Leto XXIV., št. 183 Potnim plačana t PotageMht bat bezahlt Ljubljana, petek 11. avgusta 1944 Prels — Cena i.— L Upravoiitvui Mofilma, euccimicra ulic* V Teiefoo ta. 11-22 »1-23. il-24 tnserauu oddelek; Lrobliana, Pncontieva obča 5 - Teiefoo ta il-25. 31-26 Podružnica Novo mestoi Ljubljanska cesta 42 IzkiiuOno zastopstvo a oglase a Italije io inozemstvo: UPI S. A-. MILANO Računi: oi Liubl lansko pokraiino pn poitno čekovoetn zavoda ta. 17.749. a ostal* kraje Italije Semzio Cood. Con. Post. No 11-3118 i7i»»]a vsak l°n razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. Orefloiltv«! LJubljana -— Puccinijeva ulica SL ft. Telefon 8t_ 81-22 31-23. 31-24. Rokopisi «* oe vr&Cajo Fortsefziing der starken Feindangriffe in der Normandie Gegenangriffe fingen den Feind auf — Grosse feindliche Panzerveriuste — Durch besondere Hampfmittel der Kriegsmarine 25.500 BRT vernichtet — Neue Feindangriffe in Italien zusammengebro chen — Heftige Kampfe bei Sanok und Mielec im Osten — Bei Baranow und w estlich des oberen Narew Sowjetangr!ffe abge wiesen Ans dem Fiihrerhauptquartier, 10. August. DNB. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Sudlich Caen setzte der Feind seine starken Angriffe fort und ervveiterte sei-ne-n Einbruchsraum nach Siiden und Siid-osten. Unsere Gegenangriffe fingen jedoch die feindlichen Kampfgruppen auf und hrachten sie zum Stehen. Vom 7. bis 9. August verlor der Gegner sudlich Caen und vvestlich der Orne 278 Panzer. Auch an der iibrigen Front setzte der Feind seine starken Angriffe an den Ms-herigen Schvverpunkten fort. Es gelang ihm jedoch mir sudlich Le Plessis und sudlich Vire Boden zu gewinnen. Die schvveren Kampfe danem an. In der Brenagne vvurden von Panzem imterstiitzte Angriffe der Nordamerikaner jn den Kampfrilumen von St. Na-zaire, Lo-rient und Brest, unter Abschuss zahlrei-elior Panzer abgevviesen. Die tHpferen Ver-teidiger von St. Malo stehen in schwerero Kampf mit tlom von allen Seiten angrei-fenden Feind. Im franzosisehen Raum vvurden 128 Terroristen im Kampf niedergemacht. Im Seegebiet vvesilich Brest vvurde ein feindlicher Grosszerstorer durch Bomben-treffer schvver beschadigt. Durch besondere Kampfmittel der Kriegsmarine verlor der Feind in der Seine-Bucht vviedentm 6 vollbeladene Nachscliub-scliiffe mit 25.800 BRT sowie einen Zerstorer und ein Sicherungsfahrzeug. Sudlich der Insel Jersey versenkten Si-chernngsfahrzeuge eines deutschen Geleits jnvei amerikanisehe Sehnellboote, davon eines nach Eammstoss im Nahkampf. Schvveres Storungsfeuer liegt auf London. In Italien nahm der Feind seine Angriffe in der Adrialtischen Kiiste mit starken Kraften vvieder auf. Sie brachen verlust-re;eh zusammen. Im Osten sind bei Sanok und Mielec heftige Kampfe mit eingebroehenen feindlichen Kraften im Gange. Nordwestlich Baranow \vurden wieder-holte feindliche Angriffe zerschlagen und die Sovvjets im Gegen angriff zuruckge-vvorfen. Bei den schweren Kampfen wur-den hier in der Zeit vom 6. bis 9. August 108 feindliclhe Panzer abgeschossen. Siidostlich VVarka gewinnt der Gegenan-griff unserer Panzerverbande gegen zahen feindlichen VViderstand weiter Boden. VVestlich des oberen Narew vvurden vvie-derholte Angriffe der Bolschevvisršen abgevviesen oder aufgefangen. Bei VVilkovvisch-ken sind Gegenangriffe unserer Truppen im Gange. Nordlich der Memel scheiterten im Raum von Raseinen erneute Durchbruchsversuche der Sovvjets unter hohen bi u ti gen Verlusten. 52 feindliche Panzer vvurden abgeschossen. In Leritland blieben zahlreiche Vorstosse des Feindes rvvischen Mitau und dem Pleskauer See erfolglos. Sehiachtfliegerverbande griffen vor allem im grossen Weichselbogen und im Raum vrestlich Kauen sovvjetische Bereitstellun-gen und Panzeransammlungen mit guter Wirkung an. In der Nacist vvaren feindliche Trappen-ansamlungen nerdvvestlich Baranovv und siidostlich Warka das Angriffsziel unserer Kampf- und Nachtsehlachtflieger. Der Feind verlor gestern 41 Flugzeuge. Feindliche Bomber vvarfen bei Tag Bomben im Raum von Budapest. In der Nacht griff ein schvvacherer feindlicher Bomberverband das Gebiet von Ploesiii an, vvobei er 14 Flugzeuge verlor. In West- und Siidvvestdeutsehland vvurden vor allem Saarbriicken, Karlsruhe, Pirmasen und Luxemburg angegriffen und durch Luftverteidigungskrafte S3 feindliche Flugzeuge, darunter 31 viemotorige Bomber, vernichtet. Vojaški položaj v Evropi Berlin, 10. avg. Vojaški dopisnik agencije DNB Martin Hallensleben pravi, da sta za sedanji evropski vojaški položaj značilna naraščajoča nemška aktivnost na vzhodu in ojačeni nemški protiukrepi na zapadu. Hallensleben piše: Ako pravilnost nazirania še nI bila potrjena s tem, da je hotelo zavezniško vojaško vodstvo s strnitvijo vseh sil še pred koncem letošnje zime odločiti evropski boj sebi v prid, potem so podali zavezniški ukrepi v zadnjih dneh za to popoln dokaz. Boljševiki, pa tudi Američani in Britanci so vrgli v boj glavni del svoje vojaške sile, da bi čim prej postali gospodarji položaja. ki grozi, da jih bo s pretekom časa premagal. Ne le ogromne izgube, ki so jih utrpeli boljševiki in zapadni zavezniki spričo žilave borbe nemške obrambe in ki jih še doletevajo, temveč tudi druge stvari, med njimi zlasti dejstvo, da so Nemci na tehničnem področju s totalno mobilizacijo svojih sil krenili v novo smer, ki bo kaj kmalu povsem spremenila dosedanje številčno razmerje, pričajo, da se položaj že močno izpreminja. Prvi znaki so se tako rekoč preko noči pojavili na vzhodnoevropskem bojišču. Proti boljševikom nastopajo vedno nove divizije. Vse, kar prihaja sedaj v boj na vzhodu in pred vrati v srednjo in južno Evropo, izhaja iz rezerv, ki so se že leto dni in več sistematično nabirale. Nemško vodstvo ima velike zasluge, da se ni pustilo prisiliti k popolni spremembi svojih temeljnih dispozicij v trenutku, ki bi ga bil kmalu lahko v to zapeljal. Položaj na vzhodu bi popolnoma napačno razumeli, ako bi smatrali, da se bore Nemci le še zaradi odpora, le zato, da bi odvrnili akutno nevarnost,' ki grozi njim m ozemlju njihovih zaveznikov. Njinovi načrti — to posebno jasno kažejo boji v zadnjih dneh — so izdelani za končni uspeh vse vojne. Glede tega cilja se ni prav nič izpremenilo. Le sredstva