PRO
IE TT1
Urwtalàki Ib aprsi
prostori i Mit S. Uvašals Af«
OffU» of ftlbUfletleai «667 South UvndAte Am Tolonhnno, R.wkwoU 4604.
Kellogg straši kongres z boljseviškim hudičem!
Via ia ksIiiftvIiAa
fcoaMi
promofo!
Državni tajnik je pred senatnim odsekom naslikal me-hiško vlado kot "beijfieviško kliko," ki posUvlja v nevarnost vso Centralno Ameriko. "Mehika je sovjetska baza operacij." Priznal pa je, da Calles nima nobenih stikov s komunisti. Borah se smeje otročjemu slikanju hudiča na steno. Izjava tajnika Mehiške delavske federacije. "Komunistični agitatorji" v Mehiki so špijoni ameriških kspitalistov!
Washington, D. C., 13. jan.^ Državni tajnik Kollogg je včeraj pred senatnim odsekom sa zunanje zadeve naslikal velikega rdečega boljševiškega hudiča na steno, spodaj pa je zapleal: "To je mehiàka vlada in liberalna revolucija v Nikaragvi."
Senatorji so bili seveda opla-àeni do mozga, toda ne vsi. Bo-rsh je ostal trezen, hladen in ne-prepričan.
Kellogg je prečftal in pustil v senatu šop listin in tiskovin, ki so po njegovi izjavi "dokumentarna evidenca" o boljševiški propagandi v Mehiki. Evidenca se je izkazala kot razni manifesti in korespondenca rasnih ameriških komunistov in časopisni izrezki govorov in izjav nekaterih sovjetskih diplomatov. Nikjer pa ni dokumentarne evidence, da je mehiška vlada v kaki zvezi s komunisti ali z vlado v Moskvi. Kellogg je sam priznal, da Calles nd odobrava komunistične taktike.
Kljub temu je Kellogg svaril senatorje, da oe "v Mehiki u-
Vezala, da ao najeti in plačani ipijoni ameriških petrolejekih magnetov, ki jih pošiljajo v Mehiko z namenom, da diekreditl-rajo naše dolarsko gibanje in našo delavako vlado.**
stvar j a sovjetska baza za r^j vodja vstaje proti Diazu.jevč^ lucijó, ki ogroža dežele
15,008 Mikih vojakov ob mohlikl moji
AH čakajo na invaaija? — Dr. Sacaaa kHtisira ameriško vlado kot intsiganko.
—.,- .
Washington D. C., 13. jan.— Mornarični department javlja, da je bila isdana odredba za mo-biliziranje druge mornarično enoto 400 ipož v San Diegu.
Washington, D. C„ 18. jen.— Vojni deportment poroča, da oe ob m ohišij meji v Texasu, Arizoni in Nevi Mehiki nahaja 16,-000 mož rodne armade pripravljenih za "vsako slučajnost*'
Puerto Cabesaa, Nlkaragva, 13. jan.—»Dr. Juan B. Sacaaa, predsednik liberalno vlada in
nobe- k
CentSPjraj (lajal, da on ni oklenil
nega pakta z Mehiko niti z nikomur. Njegova otranka je kupila orožje in municijo, kjer je mogla dobiti. Kupila je tudi v Združenih državah, in sicer s dovoljenjem državnega departmental
Trditev predeednika Coolidga, da oe nahajajo mehiški čaotniki v vstaskl armadi v Nikaragvi, je nereanična, je rekel dr. Sacaaa. Liberalni predsednik je nadalje dejal, da ameriška intervencija v Nikaragvi je delo bankirjev v New Yorku od prvega do zadnjega koraka. Vse to so ajihove iatrige — in vlado v Wash in g tonu je v službi intri-gantov.
ne Amerike."
Kellogg je tudi dejal, da je dr. Sacasa,* vodja liberalne vota-je v Nikaragvi, naredil pakt o Callesom in da mu je Calleo dal na razpolago orožje in strelivo mehiške armade.
Kellogg se je mudil dve uri pred odsekom. Ko je odšel, je Borah, predsednik odseka, dejal, da Keljogg ni navedel nobenega novega fakta, s katerim bi bil opravičil postopanje v Nikaragvi. Borah je vprašal Kel-logga, zakaj jeadmirtistraoija priznala Diasa namesto dr. Sa-sace. Kellogg je odgovoril, da Sacasa je bil zunaj dežele in Diaz je bil doma. »"Seveda je bi) zunaj, ko je moral bežati pred oboroženimi naaprotnlkl," je odvrnil ironično Borah. «
Nikaragviška in mehiška afera se bo zdaj prala v senatu ih Borah bo v daljšem govoru označil stališče opozicijo.
Mexico City, 13. jan.—"Absurdnost!" je vzkliknila Aleksandra Kolontaj, sovjetska poslanka v Mehiki, ko je bila informirana, da je Kellogg obdolžil sovjetsko vlado, da uatvarja bazo revolucije v Mehiki. "Kellogg govori o stvareh, ki ne eksistirajo."
Mexico City, 18. jan.—Ricar-do Trevino, tajnik Mehiške delavske federacije, ki je glavna pora mehiški vladi, je danes izjavil, da so vse obdoliitve v Washington« glede "boljševiške l aze" v Mehiki navadna laž.
"Največja laž je, če kdo pra-* i, da je mehiška delavska stran-(a in mehiška vlada komunistični," je rekel Trevino. "Naša vlada ne more izvesti niti naj- flšofrlend r ud imen taroejših Principov so-	^ prišel i šteti gleeove
nistov v Mehiki so tujezemcl. ki
SOL8RJ SVET NIMA DELA ZA
45 LBT STARE DELAVCE.
To je lep tafled za privatne biz-niške interese.
Cltvolasi O- - Ko ae jo Cle-velandeka delavska federacija pritožila pri šolokem ovetu, ker ni hotel najeti pleskarjev, ki so stari več ko 46 let, je šolski svet odgovoril, da je 46 let starostna meja za v«o delavce, ki opravljajo ročna dela.
Kaj naj delavec atorl, ko do-seže itaroot 46 let, ali naj se zastrupi, ali skoči v jezero Erle. ako bo vsak podjetnik pri najemanju delavcev posnemal eleve-landeki šolski svet, tega šdski svet seveda ni povedal.
GLASOVI O STAVKI ZEIJ5Z-NlCARJEV BODO ŠTETI DNE * C0. JANUARJA.
Ctaevlsad, O. — Dne 20. ja-
>rihajajo večinoma iz Ameriko, skozvana "Antiimperijalističns •sa" je podružnica čikaške or-ranizaclje. Nadi komun lati do-dvajb vso direkcijo ix New Yor-s; Vsi čaaopial in tiakovine tu-1 prihajajo iz New Yorke. Ko-nunistična stranka v Mehiki je rot pomena. Odkrili smo tudi. « je malo pravih komunistov n«d nami. Vetiaa agitatorjev, i* prihajajo ki Amerika, ao Jo ls-
mikaJev aa jugovzhodnih želez-sioah Sa oUvko. Tako izjavlja WUliam Lee. predsednik Bratovščine železniških zaviračev. , Racsodiščni odbor je priznal aprevddnlkom in zavlračem na vzhodnih železnicah po 74 od-»toikov ali 42 centov na dan
Odbor je ponudH tudi to povišanje mezd«» sprevodnikom in za. virašonl na jugovzhodnih železnicah, toda ponudba je bila od-
0MHHp>
MoMSkl klorikalRl fou-Mirijo m volilih
Okrog 200 puntarjev je bilo ekaekatlnfelh zadnje dni. Cal-lesova vlada ponovno obtoèaje katoliške škofe, da tkajo ljudi v vsUjo in omrt. Vandal!-klerikalnih fanatikov.
Mexico tlty, IS. jan.—Partija ameriških lovcev, ki oe jo vrpila it Cuautle v državi Morek»,'poroča, da je videla 142 obešenih votalev, katerih trupla ao visela Iia fotografskih drogovih ob cesti v svarilo drugim hujskačem. Mnogo obešencev je bilo Čedno oblečenih. Partija je Isvedela, da ao to oinovl katoliških bogatinov v glavnem mestu, ki oo od šli sadnji teden na deželo organizirat revolto proti vladi.
Vlada jo včeraj v dolgom poročilu ponovno obtožila katoliške nadškofe in škofe v Mehiki, da iikoriščajo sedanjo napetoet med vlado in Waohingtonom ter h u joka jo katoličane na veta jo.
Vojni urad poroča, da je bilo včeraj 14 fanatikov obešenih v La Venti in sedem v Ajuocu.
Privatno poročilo se glasi, da je katoliška vstaja Izbruhnila v Durangu, glavnem meotu drža ve s enakim imenom. Vojaška posadka se jo umaknila iz mesta.
Potdeot klerikalnih vetašev j« včeraj napadlo rudareko naselbino Taxco v Guerreru o klici 1'Viya.Cdito Rey (živel kralj Krist).**11
Klerikalni fanatiki z veliko vnemo uničujejo mootove, proge, brsojavne zveze in požigajo železniške pootaje.
Episkopat jo danes zanikal vest, da je cerkev v iveai s vota-škim gibanjem Rene Capistran Garze v El Pasu.
liflaoaoo umorilo 2308 oooh ia Japoaokam
V	Toklju Je umrlo 6*6 aaob v desetih dneh. Epidemija strašno koal na Dansko«, v Belgiji, Nemčiji, ftpanljl In Ceho-slevakiji. _
Leaden, 18. jan .—Epidemija influence vihti svojo smrtno koso po Evropi in Asi j i. Iz Tokija poročajo, da je 960 oseb, največ otrok, umrlo v zadnjih desetih dneh, dočlm je od novembra umrlo 2368 oseb. u V evropskih dožolah kosi (*-fluenco najbolj v Španiji, Belgiji, Nemčiji, DSnski ln Ceho-slovakijl. V Švici, kjer se je boiesen najprej pojavila, je bilo 300^ novih olučajov samo v Baz-lu*in 3040 slučajev v Ženevi.
V	Bazlu je istočasno umrlo 42 bolnikov.
Chleago^-Zdravstvenl komi sar Bundesen je v sredo zvečer objavil buletin, v katerem svari, da je "lahek izbruh influence mogoč v Chicagu prihodnji mesec." Ljudje se morajo čuvati prehlajenje In vsak simptom naj takoj prijavijo zdravniku. Zadnji teden je bilo v Chicagu 28 slučajev influence in pljučnice in od teh je 10 oseb umrlo. To jo povprečno več žrtev kot Je bUo zadnja leta.
Waehington. D. (V-Ameriške zdrovstvene oblasti ne prt' čakujejo, da epidemija španske Influence, ki zdaj razsaja po Evropi in Aziji, prida v Ameriko. Vendar pa bodo storilo voe, kar jo mogoče, da oo bacil bolezni ne zanose v to deželo.
Rešiti Štiri aa jasen» Mlrhigaa.
Chicago. — Včeraj popoldne je aeka waukeganska ladjica rešila štiri zgubljene ribiče, ki oo križariti brezciljno po jesert» fto štiri dni.	____
tako pravu» premogovniški baroni in magnate. — late pa gospod)* ptotoaUraj« proti iaNamu ia MJiovlama.
Waaklagtsw, D. C, — Ce človek čita Mining Congreoo Journal. ki ja glaaik) Ameriškega rudniškega koSgfeoa. kat«r*gs članstvo obstoji ia. oSmih rudniških magnetov, tedaj oo adi^da uredniški štab tega lista smatra voe ljudi sa noece in bedake. V ovojem itvodsifcs pravi, da je naohlapnejša kohtrola. ki jo priporoča «strokovno organJaira-no delavstvo nad premogom socializem in boljševizem.
V uvodniku oo glasi: "Kadar premogovniški podjetniki odklanjajo diktaturo delavskih strokovnih otganisaeij, tedaj nastane velik krije proti premogovniški industriji in agitacija ia vladne reguliranje in kontrolo oe pomnotJ."
Za temi "duhovitimi" stavki oe pa v uvodniku nišje doli nadaljuje: "Prsspgpvniška industrija, a)to se ji dovoli reševati ovoje probleme* bret vladnega umošavaaje. la če bo vžl vala zaščito pred socialističnimi in bolj-ševiškimi apeli Is tendencami, tedaj ne, ko samo v svpjem lastnem intgreeu igravnala vso po-težkoče, aippok tudi v javnem."
Kolikor fMoodi; jo v teh otav-kih, toliko Je notri povedanih bo-daotoč. Odkar oi pričeli kopati premog v Ameriki, so goepodsr ji v pcomogovniški industriji lastniki le,flpd|fteiki. Mesto da so Industrija dbracs „a boljl pa gre vedno bolj na slabo. Premogovniški podjetniki ln laet-nlki so torej že zdavnaj dokazali, da niso zmota i upravljati premogovniško industrije* **to je važno, da pride premogovniška industrija pod vladno kontrolo, pa če njih plačani šmoki v čaaopiaju Še tako glaono kričo da jO vsaka kontrola nsd premogovniško induetrijo . socialistična ali boljše viška neprava. Premogovniški podjetniki In laatnikl so pokazali, da so ban-krotlrali s svojim znanjem in da oo nezmoŠpi voditi premogovniško induetrijo. Zato ja tudi okrajni čes, da oe premogovniki nacionalizirajo in se obratujejo v interesu ameriškega ljudstva, kajti do edaj so premogovniki obratovali eamo v interesu premogovniških lastnikov In podjetnikov.
lavoi v Avstraliji vro
je dovolile rogiotriras Je ssopmtnl organizaciji priai ap Ufa I h delavcev. — To nrgaalBSoija jo salo pri
l»od jet n Ik oni.
