bero njihovih izdelkov pa je treba prišteti še devet plošč, izdanih za nemško govorno področje, in videokaseto ter DVD. Zvrst:kriminalna romantična drama Trajanje: 120 minut Režija: Danny Boyle, Loveleen Tandan Igrajo: Dev Patel, AyushMaheshKhedekar, Tanay Chheda, Freida Pinto, Madhur Mittal, Anil Kapoor, Irrfan Khan Leto: 2008 Jamala Malika, osemnajstletno siroto iz revnega dela Mumbaja, loči od 20-ih milijonov rupij samo eno vprašanje na indijski različici kviza Lepo je biti milijonar. Ker nihče ne more veijeti, da bi res lahko znal odgovoriti na vsa vprašanja, ga aretirajo zaradi suma goljufije. Jamal nato policiji pove neveijetno zgodbo o svojem življenju na ulici, o bratski ljubezni in rivalstvu, o neuslišani ljubezni, ki ji je vedno zvesto sledil, in o nemogočih življenjskih razmerah ter usodah revnih ljudi, ki kljub neenakosti v družbi nikoli ne obupajo nad življenjem. Toda kako je fant, ki ga denar ne zanima, sploh prišel v kviz? In kako to, da je poznal vse odgovore? Film je prejel zlati globus za najboljši film, režijo, scenarij in glasbo ter kar 8 oskaijev od 10 nominiranih. Ponedeljek, 13. julij 2009 ŽENSKE ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu Avtor: Tomaž Lapajne Glasba: Urška Zajec in Goran Završnik Režija: Goran Završnik Koreografija: Maja Poljanec Kostumografija: Zlatka Knapič Scenografija: Sonja Lipovac Igralci: Mojca Weber / Maja Poljanec in Tomaž Lapajne V teh letih se je zvrstilo mnogo nastopov pred domačim občinstvom in v tujini. Najraje pa se Gašpeiji spominjajo Avsenikovih večerov v Sloveniji in turnej v tujini, kjer so imeli čast igrati skupaj s samim kraljem polk in valčkov. Izjemno ponosni so tudi na to, da so kar trikrat igrali papežu, in nepozaben je spomin na nepregledno množico, ki jih je takrat poslušala. Glasba jih je popeljala skoraj po vsem svetu. Preigrali so vso Evropo, bili so v Kanadi, Londonu in celo v Dubaju. Zanimivo je, da so kot prvi v zgodovini to glasbo v živo zaigrali na Danskem. V septembru leta 2006 so Gašpeiji gostovali preko luže v Ameriki. Letos bodo podvig ponovili, le da se bo tokrat število sopotnikov iz Slovenije podvojilo, leteli pa bodo na še bolj oddaljeno zahodno obalo. V preteklih treh desetletjih se je nabralo kar nekaj nagrad, ki potijujejo, da dolgoletno vztrajanje, podprto z ljubeznijo do glasbe, ne ostaja neopaženo. Tako so Gašpeiji tri leta zapored prejeli »diamantnega slavčka« in tako postali »častni muzikantje Slovenije«. Bili so tudi naj-ansambel leta 2004 po izboru bralcev Nedeljskega Dnevnika. V tujini so kot edini slovenski ansambel postali mesečni zmagovalci »Hitparade der Volksmusik« na TV ZDF ter prejeli nagrado »Herbert Roth«. Ponosni so, da so lahko sodelovali s številnimi znanimi izvajalci; poleg Slavka Avsenika še Grega Avsenik, Slovenski oktet, Miha Dovžan, Jožica Kališnik, povezovalec in humorist Kondi Pižorn, Franc Pestotnik-Podokničar, Janez Dolinar, Betka Šulielj, Vinko Šimek, Tone Vrabl,... REVNI MILIJONAR ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu ŽENSKE i ORMOŠKO POLETJE •J JiiM-HioliTA^M^ 3 Zvrst: komična drama Trajanje: 114 min. Igrajo: Meg Ryan Annette Bening, Eva Mendes, Debra Messing, Jada Pinkett Smith Režija: Diane English Leto: 2008 Kaj se zgodi, ko združite ekipo sijajnih igralk, na čelu katerih sta Meg Ryan in Annette Bening, odlično scenaristko, režiserko in producentko komedij Diane English (Murphy Brown) in klasično zgodbo o krogu newyorskih prijateljic? Nastane film Ženske - inteligentna in iskriva komedija o sodobni ženskosti in moči odnosov med ženskami. Film, ki temelji na filmu Georgea Cukoija iz leta 1939 in odrski igri Clare Boothe Luce iz leta 1936, nas popelje v vrtoglavi svet manhattanske družbe, založništva, mode in finančne industrije. V središču zgodbe je Mary Haines (Meg Ryan), skozinskoz moderna ženska, ki se mora nenadoma soočiti s prastaro žensko dilemo: z možem, ki vara. Dame v njenem življenju, na čelu z njeno najboljšo prijateljico Sylvie Fowler (Annette Bening), dinamično urednico ženske revije, se takoj postavijo na njeno stran. Toda vso skupino močno pretrese, ko Sylvie izda Mary v faustovski kupčiji, ženski pa se morata soočiti z najbolj bolečim izmed vseh razhodov: razpadom njunega prijateljstva. Film Ženske se poglablja v popolnoma ženski svet; moški so sicer bogato 'obdelani', vendar jih nikoli ne vidimo na platnu. S svojim celovečernim prvencem Englisheva ustvari večgeneracijsko tapiserijo, ki vključuje tako postfeministke iz generacije baby booma in postmenopavzalne ženske kot deklice pred najstniškimi leti. Ženske se ponašajo z enim najimpresivnejših ženskih ansamblov vseh časov. Ryanovi in Beningovi se v glavnih vlogah pridružujejo Eva Mendes, Debra Messing, Jada Pinkett Smith, Candice Bergen, Bette Midler, Cloris Leachman, Carrie Fisher, in Debi Mazar, stranske vloge pa so odigrale cenjeni veteranki Joanna Gleason in Lynn Whitfield ter sveža mlada obraza Tilly Scott Pedersen in India Ennenga. Sobota, 18. julij 2009 KONCERT VOKALNE SKUPINE ACCAPELA BENJAMIN IN MANDOLINSKE SKUPINE AMOS ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu ACCsAPELLA BENJAMIN flfti € iflflf^Nn Skupina Accapella Benjamin Skupina Accapella Benjamin je nastala na pobudo petih mladih fantov leta 1997 z željo po glasbenem ustvaijanju. Navdih in svežino so poiskali v a capella petju, kjer instrumentalne spremljave ne uporabljajo, čeprav včasih zveni, kot dajo. Svoj repertoar črpajo iz široke pahljače glasbenih stilov, kot so črnske duhovne, gospel, jazz, pop, dalmatinske in še nekatere. Accapella Benjamin nas s svojo glasbo popelje v nedeljsko jutro tiste majhne črnske cerkve v Harlemu, kjer zapoje temperament temnih ljudi z belim nasmeškom, kjer se trenutek ustavi, dan podaljša in življenje, še tako težko, neprestano slavi. Mandolinska skupina Amos Mandolinska skupina Amos deluje od leta 1999 in se je v letu 2007 registrirala kot samostojno društvo - Društvo ljubiteljev umetniške dejavnosti Amos. Vsi člani se z glasbo ukvaijajo zgolj ljubiteljsko. Skupina