so me:l-tem postala drugačna, odkar je postalo jasno, da so boljševiki stavili vse na to, da bi s ponovno združitvijo vseh svojih sil ter s pomočjo drugega bojišča v sedanji veleofenzivi dokončno pobili nemškega nasprotnika, da bi si preko njega prisvojili vojaško oblast v Evropi. Nemci pa hočejo s svojimi protiukrepi doseči, da se ta velika boljševiška ofenzivna sila dokončno obrabi, medtem pa hočejo zgraditi trdno, skrajšano novo bojno črto, da bi z nje ob danem trenutku ponovno prešli v napad. S tega stališča pa je ojačeno nemško delovanje pomembno predvsem z ozirom na novo veliko zbiranje nemških sil na področju generalne gubernije. Nič manj jasna pa ni strateška osnovna misel nemškega vodstva glede na poslednje dogodke na francoskem bojišču. Tudi tam prevladuje predvsem pravilo, da se pridobi čas. In četudi izgleda prehod Iz borbe na ustaljenem bojišču v premično vojno še tako važen, vendar ni odločilen predvsem spričo tega, ker se je to do ponedeljka zvečer v glavnem zgodilo le v skrajnem levem krilu nemškega bojišča. S takim razvojem pa so morali na nemški strani računati, odkar so se na polotoku Cotentinu zbrale izredno močne ameriške sile. Nevarna igra pa je ravnanje ameriškega vrhovnega poveljnika, ki hoče s svojim razširjenjem napadov na Brest, Lori-ent, St Nazaire jn Nantes ter Laval in Alengon doseči Pariz. Odpor nemških gar-nizij je v zvezi z nemškimi protiukrepi ofenzivnega značaja. Množestveni beg iz Londona ženeva, 9. avg. Vsi londonski dnevniki poročajo dolgo in široko o obsežni evakuaciji Londona ln o navalu na londonske postaje. *Daily Sketchc iavlja, da zapusti London povprečno 14.000 ljudi na uro. Železnice imajo izredno veliko dela. »Daily Mali« piše, da je nadaljnji milijon ljudi zapustil London in južno Anglijo. Prvotno določeno ševilo ljudi, ki naj bi jih sprejeli posamezni varni kraji, je bilo podvojeno. Leta 1940/41 še daleč niso evakuirali Londona v takem obsegu kakor sedaj. Seznam ljudi, ki se javljajo za prevoz na aoržavni račun, postajajo vedno daljši. Po uradni presoji evakuacija Londona in južne Anglije še daleč ni dosegla svojega viška. »Daily Mail« javlja, da so morali uporabiti vojaško policijo ter da vlada celo v teoretično še zaprtem obalnem pasu pre-natrpanost. Prebivalstvo se boji, da bo na- stopila zelo resna prehranjevalna kriza. V Southendu imajo trgovci z živili že resne težave. Razdeliti niso mogli niti nujnih obrokov. Vprašujejo se, čemu beže ljudje prav v te kraje, ker so tam prav tako izpostavljeni nevarnosti kakor v samem Londonu. »News Chronicle« javlja, da so južnoan-gleške železnice mobilizirale za prevoz beguncev vse stroje in vse potniške vozove. Vsak vlak je napolnjen do skrajnosti. »Daily Mail« govori čisto odkrito o popolni zmešnjavi v angleškem železniškem prometu. Amsterdam, 10. avg. Britanska poročevalska služba javlja, da je zapustilo včeraj London 17.000 mater in otrok, ki so krenili v kraje, kjer ni letečih bomb. Odpeljalo jih je 22 posebnih vlakov. Angleži §poznava|o in priznavalo ženeva, 10. avg. Angleški strokovni časopis za letalstvo »Flight« občuduje nemški iznajditeljski duh ter poudarja, da je potreben že zelo velik tehnični napredek, da se sestavi orožje, kakršno je »V 1«. Istočasno priznava angleški strokovni časopis, da se Angležem doslej ni posrečilo, da bi si napravili pravilno predstavo o posameznostih tega novega nemškega izuma. »V 1« se odlikuje po izredni brzini. Brez omembe vrednih prekinitev padajo nemške leteče bombe v južno Anglijo m predvsem na London, medtem ko so se morali Londončani navaditi na skoro neprestani letalski alarm. Lovsko letalo pa, M se upa napasti »vražje orožje«, se izpostavlja, veliki nevarnosti. ženeva, 10. avg. »V 1« je iz jekla ter ga je zaradi tega težko napasti, poudarja angleški strokovni časopis »Engineering«. Kljub temu, da so Angloameričani že v avgustu leta 1943 ukrenili vse mogoče, se jim ni posrečilo, da bi vsaj zadržali, če že ne preprečili izdelovanje in uporabo letečih bomb. To spoznavajo Angleži sedaj dan za dnem, ker kljub vsem njihovim bombniškim napadom na dozdevne baze in izdelovalniee letečih bomb stalno pada »V 1« na London in južnovzhodno Anglijo. Zaključno ugotavlja časopis »Engineering«, "da je novo nemško orožje »tipičen produkt nemškega iznajiiteljskega duha«. Dr. Tisa Slovakom Bratislava, 10. avg. Državni predsednik dr. Tiso je govoril članom katoliškega kroga svoje župnije Ban ovce o splošnem vojnem položaju in je izjavil pri tej priliki med ostalim: »Ker se bliža sovražnik našim mejam, je naša dolžnost, da branimo svoje meje Bila bi za nas nesreča, če bi morali tujci braniti naše meje. Na slovaških mejah stoji slovaška straža, ki bo znala braniti našo deželo. Ne pustimo se odvrniti od svoje poti, niti s tem, da ?toje boljševiki na mejah naše dežele, niti s tem, da nam obljubljajo vešala.« „Times" o razmerju med Tarčijs In Nemčijo ženeva, 9. avg. Dopisnik »Timesa« v Ankari javlja: Po prelomu odnosov med Turčijo in Nemčijo zanima Turke predvsem razmerje med Turčijo in Sovjetsko zvezo. Uradne izjave so zapustile v turški javnosti vtis, da so bila pogajanja, ki so dovedla do preloma odnosov z Nemčijo, omejena le na Anglijo in Ameriko, medtem ko se jih Sovjetska zveza ni udeležila, kar je povzročilo v Turčiji neugoden vtis. Kaže se, da je bil glavni vzrok za bolj-ševiško pasivno zadržanje ta, da so bili vodilni moskovski krogi mnenja, da je prelom odnosov z Nemčijo le polovičen ukrep, ki ne zadovoljuje popolnoma boljševikov, ker želijo popolno udeležbo Turčije v vojni. V poslednjih letih je bilo več činiteljev, ki so preprečevali ponovno vzpostavitev prejšnjih zaupnih razmer med Turčijo in Sovjetsko zvezo. Boljševiki se pritožujejo, da so imeli Turki o priliki nemškega prodiranja proti Stalingradu pripravljene na kavkaški meji čete, ter sumijo, da bi se Turčija v primeru nemškega uspeha postavila na stran Nemčije, da bi si tako morda pridobila del sovjetskega plena. Boljševiki se pritožujejo tudi nad panturansko agitacijo v Turčiji. Turki z ogorčenjem zavzračajo te obtožbe in izjavljajo, da so bile turške čete vzdolž kavkaške meje postavljene le za varstvo turške nevtralnosti, medtem ko Turki nikdar niso podnirali panturanskega gibanja in ga je kasneje, ko je zavzelo političen značaj, turška vlada močno ovirala. Tudi moskovski dopisnik »Timesa« potrjuje navedbe ankarskega dopisnika. Ta moskovski dopisnik opozarja na komentar uradne agencije TASS, ki označuje turško zadržanje kot zakasnjeno. Beograd, 9. avg. Na podlagi komentarjev angleških listov in sovjetske agenc;je TASS dokazuje list »Obnova«, da je Turčija pod pritiskom prekinila diplomatske odnose z Nemčijo in da si je s tem samo poslabšala svoj diplomatski in politični položaj. »Zopet se je pokazalo, da trpi škodo oni, ki samega sebe ne varuje zadostno in ne stori vsega, a& bi ohranil svoj samostojen položaj. Turčija je stopila na pot žrtvovanja in uničenja. Ne more se reči, da bo na tej poti dobro vozila.