Hydnoy, Avetrallja. — Nepo-koj oe pejavlja med pristanišč-nimi dela vel,- Povzročil gs J# odlok raoopdišča. s katerim je razsodiš* priznalo rsgistrscijo nove organlsacij' prlotaniščnlh delovcev po imenom Permanant t Caoual Wharf l^borero Aasn. Starš organizacija priataniščnih delavcev ao Imenuje Wotorslde Workers Federation.
Novo organizacijo pristanišč-nih oelavoev so ustanovili podjetniki, da o por^lpljonjrtn d* lavcev zlomijo odpor prista-nlAčnih delavcev Htara organizacija priataniščnih delavcev jo zaključila, do njeni člani ne bodo delali čok uro, dokler no bo registracija nov* organizacije pristeaišdnih delaveev prokli-
naročite m knjigo «61
eOOUKE TROBI NA IMPERI-
jAusnem ROO
Kaj oo bodo Kitajci naučili la njegovega govor«? — V zbornici ta aonatu »o nI bila bsura-govorjena sadaja beseda glede aodanjo tujoaomoke poli-Uke.
Woahlagton. D. C. (F. P.) — V poaianici. ki jo jo predsednik Coolidgo dno 10. januarja naolo-vU na kongree, da pojaonl okupacijo nikaragvaikega ocemlja, je progaleil doktrino, po kateri bo skušal opravičiti vsako na-daljno1 kršenj* mednarodnega zakona in narodno euVeronosti v latinski Ameriki.
Isjsvil ja, ds bo smeriško lsotnino v Nikaragvi ščitila a-moriška oborožena sila in ds bo nadalje van jo civilna vojne v omenjeni republiki uničilo ameriško lastnino. Dalje je iiJevll, da je mehiška vlada lapletena v pomoč Saeaoovi vladi, ki jo je mehiška vloda priznala, in da waahlngtonska admlniatracija gleda v skrbeh ns mehiško ak^ cijo.
Njegova poalaniea senatu je bila tako seetavljena, kakor da pomeni, da namerava uničiti Saoeaoove sile in da sprejme vsak proteet Mehike ali njenih rojakov kot pretvezo ia n adalj. ne provokaeijo proti Mehiki v nodi, da to vodi do okupaelje mehiškega oljnega polja v Tam picu in Tuxpamu, Poslanico je bila poelana konkgresu v toku šest in trideset ur potem, ko je Calles, mehiški prsdoodnlk, predlagal, ds eo vprašanje, ako lina Mehfka pravico rsspolagStt s svojim aemljiššem ki oljem, predlošl trlbunalu v Haagu. Na mehiški apel na sodišče, je Coolldge odgovoril s žuganjom, ki jo slonelo na Imperljallotlčnl pravici Wall St/eeU, ki ei prisvaja pravico do pollcljake službe po voem avatu.
Kos, v ( oolidgevl poslanici so bili dokoei, ki oo bili v navskrižju z njegovo trditvijo, po kateri Adolpho Diaz, ki oO sdsj vzdržuje v oedlu v Nikaragvi s smo-rlšklmi strojnicami, ni priporočljiv sa prisnsnje. Pogodba, ki jo bila leta 1M8 podpisana v Washington a ne zahtevo državnega tajnika, določa, da so prizna — kot je povedano v poaianici — noben človek, ki jo bil vojaški poveljnik ali višji ar-medni čaatnlk pri nasilnem str-moglavljenju ustavno vlado. Po-slonica citira Kelloggs, ds nI priznal Chamorra, ker ja bil vodja pri nasjlneh strmoglev-1 jen ju Salorzana-flacaeove v|a-de, toda poslanica ignorira (skt, o kotorem jo sam Chamorro pričal, da je resničen, In po katerem jo bil Daiz glavni voješki poveljnik pri nasilnem etrmo-uiovljenju ustovno nlkarsgva-ško vlade,
Poolanica ignorira logiko, ki jo pri izvajanju pogodbo v po-vdarku, da civilna vojna Škoduje vrednosti ameriških vlog v Ontralnl Ameriki in da je mehiško umešavanjo, ki konkuri-ra z vojaško prialljenootjo Zdru. ženlh držev, nepreneoljlvs.
Zelo slab bo nauk. ki se ga nauče Kitajci iz izjavo, da vojna mornarica sl«dl dolarje. Ameriške vloge v Kltaju, ki znašajo na stotine milljoaov dolarjev, nlmsjo skorsj noben* vrednosti zarodi Jdtajako rsvo-Jurij«. Ne smatro oe, da mi s moriško življenja v notranjem Kitaj a varna. Ali bo amoritka mornarica, od katere oe zdaj na-haja 62 ladij oh kitajskem obrežju ali v klUjaklh vodoh bombardiralo kitajske m*«ta? Pripadniki kitajske narodne stranke bodo sodili po Cool id govern imporijsliotičnem govoru, do se koj tskega no moro odvr-olti.	. ' s
Misoollil kipil
volijo v Albiiljl?
Vstaja jo prišla, ko jo prišlo Is
Italije 2.S00.00U lir v dveh
kovčegth. _
Kotar, Jugoslavija. U. jan.— (Chicugo Dally Nowo). — li Al-banije prihajajo čudni glaoovl o revoluciji in Italljanakom zlatu.
Na temelju pogodbe, ki je bila podpisana dne 27. novembra 1926 v Tirani, je Albanija poeta-la faktičao protektorat Italijo. Kako je te prišlo? Znano je, da je Mussoliai že enkrat prej silil Ahmeda Jtoguja, vladarja Albanijo, naj ppdpišo tak pakt, toda Zogu je odklonil. Zakaj jo Muo-oollnl zdaj uspel?
Zdaj js snano, da jo bila vota> ja v severni Albaniji od 22, do 24. novembra — to jo tri dni prod podploanjem pakta — navadna faisa. Votaši oo prišli do Skadra, ampak daljo nieo hoteli iti, dael Jim je bila pot v Ska-dor odprta. Zakaj niso žil dalje? Trt dni po tistem jo Zogu podpisal pakt e Italijo.
Dober teden dni po pod pisanju pakta je priplula v Drač i-talljansks ladja ln med drugim blagom sta bila izlošena tudi dva, dobro nabita kovčega. katera je imel v oskrbi neki Italijan. Carlnarski uradnik pa je na veliko jezo Italijana hotel vedeti, kaj jo v kovčegoma. Pomagalo ni nič, kovčega sta bila odprto In — nabasana ita bila s Italijanskimi bankovci. Bilo jo papirja za 2,600,000 lir. Uradnik je haredil veliko pomoto, kor Je odprl kovčega, zato Jo hitro pustil, da Jo Italijan odnesel kovčega neznsno kam.
DrugI dsn Jo pa Sefket boj Verlaccl, bogat posestnik l| KI-basana, dospel v Drsč, peoetil grško banko fr omenjal natančno 2,600,000 Ih* v dobro ameriško dolarje. Kdo Jo Verlatci? Pravijo, da Jo bodoči tast Ahmo-da Zoguja. Njegova hči jo zaročena s predsednikom Albanijo. Kje jo edaj tisti denar? Nihče no ve. Ampak mlatiti nI prepovedano alti v Albaniji. In nekateri Albanci, ki prihajajo čai mojo v Jugoslavijo, Imajo pro-kleto dobre misli.
V BolgSI prihaja
koafllkl
Podjetniki so proti vaakl Izravnavi isšsdo kljub naraščajoči draginji. — Delavske orgaal* zarije so pripravljajo as eplošne otav ko.
Bruselj, Belgijo. — Organizacija belgijskih podjetnikov jo fatdola tajno okrožnico ns vse podjetnike. V tej okrožnici podžiga podjetnike, noj nikar no privolijo v izravnavo matde kljub naraščajoči draginji. Vaa-ko zahtevo delavcev zo povišanje mezde, naj podjetniki odklonijo. Podjetniška organizacija direktno priporoča podjetnikom. naj se r.nebe vssh pogodb i delavskimi organizacijami. Generalnemu štabu podjetniško orgonizacije so posebno odveč take pogodil*, ki pravijo, da je treba mezdo uravnsti t naraščajočo draginjo.
Delovske orgonizacije se pripravljajo za splošno stavko» Belgijski dslavri imajo za sabo že eno splošno stavko. Zastav, kali so, ko se Je klerikslno veči-na v obeh zbornirsh vpirsla splošni onoki in direktni volilni provlci In jo hotelo zs vsako ca-no obdržati razredno volilno pravico, ki j« garantirala večl-no kti«rikolnl MrankL Tikrat počivalo sko*l t«l*n dni vso delo v tovanah In transportnih podjetjih, doklsr ni klsrlkalne večina odn<*hals in prlp««nala splošno enako volilno pravico.
MHKttSKA ZAROTA PONESREČILA V SEATTLU
Privatni Interool hI radi pograbili ceatno želeanlce. Sporazumeli oo oo i banklrjj, toda načrt Je ponearečll.
Seat t le. Waah. — Tukajšnji kapitalisti niso hoteli več lsme* njsti čekov občinsko cootne Še« leznlee, da Uko prisilijo mesto, da jim zopet proda sa skledo leče ceotne železnico, ds potom lahko oni odirajo občinstvo ia uslužbence cestns železnice.
Mesto mora plačati vaako spomlad bivšim laatnikom cestne železnice 11,126,000, dokler nI kupna ceno plačana. Da meeU na občina drži evojo boodo in da bivši laetnlkj no morejo vieC! nazaj cootnih železnic, Uda* me* sto vsako leto sa par meoeesr pot rtiIIno Me, to Je, da Jih me« sto izmenja po nekaj meoecih In da plača bankirjem po šeet od sto. Mesto je dosdaj plačalo blibližno ono tretjino kupno ee« ne. Plačati ima še dve tretjini, nakar poeta ne jo «ootne železnice popolnoms občinska lastnina.
Nekaj meoocov preje, proden Jo mesto zopet Izdslo potrdilne čeke, oo bankirji obvestili občino, da ne bodo menjali potrdil« nlh čekov. KapitallaU eo ol le od vesolja mencali roko lo rs« čunlll, kako mostni občini lopst vznmojo cestns žolotnice^^vrh tegs imajo pa U ono tretjino že plačane kupne eene. Rašu« nlli so tako, kot računi. vUki oderuh, kadar mlell kačlnaga revnega in zsdolžnoga kmeta pognati |V> avetu. Toda >njlh račun se nI obnesel, kajti pili oo na medvedovo kožo, proden oo medveda imeli.
Mislili so namreč, da bodo cestnotelezniškl uslužbenci sa« štrajkall, ko opazijo, da banka ne marajo menjati mestnih po« trdUuih čekov. Kspltslistl la bankirji so *«• urezall,
Odkar so cestno železnice ob« činsks Isstnina, so eo uelužbon« cl cestne železnice organizirali* Obljubili ao mestni občini, da lis bodo zastav kali. <Meetni svet ss jo ojunačil pri tem oklepu uslui« benesm in Je plačal prvo čeke Is splošnega sklsds, Tako bo napravil tudi z nsdaljciiml čoki. Upi kapitalistov In bankirjev oq splavali po vodi, ,	4
šs|N|s pripravila
alHaist KNaJaaMl
Angleži IzprašaJuJeJe ovoje ko.
Ion I Je po vsej Kitajski.
1/ondon, 13. Jan,—Listi poro*
čajo, da zunanji urad še vodne čako no poročilo skrbnika posla« nišklh poslov v Pekingu, ki je zadnjs dni posetll Ilsnkov in konferlral c Kvgenom Cenom, ministrom zunanjih zadev kuo« mintangske vlade.
Poroča s* tudi, do Jo bilo vče« roj izredne kabinetna seja gle* d« situacije ns Kitajskem in vla« da Je baje sklenila, da adreolrS ultimat na kitajsko ljudako vlado, ds mors v treh dneh vrniti angleško kolonijo v Hankovu.
Depeša is Sangaja se glaai, da angleAki in amrriški naseljene! ilpraznjujejo vse svojs naselbi* ne v centralni Kitajski.
Debata v zbornici In senatu o poolanici bo čakala na pojasnjevanja tajnika Kellogga. msdUm l*odo pa ¿JI« admirala luitlmerja
nadaljevale 1 vojno.
mm a/ Napravil Škodo ha
HADNKM DREVJU V flo-
Jarkaonville, Kla. — Farmar«
Ji so zakurili na avojih sadnih vrtovih, da obvarujejo sadno drevje mrsza. Vzlic temu Jo bilo orsnžno In drugo drevje v dosti krojih med Dayton Brachem na vzhodni morski obali la (Jlearwsterjem na tapadni mor« ski obeli poškodovano.

PROSVETA
O L Al I LO SLOVPUm »ABOPWB POPPOKffl JlPEOTl """ LASTNINA 8L0VEN8KB NARODNE PODPOENE i EDM OTE
Cen« ogiiüov po dogovora.
Rokopisi »e n« vračajo.
Naročnina: Zedinjene drl«ve (itvan Chicefo) $6.00 na Uto. $2M ta pol lata in $1.25 *a tri mesece; Chieaffo ln Cigaro |6.60 na lato, »3ta pol leta, $1.66 sa tri mesece. In za inozemstvo $8.00.
mmm^mmmmmmmmmmmmK^mamKmrn-rmmmmmmi^^^^mtK^^^^mm^i
Na«lov za vae, kar iaa stik s listem:
"PROSVETA"
_2657-5» Bo. Lawadalc Aveaae. Chleage. pitaeU.
E NLIGHTENMENT
SUKEIZ
THE
Organ of ihe Hlov«-n«- National BenefU Socletr Oimei by tfce^Bleveae National Benefit Baciety. Advertising ratea on agreement.