izvaja v glavnem duhovno glasbo: črnske duhovne in židovske pesmi, klasične skladbe, krščanske himne ter druge tradicionalne krščanske skladbe, s tem dokazuje, da lahko Boga slavimo na različne načine. Mandolinska skupina Amos nastopa po različnih krajih Slovenije, občasno pa tudi na Hrvaškem, in prireja samostojne koncerte. V letu 2008 je snemala videospote za internacionalno medijsko hišo Ted Media production ter na 28. državnem tekmovanju tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov dobila srebrno priznanje. V letu 2007 je izdala tudi svojo prvo lastno zgoščenko z naslovom Dar milosti. Skupino vodi Tanja Vnučec Popov. Sobota, 8. avgust 2009 Slovesnost ob 140. obletnici Ormoškega tabora«, pred gradom odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču, ob 17. uri, ormoški grad Prireditve ob visoki obletnici prvega tabora v Ormožu se bodo sklenile s slovesnostjo, ki se bo odvijala pred ormoškim gradom. Po končani slovesnosti bo v aleji velikih pred ormoškim gradom odkritje doprsnega kipa narodnemu buditelju Božidaiju Raiču. Sobota, 29. avgust 2009 ELVIS JACKSON ob 21. uri, na grajskem dvorišču v Ormožu Elvis Jackson so čisto posebna rock skupina, kije svoj lastni glasbeni izraz skozi desetletje razvijala s pomočjo ska, punk, hard core, reggae in metal vplivov. Nastali so konec leta 1997, prve vaje imeli dva dni pred prvim nastopom, od takrat dalje pa se ponašajo z odličnimi, nepozabnimi, kot je tudi ime benda, živimi nastopi in pozitivno energijo. V zasedbi so po treh uspešnih izdajah »Move You fee it's on O'clock« (Rock'n'Roll Ree, 1999), »Go Home and Practice« (Rock'n'Roll Ree, 2000) in »Summer Edition« (EJ Ree/ Multimedia, 2003) v svojih vrstah trikrat zamenjali bobnaija. Aktualna zasedba je danes stabilnejša in udarnejša kot kdaj poprej. David Kovšca - Buda (vokal), Boštjan Beltram - Berto (kitara), Erik Makuc - Slave (bas kitara) in Marko Soršak - Soki (bobni) so po desetletju trdega dela in koncertiranja pa celotni Evropi odločeni narediti pomemben korak naprej. Prava vrednost skupine pa se poleg kvalitetnih glasbenih izdelkov občuti na koncertnih odrih, kjer Elvis Jackson slovijo kot izjemno zabavna, energična skupina s samosvojim perfonnansom, ob katerem lahko porečemo, da uigrani kvartet živi in diha za živi nastop. Elvis Jackson so pripravljeni na nova sodelovanja in ne skrivajo optimizma in želje, da bi album izdali za pomembno glasbeno založniško hišo ter se kmalu podali na turnejo v družbi največjih punk rock skupin. Elvis Jackson so mnogi kritiki označili za najbolj skrit zaklad iz t.i. Vzhodne Evrope, in sicer kot skupino, ki vas bo s svojo neposrednostjo, energijo, tehnično dovršenostjo in simpatičnostjo prevzela v trenutku. Program festivala »Ormoško poletje 2009« so finančno podprli: OBČINA ORMOŽ CARRERA OPTYL D.O.O. JERUZALEM ORMOŽ VVS D.D. WIENERBERGER OPEKARNA ORMOŽ D.D. ELEKTRO ISM DANILO IVANUŠA S.P. NLB D.D. KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ D.O.O. SAUBERMACHER SLOVENIJA D.O.O. BANKA KOPER D.D. POSLOVNI SISTEM MERCATOR, D.D. ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. FIPOSOR D.O.O. CENTER JURKOVIČ TGV GROZD BLITZ FILM & VIDEO DISTRIBUTION RADIO TEDNIK PTUJ ZAVOD ZA INFORMIRANJE, RADIO PRLEK RADIO MAXI KABELSKA TELEVIZIJA ORMOŽ Vsem sponzorjem se iskreno zahvaljujemo. O,n,ožlm n^_ZGODILO SE JE »Pomlad prebudi - ustvarjalnost živi« Mojca Grula, koordinatorka projekta_ Na OŠ Ivanjkovci smo v petek, 8. maja 2009, pripravili tehniški dan z javno prireditvijo z naslovom »Pomlad pre-budi-ustvaijalnost živi«. Ta dan je bil namenjen mednarodnemu projektu Pomladni dan v Evropi 2009, katerega del smo že tretje šolsko leto. Vodilna misel tega projekta v letošnjem letu, ki ga podpira Ministrstvo za šolstvo znanost in šport in ostale pomembne evropske institucije, je »Ide-ja-gonilo Evrope«. S to mislijo so organizatoiji projekta vzpodbujali vsako obliko otroške ustvaijalnosti, tako na umetniškem kot tehniškem področju, ki tvori pozitiven medkulturni dialog in poglablja zavedanje o možnostih ki nam jih ponuja Evropa. Še posebej pa je v tem projektu namenjena pozornost 9. maju, dnevu Evrope. In zato smo se tudi mi odločili proslaviti ta dan z ustvaijalnimi delavnicami in javno prireditvijo. Dan smo začeli s sklenjenim krogom v šolski avli kot »evropska družina«, kjer smo najprej obnovili svoje znanje o evropskih simbolih, poslušali evropsko himno, spoznavali pomembne evropske dogodke, ki so še posebej vezani na našo Slovenijo (obletnica vstopa v EU, uvedba evra ...). Ta dan smo doživeli veliko čast, saj smo v šolsko skupnost sprejeli dva nova učenca z Irske, Rachel in Mat-thewa, ki nista samo naša gosta, ampak sta uradno vpisana v našo šolo, in tako pridobivata tudi ocene. Predstavila sta svojo državo in že poskušala izgovoriti prve slovenske besede. Tudi naši učenci govorijo z njima angleško, kar je za njih idealna priložnost za utijevanje jezika. Nato smo se podali v svet delavnic, ki so izražale vse možnosti idej... V prvem in drugem razredu so spoznavali slovenske ljudske pesmi in jih ilustrirali za evropski natečaj »Predstavitev ljudske pesmi«, drugi razred se je učil pesem Kuža, pazi zaigrati na irske piščali, ki smo jih učitelji dobili v lanskem šolskem letu na obisku pri kolegih v Wesportu na Irskem. Tretji razred je ustvaijal na področju folklore in pripravil venček slovenskih folklornih plesov po pokrajinah. Četrti razred je s pomočjo Rachel spoznaval Irsko in se učil nekaj korakov irskega tradicionalnega plesa, ki se je izkazal za enega najtežjih. PROJEKT »Različnost plesov nas druži« na OŠ Velika Nedelja, v šolskem letu 2008/2009 Učenci od petega do devetega razreda so se lahko vključili v različne delavnice: delavnico dramske igre, kjer so pripravili dramsko uprizoritev z naslovom »Kako je Evropa dobila ime«; mozaika, kjer so ustvaijali majhne zgodbe iz barvnih koščkov; cvetovanja, cvetje bil njihov svet; Evrope, raziskovali so prestolnice Evrope in njihove značilnosti. Vse te delavnice so vodili naši