« č&mu se Američani bore v N3nisaitdi|i ženeva, 10. avg. Po izjavah angloameriških vojnih dopisnikov si mnogi ameriški vojaki v Normandiji belijo glave z vojnimi cilji Zedinjenih držav ter izjavljajo, da ne vedo, za kakšen ameriški življenjski smoter se morajo boriti na normandijskih tleh. Vojne cilje Zedinjenih držav pa bi lahko prav dobro spoznali iz seznama davkoplačevalcev, ki ga je sedaj objavilo finančno ministrstvo. Na čelu jim je, kakor poroča newyorški zastopnik londonskega »News Chroniela« G. Grace, parazit družbe Beth-lehem Steel. Svoje dohodke je označil z 270 milijoni lir letno. Iz tega vidimo, da so ti dobički in pa dobički, plače in divi-dende ostalih ameriških vojnih dobičkarjev in oboroževalnih delničarjev, ki so večinoma židovskega rodu, pravi in resnični ameriški vojni cilji. Ameriška letala bombardirala kanadske postojanke Stockholm, 10. avg. Kanadski glavni stan objavlja, kakor poroča »United Press«, da so ameriški bombniki Ž. letalskega zbora v torek zaradi napačne orientacije bombardirali kanadski odsek bojišča v Normandiji. »Nekaj« kanadskih vojakov je bilo ubitih, drugi so bili ranjeni, med njimi neki višji štabni častnik. Vesti o napadih angloameriških bombnikov na lastne postojanke so se v zadnjem času množile in predstavljajo značilen doprinos k poglavju o »točnem zadevanju« letlskih gangsterjev. Angleški letalski general padel v Normandiji Stockholm, 10. avg. V Londonu so uradno objavili, da je padel maršal britanskega letalstva Owen Tudor Boyd, ki je bil šele pred nekaj dnevi znova aktiviran ter je prevzel neko poveljstvo v Normandiji. Madžarski tisk o grozo* vitostlh ameriških vojakov Budimpešta. 10. avg. Madžarski listi objavljajo komentarje o vesteh, ki so jih bili prinesli o umorih nemških ujetnkov na italijanskem bojišču. »Fuggetlenseg« piše: »To živalsko grozodejstvo uniformiranih ameriških gangsterjev je znova tipičen dokaz, s kakšnimi nazori se mora boriti Evropa in kaj lahko pričakuje od svojih nasprotnikov. V teh groznih umorih že vidimo posledico vzgoje, ki jo je povzročila od angloameriškega vojaškega vodstva izdana posebna knjižica o metodah in sredstvih bojevanja proti predpisom mednarodnega prava in o borbah iz bližine na gangstersiki način.« »Magyarsag« ugotavlja: »AngloamerišJce čete imajo vojaški psalm, ki sta ga pela Churchill in Roosevelt pri svojem snidenju na Atlantiku in ki se pričenja z besedami: »Naprej, vojaki Kristusovi«. Ako pa se »vojaki Kristusovi« tako bore, potem bo padlo trpeče človeštvo na stopnjo navad in običajev prebivalcev iz kamene dobe.« Nadaljevanje močnih sovražnikovih napadov v Normandiji Sovražnik je bil p res trezen s protinapadi gube — Posebna bojna sredstva vojne sovražnikovi napadi v Italiji so se zru na vzhodu — Pri Baranovu in zapadno sovjetsl.i Fuhrerjev glavni stan, 10. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Južno od Caena je sovražnik nadaljeval svoje močne napade in razširil svoj vdor proti jugu in jugovzhodu, vendar so naši protinapadi prestregli sovražnikove bojne skupine in jih ustavili. Od 7. do 9. avgusta je izgubil nasprotnik južno od Caena in zapadno od Orne 278 oklopnikov. Tudi na ostalem bojišču je nadaljeval sovražnik svoje težke napade na dosedanjih težiščih. Uspelo mu je, da je napredoval le južno od Le Plessisa in južno od Vira. Težki boji še trajajo. V Bretanji smo zavrnili z oklopniki podprte severnoameriške napade na bojiščih pri St. Nazairu, Lorientu in Brestd. Mnogo oldopnikov smo sestrelili. Junaški branilci St. Maloja bijejo težke boje s sovražnikom, ki napada od vseh strani. Na francoskem področju smo uničili v bojih 128 teroristov. V vodovju zapadno od Bresta je bil z bombami težko poškodovan velik sovražnikov rušilec. Zaradi posebnih bojnih sredstev vojne mornarice je izgubil sovražnik v Seinskem zalivu zopet 6 pofcio natovorjenih oskrbovalnih ladij s 25.500 tonami, 1 rušilec in 1 zaščitno ladjo. Južno od otoka Jersey so potopile zaščitne edinice nemške spremljave v boju iz bližine 2 ameriška brza čolna, od teh enega s trčenjem. V 11 a 1 i j i je pričel sovražnik z močnimi silami zopet napade cb jadranski obali, ki so se z izgubami zrušili. Na vzhodu so pri Sar.oku in Mieleu siloviti boji z vdrlimi sovražnikovimi silami. Severnozapadno cd Baranova smo razbili ponovne sovražnikove napade ter vrgli sovjetske čete s protinapadom nazaj, V težkih j bojih smo uničili od S. do 9. avgusta 1G8 i sovražnikovih ok! upnikov. Južnovzhodno cd Varke protinapad naših oklopniških oddeJkov kljub žilavemu sovražnikovemu odporu šc dalje napreduje. Zapadno e»l zgornjega Nareva smo zavrnili ali prestregli ponovne boljševiške na- _ Velike sovražnikove oklopniške iz~ mornarice potopila 25.500 ton — Novi šili — Siloviti boji pri Sanoku in Mielcn od zgornjega Nareva so bili zavrnjeni napadi pade. Pri Vilkaviških so v teku protinapadi naših čet. Severno od Njemena so se na področju Rosijenija z velikimi krvavimi izgubami izjalovili ponovni sovjetski prebi-jalni pozkusi. Uničili smo 52 sovražnikovih oklopnikov. V Latviji niso imeli številni sovražnikovi sunki med Jelgavo ln Pskovskim jezerom nikakega uspeha. Oddelki bojnih letal so napadli predvsem v velikem loku Visle in na področju zapadno od Kovna sovjetske izhodiščne postojanke in zbirališča oklopnikov. Imeli so dober uspeh. Ponoči so bila zbirališča sovražnikovih čet severnozapadno od Baranova in južnovzhodno od Varke cilj napadov naših bojnih letal in letal za nočne borbe. Sovražnik je izgubil včeraj 41 letal. Sovražnikovi bombniki so vrgli podnevi bombe na področje Budimpešte. Ponoči je napadel slabši oddelek sovražnikovih bombnikov področje Ploeštija. Izgubil je 14 letal. V zapadni in južnozapadni Nemčiji so bili napadeni predvsem Saarbriicken, Karlsruhe, Pirmasen in Luxeniburg. Protiletalske obrambne sile so uničile 33 sovražnikovih letal, med njuni 31 štirimotornih bombnikov. Do^fcfefl? k vofnemn perffeilit Fiihrerjev glavni stan, 9. avg. DNB. K današnjemu vojnemu poročilu poročajo naknadno : V severnem odseku vzhodnega bojišča so se v napadu in obrambi posebno odlikovale sevemo-nemška 33. pehotna divizija pod polkovnikom Goettom s podrejenimi deli vzhcdno-pruske 61. pehotne divizije ter 19. letonska SS divizija pod vodstvom SS-Brigadefiihrerja in generalnega majorja orožja S S, Strekenbacha. V bo.