Subscription: United States (except Chicago) and Canada $6.00 per year; Chicago $6.60, and foreign countries^,00 par jrear.
ICE MMR of THE FEDERATED PRE88
Datum ▼ oklepala n. pr. (Doc. SI. 1626) poleg raAega imena aa naslova pomeni, da vam Je s tem dnevom potekla aarotalaa. Pomorita Jo prsvoia.no.
da m eya ne »stavi list. ^	|
DELAJ DESET LET, PA DOBIfi ZLATO URO.
Kompanije, ki so nasprotne delavski strokovni organizaciji imajo kakšno vado, s katero drže delavce proč •od organizacije, ali da ostanejo v podjetju, ako pride do stavke, da tako pomagajo poraziti svoje tovariše, ki 80 zastavkali za izboljšanje svojega življenskega položaja, kompaniji pa pomnožiti dobiček.
Med te kompanije spada tudi kompanija, ki izdeluje avte Packardovega sistema. Ta kompanija je obljubila zlato uro delavcem, ki bodo skozi deset let zvesto delali v njeni tovarfti.
Zdaj je bilo 117 uslužbencev te kompanije obdarova-nih z zlato uro. Bili so zelo ponosni, ko so prejeli ta dar od kompanije.
Ce bi delavci, Hi delajo v tovarnah, v katerih izdelujejo avte, gledali na svoje interese mesto na podjetniške, bi se organizirali. In če bi bili ti delavci organizirani, bi si gotovo tako izboljšali svoje razmere, da bi jim ne bilo treba čakati deset let, da dobe zlato uro.
**• Zlate ure, ki jih je kompanija podarila 117 delavcem, ki so delali deset let v njeni tovarni, je le drobtinica od dobička, ki so ga delavci ustvarili s svojim umskim in ročnim delom za kompanijo.
Industrijski inženirji so n. pr. preračunili, da vsaka izmenjava delavcev stane podjetnika od $15 do $300. To je odvisno od dela, ki ga je opravljal delavec, ki je pustil delo in od izurjenosti novega delavca, in pa časa, ki je potreben, da novi delavec postane ravno tako izurjen, kakor je bil delavec, ki je zapustil tovarno. Ako bi kom panija imela najmanjšo izgubo od izmenjave delavca, tedaj že dve leti zadostujeta, da kompanija kupi lahko vsakemu delavcu zlato uro, pa ne bo povišala prav nič svojih obratnih stroškov. Ali 8 tem, da je kompanija obljubila zlato uro onemu delavcu, ki bo deset let pri nji delal, pomeni veliko večji dobiček za kompanijo.
Delavec, ki misli po desetih letih dobiti zlato uro od kompanije, za katero dela, ne bo agitiral za ustanovitev delavske strokovne organizacije, ker se boji, da ga podjetnik odHlovi, in ker se ne zaveda, da bo podjetnik delal sam sebi škodo, ako bo preveč menjal delavce v svoji tovarni
Vsak delavec, ki dela skozi celo leto, je za več prikrajšan na leto, kot za eno zlato uro, ker je to, kar ostane tovarnarju od njegove mezde kot dobiček, veliko več vredno kot ena zlata ura. Ako bi tovarnarji koncem leta darovali vsakemu delavcu po eno zlato uro, bi se nekoliko znižal njih dobiček, nikakor bi pa delavci ne prejeli polno vrednost za produkte, ki so jih izdelali, ako bi k zlati uri prifiteli še mezdo, ki so jo prejeli skozi vse leto.
Delavci ne potrebujejo od podjetnikov nobenih daril Ako bi bilo gospodarstvo v človeški družbi pravilno urejeno, bi delavci prejeli polno vrednost za sadove svojega dela. In če bi delavci prejemali polno vrednost za sadove svojega dela, bi prejeli najbrž toliko v mezdi, da bi kon cem leta lahko ne kupili zlate ure 8ebi, ampak kupili b jih lahko še svojim otrokom in ženi, pa še mogoče bi ne kaj ostato, da bi si kupili še kaj drugega. 1
Zlata ura za delavce je delavska strokovna organiza cija. Ako so delavci organizirani, si izboljšajo mezdo skrajšajo delavni Čas, tovarne so opremljene s sanitarni mi in varnostnimi napravami že v sedanji človeški družbi, ko delavcem še ni priznana polna vrednost za sadove njih ilela. Ce Mavri tr v današnji družbi tlboljšajo me» do, pomeni zanje in njih družine, da Žive v bolj udobnih razmerah ln da si lahko nekaj dajo na stran za deževne dneve v človeškem življenju in da lahko skrbe za boljšo izobrazbo svojih otrok. Ce skrajšajo delavni čas, varujejo svoje zdravje in imajo več proatega časa za svojo izobrazbo in razvedrilo.
Rudarjev kruh. Maptetown, Pa. — Redki dopisi so iz te okolice. Naše roke nikakor niso kakor urednikove, ki lete vedno na belem papirju in pri piaalnem stroju, na-vzakl dan drže neomejeno za kramp in lopato. To je velika razlika med premogarjem In u-radnikom. Kar se tiče dela v tej okolici premogovnikih, je še primeroma vsaki dan. Moram^ omeniti, da tukaj smo neorganizirani premogarji. Pogovarjamo in ugibljemo, kako in kaj če pride do štrajka 1. aprila, 1927. L. Lewis je spet ns krmilu ter njegove mašins. Dobro nam je znano in ne moremo pozafciti, kako smo bili zapeljani 1. 1922.
judstvo je bilo vse navdušeno za oni š trs j k in do zmage, po kateri smo hrepeneli. Po 10 mesecih atsvke brez uspeha nam je bilo napovedano: Idite delat, atavka je izgubljena. Vprašali smo se kam iti delat? Maj ne ao vae napolnjene a ake->i, za naa ni proatora. Kdo je vaega tega kriv? Ali amo bili štrajkarji tega krivi, ki amo stali kakor skala v upanju, da naša zmaga gotova. All so krivi voditelji aH kakor jim pravijo "boriteljl" ? To naj udstvo samo sodi. Kako dolgo bodo taki kakor i J. L. Lewis in njegovi pod-vržencl Še na krmilu in vodite-1 unljakth premogarjev? Ali ae bomo neorganizirani premogarji če pride do atavke 1. apri-a, pridružili? To je vprašanje ki ga moramo sami rešiti. To bi bilo lahko vprašanje, ako bi bil izvoljen Lewlaov protlkan-idat John Brophy za predsed-nika premogarsklh unij. Na ta način nas bi bilo lahko organizirati in štrajkall bi toliko časa da bi prišli do zmage, po kateri hrepenimo (po uniji).
Pod tem nadzorstvom ali vo ditelji, ki jih Ima unija že pre cej let, Idejo k tlom. Nato so vedno pripravljeni kapitalisti in premogarski voditelj J; L Lewis, da vržejo unijske pre mogarje ob tla. Potem pa nam kaže garati in delati 14 do 16 ur dnevno, kakor smo delal pred 17 leti za $1 ln za $2. Poznam jih, ki so prišli iz atarega kraja po zadnji stavki, ki je bi-a 1. 1922. Posrečilo se jim je dobiti delo v jamah ln plača je bila precej dobra. Nekateri ima Jo aedaj lepe prihranke. Ne hodijo pokonci kakor da bi imel par tisočakov, ampak kakor da bi imeli par miljonov dolarjev Iz njih list prihajajo beaede, da al v Ameriki lahko prihrani kdor hoče; ne vprašajo pa tega, kdo se Je priboril in pretrpel do teh boljših plač.
V kratkih besedah povem, da tem ljudem še nI znana Amer kaln če bodo kaj časa po Ameriki hodili, bodo prišli do apo-znanja, da Imam prav. In če hočejo bolj po drobnostl vedet kako je bilo v Ameriki pred leti, naj vprašajo one, ki so po 20 ln čez 20 let v Ameriki. Oni bodo razložili, kaj je bilo delavče vo življenje.
8smo en slučsj iz 1. 1906. Ob treh zjutraj smo šM v premo-gorov ln prišli smo domov ob zvečer. Ne da bi mislil kdo, da 'smo naložili 20 vozičkov! Naložili smo le na vsakega 8 vozič ke. Napravili siho se kak popoldne, da gremo iz Jame okoli 4. domov. Bosa je razširil roke. kakor da bi nas vseh hotel pahniti nazaj, češ da še nI prišel čas. Zato smo šli nazaj, ker smo se beli. da naa odalovl. O-ame ure smo čakali, ne da bi dobili še kak voziček. Prišla jp plača. Pede so bile od 6 dolarjev do 12 dolarjev. V oči ao nam prišle solze, ko smo prešteli denar,_ Računaj 6 do 7 dolar-jev za board, kje je obuvalo, kje je obleka. Ni bilo dolgo, ko ao nam še tisto jamo zabili z deskami in poalali so nas s trebuhom za kruhom in brez ficka v šapa Vprašanja Ja bilo. kje dobiti delo, katerega ni. — Anton llodlca.
PROSVETA
ločil piaati o našem položaju. Delavske razmere so prav po-voljne. Delo je neprenehoma, noč in dan. Pittsburgh Terminal Coel Co. Še drži stare pogo-e, katere je bila podpisala po acksonvillskl pogodbi. Zasfu-Šek je pa odvisen od prostora. Jaz sem že večkrat slišal, da je na Coverdale denar doma, to je nekatere, ni za vsakega. 8o tudi tukaj, prostori, da delavcu v njih ni živeti, od mrtvega dela pa ekoro nič pe plačajo. Vsaki zna za sebe, kaj ima napraviti. Poberi šila in kopita, >a Idi s trebuhom za kruhom, tamor veš izX znaš. Pa vseeno se tukaj ljudje fadi drže. .
Za slabim pride dofcro. Ker je naeelbina prijazna in tako tudi podnebje gre vsake pol ure kara, na katero stran človeka veseli iti. Vsakomur je na razpolago. Cerkev ao poatavlli ali kar je nas Slovencev od znotraj, Je še nikdo ni videl. Mislim, da ne, ker vaakega poznam več let. So vsi pravega mišljenja in kar nas je, spadamo val ix>d okrilje S. N. P. J. To je lepo, da smo vsi pod okri-jem dobre organizacije.
Na društvenem polju tudi dobro napredujemo, ker imamo dobre odbornike. Stari ao akoro val za leto 1927, ker to je lepo za društvo, ki šteje precejšnje število članstvs. Pečlarji nismo zadnji. Ne smem nič oporekati. Fižol dobro "napreduje". Za božični praznik aem šel na obsik pa dam fižol kuhati. Sem si mislil, saj bom »kma-
tom je mogoča boljša naobrazba naa. Za viaoke šole pil nimamo sredstva, vsi, in potom glasila se lahko spoznamo globlje v mehanizem naše organizacije.
Zdravstveno steklo izaajdeno. Na ameriškem trgu ae je po-
Zahvaliti se moramo br. pred-1 Javilo novo steklo zajipe, ki ga
.et, za * mu bomo *e.o Urili» vaineji« to*. Jo bU.
d. »o iralci dovrlon . J« "Hlarki M tigt|, kj «pei.jo koic,
* T^'	m. ie Sipe iz starega stekla, kffrrš-
¿^ThLt V »o danes v navadi, ne pulgjo najbolj dirnil. Krasen bariton J* žarkoy ^ temyeč jih ^
gospoda Pluta in millgka bijajo. 0 tem ae lahko prepri-spodične Grilove e nekaj kar L	#e postavi * «o\im
se vaak dan ne sliši ta ne vidi, hrtjtoin pred ^prto ofoio, skozi niti na Ameriškem odru ne. kterega padajo solnčni žarki;
Sipe iz starega stekla
Svoji vlogi od točke do toč^|lAhko stojU VM <jgp, jp pe boš
ožgan od solnca.
zvršujete kakor prava komi ________
ka. S tako voljo in energijo žarki ne gredo s bosta mlada igralca sčaaom do- ko ne gredo skoz
ijolišni ,vno talo. Ultra-
segla sijajne uspehe.' Tako tu- vijolični žarki ao najboljše zdra-di z ostalimi igralci, goapodično | v|lo zoper rpstye fcflfcp .M
[ kostno, zglobno in žlezno tu kulozo ter zoper aprhnejoet *
Mesto da kompanije darujejo zlate ure delavcem, ki garajo zanje po deset let, naj priznajo delavske strokov-j ne organizacije, pa bodo res pokazale, da jigi je za blagostanje svojih delavcev.
Razmere v naaelbini.
Coierdale. Ps. — Pričskujem dan za dnem. da bi se kdo kaj oglaali Iz naše naselbine, pa nikogar ni. Torej aem »i jaz od-
nazaj. Cez« tri dni pridem domov. Odprem vrata, pogle dam, kaj je s fižolom, a piskra nikjer, fižola pa polna kuhinja pa že ves v cvetju. Aha,'sem si mialil, to le bo pa še veselje za novo leto. Ce pride kaka nevesta, bo imela nov fižol.
Pozdrav bratom in sestram S. N. P. J. — Martin Kaeič član društva št. 427.
n
Ob proslavi 10 letnice društva Canton, št. 315. Canton, Ohio. — Sestali smo se v mali dvorani kakor prav bratje in sestre, k da dostojno proslavimo VHatnico ustanovitve našega društva št. 315 S N. P. J.
Na povabilo našega društva so ae odzvali val člani kakor iz Cantona aamega tako tudi iz drugih naaelbin.
Odzvali so se tudi naši Cle-velandčani od dramskega društva Ivan Cankar in pevaki zbor iz Barbertona.