učitelji. K sodelovanju smo povabili tudi zunanje mentoije, in sicer pri delavnici juda so nam pomagali člani Judo kluba iz Gorišnice; ka-rateja, člani Karate kluba Ljutomer; pri hip hop delavnici naša bivša učenka Petra Filipič in pri plesnih delavnicah učiteljici plesa iz Plesne šole Urška v Ljutomeru. Vsem tem delavnicam smo dali možnost, da se predstavijo v telovadnici s svojimi zanimivimi. Teja Vernik Trofenik, voditeljica projekta na OŠ Velika Nedelja s podružnico Podgorci, in Matejka Majcen, mentorica folklorne otroške skupine. Pravijo, daje ples odsev žive govorice telesa in njegovega bivanja. S svojim gibanjem, pesmijo in z glasbo človek izraža svoja občutja, žalost, veselje in bolečino, strast in hrepenenje, moč za življenje. Ples obstaja od vekomaj. Leto 2008 je bilo evropsko leto medkulturnega dialoga, prav zato nas je ga. Maijanca Korotaj iz Mladinskega centra Ormož meseca septembra povabila k sodelovanju v projektu »Različnost plesov nas druži«. Iz istega razloga je bila povabljena OŠ Črenšovci, ki je soočena s kulturno raznolikostjo, saj njihovo šolo obiskujejo tudi romski otroci. Z veseljem smo se odzvali vabilu, saj bomo s tem pripomogli k strpnejšemu sprejemanju Romov tudi v našem okolju. Na naši šoli zelo radi plešemo, saj delujejo kar trije plesni krožki. V projekt sem torej povabila mentoije plesnih krožkov na naši šoli, in sicer: Alenko Korpar, mentorico plesne skupine na podružnični šoli Podgorci, Matejko Majcen, mentorico otroške folklorne skupine na podružnični šoli, in Stanka Bezjaka, mentoija plesne skupine učencev tretje triade na matični šoli pri Veliki Nedelji. Vsi trije mentoiji so zelo ustvaijalni pri svojem delu, polni delovnega zagona in premorejo veliko pedagoškega erosa, zato so se z veseljem odzvali vabilu. Zelo vzpodbuden je podatek, da plesna krožka na podružnični šoli obiskuje skoraj polovica vseh učencev, kar tudi ni presenečenje, saj ima kraj Podgorci že dolgo plesno tradicijo. Imajo namreč uspešno folklorno skupino že dobra tri desetletja in lahko mirno rečemo, da so folkloro plesali že nekateri babice in dedki naših učencev. V projekt smo povabili učence, ki so vključeni v plesne krožke, in prav vsi so se z veseljem vključili vanj. Ostalim učencem pa sva pripravili iztočnice in delavnice na temo medosebnih odnosov, strpnosti in drugačnosti, ki so jih obravnavali razredniki v času razrednih ur. Nekaj bojazni je bilo, da bodo imeli starši pomisleke in ne bodo dovolili učencem sodelovati v projektu. Pripravili smo informativni sestanek, kjer smo jim podrobno predstavili cilje in potek samega projekta. Nekateri starši so bili sprva razdvojeni, po razgovoru pa so se strinjali, da bodo njihovi otroci imeli možnost doživeti prav posebno izkušnjo, ki jim bo v vsakem primeru prinesla nekaj pozitivnega. Prav vsi so svojim otrokom dovolili sodelovanje v projektu, česar smo bili zelo veseli. Oba ravnatelja sta podprla sodelovanje v projektu brez pomislekov. Projekt je obsegal druženje učencev skozi štiri srečanja ter dve sklepni prireditvi. Prva je bila na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, ob 8. aprilu, svetovnem dnevu Romov, druga pa na podružnični šoli Podgorci, 21. aprila. Prvo od srečanj je potekalo na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Namenjeno je bilo medsebojnemu spoznavanju, predvsem spoznavanju romskega jezika, romskega načina življenja danes. Romska dekleta so nam pokazala svoj ples. Romski ples ima korenine v orientalskem plesu in se izvaja čutno, s premikanjem telesa in rok. Našim dekletom je bilo kar precej neprijetno pri poskusih izvajanja tega plesa. Romi so se na slovenski ples dobro odzvali, veijetno slovenski ljudski ples poznajo oz. ga prepoznajo, saj v tem okolišu deluje kar nekaj folklornih skupin. Glede na temperament njihovega plesa, se jim nekateri plesi najbrž zdijo rahlo dolgočasni. Romski ples ne pozna plesanja v parih, medtem ko je pri slovenskih ljudskih plesih to redko. Aktualni plesi, kot je hip - hop in ostali, ki so vsem mladim blizu, in tukaj Romi niso nobena izjema, se tudi ne plešejo v parih. Skoraj logično je bilo, da so za skupen ples izbrali varianto hip-hopa. Drugo srečanje je potekalo na OŠ Podgorci. Predstavila se je otroška folklorna skupina in skupaj smo se naučili dva folklorna plesa (Kosmatača, Zibenšrit). Hit tega srečanja je bilo prav učenje folklornih plesov, kjer so dobesedno uživali, peli, prav vsi, od učencev do učiteljev in spremljevalcev. Prav tako se je predstavil plesni krožek, ki izvaja plesne koreografije na različno glasbo. Sledile so šaljive igre ter učenje skupne koreografije. Tretje srečanje je spet potekalo na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Ponovili smo nekaj romskih besed, skupno koreografijo in si ogledali naselje Kamenci, kjer živijo romski učenci. Naselje nam je predstavil tamkajšnji starešina, kije med drugim povedal, da vsako leto pripravijo tabor za otroke. Pokazal nam je muzej na prostem, kjer imajo ohranjena tipična rokodelska orodja ter še marsikaj drugega. Četrto srečanje je bilo v na OŠ Velika Nedelja in je bilo pravzaprav generalka pred prvo sklepno prireditvijo. Sklepna prireditev v OŠ Črenšovci ob svetovnem dnevu Romov je bila zelo uspešna. Medse smo povabili predstavnike romske skupnosti, lokalne skupnosti, ki so z zanimanjem spremljali predstavitev projekta. Druga sklepna prireditev je potekala na podružnični šoli v Podgorcih. Prav zanimivo je bilo opazovati starše, ko so spremljali nastop romskih deklic. Sodeč po izrazih na njihovih obrazih, so bili navdušeni nad njihovim plesom. Otroci so se skozi srečanja kar precej spoznali in prav lepo jih je bilo opazovati, ko so se po prireditvi sproščeno družili. Simbolika, ki se je prepletala skozi naša štiri srečanja, je spoznati zelo različni kulturi, a kljub temu poiskati skupne točke in podobnosti. Strpnost pomeni, da dopuščamo ljudem, ki živijo okoli nas, razmišljati po svoje. To še ne pomeni, da jim ne smemo povedati, kaj mislimo o določenih stvareh, ampak da sprejemamo