}u s sovjetskimi oklopniki sta se odlikovala stražmoj-sier Scharf v neki brigadi napadalnih topov tn podčastnik Janko v nekem oddelku topniških obahiih baterij vojske. PsIoža| m finskem topšesi Helsinki, 10. avg F:nskj poročevalsk: urad je objavil danes pregledno poročilo o vojaSkih dogodkih na finkem bojišču v prvem obdobju letošnjih poletnih vojaških operacij, namreč od 9. junija, ko se je pričela sovjetska splošna ofenziva na vsej Karekk ožini, pa do 21. junija, ko so fnske čete po padcu Viipu-rija zasedle trdno obrambno črto. V tem obdobju so se na karelskem bojišču borile tele v tri armade razdeljene sovjetske čete: 29 pehotarh divizij, 2 topniški div~ziji, 4 oklopniške brigade. 13 oklopniških polkov in 8 polkov napadalnih topov. Zaključno vojrško poročilo pravi, da so morali zarad: tega plazu odstopiti sovražniku nekaj finskega ozemlja, kljub premoči pa se je finska vojska v popolnoma za boj sposobnem stanju odmaknila na črto, na kateri ji daje ozemlje dobre možnosti. da prepreči sovražniku dosego velikega CTpcratvnega cilja, namreč piodor preko Karelijske ožine proti južni Finski. V podrobnostih prikazuje uradni pregled razvoj dogodkov v tem obdobju na karelskem bojišču. Kot protiukrep v pričetku letošnje pomladi opaženim sovjetskim napadalnim pripravam so pohiteli Finci z izgraditvijo ntrdb na dveh črtah, namreč na črti Vamroelsun— Taipale in na črti Viborg—Vucksen. Neposredno po pričetku sovražnikovih ve-lenapadov je b lo izdano povelje, naj se osredotočijo vse rezerve, ki so bile drugod na razpolago na Karelski ožini, vendar tu ugrabljene sile niso zadostovale za močan protinapad in za zavrnitev sovražnika nazaj v prve postojanke. Dne 18. junija so se finske čete med neprestanim1 boji umaknile na črto Kipinolan-jarvi—jkuolomanjarvj — Hatj?!attdenjarv: — Kaukjarvi — Ferkjarvi — Vsuulajarvi —Vuot-jarvi—Attijarvi, dočim se je Siraenmaki s postojankami vzhodno odtod še držal. V silovitih b»j:h so do poldneva 19. Junija dr/ali črto Rokkalanjoki — Sumaa —Vuoksen. Nato so pričele opuščati te črte in s prehodom k zadniemu -tadiju zadrževalnih bojev, dokier se niso finske čete umaknile na črto Viipuri—Vuoksen, kjer jim je b k omogočena trdna obramba. Dne 21. junija so morali Finci po kratkem boju izprazniti Viipuri. S tem se je končalo najtežje obdobje bojev za Karelsko ožino. Helsinki, 10. avg. Novi finski min. predsednik Anders Verner Hackzell je bil rojen 1. 1881 in je po poliču odvetnik. Politično se je izkazal posebno kot zunanji minister v neki prejšnji finski vladi. Hackzell je pristaš konzervativne stranke in je bil predsednik ustavodajnega odbora parlamenta ter zastopnik konzervativne struje v parlamentu. Novi zunanji minister Carl Enckell ni politična osebnost. Po poklicu je industrijec in je bil kot tak doslej generalni ravnatelj družbe za zavarovanje velike industrije proti požaru. Rojen je bil 1. 1876 in se je udejstvoval politično predvsem kot zunanji minister v letih 1918—19, 1922 in 1924. L. 1918 je bil vodja finske mirovne delegacije v Versaillesu. Helsinki, 9. avg. Državni predsednik Mannerheim in bivši min. predsednik Lin-komies sta izmenjala ob izpremembi vlade kratka nagovora. Državni predsednik Mannerheim se je pri tej priliki zahvalil Lin-komiesovi vladi za njeno delo. Bivši nun. predsednik Linkomies je poudaril v svojem odgovoru, da je delala vlada v posebno težkem času. Izrazil je svojo željo, da bi se posrečilo novi vladi pod državnim predsednikom Mannerheimom dovesti deželo v boljšo bodočnost. Helsinki, L avg. Predsednik Mannerheim je podpisal zakon o posebnih pooblastilih min. predsednika za čas predsedniko vain j a maršala Mannerheima. Ministrski predsednik je dobil pravico, da sme izvrševati glede izdajanja uredb, izvrševanja pravice pomilostitve, priznavanja in odvzemanja državljanstva ter ustanavljanja in odpravljanja uradov funikciije državnega predsednika. Ministrski paedsednik pa ne sme izdajati uredb, ki bi se tikale pooblastil vlade. ministrov in vojske. Bo|i v Italiji Berfin, 10. avg. Na italijans-kem bojišču je potekel tudi torek na zapadnem odseku brez večjih bojev. Mesto Pisa so zopet močno obstreljevale severnoameriške baterije. Na področju Florence so izvedli Britanci v glavnem le krajevno omenjene napade. Po močni topniški pripravi je poizkušal nasprotnik prodreti severeno od Monte Pil-liia z oklopniki v Villemagno. V hudih in izpreminjajočin se boiih so nemški oklopniški grenadirji ta sunek prestregli ter ga zajezili. Britansko topništvo je znova obstreljevalo severnozapadni del Florence ter je povzročilo spet znatno škodo. Tudi severno od Arezza je prišlo na področju Pog-gia del Grilla do krajevnih spopadov, v katerih je bil sovražnik vržen nazaj proti jugu ter je moral Poggio del Giillo opustiti. Severnozapadno od Anchianija so se razvili za Poggio Calmentino hudi boji. ki še niso zaključeni. Na ostalih odsekih ni prišlo d<> nikakih pomembnejših dogodkov. Benetke, 8. avg. Pr letalsk h napadih na Ferrii o in Mantovc jc bila povzročena v obeh mestih velika škoda. V Ferrari je b'l hudo poškodovan znamenit: Palazzo •»Sehifamfa«. grad E-rtov. Palačo so priče'1 graditi 1. 