Pevaki zbor je naatopil par-krat in nam zapel par aloyen-skih pesmic, ter nas s tem trenutno spomnil na nekdanje vaško prepevanje v stari domovini, za kar ae jim moramo zahvaliti in jim želeti še boljšega uspeha.
Omejiti ae hočem le na par važnejših točk programa, zato nočem na tem meatu omenjati manj važnih atvari. Od dveh glavnih stvari je bil nastop predsednika br. Cainkarja, drugo pa naatop dramskega društva "Ivan Cankar" iz Clevelan-da. Ker do sedaj nismo osebno poznali predeednlka S. N. P. J., smo prvič imeli priliko ae ožje spoznati z njim. Kratek nagovor na člane ln ostale prisotne je poglobil naše mlal| še na večjo delavnoet in vzajem noat. Vidimo, da brez dela, volje ln vztrajnoatl je nemogoče doseči ono, za kar bdimo. Naša dolžnost je, pridobivati novih članov v našo jednoto, gledati in delovati po mogočnosti za u-gled iste, ter enostavno prezreti one, kateri ao in propagi rajo proti S. N. P. J. in njenemu uredništvu. To ao nekateri, ki jim je težko po jednotinih tisočakih, ki ao last jednotinih člsnov. Člani S. N. P. J. ao pa sami delavci In to 99 procentov delavcev. Zato naj se dotičniki dobro zavedajo, da šlani S. N. P. J. ae ne dajo tako hitro preslepiti. ,	/ '
Kaj je govoril vrhovni uradnik 8. N. P J., na slavnoeti? Da je cilj Slovenake narodne podporne jed note izobraževati slovanske delavce v Ameriki, duševno In moralno pomagati nam. akrbeti za naše pravice in boljši življenji standard. In zato je treba, da je vsak član Jed-nate naročen na Jednotino glasilo Proeveto, ker le tem po-
Svigel, g. Mačnikovo Jn ostali
mi.	______
Lahko rečem, da na maraika- pri otrocih. Te žarke potr terem ameriškem odru vidimo jejp tudi rastline. RpŠe in igralce, ki nimajo onih po- ge rastline v hišah se navi membnih kretenj, kakoršne se kmalu posuše, če ne dobe doarol vidi pri naših mladih Cleveland-j teh žarkov čanih.	Nove šJl_r
0. Vatro Gril, Stebla j, Dani- dobre, čiste in trpežne kakor lo ln ostali, ki ao nastopali ne stare, in ne bodo nič dražje — zaostajajo za drugimi. Za tako ge je verjeti porofilu — so tprej izčrpano izveden je vtoge je tre- velikega pomena za zdravje prebivalcev. Ultravijolični žarki bo-
■¡HBiHHBfiHHBiu
Nove šipe, ki so ravno takp
Dftlftvii v WlaftftA^M
■^^rmJBTW^^ W ff sv^waswfsfW
ba precejšnje volje in truda
Piiblika je lahko vesela in po- do prodirali v ysfMspbe, v nosna na take igrice. Neka-rewbce tiri izmed njih ao glasbeno pre- tudi v cvetli^akej ki m. cej izvežbani in sigurni svoje Uda j imeti oknai odprta. .
naloge. Pokazali ao že, da ¡P»	¿^¡7*
voUni v nastopu loUti se vsake	v krajih, ^P-vUduje
stvari, ki se Jim ^i. da jo « ^ .^oramo d do. izvedo s popolno voljo. Njihova J	ey Zdravilni
požrtvovalnost, s katere, ddJjoL ^o velike koristi tudi za v korist našemu javnemu živ- okošjerejce> ki oprönijo kokoÄ. ljenju in njihovemu napredku I ^^ g Äipami iz noVega stekla, se je pokazala ne »amo pri nas, Koko§i bodo bolj marveč tudi v Clevelandu sa-1 mem ln oatalih slovenskih naselbinah, kjer so nastopali. ■ H koncu ostanite pozdravljeni! — Michael Chak.
Veat o nesreči. Cleveland, O. — Sporočam ža lostno novico, da je Mary Maslo rojena Likon, po kratki in mučni bolezni umrla 1. januarja 1927 v Clevelandu v mestni bol-nišnlci. Poškodovala se Je v tovarni National Acme Co. dne 10.. mwtLvketf W|i. _ Ekfteku. decembra; zdravnik ji je v t^ tivl wlgcon8lške drigvne dei&v-varni povezal prst na roki ini e federaciJe sprejela na »f delala.18. d^embra^prUla| gyojl seJi dnJe ^ janUAr^ t.|
resolucijo, v. kateri žigosa sodnike, ki podžjgajo mladeniče,
Društvo okrajnih sodnikov 1 na leyislaturo,
prave za
mladine.
PETEK, 14. JANUarja
ŽARKOMET
Petrolejaka diplomacija. Petrolejska diplomacija i. sUra špecijaliteta v državi departmentu. Kar je morda, vega, je to, da dandanašnji poseda več na pragu Ri0 de, pač pa prodaja zijala nijtarftgviškem oknu.
• e »
jgpif olja bodo priliu .. I General Vitez Kolumb-j ščarba naše revolucije v Meh jako slabo brli. j
Stric Doheny: Cakaj^J malo olja prilili. ^ 1 "a e
Vsestranska zvezda. Slavni Charlie Chap zdaj stopa v novi vlogi, ki se mu u dobro poda.
e a e AJP pride Akp kdaj pride do vojne m Ameriko in Kanado, bom nevtralen. Vojne vesti bom l^j^il takole : Božja previdnoitl včeraj ubila 3000 Kanadčani in 2000 Američanov.
, e * • Brez potnega lista v letu 1« Glavač s prestola, vrana a kora, munšajnar v kletko, vedeževalka na metlo.
Milwauški ščipaln e e *
Ženske imajo cerkev. Cenjeni 2arkomet! Na slavnostne otvoritve Slov. doma srn<M>rvič slišali, da in nekatere ženske v Collinwoo svojo cerkev. Ko je br. C. Ci kar, predsednik S. N. P. J., voril, je rekel, da naj delavc ao zgriujllli svoj dom, tudi skrl da ostane dom vedno njih Slovenski delavci so že marsil zgradili drugim, n. pr. tovi in cerkve, ki niso njihova Tu ae oglasi neka ženska io vi: "Cerkev je naša". -naj bo vaša" se odreže govori In nadaljuje svoj govor. Tu nov dokaz, kako so cerki ljudje še daleč za luno. - B navzočih.
e e »
Dobre novice iz Kansa«. Poaveti, Žarkomet, na t» kov "front porch", pa boš i "lajarja", ki bolnikom pr«
ob 9 :30 domov, ker je imela zastrupljeno kri. Pogreb ae je vršil 4. januarja 1927 po civilnem obredu.
Pokojna je bila rojŠfia T. sep-
tembra v Selcih pri Poatojni na Notranjakem. V Ameriki pa Delmontu, Pa., zapušča dve ee-stri: Rozi Gazboda in Lucijo Sprohar; v starem kraju pa dve sestri in enega brata.
da naj kršijo zakon za nadaljevalno šolo.
Organizirano delavatvp ae
poetavilo na odločno stal
proti eodnikom, ki širijo med
mladino neapoštovanje do po-
atave, kajti Društvo okrajnih
sodnikov je bilo prvo, ki je ape-
*> i j^ju ^.f.u	i« i liralo na legielaturo, naj prekli-
Zalujoči ostali, aeeUe ln bra-	{ obUk ^^¿n*
ti; Joeeph Maslo, soprog, Adri|S/vl/
Maslo, hčerka.
Samomor rojaka. Carlinvllle, Id. ~ Tukaj se je
šole. Šolski zakon namreč določa, da morajo mladeniči in dekleta med 16 in 18 letom obi-skavatl, najmanj osem ur v te-
ustreli rojak Gabriel Copi. Spa- dnu nadaljevalno šolo, ako ae dal je k S. N. P. J. in k Work-1 študirajo in nadaljejuje a po-
men Sick and društvu. Kaj
Death ga je
Benefit I dukom vaak dan na kateri šoli. gnalo v j Delavaka federacija naglaša,
smrt? Neozdravljiva bolezen su-Ida nekateri okrajni sodniki, ki
šica, ki je bolehal že nad 2 leti. Vsem onim, ki me vprašujejo,
so mladinaki sodniki obenem, podžigajo otroke, da naj ae ne
Louie
kdaj bodo izbrane številke po-J pokore postavam; mešto da jim kojnega brata Gabrlel Copija,] priporočajo, da naj ae ravnajo naj omenim, da je nadaljna raz- po postavah. -prodaja tiketov ustavljene. In Sodniki pravijo, da nadalje-kdor ima še kaj neprodanih ti- valna šola pospešuje postopanje ketov, naj jih vrne. In kakor hn hudodelstva. Delavska fede-hltro bodo vrnjeni, tako hitro bo racija ugovarja sodnikom in iz-"žrebanje". Kdor bo dobil, bo ¡javlja, da nadaljevalna šola u-
čmkuje ravno v nasprotnem smislu ns mladino. Temu dodaja ekaekutlva, da je namen sodnikov oropati 70,000 mladeničev in deklet, katerih starišl so delavci, prilike za apopolniiasr izobrazbe.
Eksekutiva svari lokalne or ganizaclje, naj pazijo na aod nike. ki bi radi uničili izobraže-
oglašeno v Proa veti. — Mah kov t z, tajnik.
Veselica. lx>raine, Ohio. — Vaemu član. M\u aam<»«tojnega društva Slo-venaki narodni dom ae naznanja, da priredi društvo veaellco v ao-boto zvečer dne 15. jen. v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma.	_
...... 4 . .. - i . -« .valni sistem drže ve. da bi de-
Vabljeni ate vai člani t äa-1 kvgkJ otroc| odrftB,{ v neved|>
niče kakor tudi oatalo občinstvo. da ee se gotovo udeležite veeelice, ter tako pomagate dru št ven i blagajni.
Obljublja se vsem udeležencem vesel večer. Igra orkester M. Tomazin. — 8 pozdravom— Han.i
Ta gonja proti nadaljevalni šoli pokazuje, kako al nazadnjaške alle v Človeški družbi prizadevajo odtegniti delavako mla dlno poduku In izobrazbi
e ♦ ♦
Strašna veat iz kapitola. Rdtorterji ao izvohali, 4« miater Kulidž v nedeljo veij jal marlnarski fižol. Drugi je pa prilla tista poslanica
e e e
Pustite male k njemu!
a jo, da je 1 _ jljito reformiral i VSi ioiarfki morajo nositi 1 srajce. Dobre so tudi bele, n če so umazane. In vsi šol« morajo, ob otvoritvi pouka i ti merico ricinusovega olja se bodo bolj pridno učili. I
Pertinentno vprašanj« Kje pa je tista medicinski' nika, v kateri se medicinci i kateri bondi Javnih napn*! najboljši?
e a ■ •
Konteet sa kratke prisp«Tk
18' l Bog oča je svet ustvaril,»
sin ga je odrešil .in Bog sv. I
ga Je izgubil.—Wyano, P*
> U'	J J
S ponovno izvolitvijo^
Lewisa predsednikom U. »
A. bo zlomljena hrbtenica
darjev, če pride do stav*
spomlad —Iz West VirgWW
CENA GAiOLINU JE I ^
ZA EN CENT.
ceno gazolinu za en cent 0 Red Crown bo sUl« 19 ethlla ln aollU pa 20 m »J tov na gazollnskih pons)*:
Pridigar aretiran kecmjj Chicago.—Rev T. P ^ 7827 «outh Shore DriveJJJ v eredo areUran. ko ao ^ odkrili, da je operiral vei^j varno za kuhanje žganja je dva velika akladtftčs žgane pijače.
I PETEK, 14. JANUARJA.
Sodnik priporoča la-altov k radi dražbo
Lindsey, znani coloradski sod nik za mladino, se je izreke za novo moralno pravilo, ki y edino v stanju pomiriti seda njo moralično revolucijo.
New York..— Ben B. Lind sey, prosluli sodnik na mladin
skem sodišču v Denverju, Colo.,	------ «... MMU, ^rnesi v.
je napisal Članek, v katerem o-	Sterry, ki je urednik novousta-
»Ataxia na ctftHflnin "mnrflHofnnvlionuiru liaf» <ir>L-!.ii__
požar j a na sedanjo "moralistih
no revolucijo" v Ameriki in pri poroča nov kodeks nravstveno sti kot edino zdravilno sredstvo za razburkano moralično življe nje Amerike.
Lin<Jpey priporoča, da se postavno dovoli poroka le radi skupnega življenja, radi družbe, zakon, od katerega se ne smejo zahtevati otroci toliko časa, dokler nimata zakonca svojega doma in dovolj finančnih sredstev za vzgojo otrok. Sodnik argumentira, da obstoječi sistem že-nitve in standard morale ne vdržujeta preizkušnje, vsled Česar je sledila moralična revolucija mladine, ki toliko razburja gotove elemente, predvsem du hovščino.
Lindsey citira več slučajev razdora zakonskih dvojic, ki so se prali pred sodiščem, kot dokaz za svojo trditev, da obstoječi sistem zakona med možem in ženo propada. Moralično revolucijo je mogoče naravnati v pravi tir le na ta na4in, če se sprejme nov sistem, ki dovoli ženitev v skladu z razmerami in potrebami.
"Mladi ljudje se bi smeli ženiti s sporazumom, da smejo uživati vse, kar jim nudi takšno skupno življenje," piše Lindsey. "Zakonca se bi morala zavezati, da bosta odgovorna za vzgojo otrok, ako jih bosta imela; če pa nočeta imeti otrok, tedaj lahko raztrgata zakonsko zvezo vsak čas, kadar sta oba zadovoljna in kadar se enostavno zglasita na sodišču v ta namen.