ljudi takšne, kot so, in jih ne poskušamo spreminjati. Paradoks, ki ga opažava v tem trenutku, je, da postajamo v današnjem hitrem tempu življenja manj strpni do soljudi. Prevzemimo torej odgovornost in se naučimo strpnosti, pa ne samo do drugih kultur, ampak predvsem strpnosti do ljudi, ki nas obkrožajo vsak dan, bodisi v službi, šoli ali v družinskem krogu. To je pogoj za kvalitetne in iskrene medosebne odnose in ne nazadnje pogoj za lepši jutrišnji dan. ustvaijalnimi, originalnimi in inovacijskimi idejami, izdelki in koreografijami. Prvi del dneva je bil zagotovo ustvaijalen in prav tak je bil tudi večer, namenjen staršem, ki nam vedno pomagajo pri ustvaijalnih idejah, in vsem ostalim, ki nas podpirajo in vzpodbujajo. Na javni prireditvi smo pripravili veliko plesa, igre, humoija, poezije, kar sta odlično povezovala naša učenca kot voditelja, predstavili smo tudi raziskovalne naloge, ki so se izvrstno odrezale na regijski in državni ravni. Pevska zbora sta ponovno navdušila, kot tudi modna revija učencev Likovnega snovanja, prav tako pa sta navdušila nova učenca z Irske s svojim tradicionalnim irskim plesom in z modernim hip hopom, ki je med učenci zelo priljubljen. Dan je bil res naporen za naše učence, ki so ponovno dokazali, da so veliki ustvaijalci z raznovrstnimi idejami, da so pripravljeni na izzive, ki jim jih ponuja Evropa; obljubljajo pa tudi, daje ne bodo razočarali. V veliko veselja nam je, da naše ideje podpirajo tako KS Ivanjkovci kot Občina Ormož in da naša kreativnost ne pozna ovir. Za podporo se jim zahvaljujemo. Pomlad je zagotovo prebudila našo ustvaijalnost. Vsega tega se seveda ne da doseči brez enotnosti, skupnih misli in želja ki učence, starše, učitelje in vse delavce naše šole, kot tudi vas, povezuje v družino, ki zmore več in to tudi dokazuje. ZGODILO SE JE_0rm„žl„, 1 Dnevi turizma na Kogu Anica Pevec Ko se bo poletje prevesilo proti jeseni, meseca avgusta, se začnejo »DNEVI TURIZMA« na Kogu. Pripravljamo jih vrsto let, vedno okoli 15. avgusta.Podrob-nejši program bomo predstavili kasneje, danes pa le nekaj posameznih vsebin, ki bodo tudi letos zanimive in pestre. Začeli bomo v četrtek, 13. avgusta, ko bomo predstavili knjigo našega krajana Tonč(e)ka Luskovič. Prispevki h kroniki KOGA, kot je zapisal dr. Janko Prunk: Tonček Luskovič je svojim rojakom in vsej slovenski javnosti podaril prelepo knjigo, postavil prelep človeški spomenik. V petek, 14. avgusta, bomo gostili številne kegljaške skupine upokojencev Podravja, popoldan pa se bomo srečali z vinskimi kraljicami posameznih vinskih okolišev. Kraljice bo gostila naša prva kogovska vinska kraljica Mateja Prapotnik. Zvečer bo nogometni turnir. V soboto, 15. avgusta, bo osrednji prireditveni dan. Začel se bo s kolesarskim maratonom po »šiponovi vinski poti«. Opoldan se bo začel 2. vinski festival s posebnimi vinskimi kozarci in s kulinaričnim presenečenjem, kulturnim programom, kuhanjem kisle župe na odprtem ognjišču, s humoristoma s Koga in z veseličnim delom. V nedeljo, 16. avgusta, pa bo organiziran praznični koncert v farni cerkvi na Kogu. Turistične dneve na Kogu organizira Turistično in kulturno društvo Kog ob sodelovanju s Športnim društvom. Društvom upokojencev Zaija Kog, z Gasilskim društvom, s Krajevno skupnostjo, z Aktivom kmečkih žena, s kogo-vskimi vinogradniki, z Društvom za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine in Osnovno šolo. Pridite v dneh prireditev na Kog! Velik uspeh malih folkloristov Anica Pevec_ Otroška folklorna skupina Klasek Osnovne šole Miklavž pri Ormožu je v tem šolskem letu dosegla izjemen uspeh. V soboto, 30. 5. 2009, so se udeležili DRŽAVNEGA SREČANJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN, ki je bilo v Žalcu. Na državno srečanje so se uvrstili preko selekcij skega izbora na območnem in regijskem srečanju. Selektorica za državno srečanje je bila gospa Malči Možina. 4 * ml foto arjmv OŠ hffldavž pri Orniohi JL Slovesnost na Poljani Anica Pevec V soboto, 16.5.2009, je Združenje borcev za vrednote NOB organiziralo izlet na Poljane. Iz Ormoža sta odpeljala dva avtobusa. Udeleženci izleta so bili iz vseh krajevnih skupnosti Občine Ormož in Občine Središče ob Dravi, ki sta izlet tudi omogočili. Folklorno skupino Klasek sestavlja dvajset plesalcev, dva harmonikaija na diatonični harmoniki, Patrik Žganec in Aleš Lukman. Žal tokrat ni bilo z njimi še klarinetista, ki skupino redno spremlja, Timoteja Rateka, ker je imel pred časom prometno nesrečo in se srečanja ni mogel udeležiti. Je pa z njimi v mislih gotovo igral klarinet. Folklorno skupino Klasek vodi mag.Leonida Novak, prof. razrednega pouka, ki poleg te skupine vodi še dve skupini na šoli, skupaj 60 plesalcev, vodi pa tudi odraslo folklorno skupino. Na srečanje sta učence spremljali še prof. razrednega pouka Natalija Paušner in Tanja Novak. Učenci so v Žalcu izvedli sijajen nastop. Urejeni, od frizure, oblačil in ustrezne obutve, so bili za vzor. Obutev jim je pomagala nabaviti tudi Občina Ormož, šola pa je izvedla lani tudi za ta namen dobrodelni nastop. Samostojni svetovalec za folklorno dejavnost pri SKLAD-u Republike Slovenije dr. Bojan Knific je ob koncu prireditve mentoijem podelil priznanja. Nastopilo je torej osem najbolj šili otroških skupin iz Slovenije! V sistemu selekcije pa je sodelovalo preko 200 folklornih otroških skupin iz Lepa sobota je bila. Sončna, udeleženci izleta prešerne volje. Peljali smo se po ozki dolini ob reki Dravi proti Koroški in občudovali prelepo naravo, številne elektrarne na Dravi in ob vodi speljano železniško progo.ki povezuje kraje na Koroškem z Mariborom. Na trenutke se dolina našim očem širi, takoj za tem pa zopet oži, vse do mesta Prevalje in malo naprej, kjer so Poljane. Ob Batičevem spomeniku svobode in miru v spomin na zadnje boje v drugi svetovni vojni na evropskih tleh na Poljani pri Prevaljah je bil slavnostni govornik dr. Anton Vratuša, nekdanji visoki slovenski politik in diplomat. Pred okoli dva tisoč udeleženci tradicionalne slovesnosti na Poljani