1391 ter jo je v letih 1466 do 1469 dokončal Pietro Bcn-vcnucci. Od leta 1898 ie v njej nameščena mestna zbirka starin. V njej je reč fresk, med njimi tudi freske Franccsca Ccssa Pr: istem napadu je tjgšcla neka bomba na stari samo- stan »Corpus Domini«, v katerem je več nagrobnih spomenikov rodbine Esite. med njimi tudi nagrobni spomenik Lukrecije Borgije. K sreči bomba ni eksplodirala. »Naraščajoča boljševiška tendenca v Italiji44 Stockholm, 10. avgusta. Reuter priznava širjenje boljševizma v Italiji, kolikor so jo zasedli Angloameričani. Diplomatski dopisnik agencije pravi, da so boljševiki v »zvezi« italijanskih komunistov in socialistov prevzeli vodstvo. Ta razvoj je značilen za naraščajočo boljševiško tendenco v Italiji. Boljševiki lahko računajo, da se bo njih vpliv »rel-dtivno in pozitivno« še zelo povečal. Pregrrranje fašistov v Ritmi Bern, 8. avg. Švicarska poročevalska agenc ja objavlja vest iz Rima, da so v okviru očiščevalne akcije odpustil: 25 profesorjev rimske univerze. Ista usoda je doletela uradnfee bivšega tiskovnega ministrstva. Nadalje so odpustili 21 vsokošotekih profesorjev, med njimi senatorja Pendo. Razen tega so zaprii v Rimu 100 višjih častnikov vsled njihovih zvez s fašizmom ter jih nameravajo poslat' v koncentracijska taborišča. Čestitk® prezidentu Preprost in prisrčen praznik na poiorajinsM upravi Ljubljana, 10. avgusta. Danes, na 64. rojstni dan svojega prezidenta, gen&iala Rupnika, so izpričali mnogoštevilni predstavniki in zastopniki, ki so mu prinašali voščila in čestitke, kako hvaležni so Slovenci svojemu rešitelju in kako mu popolno zaupajo, da bo popeljal slovenski brolič v nove čase. Dopoldne je igrala pred pokrajinsko palačo godba Slovenskega domobranstva narodne venčke in pesmi. K čestitanju so prišli poleg odposlanstev ustanov in kor-poracij tudi številni prezidentovi sodelavci ln prijatelji. Čestitke so mu sporočili nemški svetovalec za Ljubljansko pokrajino g. dr. Doujak v imenu Obergruppenfuh-rerja g. Rč5senerja, zastopniki nemške vojske, nemški generalni konzul dr. Miiller, hrvatski konzul prof. Salih-Baljič, rektor univerze Milko Kos. predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. inž. Milan Vilmar, štab domobranstva, zastopnik; bivših bojevnikov, kmetje z g. škuljem na čelu, zastopniki delavskih in drugih stanovskih organizacij itd. Ves dopoldan je potekal v znamenju m vzdušju lepega prisrčnega praznika. G. prezident je sprejemal goste z gospo soprogo in gospema hčerkama Suvajdžičevo in Abramovo. Prav tako sta bila zbrana v družinskem krogu na ta dan oba sinova: domobranski stotnik Vuk ter domobranski poročnik Evgen. Prihiteli so odposlanci iz najrazličnejših krajev naše zemlje, da s tem še bolj poudarijo povezanost naše domovine z generalom Rupnikom, ki bije boj, da pripravi Slovencem v novi Evropi dostojno mesto. Vzradoščen je g. prezident sprejemal čestitke, ki so jih često v znak privrženosti in hvaležnosti spremljale cvetke in prisrčna spominska darilca. Mladina pikfanfa sms svojeetm prezMesitsa Vsemu svečanemu dopoldnevu pa je dalo svojstven poudarek odposlanstvo mladine, ki je izročil prezidentu lepo izdelan kratek meč. Ročaj meča je izdelan v obliki klasa, na vrhu pa so štri glave kraniskeCT orla z zelenimi kamni namesto oči. Na glavah sloni krona, na ščitniku pa so vklesane poleg datuma besede »Naprej v zmago!« _ Nožnica je okrašena z vijugasto vejo lipovih listov. Mladinsko odposlanstvo so sestavljali fantje in dekleta v razni starosti. Bili so zastopani mladeniči, ki služijo domobran-s.ki misli s puško ali kot pnip dniiki varnostnega zbora ali kot duševni delavci. Med nijimi so bili tudi udeleženci iz lanskega prvega domobranskega pohoda v Ljubljani, iz-bataljona 10. oktobra«. Predstavnik mladi"p jc izročil prezidentu simobolično dano z besedami: »Gospod prcz'dent, slovenska mladina vam iziroča ta meč kot znak vi-teštva, junaštva, požrtvovalnosti in oblasti!« G. prezident se je s toplimi besedami zahvalil borbeni in požrtvovalni mladini. Rekel je: »Pričakujem, da boste še nada je vztrajali ter se borili in delali v korist vsega našega naroda.« Dekleta so nato izročila g. prezidentu še lep šopek poljskih rož s pšeničnim klasjem, makom, marjeticami in pravicami ter trakom v narodnih barvah. Poklonile so mu šopek z besedami: »Naš prezident, prejmite rože z naših polj kot znak povezanosti nove slovenske mladine s svojo zemljo!« Takoj nato je vstopilo v dvorano odposlanstvo dijakov in dijakinj, želelo g. prezidentu še mnogo srečnih in za narod ustvari a iočih let ter mu izročilo prav tako lep šopek. Posebej so še poklonila in čestitala dekleta begunke v narodnih nošah, ki so prosile g. prezidenta, naj bo še v bodoče tako kakor doslej naklonjen njim, katerim je breznarodni komunizem vzel domove. Vsa mladina je stopila nato okoli prezidenta in prepevala narodne in domobranske pesmi. Ob tej priliki se je zopet pokazalo, kako veselega in mladega se počuti naš prezident ko je obkrožen od svoje mladine, in kako zelo mu je doraščajoča generacija iz srca privržena in vdana. Meč, ki ga je poklonila slovenska mladina svojemu prezidentu, je simboličen poklon, ki izpričuje, da se je začelo za Slovence s prezidentom novo življenje, življenje, katerega še prav posebno hoče živeti cvet našega naroda, nova slovenska mladina, ki odklanja kakršna koli stremu-štva ter priznava fenerala Rupnika, ki je s slovenskim narodom eno. Ta borbenost in mladina, ki je naredila križ čez vse stare razmere in ki je odločena, da se bori do zadnjega proti zločinskemu komunizmu ter vsem njegovim pomagaeem, pozna v svoji borbi samo eno geslo, ki ga je vklesala na ščitnik meča: »Naprej v zmago!« Svečam akademija v ©peri Ljubljana. 