"Ce bi že danes imeli tak zakon, bi na tisoče in tisoče mladih ljudi, ki zdaj ne morejo mi
malizirano; bili bi pod socialno
skupni graditvi bodočega doma, namesto da zapravljajo oboje s skrbmi in s krajo nezakonske telesne ljubezni. \
Mladi ljudje bi na U način ušli eni nevarnosti, ki postaja največje zlo v ameriški civilizaciji: spolni obsedenosti."
KRALJ HIŠE DAVIDOVE ZO-PET PRIDRŽAN ZA POROTO
Tudi nova obtožnica ga obtožuje kriminalnega napada.
Ateist v Kanadi aretiran po starodavnem zakonn
Stara britska postava, ki je bi-la »amo dvakrat izvajana, je oživljena v 20. stoletju!
Toronto, Ont., Kanada, 13.
jan. — Agnostiki v Kanadi in Ameriki sploh se zanimajo za nenavaden slučaj. V Torontu je bil te dni aretiran Ernest V.
novljenega lista "Christian In-quirer" in ki pravi, da je ateist "kakor je bila tudi njegova mati". Obtožen je na temelju starodavnega britskega zakona, dp je "bogokletno zasramoval sveto pismo in krščansko vero".
Sterry, ki-je stšr 56 let, doma iz Anglije — njegov oče je bil dekan — in se nahaja že 17 let v Kanadi, je bil aretiran vsled sledečih besed, ki jih je zapisal v svojem listu:
"O Bogu iz biblije pišejo, da je hodil po raju, govoril z žensko, preklel kačo, šival obleko iz kož, jedel rajši kuhano zelje kot pečenko, sedel v gorečem grmu in pomolil glavo izza skale. Ta godrnjavi starec, ki grmi z gore in se jezi iz taberna-kla, katerega ni mogel niti Mojzes ukrotiti in ki bi bil dal po-klati na stotisoče svojih izvoljenih ljudi, da ga ni Mojzes pregovoril, češ, kaj bodo pa E-gipčani rekli, mora napolniti človeka s pomilovanjem do pridigarjev in vseh onih, ki v svoji plitvi pameti še jemljejo te gorostasnosti za sveto resnico."
INFLUENCA ZOPET POTUJE PO SVETU.
Zdravstveni komisar priporoča uživanje sadja in mleka.
Chicago, 111. — Influença razsaja po Evropi in Aziji. V Toki ju na Japonskem je umrlo v desetih dneh 690 oseb za influ-enco. Prikazala se je tudi v Chi-cagu in spremlja jo pljučnica. Dozdaj nastopa še posamezno in zadobila še ni oblike epidemije.
I Zdravstveni komisar Bundes-
«... .j u»., ... __________________gen priporoča uživanje mleka in
sliti na ženitev in ki razjedajo	gadja. Zdravstveni komisar pra-
svoja srca drug za drugega, ali	vi, če bi ljudje pazili nase, da bi
pa zadoščajo na skrivnem svoji	influença in pljučnica pobrali
ljubezni, lahko stopilo v zakon.	prftV malo žrtev. On priporoča
Njihovo življenje bi bilo nor-	na Osebo en kvort mleka na dan.
Influença, ki se je močno po-
iiiaii*uauu, win M» j*w. ---------------------- r .
kontrolo in družba bi bila za-	javna v zapadni Evropi, še m
varovana napram njim kakor	dospela po njegovem mnenju v
tudi oni napram družbi. Bili bi	Chicago, srečni in posvetili bi svoj čas
DICVU1 lil Jjun.cnu V«	---
in energije koristnemu delu ter $13,150,000 DOVOLJENIH ZA
Ilenton Harbor, Mich. — Benjamin Purnell, gospodar Davidovi* kolonije, je za eno tožbo bogatejši. Okrajna aodnica Elizabeth Forhan je odločila, da se Hen Purnell pridrži za porotno obravnavo zaradi kriminalnega napada na sestri Ruth Bamford Heed in Gladys Bamford Rubel.
Ben Purnell je pridržan zaradi kriminalnega napada na mrs. Bessie Woodsworth. Vae tri ten-fcke-ao bile nekoč članice Davidova kolonije. Kralj Ben taji kriminalni napad in izjavlja, da je na njih izvršil le verske obrede.* urnella so zopet prinesli na sodišče njegovi bradati bratje v »«ilnici.
Zdravnik samomorilec.
Oiicago.—Ur. Theodore I**. ( i je bil u poslan v West End loapitalu. je v sredo izvršil samomor s strupom, potem ko je W aretiran na obtožbo, da je prodajal ponarejene zdravniške icence kiropraktorjem.
m
POPRAVILA NA BOJNIH LADJAH.
Washington, D. C. — Zbornični mornariški odsek je priporočil zbornici $13,150,000 za moderniziranje bojnih ladij "O-klahoma" in "Nevada."
Nova teorija o življenju.
New York. — Dr. Mihael Pu-pin, srbski profesor fizike na Columbia univerzi, je razvil novo teorijo1 o življenju in vse-mirju. Podrobnosti še niao znane. Dr. Butler, predsednik univerze. je dejal, da.se mu je zdelo, kakor da se je odgrnlla zavesa in pokazala se je čisto nova in jaspa slika vsemlrja. ko je poslušal dr. Pupina.
i proti medšolakim športnim igram.
• Chicago. — Dr. Kari Wettsto. ne, -predsednik univerze v Dubu-queu, Iowa, je včeraj govoril na zborovanju Unije preebiterijan-skih kolegijev v McCormick teologičnem seminišču. V svojem govoru je dejal, da bi se moralo odpraviti vse športne igre, ki se vrše med različnimi šolami, ker ta navada postavlja moralo dijakov na nitko stopnjo in ves šolski standard vsled 4*ga trpi. V Dubuque je Wett-
atone izgnal aportne igre iz Šole. Atletske Igre se vrše sedsj «m» med domačini razrndl. To da tudi povoda, da Je v tem kolegiju 96 odstotkov dijakov prisostvovalo tem igram dejansko medtem ko je bilo po starem načinu samo par atletov deležnih športnega veselja.
Propadanje Evrope
I.. S. Gannet.
Evropa je dominirala p ve t dve stoletji. Američani so bili v začetku kot njene predatraže. Toda čaai ae spreminjajo. Sila in pozicija Amerike na svetu danes jasno dokazujejo te fakte; etati-stika prirejena za prihodnjo E-konomsko konferenco v Ženevi nam pa pripoveduje drugi del zgodbe. Ako primerjamo številke od leta 1925 onim leta 1918, tedaj vidimo, da je evropska produkcija hrane in airovin narasla aamo za pet odstotkov, njena tujezemska trgovina pa je padla za Šest odsto, medtem pa je azijska produkcija pridobila na odstotkih za dvajset, njena tujezemska trgovina pa se je povečala za 36 odstotkov; Severna Amerika je pridobila 26 odstotkov na produkciji in 37 odstotkov na tujezemski trgovini. Lahko kdo reče, da je vojna kriva temu propadanju evropske produkcije in si tudi prav tako lahko domišlja in se tolaži, da se bo svet povrnil mirno nazaj v razmere ter podvzel predvojne navade. Vseeno pa je bila vojna menda aamo poglavje, ki je pomagdlo, da je naenkrat prišel ta velikanski polom za Evropo.
Zakaj pa naj bi ravno Evroim dominirala svet? Kaj najdemo \ zraku 4n zemlji ali pa v prebivalstvu na tem kusu zemlje, ki meji Atlantiku na vzhodu, ki bi jim dalo pravico kontrolirati vse ceste trgovine in vsa območja na zemeljski obli? Plemenski rodovi in narodi so raztrešeni. Njeni najpodjetnejši člani so šli naprej, nekateri so se naselili v ne. obljudene kraje in kontinente, drugi pa so šli na vzhod, da tam raztegnejo trgovino med gosto naseljenimi narodi. Evropski mineralni viri, če ne posušeni in iz-žeti, so pa že žaloatno izčrpani. Kakršnekoli posebne tehnične kapacitete, ki so še ostale Evropi, jih je nšjti prav tako po vseh ostalih delih sveta.
Zgodovina, ako jo pregledamo v celoti, ni zabeležila nikakega stalnega predomlniranja evropskega ljudstva. Pred štirimi ali petimi stoletji so njeni prebi valci pričeli jadrati z zeatom in vztrajnostjo, ki je bila taka, da jo ni bilo opaziti pri prejšnjih izseljevalcih; in ta vztrajnost jih je privedla, da so odkrili neznane »kontgjigjiti jn <so .pričeli razvijajti dauašnjo Y tfgoyino, v zadnjih dveh stoletjih ao pa pričeli ti ljudje mvijgti tudi Svojo politično alio in kontrolo čez vae narode sveta. Toda kaj šo dve stoletji — ali štiri — v zgodovini aveta — koliko nam lahko povedo o zmožnostih naroda? Kitajska civilizaciji je že štiri ali pet mil je je v stira; in lahko ae je ponašala stoletje za atoletjem, da je imela bogatejšo civilizacijo kot jo ima zapadna Evropa— dokler nismo prijadrali do indu-strijalne revolucije, ki nam je dala sedanji zamah in gonilne sile. Danes vidimo, da je sapad podjarmil vzhod, da je dal sapad vzhodu tudi orožje, a katerim si bo lahko priboril nazaj staro preeminence. Ruai, izšolani v Nem. čiji in Ameriki, potujejo danes kot svetovalci s' CiangkajŠkom, kitajskim generalom Ijduske armade; neki britaki general kupuje na Japonskem zaloge za Cangtsolinov arsenal; Američani difektlrajo tehnična dela pri Kiankang arsenalu; general Wood daje mladini na Fillpln-skih otokih vojaško vežbanje; in Alussolinijevi parniki, naloženi a topovi, so pripravljeni prodati svojo robo kjerkoli, komurkoli. V čemer mi nadkriijuje-mo — v militarizmu ln tehničnih procesih — prodajemo tudi na vzhod tsko hitro kot more vzhod kupiti.
Nov veter Je pričel pihkti. Mi v Ameriki nismo nikdar pravil-no znali ceniti zgodovinske važ-
PROSVETA
■■«m
i1 »i m n n
je kitajska vlada zavrnila in preklicala lanske ponudbe in kompromise do zadnjega. Medtem pa pravijo Francozi, da ne marajo iti z Briti na Kitajsko, ker Kitajci sovrašijo Angleže bolj kot vsako drugo atvar na svetu. Toda še pred četrt atoletjem so velesile kaj s lahka prisilile kitajsko vlado, 8a je padla na svoja kolena ter jih prosila milosti. Danes se pa iste velesile po pravici boje prisiliti kaotično mlado Kitajsko — krepki otrok se je v tem času pač dovolj navadil, kaj pomeni aila!
Ako bo Kitajaka sledila Tu rt i. ji, tedaj ne bo vršila tega dela sama zaae. Indija, drugi veliki narod, ki ima več kot dvakrat toliko prebivalatva kot Zdruše-ne države, prav dobro ve, kaj se Je zgodilo v Turčiji, pa tudi nI slepa, kaj se aedaj dogaja v Ki-taju. Vsa ljudstva na vzhodu, ki so navezana na trakove predpasnika belega zapada, opazujejo kitajske boje s strastno simpatijo.
Niti pi ta boj konfiniran na politično pfero. Angleška indu-strijalna depresija je delno posledica temu dejstvu, da se je Indija naučila pridelavati svoj lastni bombaž in ga izdelavati v razne produkte. Tudi Kitajaka se bojuje za industrijalno neodvisnost. Tako vidimo, da je danes na Kitajskem manj angleških predilnic kot jih je bilo pred par leti, in vsakih šest let podvoji Kitajaka avoje lastne predilnice. Kljub civilni vojni so bili njeni davki še precej večji leta 1986 kot pa leta 1925. Z vsakim dnem ae niža ekonomska podlaga belega imperijalisma, katera se mora v kratkem zrušiti. Ljudstva so ae naučila izdelovati blago v bližini kjer ae prideluje materija! za izdelovanje, mesto da bi pošiljala vsako stvar v Evropo.
Tiste mase, ki ao se obrnile od Evrope, ne razumejo teh atvari, ker nimajo časa in ne pojmijo preobrata. Toda instinktivno gre stvar naprej vede ali hevede. Evropa ni mrtva, niti ni umirajoči kontinent, toda njen veliki dan zatonjuje. Mogoče ne bo oris nikoli ve$ držala take pozicije v svetovnih zadevah, kot je je predno ae je podala na pot ter si pričela leta 1914 roeati avoj lastni vrat. Nov svet se poraja in postajs z vsa kim dnem resničnejši. Bodočnost latinske Amerike jc še vedno negotova; toda v desetletjih, ki so nam naaproti, Asija in Severna Amerika sta gotovi, da bosta igrali važni vlogi v svetovnih zadevah, in prav dobro bi storili, ako bi ne skusili pomagati trudnemu kontinentu s tem, da bi ae involvirali prein-Umno v njene boje, s katerimi si akuša ohraniti nemogočo nadvlado.
Na voglu Gorčeve hiše je stali "No, ne, n» froba no gospodar in se oziral brdu na-! Žena je bila te iu«U vrati, vadol. Tudi njega je zadelo ju- »Drugi prizadeti sosedje tudi tranje »olnce in nehote je dvig-1 niso šo vsi na mestu. Danes zju-nil pogled kvišku, a ga hipoma ¿raj iem jih videl iti nekaj tod umaknil. Preailna, premočna je! mimo, vseh pa ni bilo. Rekli so,
ToneJ Sel Jan:
UKR0ÖIW
i.