je govornik poudaril, daje napočil čas vrnitve h koreninam in naj nakopičene težave rešujemo na osnovi vrednot NOB. Občudovali smo govornika, starega častitljivih petindevetdeset let, ki bere brez očal in ves čas svojega govora ponosno stoji pri spomeniku. Tudi kulturni program je bil v srce segajoč, pesmi odpete s takšnim občutkom, da seje marsikatero oko orosilo. Ta kraj je res svet, prepojen s krvjo, iz katere je zrasla roža svobode, in nikar je ne zastrupljajmo z neresnicami o NOB! Mimohod praporščakov, med njimi tudi naš prapor iz Ormoža s praporščakom gospodom Brankom Veselkom iz Središča, je bil veličasten. Po končanem programu smo se vrnili k avtobusom in nadaljevali pot v drugi smeri, preko Slovenj Gradca in Vitanja do Slovenske Bistrice. Gospod Miran Fišer nas je povabil, da se ustavimo v vojašnici Slovenske vojske. Ta dan so imeli »dan odprtih vrat«.Prijazen nasmeh in pozdrav mladega častnika, povsod vrvež obiskovalcev in otrok ter predstavitev vseh enot, ki delujejo v sklopu Slovenske vojske v tej vojašnici. Občudovali smo šestkolesnike, valuke, najbolj pa nas je pritegnil vojaški helikopter. Tudi popeljali bi se lahko. Na koncu pa so nas pogostili s pravim »vojaškim kosilom«. Ponos in vznemiijenje je bilo čutiti med nami na vsakem koraku, počutili smo se varni. Polni prelepih vtisov smo se vrnili v Ormož. Občina Ormož, sonce Prlekije Slovenije in zamejstva. Letošnji RINGARAJA sta povezovali dve igrači, hkrati pa so svoje igrače prinesli s seboj nastopajoči folklorniki in se z njimi predstavili. Otroci iz Miklavža so prinesli piščali iz lubja. V dvorani je prireditev spremljalo tudi nekaj staršev naših plesalcev, ravnatelj šole in tudi sama sem se z veseljem odzvala povabilu. Veijamem, da to ni bilo zadnje državno srečanje te skupine iz Miklavža in da se ji bodo kmalu pridružile tudi druge skupine iz šol Občine Ormož, saj so zelo dobre in ohranjajo kulturno dediščino. Nekaj mišji o Stanku Čurinu Dušan Cvetko Veliko ljudi v Sloveniji in po svetu pozna Stanka Čurina s Koga ali je slišalo za njegovo ime. Še veliko več ljudi je po vsem svetu uživalo v vinih iz vinogradov in kleti Čurinove družine, kjer ustvaijajo v istem času že tri generacije in nadgrajujejo že skoraj vso možno sinergijo za poznavalce in ljubitelje vina. Prlekija in Slovenija sta ponosni na hišo kvalitete Čurin-Praprotnik. Njihova vina so vredna pogovora in občudovanja. Vina s Koga so enkratna, značilna za ta del Slovenije, imajo dušo, ki so jo vnesli Čurinovi, so moderna, igriva, slastno zapeljiva, ti razvedrijo telo in dušo ter porodijo nove misli in ideje. Za tiste, ki smo imeli v življenju srečo, da smo se s Stankom Čurinom zelo pogosto srečevali in družili, pa ostajajo še globlje sledi. Stanko je velik človek in veliki Slovenec, je prijatelj v pravem pomenu besede, je nepopisan list pa-piija, je zakon, iz katerega se lahko učimo. V svojem življenju je pokazal veliko inovativnosti, svetovljanstva, vi-zionarstva, domoljubja, humanosti in človečnosti. Vsem, ki smo bili velikokrat z njim, je pustil sledi, ki so več ali manj zaznamovale tudi naša življenja. Svojega znanja, strokovnosti, podjetnosti, ljubiteljstva in tradicije ni nikoli skrival, ampak gaje preprosto sej al tudi med druge. Vsi, ki ga spoštujemo in ga imamo radi, cenimo znanje in izkušnje, ki jih prenaša na mlajše generacije. S Stankom Čurinom je lepo sodelovati na vseh področjih, kjer se aktivno vključuje, pa naj s bo to v športu, lovu, političnem življenju in družinskih izročilih. Gre za človeka, ki gaje nemogoče posnemati. Je tako neponovljiv, da obstaja samo Stanko Čurin. Tisti s Koga, ki ti ob vsaki priložnosti stisne roko, te pogleda s svojim spoštljivim pogledom, tisti, ki ima vedno toliko časa, da s teboj izmenja nekaj iskrenih in prijateljskih besed, tisti, ki te vedno povpraša, ali prideš kaj na Kog, da bomo nekaj "kušali". Vsako srečanje z njim je nova zgodba. Vse zgodbe pa nosijo pozitivno energijo, misli in sporočila, nosijo Čurinovo rdečo nit, ki je ni težko prepoznati. S svojim znanjem, z delovnostjo in s predanostjo je ustvaril blagovno znamko, ki nam je lahko vzor in ponos. Pri njem pa najdemo še več nepogrešljivih lastnosti, kot so nesebičnost, negativen odnos do zavisti in še bi lahko naštevali, kakor so mu tuje predvsem negativne človeške lastnosti. Zelo se veseli uspehov, ki so jih z njegovo pomočjo dosegli drugi, skratka sebičnost in zavist sta mu tuji. V mojem primeru sva oba opravilo istočasno trgatev ledenega vina, sorte laški rizling, letnik 2003, na dan 26.12.2003. O nastajanju in šolanju omenjenega vina sva se veliko pogovaijala, pa tudi skupaj "kušala" moje in njegovo vino. Leta 2005 sva oba isti predikatni vini poslala na mednarodno ocenjevanje v Bruselj. Na končuje bilo tako, daje učenec premagal svojega učitelja in vzornika, saj sem za ledeno vino prejel srebrno medaljo. Stanko Čurin je bil neizmerno vesel, daje uspelo meni, edinemu tistikrat iz Jeruzalemsko-Ormoških goric. Njegove preproste besede k mojemu uspehu so bile: «Vse si naredil perfektno, narava ti je naklonila nekoliko več sreče.« Besede, ki jih lahko izgovori samo Stanko Čurin. V veliko veselje in zadovoljstvo nam bo, da bo Stanko Čurin še veliko let med nami čil in zdrav, ter nadaljeval s svojim poslanstvom, ki je neprecenljivo bogastvo. Še večje zadovoljstvo pa je, da pri Čurinovih tradicijo nadaljujeta še dve generaciji. Hišna tradicija se nadaljuje. Začeli so na najnižjih stopnicah in prišli že skoraj zagotovo na najvišje in najtežje. Preko 1000 medalj na raznih ocenjevanjih, vinar leta v Sloveniji, šampion v Bruslju, 3 šampioni v Londonu, obetajo se nova velika odlikovanja. Čurinovi so ponos in ambasadoiji Prlekije in naše Slovenije. O,n,ožlm n^_ZGODILO SE JE Ormoški župan sprejel mlade ormoške rokometaše Nevenka Korpič V soboto, 23. maja, je župan Alojz Sok v prostorih ormoškega gradu sprejel mlade rokometaše. V Ormožu, kjer ima rokomet več kot polstoletno tradicijo in kjer članska vrsta uspešno nastopa med prvoligaši, tre-neiji odlično delajo z