10. avgusta. Ljubljana se je snoči hvaležno poklonila prezidentu generalu Leonu Rupniku ob prilik" njegovega današnjega rojstnega dneva s svečano proslavo, ki je bila v polno zasedeni Operi. Oder je bil za to priliko okusno opremljen z zastavami in draperijami, ozadje pa sita krasila dva deželna grba na vsak: strani zastave. K proslavni prireditvi, ki je bik vsa v vzdušju svečane prisrčnosti, so se polno-številno zbrali predstavniki oblasti, uradov, ustanov in korporacij. Poleg silavljenca prezr-denta generala Rupnika, ki je bil v sivoji loži z gospo soprogo, so počastili svečano pri-redtev s svojo navzočnostjo tudi zastopnik Ober gruppcn fiihrer j a Standartenfiihrer Bern-hard Griese. knezoškof dr. Grc-gorij Rožman, nemški konzul dr. Miiller :n hrvatski konzul Šalih Baljič, zastopniki nemške oborožene snle in slovenske® domobranstva, številni nemški in domobranski častniki itd. V gledališču so bil: zastopniki kmečkih, delavskih in bojevniških slojev, partcrne lože pa so zasedli ranjeni domobranci iz vojnih bolnic. Posrečeno sestavljeni spored je bil v skladu s> slavnostnim povodom akademije. Za uvod je praznično zazvenela glasba iz Smetanove »Libuše«. Operni orkester je pod mojstrskim vodstvom kapelhka Žebreta odlično izvajal njeno znamenito predigro. Direktor Drame g Ciril Debevec je v zanosu pesniške besede in s kleno dikcijo recitiral globoko Župančičevo »Našo besedo«. V središču pozornosti je bila spominska beseda prezidentu. Govori je g. Nikolaj Jeloč-nik kot predstavnik prezidentu Rupniku neomajno vdane in zveste mladine. Poudarjal je v sto jih izvajanjih, da se mladina zgrinja okoli generala Rupnika, saj je prepričana, da vse prav dela, kar napravi. Danes je položaj tak, da lahko izjavlja mlad:na: »Kdor ni z Rupnikom, je proti nam. Kdor ni za Rupnika, je proti narodu.« General Rupnik je v usodni uri naše zgodovine rešil naš narod in ga združil s pozivanjem k edinosti in razsodnost1. Stran-karstvo. ki nas je cepilo, naj izgine z boljševizmom vred. Prvo dejanje borbe je zaključene. Pričenja se drugo dejanje: delo. Z geslom »mati. narod, Bog!« se oklepa mladina prezidenta Rupnika ter mu sledi v borbi in delu. Po govoru, ki so ga navzoči sprejeli s toplim aplavzom, je ga. Ksenija Vidalijeva s svojim liričnim sopranom in toplim poudarkom odpela nepozabni Marinkin tožni spev :z Smetanove »Prodane neveste«. Zatem je tenorist Janez Lipušček fantovsko prisrčno zapel Fra-njevo uvodno arijo iz Forsterjevega »Gorenjskega slavčka«. Ko je orkester podal znamenito predigro Beethovnove »Leonore«, je Alojz Teraan recitiral kot izbor iz prezidentovih govorov njegove besede, v katerh se odkriva prezidentova globoka ljubezen do naroda ter očetovska skrb za srečo in blagostanje domovine. Umetnostno občutje je prevevalo Rusal-k no prelepo arijo iz pomembne Dvorakove lirične pravljice v dovršenem podajanju gdč. Valerije Heybalove. Polni, predorni alt gdč. Elze Karlovčeve pa je prišel do izrazne veljave cb Škerjančevi »Vizij1«. Vsi sodelujoči so želi za svoje hvalevredno izvajanje toplo pohvalo zbranih predstavn'kov in odličnikov. Z Dvočakovim vedrim, poskočnim »Slovanskim plesom 8« je bila zaključena prsrčna proslavna manifestacija vdanoisiti Ljubljane svojemu očetovsko skrbnemu prezidentu Leonu Rupniku. Hiti udarec eattgkajškovi vojski Tokio, 18. avg. »Zavzetje Hengianga otvarja železniško zvezo iz Tckija v Šonan«. je izjavil Čen Pin Ho. ravnatelj kitajskega lista »Šen Pao*. Hengiang v japonski posesti je težak udarec tako za Čunking kakor tudi za Zedinjene države. Po japonskih podatkih so bile v Hengiangu, važnem železniškem kržišču in oporišču ameriškega letalstva, ki so ga japonske čete ob'e-gale skoraj poldrug mesec in v torek zjutraj končno zavzele, obkoljene 4 čunkinške divizije, ki pa so spričo 6-tedenske ga boja in zaradi bolezni izgubile mnogo vojakov. Tudi napor ameriških častnikov, ki so vodili obrambo in ki so poveljevali čunkinškim četam pri obko-,:tvenih bojih, niso mogli preprečiti usode Hengianga, kakor tudi ne ameriškega letalstva, ki je več tednov neprestano napadalo japonske postojanke z namenom, da bi razbilo ob-koljevalni cbroč. in ki je tudi dovažalo obkoljenim čunkinškim četam orožje, mun'cijo in živ-la. Japonske čete so pričele 4. avgusta splošen napad na Hengiang. V 4 dneh bojev so uničile odpor in je mesto od torka zjutraj popolnoma v posesti japonskih čet. Z izgubo Hengianga je prišel čunking ob važno strateško točko v pokrajini Honan, ki sedaj odpira Japoncem pot proti jugu n jugozapadu. ameriško letalstvo pa je izgubilo eno svojih najmočnejših oporišč. Izgub čunkinških čet še ni mogoče preceniti, ker čunkinška vlada ni :z-gubila v Hengiangu le obkoljenih štirih divizij z vso vojaško opremo, marveč je imela težke izgube tudi pri poizkusih, da bi mesto razbremenila. Peking, 10. avg. Narodno-kitajska poročevalska agencija »Centropress« javlja, da so čunkinške čete odvedle nad 160 katoliških duhovnikov nemške in italijanske narodnosti iz misiijonov v Čengtau, Lojangau in dveh nadaljnjih krajih, še preden so pričeli Japonci pred tremi meseci prodirati v pokraj;ni Honan. Duhovniki so sedaj zaprti v Neišiangu in Sihčuanu v zapadnem delu pokrajine Honan. Med prevozom v zaledje so Kitajci katoliške duhovnike uklenili. Tokio, 8. avg. Z južnega kitajskega bojišča javljajo, da so japonske čete v noči na nedeljo zavzele Lienkiang v severnem delu polotoka Leičov. Boji so se pričeli v torek zjutraj. Ob 9. dopoldne istega dne so paile sovražnikove postojanke v Motoulin-gu. Naslednjega dne so zavzeli Japonci Tu-peitano. V četrtek so padli Iiangtungsu, Silang, Čiling in nadaljnje sovražnikove strateške točke. Jap-ud sestrelili 31 sovražnikovih letal Tokio, 7. avg. Japonski glavni stan je objavil, da so se pojavile 4. avgusta v vodovju vzhodno od otoške skupine Ogasavaka sovražnikove pomorske edinice ter so z letali 4. in 5. avgusta napadle otoka Usl-čijima in Uvošima. V boje za otok Uvo-šimo so posegli 5. avgusta tudi rušilci in križarke. Japonske sile so sestrelile 31 letal in poškodovale križarko, medtem ko so bile ostale sovražnikove sile odbite. Japonske izgube so malenkostne. Opnz&rilo Kupci tombolskih kart lahko dvignejo Salijevo »Pesnitev« v ponedeljek. Ali pregledujete orodje za hišno zaščito? Kramp, sekira, lopata, td izpadajo lz ročice so le malenkost več vredni kot nič. Zato hišni starešine, pa tudi sami stanovalci pazite na orodje in še danes preglejte v kakšnem stanju je in kje se nahaja. Tenišks prvenstvo za Ljubljansko pokrajino Po uspelem teniškem turnirju »Herme-sa« prireja sedaj SK Ilirija teniško prvenstvo Ljubljanske pokrajine v Ineh od 11. do 13. t. m. Pokrovitelj teh prireditev je g. prezident Ljubljanske pokrajine. Tekmovanje bo jako zanimivo. Nastop naših najboljših tekmovalcev nam jamči za ogorčeno borbo za najboljša mesta. Posebna zanimivost bo, da bodo v nedeljo igre filmane ter bo tekmovanje pozneje tudi predvajano v naših klnogledališčih. Lepe nagrade, ki jih je prireditelj SK Ilirije poklonil za zmagovalce, bodo brez dvoma vzbudile precej vneme med tekmovalci. V petek ob 15 nastopijo tekmovalci za prvenstvo gospodov, kategorije B in mladina; v soboto ob 15 vse skupine in v nedeljo ob 8 tudi vse skupine. Ob 19 bo predvidoma zaključek tekem z razdelitvijo nagrad. ^ Smrt zaslužnega japonskega državnika Tokio, 7. avg. V Tok ju je umrl v ponedeljek v starosti 78 let predsednik tajnega državnega sveta dr. Jošimiči Hara, ki je bil najvišji uradnik japonskega cesarstva za ministrskim predsednikom in je prejel zaradi svojih izrednih zaslug za domovino še na dan smrti od cesarja plemstvo ter je bil odlikovan z redom »Vzhajajočega sonca« 1. razreda. Dr. Hara je zavzemal to mesto od 1. 