Gorčevo poaestvo leži precej visoko v gorah. Medtem ko se pogorje razteza v nedogled in se brešina vleče precej enakomerno nad dolino, se tu nahaja ne
bila avetloba za človeško oko. Po licu mu je pritekla solza, obrisal jo je, a potem ai njtdkril oči z roko in se vnovič zazrl navzdol.
Bil je Goreč jak mož, velik in zastaven, polnih, gladko obritih l|c, sivih, bolj majhnih oči, zdravih sob in lica so mu bila polna prijaznosti.
Zdaj je začul v grmovju pod seboj glasno govorico in lice se mu je še bolj razjasnilo.
•"Prihajajo," je pomislil. "Se dokaj pridni so. Po navadi ao radi kasni."
Čez minuto so se prikasali spodaj, izza skale, viseče čos stezo, Štiri gosposke osebe, komisarji, katere je pričakoval Goreč : deželni odbornik .Prašni-kar, star, siv in precej rejen gospod, graščinski zastopnik doktor Skarja, suh odvetnik in dva mlada pisarja, golobrada, s kuro Še dečka, katerih vsak je nosil zavitek papirja in nekake zemljemerske instrumente.
Bili so zasopli in snojni, zakaj precej dolgo so že hodili is doline navkreber in zrak je bil, navzlic jutranjim uram, precej topel, Posebno debeli gospod Pražnikar se je že prav pošteno potil.
Vsi, oba gospoda komisarja, Jiakor tudi plaarja, ao podali Gvrcu roke in ga prijatelj so po-sdravili.
"Pozdravljeni gospodje," je govoril Goreč. "Ali so mogli priti gor do nas? Se niso bali, da bi se rastajali?"
Takoj je bilo videti, da je Gor-cu glavna oseba izmed vseh debeli gospod Pražnikar.
"Nič hudega, nič hudega," je odvračal odbornik z gromkim glasom. "Se že pride, te; saj sipo navajeni. — Pa vendar vas bom prosil za konja, če vtegnete, seveda."
"Oj, konj jih že čaka, osna-žen in osedlan, takoj bi lahko sedli nanj, če bi bilo treba. Ampak prej naj bi še nekoliko ato-pili v hišo — da se nekoliko o-hlade in papirje v red denejo. — Kaj ne, gospoda?" Pri zadnjih besedah se je ozrl na mlada |tl-sarja ln se jima prijazno nasmehnil.
"No, no, dobro, dobro. Ampak le za malo časa -r- dolgo se ne smemo obotavljati.
Vsi so šli za njim v sobo, kjer jih je sprejela gospodinja, okrogla ženska, tudi nad vse prijazno.
"Mati, mati, že spet vam delamo nadlego. Ali boste kaj hudi na nas ? Vsak mesec pridemo enkrat, vsak mesec. Tri leta že," je hitel jfovoriti gospod Pražnikar ln poznalo se je, da ni prvikrat v ti hiši.
"Stojte, gospod, tisto pa že ni res," je hotela ugovarjati Gor-ka, vstopivši se pred komisarja In vrgli glavo nazaj. A komisar jc ni pustil do besedi.
"Vidite, mati," Je nadaljeval, "to je tako: Mi —: to Je — jaz in moj pisar in vaš mož, smo si
da počakajo komisije nad Zadnjo skalo," je tolažil Goreč navidezno nejevoljo komisarjev vsled teninega bega.
No, le-ta se je kmalu vrnila, noseč na lesenem krožniku narezanih mesenih klobas, a za njo se je prismehljalo rdečelično dekle z bokalom domačega mošta. Vae to sta postavili na mizo.
"Stari, daj no vendar kruh ua mizo l" je pokarala mota, ki je razkazoval gospodom stare slike, slikane na steklo, viseče po stenah.
Mo« je dal aliko iz rok komi-sarju In hitel odpirat miznico. Polotil je na mizo velik hleb črnega kruha in not in vilice ter sam prvi aedel za mizo.
"No. le aedite ln vzemite si, dan je dolg in po gorah se zlač» nite. Sicšr boste jokali v gošči."
Jostje so morali ubogati • in i in piti vsaj nekoliko.
"Goeppda I" je spregovoril Go-rec, ko so nazadnje molče obse-doli. "Kako pa je pravzaprav s to-le nakp mejo? Vama je to snano, gotovo vesta te naprej, kdo bo dobil in kdo bo izgubil."
"Ljubi moj, to ae pa no ve," je odvrnil doktor. "Kakor se bo pač izreklo sodišče, a sodišče bo sodilo po pričah. Izgubimo ml ali pa vi, kakor nanese.'1
"Najbrte bomo ml," reče Goreč dvoumno,
"Ce boste prav prijeli, lahko tudi dobite. Gospod Krittof iu skuta srečo, a niti aam ni trdno prepričan, da dobi. Svet je bil res njegov, ampak on ve, da je to stvar zanemaril, da je predolgo pustil vam uživati in da sedaj po postavi Izgubi."
"Tako! — Hvala vam! Ampak pijte še. Ispijte vendar vsak en kozarec. Prav tal ml Je, ker ni» mam boljtega."
"Na zdravje, Goreči"
"Sedaj pa le pojdite in prlpe Ijite vašegu šarca. Čas je, da odrfalemo."
"Kes, treba bo, treba!"
,r II. .
Nad Zadnjo pečjo, vrhu klanca, so pričenja gorska planota, vsa pokrita s gozdom. Tam. kraj
poti je počivalo tisto jutro kakih deset možakov. Nekateri ao letali na mahovi zemlji, drugi so sedeli na skladnici lesa, zloženega kraj poti, a eden Je stal pred njimi In Jim prav vneto nekaj prigovarjal.
Bil Je to mlad človek, drobnega obraza, ostrih oči in tankih brčlc, sicer pa dokaj šibek zs njegovo dolgost, Klobuk njegov Je bil Iz flnejšega blaga, kot oni njegovih tovarišev in vsa njegova obluka Je bila videti spričo drugih nekoliko gosposka. Govoril Je glasno In prepričevalno, a videti j« bilo, da govori lahko, morda kar Iz navade. Vendar danes Je govoril nekaj važnega, zakaj vsi so ga poslušali In mu pritrjevali.
"Jaz ne zaupam niti temu Pratnlkarju," Je govoril. "Tudi nJemu se ni treba vtikati vmes. On naj bi nas zagovarjali) Nas?
prijatelji, smo ena stranka, VaJ|Cemu? Meja Je meja! Meja naj
net — Tu -— gospod doktor ftkarja in njegov pisar in gra ščuk Krištof ps so druga stran
kako brdo, kot da se je od vrhs ka, nam nasprotna stranka. In gore utrgala zemlja in se tu u- mi se pričkamo in pravdamo za-
stavila in zagozdila. Polje je zelo solnčno In zato nepričakovano rodovitno, visi le nekoliko navzdol proti ravnini, ravno
radi neke posesti. To vam Je gotovo fe vat mož povedal, zaradi katere parcele fn tako dalje in kako in ksj. Tu «e gre za
prav za obdelovanje; takoj zs Va* in za vašega mota. Ko po-poljem pa se pričenja gozd irijtel* vaša meja, ae gre za dru-tudi ta ni izsekan.	gega, potem spet za drugega in
Prav na kraju tega brda stoji tako naprej. To Je dolga proce-Gorčeva hiša. Prijazno domov- sija, skozi celo pogorje. Stiri-Je Je to. Lepo pobeljena hiša se najst dni bomo kar naprej ločili blesti ves dan v solncu in se ozi- in popravljali. Vidite in jaz ra daleč po ravnini in ljudje, žl moram biti zraven, Jaz, — Pa ta-večl v ravnini, sr ozirajo nanjo j ko težko hodim. Zato ml bo vaš čeeto, prečesto. Za belo hišo mož |>o*odil konja, da bom Ja atoje hlevi, aivi in častitljivi in hal."
izpred njih ae odraža hiša t**m "Vem, vem. Mi je že pravil," jasneje v daljo.	I J« hitro pritaknila gospodlpja.
i m+mmmm
k! ugodnost prejema, ka»
Uerrmu zavezanec služi, ki skrbi, da uui vedno misli, du je dolžnn ubogati, ki torej onega nadvla-duje. To Je torej vladar. Na U način se poraja dolinoat." Vae poslušalce je tisti hip objela zavest, da gospodu Krištofu grozi krivica in neka sramežljivost se jih je poiaščala. "Dolinoat je vedno nova in vendar vedno stara, Dolžnost je atvar, ki ima trdo in vendar siluo negotovo tiv-Uenje. Je kakor jetični bolnik, ki vedno kašlja. Dane* misli: Sem te dober, a jutri mora spet ležati. Je bolnik, a ne umrje in tudi nikdar umreti ne more. To so nekakšne vice. Vedno ae lovi» vedno trepeta na onem čutu, na oni zavesti, ko človek pravi sam sebi; Jaz moram! Cim močnejša je ta zaVest pri človeku, čim višje je prignan U čut, tem bolj čuti podiotnl, da ae ne sme u-pretl — da mora. — Ampak, vsak podložni naj bi najprvo po-mislil: Ali res moram ? Kdo je tisti, ki pravi, da moram ? Mar ne bi tudi jaz smel zahtevati late u-aluge od njega? ...
Vidite, možje* mi smo na tem, da Krištofu odnehamo, da popravimo mejo v našo škodo. Ml mislimo, da to moramo atoriti, da Je to naša doltnost. Ampak jaz vam rečem te enkrat: Kaj pa je doltnost? Mar ne bi bila ravnotako doltnost onega, da prepusti svet nam, da preetavi-mo mejnike, magari sa nekaj metrov v njegov avet? Kdo pa jo oni ? Kdo ga prisna po pametnem premisleku sa več, kot aa-muga sebe? Morda kdo celo misli, da bi bila krivica pred Bogom, če bi mu vseli te nekaj več, kot imamo te sdaj, ali vaaj ta pas gosda, za katerega ae pravdamo? No, saj ml več ne sahte-vamo, ml hočemo le to, kar smo te doslej utivali. Jas aem vam hotel dopovedati le to t Ne odnehati! Ml svoje drtimo! Odneha naj Krittof, on ima več, kot ml."
Motje so molče poalušali, vprav samamlla Jih Je tovariševa zgovornost in vsi so mu prav dali v svojih mblih. Vendar e-den se Je vulignll proti mlademu govorcu in to Je bil star mot, siv, prileten.
"Tako se govori," se Je oglasil počasi, s tožko besedo. "Ampak to so le besede, besede mladega človeka, Toda nikar ne* misli, da bom (»obijal tvoje prepriča* nje. Nikakor ne! Vse, kar si rekel, je res. Ampak treba računati z razmerami. Ti si rekel: Naj odneha Krittof I Tudi Jaz bi rekel. Ampak Jaz vem, da ne bo odnehal In zato ne rečem. Ml smo sami, a cr. jih Ima sa seboj, vsi tkrlcl gredo za nJim, če treba v ogenj. Ml smo kmetje, a on je gospod. In Če Je kdo gospod, lahko po kmetih hodi, če se mu ljubi. Gospod Je goapod, pa ga gladi ali tepi, in ostane gospod do sodnega dne."
"OJ oče, tako hudo pa vendar nI!"
"Ni, nI! Seveda nI. Pa sakaj ni? Zato ker smo ml pametni. Razdreti jih, pa boš videl! Val naenkrat bodo zatulili in val e-
no."
"H4«m bo tako, Pavec Ima Is-kušnJe," Je spregovoril drug te precej prileten mož.
"Da, izkušnje/' je povzel starec. "Lahko bi vam povedal dolgo zgodbo. Pa zdaj nI časa. Glejt*. že gredo. In kdo je tisti, ki iielje komisarjeva konja? 1* kdo j*r
"Menda je Goreč,"
"A* naj res! Goreč je! Vidiš ti mladi! Tja se kii učit; -r tja, h Gorcu. Goreč žr zna. —-1* poglej ga, kako se zna poslutitl prilike. Koks roko umije. Nad njim »e zgleduj!"
Btarec je govoril s zasmehlji-
tako ostane kot je bila doslej. Saj nihče ne pomni, da bi bilo kdaj drugače. — Krittof nam nič ne more! — Mi moramo reči komisarjem: Tako naj ostane, kot je! --r. Zakaj tudi Pražnikar Je za spremembo.*——t—
"Pri zadnji obravnavi jo Prež-, nikar trdil, da svet v resnici ni! naš," mu pritrdi eden izmed možakov, "Priporočal nam je, naj j se pobotamo mirnim iiotom. Pravzaprav smo mi doltni odstopiti; se reče, če bi bili tako vestni, «is bi res tli na to, ds obdržimo samo to, ksr imsmo na grunt nih bukvah. Pa to ni tako. vim glasom in se v obras sme-Krištofov oče Je nsm pdstll ta Jal mlsderffl) zgovornemu člove. ko« gozda; morda is svoje ne-1 k» i" 1° *»ko glasno, da ae Je previdnosti, morda |« (udi na 'razlegalo daleč tje po gozdu. laA<, kt*r ga ni hotH obdržati.' Proti nJim pa se je tisti čaa Hsj takrat gozd lil imrl za nlko-, pomikala komisija: Goreč je pe-
13 bolnikov rešenih Is plamenov.
Bluefleld, W. Vs. — Triintri-
i^Het pači jen tov je bilo snoči ilwwvlw __________ ____
>4enih is plamenov goreče mNri.a	g|o-
.lliamstown bolnišnice % nsjboljii »«^J1* M	^ William stow nu. I™*0 »Mi»o!