mlajšimi selekcijami rokometašev. Prav to odlično in vztrajno delo z mlajšimi rokometaši v zadnjem obdobju napoveduje, da se za rokometno prihodnost v Ormožu ni treba bati. Mladi rokometaši Jeruzalema iz Ormoža so povsem konkurenčni vrstnikom iz drugih slovenskih rokometnih sredin. Tako so v pravkar končani rokometni sezoni osvojili državni naslov v minirokometu med osnovnimi šolami, prav tako pa so najboljši v državi med mlajšimi dečki. Pod vodstvom treneijev Uroša Kr-stiča in Mladena Grabovca so tako dokazali, da so trenutno v Sloveniji najboljši v svojih kategorijah. Ob koncu uspešne sezone je ormoški župan Alojz Sok pripravil za mlade rokometaše slavnostni sprejem, kjer jim je čestital za odlične dosežke, in vsem igralcem s treneijema podelil bronasta odlikovanja Občine Ormož. Sprejema so se udeležili starši otrok in številni navijači, ki otroke spremljajo in vzpodbujajo na tekmah. Finale državnega prvenstva v rokometu za mlajše dečke B Mlajši dečki B »Jeruzalemčki«, letniki 1997 in mlajši, državni prvaki! Nevenka Korpič_ V Ljubljani v športni dvorani Krim na Galjevici, je 19.05.2009 potekal sklepni turnir za mlajše dečke B, letnike 1997 in mlajše. Za naslov državnih prvakov so se potegovali: Krim Ljubljana, Rudar Trbovlje, Cimos Koper in Jeruzalem Ormož. Po šestih odigranih medsebojnih tekmah so največ pokazali mladi rokometaši Jeruzalema, ki so nanizali tri zmage in zasluženo osvojili naslov državnih prvakov za mlajše dečke B. Osvojitev naslova je za Je-ruzalemčke kar precejšnje presenečenje, saj so Onnožani imeli daleč najmlajšo ekipo na turniiju, ob tem na finalu ni igral poškodovani Gašper Horvat. Državni prvaki so postali: Jurček Korpič Lesjak, Nino Ulaga, Rene Plaveč, Miha Kolmančič, Tilen Kosi, Gašper Horvat, Dejan Kociper, Nejc Zidarič, Timon Grabovac, Matic Štumberger, Tomaž Žganec, Rene Rizman, Dominik Ozmec, Martin Hebar, Vid Lukman, Kevin Caf, Matej Niedorfer, David Lukner in treneija Uroš Krstič ter Mladen Grabovac. Or-možan Miha Kolmančič je postal najboljši igralec finala. V naj sedmerko turniija sta bila iz vrst Jeruzalema uvrščena Miha Kolmančič (srednji zunanji) in Tomaž Žganec (levo krilo). Čestitke za odlično igre pa veljajo prav vsem igralcem. Mlade »Jeruzalemčke« je v Ljubljani spremljalo veliko staršev in navijačev, ki so nadvse športno vzpodbujali otroke. Ob koncu so bili ob uspehu mladih rokometašev izredno navdušeni in so iz srca čestitali mladim rokome-tašem. Sicer pa so ob koncu turniija prav vsi treneiji in rokometni strokovnjaki, ki so se zbrali na Galjevici, priznali, daje naslov državnih prvakov v sezoni 2008/2009 pripadel res najboljši ekipi pri mlajših dečkih B, to je »Jeruzalemčkom«. Rezultati: Jeruzalem - Krim 16 : 13 (10 : 8) Jeruzalem - Rudar 20 : 15 (11 : 6) Jeruzalem - Cimos 22 : 11 (14 : 5). Finale državnega prvenstva v minirokometu Osnovna šola Ormož, državni prvak v mini rokometu 2008/09 V Kopru je 29.04.2009 potekal sklepni turnir državnega prvenstva v minirokometu 2008/09 pod imenom Rokomet, moja igra. Turniija so se udeležili tudi mini-rokometaši iz Osnovne šole Ormož. V letošnji sezoni je nastopilo kar 3000 rokometašic in rokometašev, kar je za rokomet v Sloveniji rekordno število. Tudi sklepni turnir v športni dvorani na Bonifiki je odlično uspel, zbralo se je okoli 500 udeležencev, ki so prikazali zelo kakovosten rokomet, kar je lepa popotnica za prihodnost slovenskega rokometa. Med osnovnošolci so največ prikazali Onnožani, ki so z izjemnimi predstavami osvojili naslov državnih prvakov v minirokometu 2008/09. Za naslov državnega prvaka so Onnožani ob lepi razliki v golih 102 : 59 nanizali šest zmag. Za OŠ Onnož so v Kopru nastopili: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman Tilen Kosi, Timon Grabovac, Rene Plaveč, Gašper Horvat, Nino Ulaga, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Matej Niedorfer, Renato Kozel, Luka Voljč, Lan Voršič, Kristjan Petek, Gašper Hebar in treneija Mladen Grabovac in Uroš Krstič. Rezultati OS Ormož: predtekmovanje: OŠ Onnož - OŠ Livade Izola 17 : 12 ■ OŠ Mihe Pintaija Toleda Velenje 17 : 10 ■ OŠ Metlika 15:9 OS Trebnje 18 : 7 OŠ France Prešeren Ribnica 15 : 9 OS Onnož OŠ Onnož četrtfinale: OŠ Onnož -polfinale: OŠ Onnož -finale: OŠ Onnož - OŠ Antona Aškerca Velenje 20 : 12 Onnoški otroci so na Primorsko potovali z avtobusom že v petek popoldan in prespali v samostanu v Piranu. Mi-nirokometaši so si s treneijema ogledali mesto Piran in tako tudi s pomočjo onnoške šole, ki je prevzela stroške prevoza in prehrane, kljub napornemu sobotnemu turniiju preživeli dva čudovita dneva na Primorskem. Sicer pa so si turnir v Kopru ogledali številni starši, navijači in prijatelji rokometa, ki so bili nad igro mladih rokometašev navdušeni ter ob koncu turniija čestitali onnoškim otrokom in treneijema. Minirokometaši so tako letos sezono v minirokometu končali brez poraza. Osvojili so turniije v Celju, Krškem, Poreču, Onnožu, Kopru in v Dolu pri Hrastniku. 8. Motoristično srečanje v organizaciji motokluba »C EST BON« Ormož Karo lina Putarek, KTV ORMOŽ_ Tradicionalno prvi konec tedna v juniju je v organizaciji onnoškega motokluba potekalo motoristično srečanje, ki se je po sedmih letih preselilo iz Krčevine na obrobje mesta Onnoža, ob Avtocenter na Hardeku. Ne samo z odlično lokacijo, organizatoiji so letos končno imeli tudi srečo z vremenom. Onnoški motoklub „C est bon" je letošnje motosrečanje organiziral že osmič. Na dvodnevnem dogodku je bilo videti čez 500 različnih motoijev, prav toliko lastnikov in še enkrat toliko spremljevalcev oziroma radovednežev. Motosrečanje je seveda velik družabni dogodek, ki v naše kraje vsako leto privabi vse več ljubiteljev motoijev, pa tudi ljubitelje dobrih zabav. Onnoški motoklub namreč vsako leto poskrbi za pester program in za najboljše glasbenike. V okviru programa srečanja je bila tudi letos panoramska vožnja iz Onnoža čez Svetinje do Jeruzalema in od tam v Središče ob Dravi in nazaj v Onnož. Vožnje seje udeležilo okoli 300 motoristov. Organizatoiji