1940, potem ko je bil 1. 1932 prvič vpoklican v tajni državni svet. Veljal je za najboljšega poznavalca državljanskega prava na Japonskem. Dr. Hara je izvrševal nad 30 let poklic odvetnika in je bil tudi kot polit k zelo znan. L. 1932 je prevzel mesto pravosodnega ministrstva v takratni Tanakovi vladi. Težavno sporazumevanje Ženeva, 9. avg Kakor javljajo iz Wa-shingtona, je objavil državni podtajnik Stettinius, da je bila na sovjatsiko željo preložena za teden dni konferenca zavezniških sil za »organizacijo mednarodne varnosti,« ki bi se morala pričeti prihodnji ponedeljek. Rok so že drugič podaljšali na sovjetsfko željo. Kakor nadalje poročajo iz "VVashing-tona, so izjavili s sovjetske strani, da so zaposleni še z izdelavo predlogov, ki pa jih kljub temu nočejo pismeno predložiti pred pričetkom konference. Na moskovsko žeilijo so tudi vse ostale vlade, ki se bodo udeležile konference sporazumne s tem , da ne bodo pred pričekom konference izmenjale uradnih načrtov. Sovjetska vlada tudi doslej še ni sporočila, kdo bo vodil sovjetsko delegacijo. Sovjetski veleposlanik v Wa-shingtonu Gromi jlko se mudi sedaj v Sovjetski zvezi ter se bo vrnil do pričetka konference, vendar pa poročajo, da ga bo-sia morda spremljala Litvinov ali Višinski. Britanska delegacija pod vodstvom, siru Alexandra Cadogana iz londonskega zunanjega uirada bo prispela ob koncu tedna v V/ashington, kjer bo počakala na prihod sovjetske delegacije. Nezmanjšana podsssornišSca nevarmst Ženeva, 8. avg. Se vedno se ne more reči, da bi zavezniki odločili podmarniško vojno sebi v prid, pripominja britanski kontre-admiiral Thursfield v strokovnem listu »Shipbuildding and Shipping Reoord«, kajti Nemci imajo še vedno mnogo podmornic. Čim bi bili zavezniki prisiljeni, da zmanjšajo število zaščitnih ladij ali oslabe spremstvo ladijskih spremljav, bi se podmorm-ška nevarnost taikoj zopet pojavna v pol- j nem obsegu in bi imela lahko nevarne po- j sledice za vojaške napore zaveznikov. In- j vazijska armada je močno odvisna od ne- j prastanega izpopolnjevanja svojih ziaJog. , Vsa zavezniška ofenziva v Franciji je od- ! visna od angloameriške mornarice. Letalstvo samo namreč ne more zagotoviti stalnega oskrbovanja. To velija zlasti za boj e tako spretnim in odločnim nasprotnikom, kakor so Nemci Nemci imajo tudi mnogo brzih čolnov, ki dajejo zavezniškim prevoznim ladjam maiogo opravka. Spričo bliskovite naglice, s katero operirajo, jim ni mogoče preprečiti, da ne bi pravilno izstrelili svojih torpedov. Sol osno je znano, da jim je uspelo potopiti »nekaj« zavezniških vozil. Dvojna mera za tisk v Ameriki Stockholm. 8. avg. V širokih ameriških krogih je zbudilo postopanje vojnega ministra proti nekaterim znanim listom, kakor n. pr. mesečnikom »Harpers Magazi-ne, »American Mercury«, »Atlantic Mon-thly« in tednik »New Republic«. Vojno ministrstvo sicer ni naravnost prepovedalo razširjanje teh listov, ker mu tozadevno manjkajo zakonita pooblastila, vendar pa jih ne dobavlja več vojnim knjižnicam, bolnišnicam itd. Svoj sklep utemeljuje s tem, da po odločitvi kongresa ne sme mdfi vojsko razširjati nikakih listov politične vsebine, značilno pa je, da še nadalje dopušča druge politične liste, kakor sta na primer tednika »Time« in »Life« ali pa mesečnik »Reader's Digest«. Rooseveltova uprava hoče torej na predvečer volitev prepovedati liste, ki se izražajo prav posebno kritično o poedinih ukrepih vlade in o Rooseveltovi politiki. Težavno sporazumevanje Poljakov z Moskvo Amsterdam, 10. avg. Reuter javlja iz Moskve, da je Stalin sprejel snoči poljskega »mi-nstrskega predsednika« Mikolajczyka. Dodatno javlja, da je bil Mikolajczyk na predvečer svojega povratka v London poldrugo uro pri Stal nu. Vest pravi nadalje, da je Mikolajczvk objavil opolnoči, da je nameravano nadaljevanje njegov h razgovorov z zastopniki »poljskega narodnega sveta« m »narodnega komiteja« (poljskega sovjeta) O svojih razgovorh z zastopniki »poljskega narodnega kom teja« in »poljskega narodnega sveta« je izjavil M kolajczyk zastopnikom tiska ds sta obe strani »postavili gotove predloge«. Predloge predsednika »poljskega narodnega sveta« bo pretental, ko se bo vrnil v London. Mikolajczvk je izjavil, da n so dosegli nikakega dokončnega zedinjenja, da pa eo pogajanja potekla v prijateljskem ozračju. Ko so ga vpraSali. ali upa. da se bodo pogajanja uspešno zaključila, je dejal: »Stvari, ki jih obravnavamo, so zelo težke. Gre za zadeve, ki se tičejo bodočnosti Poljske :n odnosov do Sovjetske zveze, pa ne le to, predstavljajo tudi preizkusni primer v Evropi, na katerem bomo lahko proučevali možnost bodočega miru in sodelovanja med narodi. Prav ta veliki problem pa vsekakor zahteva neko rešitev«. Bern, 9. avg. »United Press« javlja ~t> Moskve: »Dočim so v Moskvo došli zastopniki »poljskega 06vc'vodilnega odbora« doslej odklonili sprejem zastopnkov tiska, je izjavil v ponedeljek pooblaščenec »ministrskega predsednika« M:kclajczyka, da bo v prihodnj'h dneh padla odločitev o vprašanju ali je možno zedinjenje med poljsko begunsko vlado in poljskim narodnim odborom. Amsterdam, 10. avg. Britanska poročevalska služba javlja, da je bil za naslednika generala Sosno\vskeg2 imenovan Tcmasz Arciszewski. »kandidat za poljskega predsednika«. Svet be-gunsk h Poljakov v Londonu je to imenovanje, ki ga je izvedel najprej »tajni poljski parlament«. potrdil. Imenovanje Arciszewskegai bo bržkone predstavljalo važno spremembo v odnosih med voj sko in civilno oblastjo v londonski begunski vladi. BoljseviSka klufuta