Bilo je pomladno Jutro. Soln-	J* stala pr«d njim ln jMmrbne vrednosti. No, Kri- Ijal ob usdl konja, na katerem
________________"X	~ i rs je \stajal» i//-a daljnjega.' " dr/nla na »m<-h >	¡¿f Vll sedaj na vsak lutfin ha- Ja aed-i «I« bel» k«"!""! 1'rnžnikar,
noati, da ne je Turčija uspeih
° I nsaprotnega pogorja/tlaioramc ^ ^^"pftK * ^onjom ho niorsLii' nazaj. In Pražnikar mu gre za leni Je »toi>al suhi sdvokat
borila za prostost. Ae sedaj m nt fmrki nj<.gav| so imlzeli po go- Iti tudi m<»ž. — Kdo ml ga ho:na roko."	-- |Oltarje, i Sidsl jl> fS iS
dobe med nami slepci, ki bi bllijrt Oav«dol in mahoma eo obiarili i sicer vodil in oskrbovni?"	"k«««, jk» eni sireni «mo mi menkovala pisarja, slepo orodje
proti kaki pogodbi s Turčijo, češ j Corčevo hišo. Svetloba Je'; "Prav, prav! Naj le gre Kaj dolžni odstopiti," Je vnovič po-¡dveh «trank. Pot Ja tu peljala
naravno«! naša pot; rastepen kolovoz, a ob oboh «traneh ao atale debele, visoke In gladke bukve in se objemale v vrhovih.
da nima stabilne vlade. Danes ¡takle kot veletok /.seno po vsi ¿ds j nims ravno prrvitf dela No vzH tanki človek, stoječ sredi sledi Turčiji Kitajska. Britanija,' far|. Kot bi polotil ellno roko pa — naj no zamerijo, Jaz mo- pot« 'To Je tako rekoč naša tepena po kantonskih četah, ka- Vrh skalnih škrbin ln bi pobri ram HI ven, ds jim kaj posUvim dolžno«!. Ps vendar. Ksj je dolt-
J .... L.II..A1_l. i. t .	_____«..._____•	||,,.I 1	lfc.l«*wiaf M..al/i ii U
Nsrotite Mladinski list,
■MSI7 . . . Dolžnost sestoji Is treba, mati. aaj ni j dveh polov: U ti«ioga. ki se Ču-i ugovarjal suhi dok- ti z*vmesnega, ki luti, da mora.! katere j«- še i»rwl sn»m U tom z njih. kakor tudi Gorčovo do-ltor. "UaJ gremo precej Mrej " k. »ni«li, da M v«r ns kup padlo, zaničevanjem zavrnila — kar movje, vae Je bilo kakor okope- "Precej ne morete Iti. Naš ie|tr on ns bi tega sUirlli pravimo j« je še bolj značilnega, Je t* da I no; vae Je tarelo.	. ¡tudi ni kosil. Saj bo koj.
t ere Je nad leto bojkotirala, je kar nahitro spremenila avojo poliliko 1er Je pristala v |*tfoJe.
«si nočne sence t gore. Sive po- ns mizo. člne, drevje, grmovje, ssnotetl "Hsj ni ter redko pooojsns poslopja po treba.'' Js
Ali Miš liuii ii»«M4*r du^aiifMfc* dolb ta Un« o«
mu podložuik. Drugi pol P* J* ■sik« S. 9f. P. J,
pravimo v.rWi al
kitaro I«
PROSVETA
PETEK, 14. JANUARJA. "
biseri iz svetovne literatire
i
WILLIAM SHAKESPEARE
(1664—1616)
Naj slov i tej ¿i angleški pisatelj William Shakeapeare ae je rodil v prijavnem trgu Stratford-on-Avon leta 1564 in ravno Čez dva-inpetdeaet let je na istem meatu in iatega dne zatianil oči. Med svojim življenjem Shakeapeare seveda ni vaeh dni prebil na istem kraju. Ko je odrastel, se je podal v London in preilvel v tem velikem mestu petindvajset let kot igralec in pisatelj Iger ter s temi pridobil prllfčno premoženje, da mu je bilo omogočeno udobnejše življenje zadnja leta počitka v njemu priljubljenem rodnem kraju.
Trg Stratford je tedaj štel kakih poldrug tisoč prebivalcev, a danes šteje nad deaet tiaoč duš. Kakor se je trg spremenil po številu prebivalstva, ao se spremenile tudi njega ceste, ne-aanitarna poslopja in sploh je odpravljena vsa zanikrnost, ka-koršno je videl Shakeapeare. Hišica na Henleyevi cesti, kjer se je rodil Shakespeare, je sicer Še ostala, toda zraven je prizi-dana mogočna hiša. Hišico b{ bili že davno podrli, ali ohranili so jo kot nekak muzej in v njo spravili vse, kar je imelo ozke stike s Shakespearjem. Obiskovalci, ki po seča j o Shakespearjev rodni dom, odnašajo različne In dokaj mikavne vtise. Poeetniki
Anglije, ki prihajajo iz celega sveta, tudi v veliki mari poseča-jo ta sveti kraj za angleško in svetovno slovstvo.
Shakespearjev oče je bil trgovec z volno, kožami, mesom, usnjem, koruzo in z raznimi drugimi poljskimi pridelki. 2iv-Ijenjepisci ga imajo raditega za mesarja, za rokavičarja, strojar-ja itd., kar vse je tudi bil. Predrto se mu je narodi! WiOiam, je postal precej odličen moš v trgu. Izobrazbe ni imel nobene, toda takrat se tudi ni mogel noben tržen ponašati z izobrazbo. Tr-žani so ga čeetokrat izvolili za občinskega avetnlka, .pozneje za beriča, kar je bila najvišja pozicija, do katere se je mogel po-vzpeti. Njegova lena Marija Arden je bila hči bogatega kmeta v bližini Stratiorda/
O življenju mladega Shakes-pearja je jako malo znanega. Največ zgodovinopiscev pravi, ker je bile že tedaj ljudska šola v Stratfordu in kar js William imsl precej premožnega očeta, je mogoče posečal šolo. Sodijo, da je bil učenec na ljudski šoli od 1677 do 1578, ko j* moral šolo pustiti rsdi očetovih naprilili z gospodarstvom. Williamov oče je obubožal, zato je obdržal siha doma, da mu pomaga izriniti se Iz dolgov, V šoli se je Shakeapeare nSučll nekoliko latinščina in morda tudi malo francoskega in grškega. Da se je moral uči-
Gorklj: •
DEVETI JANUAR
....	tU ruftčins preval Valu)
Previdno je zstsknil roko med gumbe plašča in počasi odšel.
"Ste slišali, kako presojsjo? To ni kar tak*"
"N-da-a . . . Čeprav, vendar so nspravill takšno mesnico."
, "Nesmisel. Danes so — njsgs, jutri ps Ishko mene. Dovolite?" "N-da-a . .
Na drugem kraju so IIvo govorili. "On mogoče ni znsl." iuA tedaj — zakaj je potem?" No ljudje, ki so poskušali oživeti mrliča, so bili le redki, maloštevilni. Vzbujali so jeso s svojimi poskusi oživeti umrlo prikazen. Na-skakovall so nanje, kakor na sovražnike in ti so preplašeno zbežali. Ljudje so hiteli, da ae očistijo od oatankov razrušene zablode. Pobuda je rastls, miael je napenjala.
V ulico ae Je pripeljala baterija artilerlje In atlakala ljudi. Vojaki ao aedell na konjih in na aedetih, zamišljeno gledali naprej, črez glave ljudi. Množica ae je gnetla, se umikala in se obdfjala z mražnim molčanjem. Zvenela je vprega, grohotali so zaboji, topovi kimajoč, ao pazljivo gledali v zemljo, kakor da ao jo njuhali. * Ta aprevod je bil podoben pogrebom.
Nekje se je slišal tresk strelov. Ljudje so nemeli, poeluhnili. Nekdo je rekel tiho: "fte
Naenkrat Je po ulici pribežal nensden trepet življenja. "Kje, kje?" ."Na otoku .. ,M "AH ališlte?"
"Ali je mogoče?"	t
"Castns beseda. Orožarno so zavzeli." "Oho? Kam to gre?" "Mnogo?"
"Ne vem. Prelagali so brzojavne drogove, naredili barikado . . ." "N-da-s ... glej no?" "Jih je mnogo?" "Mnogo."
"Eh. nsj vsaj odplačajo za prelito nedolžno kri . . .M
"Pojdimo tja!"	v.
"Ivan Ivanovič, pojdimo, kaj?" "N-da-a . . . veate . . Nad množico Je vzraatla podoba človeka In v somraku je zvonko zapel klic:
"Kdo se hoče boriti za svobodo? Za narod, za prsvo človeka na življenje, na delo? Kdo hoče umreti v boju za bodoče — idi na pomoč !H
Sli so k njemu in sredi ulice se je pojavilo teano jedro goato atisnjcnih teles, drugI pe ao naglo odhajali nekam v stran. 'Treba pomialitl . . . razumeti . . "Vidite, kako je razdražen narod."
"Docela Utonilo, ducela»J--------------------
"Neumnosti bodo . „ . aj. a j aj!M "N-da-a . . ."
Ljudje ao plahneli v somraku večera, se razhajali po hišah in nesli seboj Jim nepoznan nemir, strašeči čut oaamljenosti, na pol vzbujeno zevest drame svojega življenja, brezpravnega, nesmiselnega življenja aužnjev. In pripravi jenoet, prilagoditi se takoj k vsemu, kar bo koriatno, udobno . . .
Postalo je strašno. Noč je trgala z veto med ljudmi — alabo zvezo zunanjega interesa. In vaak. kdor ni imel ognja v prsih, je hitel brie v avoj navajeni kot.
ti tudi tujih jezikov, Je videti iz Shakespearjevih iger.
Večji vtis kakor šola so na Shakespearja napravila gledališča, ki ao tiata leta itoala v Stratfordu. V teku dešbtih let se Je namreč ustavilo V trgu več l*kor sto Igralskih dražb, ki so zabavale tria ne. Razgovori tr-žanov glede igralcev in morda z igralci samimi so omogočili William o vo prvo pojmovanje o drami. Kolik vtis ao te igra na-pravljale na Shakeepearja, bo težko' dognati.
Drugo izobrazbo prodno je šel v London pa js Shakespeare dobil v neizmerni naravni krasoti pokrajine okoli Stratiorda, katero je vzljubil z vso dušo. Ocenjujoč vpliv narave na velikega dramatiata je angleški pesnik Mflton pel :
"Ali najslaj« Shakespeare, domilljlje
•sin,
slule , «upljanje goxdov In spevs divjin?"
Skozi vsa Shakespearjeva dela Je videti sledove najglobljega poznavanja narave. Znano je, da je bil pesnik največji prijatelj življenja v naravi, zato je učljivo* kako je mogel pokazati vso to ljubezen v svojih igrah.
Pat let potem, ko je bil Sha-keSpeare prisiljen opustiti šolo, sa je oženil, dasi je bil atar šele osemnajst let, z Anno Hathaway. Hči Suzana se mu je rodila kmalu na to in poaneje pa dvojčka Hamnet in Judith. Njegova lana je bila kmečka hči Is bHfcine Stratiorda. Kaj je mla-
I iMlé ■ I..................
♦ • »
Nočllo as ja. A luči se niso priigafc. "Dragoncl," Ja kriknil hripav glas. Izza vogali, aa ja naenkrat razvHa neveli-ka četa konjiče. Nekoliko sekund so konji neodločno toptall na mestu in hkrati nato sdir-jali na ljudi. Vojaki so divje zatulili, zarjovel! in v tem zvoku je bilo nekaj nečloveškega, temnega, slepega, nepojmljivo blizo otožnemu obupu. Sablje Oo blestele motno, krikov je bilo manje In več as je slišalo udarov.
"Bij Jih s čemerkoli, sodrugH Kri za kri..."
"Bali, bežita 1"
"Ne smeš, vojak! Nisem tvoj mužlkl" "Sodrugi, s kamenjem!" "Dovolite, goapoda, saj to. je — blaznost!"
Podirajoč majhne, temne poetave so konji skakali, rasgetall, hropell, zvenelo je jeklo, razlegalo se Ja povelje . .. "Ca-ta ., «.*
Pela je tromba, hlastno in nervozno. Ljudje so bežali, suvajoči drug drugega, padali. Ulica se je praznila, a na tleh po sredi nje so ae pojavljali temni kupi. Tam nekje iz dalje sa ovinkom se ja razlegal težak, urni topot konj. "8te ranjen, sodvug?"	- .
"Uho so mi odsekali, se mi sdi "Kuj zmoreš z golimi rokami . V prazni ulki se je odbijače razlegel jek atrelbe.
, "de niso utrujeni . . . hudiči 1"
Molk. Hitri koraki. Odročno je, ker je tako malo zvokov in ni nobenega življenja v tej ulici. Od vaeh atrani udarja zamolkel, vlažen odmev — kakor da ae Je razlilo morje po meatu.
Nekje v bližini trepeta v temi tihi stok j.. Vznemirjajoče vprašanje: • "Kaj, ranjen, Jakob? Ej!" ' ' ! "Počakaj . v. nič ni," odgovarja hrlpavl glas.	,
Izza vogala» kjer so se skrili dragoncl, se je zopet pojavila množica in se razlila na vse širine ulice. Nfekdo, ki je šel pred njo in neločljiv v temi o4 množine, govori:
"Dsnes so nas a krvjo obvezali — odslej moramo biti drftavljani."