pravijo, da je bila doslej to najštevilčnejša skupna vožnja tod okrog. Pogled na množico motoijev vseh vrst je jemal sapo. Motoristi so tudi letos imeli postojanko na Oljarni v Središču ob Dravi, kjer so jih primerno pogostili. Oljarna sicer že tradicionalno sodeluje v onnoškem motorističnem cirkusu, obisk Oljarne je namreč del pestrega programa. Razen panoramske vožnje in ostalega dvodnevnega glas-beno-družabnega programa so bili zbrani motoristi deležni tudi predstave akrobacij na motorjih, ki sta jih izvajala domačin Milan Potočnik, član motokluba „C est bon" Ormož, in Rok Bagroš iz Radencev, pa seveda veliko dobre volje in priložnosti za izmenjavo izkušenj s svojimi jeklenimi konjički. »Organizacija motosrečanja je ena pomembnejših aktivnosti motokluba »C est bon« Onnož«, je dejal predsednik kluba Miran Toplovec in dodal, da za člane v teku leta pripravijo še kar nekaj aktivnosti, od skupnih voženj, izobraževanja, do humanitarnih dejavnosti. Sicer pa vseh petdeset članov, kolikor jih klub šteje, vse svoje moči vlaga v organizacijo letnega motosrečanja, tako da že kujejo načrte za naslednje srečanje, prihodnje leto. Koncert vokalne skupine TISA iz Velike Nedelje Mihaela Hebar V nedeljo, 31. maja 2009, smo članice vokalne skupine Tisa v Elizabetini hiši pri Veliki Nedelji priredile svoj prvi koncert. Skupino sestavljamo ob pevovodkinji Renati Horvat še Mira Anderlič, Brigita Stanič, Mojca Kosi, Maša Keček, Barbara Ivančič, Brigita Majcen in Mihaela Hebar. Skupaj smo že peto leto. Ob polni dvorani smo uvodoma zapele vsem znano pesem Domača hiša v priredbi svoje pevovodkinje, nakar so se zvrstile še zimzelene in črnsko duhovne pesmi. Koncert pa so obogatili še gostje: Tamburaška skupina Kulturnega društva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje, Oktet iz Onnoža in vokalna skupina Jua iz Središča ob Dravi. Prireditev je povezovala Mojca Anderlič. Koncert so poslušalci (med njimi je bil tudi župan Občine Onnož g. Alojz Sok) zelo dobro sprejeli, zato se bomo v tem vzdušju še naprej trudile in učile novih pesmi ter mogoče v prihodnje presenetile še s kakšnim koncertom. Nevenka Korpič RAZVEDRILO •J JiiM-HiolirMM^ H JVOLLKORIM FLAKES fi '¡ ¡¿ drink y ^wildlachs f^k NAFUDFlLm . SAMO PRI NAS STARA MERA ZA ŽITO & ■ IJlUcU^i Al departma v franciji z slavnim mestom grenoble otok v balerih ameriška igralka bullock jezero med zda in kanado predel sarajeva jap. fizik nobelovec 1973 (leo) občina ormož naselje na KOBANSKEM kanadski hokejist (bobby) kronika, letopis največji otok v otočju rjukju, oporišče zda jahalni konj mesto v španiji ob reki duero SL. igralka zupančič sredina soje REKA V LIBANONU SP. PLESALKA flamenka (sara) sl. kipar (janez) zdravilna rastlina moštvo (angl.) AM. I6RALKA TURNER fuzinarsko naselje pod jelovico strjena krina rani nekdanja sovjetska drsalka (irina) ITALIJANSKI KAMION DOMOVINA ASIRCEV ZAHODNI MONSOLI budnica anton nosan NEM. SKLAD. (FRANZ) EST. SKLAD. (EVALD) UTRJEVANJE ZNANJA SL. PESNICA (MAJA) dva SLOVENSKA pevka krajnčan AVSTRIJSKI DIRKAČ LAUDA POKRAJINA VJV. FRANCIJI JUZNOAMER. MET/JLNO OROŽJE radko polič ado darian PREDSTOJ. SAMOSTANA KRAJ V SUHI KRAJINI podelitev imena reka v KAZAHSTANU nemška tovarna AVTOMOBIL. živalska noga materija tvar debela palica tracnica glasbeni INSTRUMENT KRADLJIVEC jus kozak zrak (lat.) paket, ovoj pravoslavna masna knjiga marija ahačič krško SLOVENSKO NARODNO DREVO nauk o zgradbi telesa vrsta zoba avtor: jože borko chateau-briandov roman anton trost karambol svedski književnik hansson Rešitev križanke - dve gesli iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 10. 7. 2009, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V ponedeljek, 13.7. 2009, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Nagrade bodo lahko dvignili na sedežu Občine ob predložitvi osebnega dokumenta. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je SPAR SLOVENIJE. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: torba z izdelki Spar vital z bidonom 2. nagrada: torba z izdelki Spar vital z bidonom 3. nagrada: knjiga Občina Ormož; Ormož, sonce Prlekije v vrednosti 15 EUR Rešitev križanke št. 3, maj 2009 Vodoravno: pelikan, Olivera, rak, rot, sanaja, knez, lemur, pomol, korida, aravali, Ika, mali-novec, rs, tul, Beranek, donos, to, Aci, arakača, šj, ti, aka, stepa, ujec, Salomon, Matic, marnja, najava, Mia, režiser, Ante, ica, hI, naas. Gesli iz osenčenih polj se glasita: Sanaja, kmalu na novi lokaciji Nagrajenci: 1. nagrada: Sašo Hergula, Mihovci 23a, 2274 Velika Nedelja 2. nagrada: Majda Munda, Šardinje 44, 2274 Velika Nedelja 3. nagrada: Nataša Gerlica, Vičanci 38, 2274 Velika Nedelja Nagrajencem čestitamo. POTAPLJANJE Dijaki srednje šole na letnem taboru. Učitelj telesne vzgoje je dejal: »Danes bomo začeli s praktičnim delom potapljanja. Kdor se po desetih minutah ne bo vrnil na površje, bo dobil negativno oceno!« POZABLJIVI PROFESOR Študentovo neznanje na izpitu je profesoija tako razkačilo, daje od študenta zahteval indeks, vanj nekaj zapisal in ga vrnil študentu. Ko je študent zapustil profesoijev kabinet, je odprl indeks in videl, da mu je profesor v indeks zapisal -Popolni idiot! Študentje ponovno vstopil v profesoijev kabinet in rekel: »Oprostite, v indeks ste mi pozabili vpisati oceno, podpisali ste se pa že!« »PREVERKA« »Deset kil brez kosti, prosim.« »Takoj, takoj, samo trenutek. Tako,« je prijazen mesar in hoče zaviti velik kup mesa. »Ne, ne, saj vam ni treba zavijati. Želela sem samo videti, za koliko sem se zredila.« ŽELI ŽALOVANJE Tone zavarovalniškemu agentu, kije pozvonil na vrata: »Ne, hvala. Ne bom sklenil življenjskega zavarovanja, ker želim, da so na mojem pogrebu žalostni.« FRIZERSKI SALON p Urrnoš, Flui g. m go Z, 7402-534 ^fe Barvanje : 10% popust na vse vrste barvanj §¡^jj¡¡¡¡í: ^^j^j^Jß ZcL traîna 28€ za'etopran)e' ^tra¡na< cene veljajo pri plačilu z gotovino •J JiiMHxJiTA'JMt! KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV - JUNIJ, JULIJ, AVGUST in SEPTEMBER 2009 JUNIJ_ 20. 6. 2009, ob 15.00, Podgorci Predaja novega gasilskega vozila PGD Podgorci Zabava z ansamblom Vesele Štajerke INFO: PGD Podgorci, 040 297 022 22. in 23. 6. 2009, ob 20.30, pred gradom v Veliki Nedelji Ne joči, Veronika, romantično - pravljična komedija z glasbo in s plesom INFO: KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, 041 465 850, 031 263 856, 041 482 130 24. - 27. 6. 2009 Matterhorn - Švica (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 JULIJ_ 3. , 4., in 5. 7. 2009, ob 20.30, pred gradom v Veliki Nedelji Ne joči, Veronika, romantično - pravljična komedija z glasbo in s plesom INFO: KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, 041 465 850, 031 263 856, 041 482 130 6. 7. 2009, Poletni tabor (zahtevnost izleta - srednje zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 11.7.2009, ob 16 uri, igrišče pri Vaškem domu Pušenci Memorialni turnir Mateja Trstenjaka v malem nogometu Info: ŠD Pušenci, 051 324399 11. 7. 2009 Stenar (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 17. 7. 2009, ob 19.00, Ivanjkovci 100-letnica PGD Ivanjkovci Slavnostna seja ob 100-letnici PGD Ivanjkovci INFO: PGD Ivanjkovci, 041 203 447 18. 7. 2009, ob 14.00, Ivanjkovci 100-letnica PGD Ivanjkovci 14:00 operativne igre gasilcev 20:00 vrtna veselica z Natalijo Verboten INFO: PGD Ivanjkovci, 041 203 447 19. 7. 2009, ob 13.00, Ivanjkovci 100-letnica PGD Ivanjkovci 13:00 dan gasilcev gasilske zveze Ormož in prevzem novega vozila Zabava z ansamblom Polka punce INFO: PGD Ivanjkovci, 041 203 447 24. 7. 2009 Triglav in sedmera jezera (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 25. 7. 2009, ob 20.00 GD Ključarovci Praznovanje 80-letnice PGD Ključarovci 20.00 zabava z ansamblom Navihanke INFO: PGD Ključarovci, 041 670 793 26. 7. 2009, ob 13.00 GD Ključarovci Praznovanje 80- letnice PGD Ključarovci 13.00 proslava ob 80-letnici obstoja PGD Ključarovci 15.00 1. srečanje ljubiteljev starodbonih vozil TOMOS, zabava z ansamblom Aplavz INFO: PGD Ključarovci, 041 670 793 27. 7. - 31. 7. 2009, Velika Nedelja in okolica Aktivne počitnice - delavnice, kolesarjenje, pohodništvo, športne igre in piknik v naravi, zbor ob 9.00 pri trgovini Mercator v Veliki Nedelji INFO: DPM Velika Nedelja, 040 799 247 Julij 2009, grad Ormož, grad Velika Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Muzeja Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80 Julij 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741-61-50 AVGUST_ 1. 8. 2009, Jalovec- Mangart (zahtevnost izleta - zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 Od 1. 08. do 6. 08. 2009, Turistična kmetija Hlebec Mednarodna slikarska kolonija INFO: Turistična kmetija Hlebec, 02 713 70 60 13. 08. 2009, Kog Dnevi turizma na Kogu Predstavitev knjige o Kogu INFO: Turistično društvo Kog, 031 667 473 14. 8. 2009 Izvir Donave, slapovi Rena, Reisek, Koblinz (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 14. 08. 2009, Kog Dnevi turizma na Kogu Kegljanje upokojencev Spodnjega Podravja Gledališka predstava Nočni turnir v nogometu INFO: Turistično društvo Kog, 031 667 473 15. 08. 2009, Kog Dnevi turizma na Kogu Kolesarski maraton po Šiponovi vinski cesti 2. vinski festival Srečanje vinskih kraljic Postavljanje klopotca Vrtna zabava INFO: Turistično društvo Kog, 031 667 473 16. 08. 2009, Kog Dnevi turizma na Kogu Koncert v cerkvi Sv. Bolfenka INFO: Turistično društvo Kog, 031 667 473 15. 8. 2009 Po slovenski transverzali (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 15. 8. 2009, ob 11.00, Svetinje Praznik Župnije Svetinje INFO: Župnija Svetinje, 02 7194 066 15. 8. 2009, Svetinje Postavitev klopotca INFO: TKD Ivanjkovci, 031 391 221 22. 8. 2009 ob 9.00, Svetinje Tek po Jeruzalemsko-Ormoških goricah INFO: KS Ivanjkovci, 02 719 48 95 22. 8. 2009, Lovski dom Veličane Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal KS Ivanjkovci 2009 INFO: KS Ivanjkovci, 02 719 48 95, 040 139 060 29. 8. 2009, igrišče Runeč Vaške igre in dan odprtih kleti, Runeč INFO: TD Runeč - Žvab, 031 305 774 29. 8. 2009, igrišče Runeč Športna tekmovanja in vaške igre za pokal KS Ivanjkovci INFO: KS Ivanjkovci, 02 719 48 95, 040 139 060 Avgust 2009, grad Ormož, grad Velika Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Muzeja Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80 Avgust 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741-61-50 SEPTEMBER_ 10. 9. 2009, ob 11.30, Dom kulture Ivanjkovci Srečanje starejših krajanov, starih nad 70 let INFO: KS Ivanjkovci, 02 719 48 95, 040 139 060 11. 9. 2009 ob 19.30, Dom kulture Ivanjkovci Osrednja proslava ob krajevnem prazniku KS Ivanjkovci v letu 2009 INFO: KS Ivanjkovci, 02 719 48 95, 040 139 060 11. 9. 2009 od 9.00, prostor Sadjarstvo VVS Jeruzalem Ormož na Libanji Odprte kleti Pavlovski Vrh - Libanja INFO: TD Pavlovski Vrh - Libanja 041 620568 18. 9. 2009 ob 20.00, Svetinje Večer duhovne glasbe INFO: Župnija Svetinje, 02 7194 066 19. 9. 2009 ob 9.00, Svetinje Praznik trgatve na Svetinjah INFO: TKD Ivanjkovci, 031 391 221 September 2009, Turistična kmetija Hlebec Trgatev na kmetiji v lastnih in sosednjih vinogradih INFO: Turistična kmetija Hlebec, 02 713 70 60 September 2009, grad Ormož, grad Velika Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Muzeja Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80 September 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741-61-50 Do 10.9. 2009 nam lahko posredujete za brezplačno objavo v Koledar prireditev podatke o prireditvah, ki jih pripravljate oktobra in novembra 2009, po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Anica Pevec, mag. Franc Zemljič, Mirko Novak, Jožef Cajnko Lektoriranje: Nada Granduč Naklada: 4350 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma konec meseca septembra 2009. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: janja.ko-laric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 47. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 10. 9. 2009. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.