Nervozno salihtevši mu je segel v besedo drugi glas:
"Da, pokasali so se naši očetje!" Nekdo je grozeče spregovoril: "Ns pozabimo tega dneva!" Sil so naglo, v teanl gruči, govorili so mnogi hkrati, glaaovl so se zlivali v mrmrajoč, mračen trušč. Od čaaa do čaaa je nekdo, po-vsdignuvši glaa do krika, na minuto prevpll vae.
"Koliko je ljudi pobitih P "Zakaj? Zakaj?"
"Na! Nemogoče nam je pozabiti U dan!" Od atrani aa Je razlegal na vse grlo kričeči In hrlpavl glaa, zlovešči, kakor proroštvo: "Pozabite . . . sužnji! Kaj vam sa tujo kri?"
• "MoUOiS«. ---------------------------------
Postalo Je temnejše ln tišje. Ljudje so šil, oeirali se v straa. od koder je prihajal glaa, la mrmrali.
Na ulico Je It okna hiše previdno padala rumena luč. V njenem madežu je bilo videti ob svetilki dve črni postavi. Ena. sedeča na tleh. ae je opirala a hrbtom ob svetilko, druga, sklanjajoča ae na prvo, Jo Je hotela najbrfte dvigniti. In zopet je nekdo od njiju rekel sa-moiklo in otožno: v "Sužnji . . .M
. ..	Konec. ' t _ 11
di mož delal, da ae je preživljal, ni znano. Sodijo, da Je maral delati za svojega «eta. Nekateri pisatelji trdfjp, da je pomagal sekati meso. Kaj Je v resnici delal tudi ni važno, glavno je, da je skrbno zasledoval življenje okoli sebe. Njegova sila opazovanja je postala neizmerna. ' Njegovo znanje o človeškem žnačaju in o zunanjem avetu je z zaaledovanjem razmer postalo obsežno in dosledno. Stratford je zapustil leta 1568 in se paš podal v rfovo življenje —v London.
V Londonu je Shakeepear opravljal najrazličnejša dela, najvsč pa se je ukvarjal z gledališčem. Prvi zaslužek, ki ga jO v Londonu prejel je bil, ker je varoval konje nekim finim gospodom, ki so prijahali na igri šče. Začel pa se je kmalu baviti z gledališči, ker je dobil manjše vloge kot igralec in prav kmalu je tudi začel pisati igre. Seznanil se je s igralsko družbo, ki je bHa pod pokroviteljstvom lorda Leicesterjn in poaneje kraljice Elizabete. Veliko let je Shakes paare Igral pri gledališču Globe iti ta leta so bila tudi najproduktivnejša v njegovem življenju, kajti med to dobo je napisa največ svojih slovitih dram Vtrftih. Shakespeare se je po-gajal t najrazličnejšimi gleda-lilčnimi družbami in zadnja le*
8 svojega igranja in pisanja tu-imel visoke plače. 2e takrat so namreč spoznali njegovo vi ifeko vrednost <ne samo ko ; taralca, temveč toliko bolj kot pisatelja iger, kakoršnih do tedaj svat še ni posaal. Iz pregleda Shakeepear je vega vljenja v Londonu bi človek da se med tam časom ae in peanik ni nikamor polž snilsškega stolnega me-VeČkret ae je podal v svoj ni kraj Stratford in je prlpe-tudl svojo družino v mesto. " pisatelji tudi trdijo, da potoval po Italiji, kar pa sko-ni verjetno, ker Je kot igra-ki jeiM pogodbe z razni gledališkimi družbami bil preveč navezan na igranje v Londonu in potovanje po angleških meetih. ,	■ Leta 1$\l j*, je Shakespeare Vrnil v svoj rodni trg, kjer js šfvel udobje, da skoraj lukauri jpsno, kot je to pač navada pri igralcih, če, imajo sredstva za to Kakor je |lvel prijetno, pa mu je granila> zadnje dni plodonos-nega življenja ostra gonja, katero so začeli puritanci na Angleškem, ki tao prepovedali vsako igranje. Občinski svet v Stratfordu je nekaj let pred Shakes-pearjevo smrtjo zaključil, da so vse Igre pregrešne in da dobra in spofttovana mesta in trgi preženejo vse igralce in onemogočijo {gre.
Shskespeare je v svoji oporoki zapustil leni samo drugo najboljšo posteljo, ki so jo imeli, in neksj opreme v sobi, drugo pa je skoro vss sapiaal svoji hčeri Suzani. Kolikor je ostalo denarja, ja vse zapustil siromakom v Stratfordu.
Največ zasluga, da se bil» Shakespearjeva dela zbrana, gre igralcema Hemingu in Condcl-lu, ki sta 8hakespearja narav* nost oboževala. Zbrala sta dela ln jih dala natiskati leta 1628 v prvem zvesku. Ta igralca sta navedla v predgovoru k prvi izdaji nekoliko dogodkov iz življenja velikega piaatelja. Poteh podatkih je Shakeepeare pisal nedosežno hitro. V sestavljanju iger ga ni mogel nihče dohitevati. Popravljal ni avojih del nikoli, temveč Je apiaal nova. Bil je pošten Človek in je vedno fantaairal. Včasih je pa postajal naravnost ekcentričen in ga je bilo treba ustavljsti v bujnih domišljijah. ■Velika ja različnost Shakespearjevih spisov. Prvo Je Shakeapeare začel predelavati rasne stare igre, da jih Je družba, a katero je bil v zvezi, lahko uporabljala. Med dobo takega popravljanja ae Je Shakespeare lotil sonetov, katerih je spisal precejžen tvesek. Ti soneti ao vzbudili veliko razprav v poznejših stoletja» ln Jih imajo marsikje še danea v učnih knjigah sa srednješolske dijake.
Predvaem Je t raba upoštevati, da soneti Shakespearja niao spi sani v navadni sonetni obliki, kakoršna v< je pravilne danea. Strogo klaaičen sonet, ki je ob-likoven po Kal i j enakem ter ga Je tupatam zaaledltl tudi v slovenskem Prešernu, aeatoja Is
Štirinajstih vrst, od ksterih prvih, oeetp sestoja enotnost misli ter se imenuje oktava, zadnjih šest pa je zopet popolnih in tvori drugo enoto, katera pa se naslanja na oktavo. Zadnji del se imenuje sestet. Perijoda ali popoten zastoj sledi oktavi. Samo ta oblika poetlje se lahko imenuje pravi sonet. Če sodimo po tem, torej niso Shakespearje. vi soneti nikaki soneti, daairav-no štejejo po štirinajst vrst in so desetzložni.
Shakespearjevi soneti so naslovljeni na dve osebi, o katerih pa ni znano, če sta sploh kdaj živeli. To ni važno. Važno je, da so vsi soneti prežeti z ljubeznijo mladega moža napram mladi ženski. Mož, katerega opeva pesnik, je premagan od ljubezni ženske in zato so pesnikovi verzi napolnjeni s tugo in očitki. Shakespeare je že v prve sonete dal bujno domišljijo in dokaz, kako veliko je bilo njegovo navdahnjen je v karakterlziranju človeških motivov.
(Dalje prihodnjič.)"
POZOR «pJAKI!
Proda ae prodajalna, gr\>ccri-ja in meenica v dobroidočem stanju v okolici med Slovenci in Poljaki. Proda se za zmerno nizko ceno, ker mislim odpoto-vsti v staro domovino. Ugodna prilika za Slovaftfca ali Hrvata. Najemnina zmerna. Oglasite se osebno pri laetniku na: 8402 Archer Ave., Chicago, 111.
KLOBASE KRAflftE KLOBASE
Zopet reapošUJam po vsi Amsrfld Isvrstae klehatt,	Ja že tisah
rojakom mane, de ao bila moja Ido' baaa lsvrstas vsako loto, la lotos fa bodo is boljle. Denar ao vrne osli Id niso zadovoljni. Uljudno sa priporoča» mojim starim ia novim odjemalcem ae e^ip «f^H, Gane 88c fant. Pofttnina al vfttota. Denar po-lljite k naročilom ali pa vam polt Jam aa C. O. D. " - '
Slovenski trgovci bodsts rojakom aslo ustregli, ako bodeto imeli aefts klobaso v. aalogi. Pišite po aseo. Vaa pisma te naročila pUttto aa:
JOSEPH LESKOVA*
610—14th Street, Redne, Wia.
ITALIJANSKE HARMONIKE
BOLGARSKI ZELIŠČ M ČAJ ■•!
■Ht
Vzemite gvrkega predaš lslete Ds prsisns PREHLAD, Da ojafeta Jetra. Da očistlto vala črsvs. Bolgarski soMIČni čaj jo sestavlj« Is čistega aeliMa. Zboljfta kri in p«, maga valemu zdravju.
Naprodaj poveod v lekarnah ali pa po polti velik druliniki uvoj aa «1.26, ali 8 ssvoje za $8.15, ali « xavojev aa 16.26. Naslov H. H. Voi Schlick, Prssideot Marvel Product« Company, $ Marvel Building, Pitts, burgh, Pa.—(Adv.)
Trgiajl Ib Mi* ein ji Mio jako kHtla konec
Veliki Red Cresa ledični obliž i rdečim flanelastim osad jem je deloval kot čado.
1 Delničarjem 8lovenakega Ni Doma v Waukegan, Hl„ se daje tem potom nasnanje in aa jih psaivlja, da naj aa udeležijo redna šetrtl*«ae aeje delničarjev, katera ae bode vrfti-la dne 10. januarja, 1927, ob DRUGI URI popoldne v S. N. Domu. Držite se geela, "Z združenimi močmi val «a Slov. nar, dom!" Pridite gotovo, da bodete slišali poročilo o uspehu skupnega delovanja v preteklem letu 1926. Na svidenje, sa Slov. Narod. Dom—M. C. Warftek, tajnik.
—(Adv.)
SEZNAM PRIREDB BLOTOVBEIR ORGANIZACIJ V CHICAG?.
Drultvo *4Dsaisa.H—Banket dne 16. januarja na 1881 W. 22nd St.
"Zarja" Ima vssslico 22. januarja v Narodni dvorani na Raeine Ave. ia 18. castl.
Dr. It. 188, 8. N. P. J. — Malkarad-na veselica v soboto 89. januarja V dvorani 8. N. P. J.
K teb it. I, J8Z. — Dramska predstava v nedeljo 80. januarja v dvorani C8P8.
Drultvo "Pljeelr" M. 668 8. N- P. J— "Bunoo Party" dne 8. februarja v dvorani 8. N. P. J.
Dr. it aa, S. N. P. J. — Veselica v soboto 18. februarja, v dvorani S. N. P. J.
Zvesa alov. org. — Vesellea w soboto 18. msres v Naroda! dvorani.
nas k. t X R. i. - Dfisftfii prsd-
itavsiv nadalje *7, amroS, % «vo« rani C. B. P. 6.
KMftltRftMtMUil» etava la prvoamjaka flevnas«, v ne-OaQ0 L teaja, v dvorani ft N, P« J,
OPOMBA: Ako priredba Valsga društva nI označena v gornjem sssna-mu, sporočite datum la drugo podatka na aaalov: JOHN PUT«, 1884 8. Raatsa Ava.
tsi«
Peak sa
rUiU po bi
au att a eassMpLu a co.
Ave, awt ft, Oárnm.
Vi lahko skoro hipoma preženet« ostre bolsčins ia trpljsnjs trganja, nevralgije in dragih revmatičnih bo-lesni s Jobnaon's Rod Croaa lsdióniq oblitera. V trenutku, ko daste u m. nesljivi obli! na boločs msoto, «utiU blateno odpomoi. Grajo in porairji vnete iives ter skoro takoj odisne bo-lečlne ia trpljenje. Z uporabo John-son's Rad Croaa lodlčnaga obliža ni. . mata aamo hitrih uspohov, pač ps tu. di trajes uspeha, kajti adravflo v R« Croas Isdičnsm obliiu prodira nepr» stano v koto na boločih dolih teliki Čaaa, doklsr nosite oblll. To ja naj bolj navaden ter tudi najbolj gota način sa odpravo bolečin. Zagotovi vprašajte aa velik Rad Croas ledifti obMi s rdečim flanelastim bsadjen Po vseh lekarnah.	—Adv
Agitirajte za aProrretoM!
KNJIŽEVNA MATICA S. H. P. J.
ima v zalogi sledeče knjige:
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 atrani, trdo vezana, vredna svoja cena, stane..|l.00 Slovenako-Aagieška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raanih
koristnih informacij, stane samo.............................f2.00
Zakon Biogenezije—tolipači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov
za telesno in duševno dobro.....................................JI.0O
Pater Malaventura—V kabaretu—zanimiva povest is življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz-
- • vrstno spopalnjena s slikami....................................$1.50
Zajedalci—resnična povest in prava ilustraeija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki.^1.75 Jim m le Higgina—kraana povest, ki Jo Je spisat sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan
Molek............................................................................$1.00
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. JH 262 atrani mehko
vezana, stane samo.........................•>.............,.....,.....*...80c
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo«.. eeeeeeess*see«eoeeoeeeoeees 2Sc
"Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi pödatki ö S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c
Pliite ponje na:
KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J.
2657 So. Lawndala Ave, Chicago, HL
TISKARNA S. N. P. J.
SPREJEM VSA V TBKAISKOOHT SPAMJOtA HlA
|R ifcod«, vtotnh*, éaanflíe, knjiffo, koledarja, hrratakoaa, Bioniken, ée&em.
letake Itd. ?
Mkm ln drofik.
V0KTW TISKARNE APELIRA HA tUUSTN S. N. P. J., BA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
S. N. P. J. PRINTERY
«M M. ti »lili m. -nun k un n Don ma wo mm t mmu nuonci