Mikolafszyku Berlin, 7. avg. Miklajczyk doživlja na svoji poti v Canosso udarec za udarcem. Sedaj mu je dal Stalin javno klofuto s sprejemom zastopnikov poljskega sovjeta v Moskvi. Dočim je prišel Mikolajczyk popolnoma tiho in brez vsakršnega slovesnega sprejema v sovjetsko prestolnico tako, da o njegovem prihodu niso uradno ničesar javili, je odšlo na kolodvor osebno mnogo moskovskih dostojanstvenikov na čelu z namestnikom zunanjega komisarja Višinskim da bi sprejeli poljske boljševike, ki jih je pozdravila celo »častna četa« z godbo. Tudi dejstvo, da moskovska poročevalska agencija to vest z vso naglico razširja, kaže, kako različno deli Stalin svojo naklonjenost biričem, ki hočejo bolj-ševiško Poljsko, kakor si jo sam želi, in poljskim beguncem, ki žive od angleške in ameriške milosti. Amsterdam, 6. avg. Reuter javlja iz Moskve: Skoraj teden dni je že preteklo po Mikolajczykovem prihodu v Moskvo, pa še vedno ni mogoče poročati o predmetu posvetovanj. Kmalu po svojem prihodu je odgovoril Mikolajczyk na vprašanje Reu-terjevega dopisnika, kaj bi bil po njegovem mnenju lahko najlepši uspeh njegovega obiska, počasi in trudno naslednje: »Vlada v Varšavi, ki bi bila sestavljena iz zastopnikov v Londonu in ki bi vsebovala člane poljskega sovjeta.« Gospodarstvo Peta vojna letina v Nemčiji Nemški kmetje ao pričeli spravljati peto vojno letino. Dosedanje ugotovitve so pokazale, da bo tudi ta peta vojna letina prav zadovoljiva in da je nemško kmečko prebivalstvo sledilo paroli vodstva in pod najtežjimi okolnostmi in z velikim naporom doseglo maksimalne uspehe, ki se sploh dajo doseči. Pričakovanja so se zlasti izpolnila pri krušnem žitu ln pri oljaricah. Z oljaricami posejana površina je bila letos znova povečana in računajo, da bo letina dala okrog 350.000 ton olja nasproti 280.000 tonami v prejšnjem letu. Pridelek okopavln bo prav tako zadovoljiv, če bo vreme nadalje ugodno. Posebna pozornost gre letos pridelku krompirja. Lani je bila letina krompirja v Nemčiji zelo slaba. To je bila najslabša letina v za3njih dveh desetletjih in je bil pridelek za približno 20 milijonov ton manjši, kakor v povprečju prejšnjih let. Ta lanski primanjkljaj je bil celo večji, kakor znaša vsa nemška potrošnja krompirja za prehrano prebivalstva. Zato je bilo treba zlasti industrijsko predelavo krompirja ln porabo za krmo bistveno zmanjšati. Sedaj, ko je to v pogledu oskrbe a krompirjem težko leto prebrodeno, objavljajo nemški listi podrobnosti o uki^pih, ki so bili izdani v preteklem gospodarskem letu v pogledu potrošnje krompirja, že v avgustu lanskega leta, ko je bilo jasno, da bo pridelek slab, so oblastva izdala potrebna navodila, ki so šla za tem, da se predvsem zasigura krompii za prehrano prebivalstva in za setev. Tako je bilo treba omejiti industrijsko predelavo krompirja ln izdati ukrepe za omejitev krmljenja s krompirjem Tvocnice, ki izdelujejo krompirjev škrob, so prejele v predelavo samo eno četrtino krompirja kakor prejšnja leta, tvornlce za Izdelavo krompirjevih kosmičev pa so mbrale predelavo zmanjšati na eno šestino. Občutno je bila zmanjšana zlasti predelava krompirja v špirit in so tvornice špirita prejele v predelavo le eno tretjino normalne količine. Krmljenje svinj s krompirjem je bilo občutno omejeno in so kmetje z razumevanjem sledili navodilom oblastev. Za krmljenje so uporabljali namesto krompirja predvsem sladkorno peso. Deloma je bilo tudi zmanjšano številčno stanje sv'nj in so zaklali približno 1 milijon svinj več, kakor v prejšnjem letu. Ta izpadek v svi-njereji pa bo verjetno že letos nadomeščen. Tudi klavna teža svinj je bila povprečno manjša, vendar Je bila višja, kakor v letu 1942. Pravočasno izdani ukrepi vodstva in razumno sodelovanje kmečkega prebivalstva so omogočili, da je bilo do nove krompirjeve letine na razpolago za prehrano dovolj krompirja. Skupna količina krompirja za prehrano je bila le za 2 milijona ton manjša, kakor v prejšnjem letu. Letos bo imela Nemčija zopet normalno letino krompirja in b tem bodo odpadle dosedanje omejitve. GOSPODARSKE VESTI = Obtok bankovcev na Hrvatskem. Hrvatski obtok bankovcev se je od 30. aprila lanskega leta do konca leta povečal od 26.3 na 50.4 milijarde kun. V letošnjem letu se ni več v enaikem tempu dvigal in je do konca aprila narasel le že za nadaljnjih 14.6 na 65 milijard kun. V primeri z letom Tolovajske ure stoje Leta 1943. meseca julija. Tolovaji in roparji slovenske zemlje, samozvana OF (pomeni ne »osvobodilna« fronta ampak Obetane Fraze) kličejo Vaškim stražam: »Belogardisti, spametujte se, dvanajsta ura b:je. Zadnji čas je. da zapustite vaše voditelje in vstopite v edino pravo osvobodilno vojsko, ki s© bori proti okupatorskim Italijanom Dvanajsta ura bije, glejte da ne bo prepozno!« Leta 1943., avgusta meseca: »Sestre bdogar-distke! Al: ne vidite, kam vas je privedel bra-tomorilni boj? Povejte vašim bratom, da je njihovo mesto pri nas. Če pridejo k nam z orožjem, nič se jim ne bo zgodilo, poklanjamo jim življenje. Smrt fašizmu! Dvanajsta ura b:je. kmalu bo prepozno!« Leta 1944. julija meseca so razni odbori OF (sedaj pomeni to že Obledela Fantazija) izdali neve letake: »Slovenske matere, ki imate sinove pri domobrancih! Al: vam ni žal vaših sinov? Nihovo mesto je samo pri nas in nikjer drugje. Kar smo požgali, smo požgali po pomot:. drugič ne bomo več. Torej le k nam. Kajti mi smo edini odrešeniki. Pri nas so Angleži (ujetniki seve) in Amerkanci (na isti način), pri nas so sovjeti. torej vsi zavezniki. Le k nam. kdor se hoče rešiti. Naredil1 vam ne bomo nič, to dokazujeta naša beseda ti preteklost Dvanajsta ura bije. čez minuto bo prepozno!« Človek bi se res za glavo prijel in vprašal: ali našim OF (sedaj pomeni to že_ Obupani Figarji) res vse ure stoje, ker je že od januarja 1943. pa vse do julija 1944. vedno 12. ura. Njihovi prsilnomobiliziranci so pa vedno lačni in lačni Mogoče niso »mobilizirali« nobenega urarja, da bi jim te nesrečne ure popravi Svetujemo jim pa: Le dobro poglejte na uro, številke so črne. a ne rdeče, ura našega obračuna je tu. saj jo čutite vsak dan v obliki udarnih bataljonov, ki vam bobna jo po hrbtu in petah. Povejte vendar, onemogli hinavci, svoje izgube. In ko pišete, povejte mane kraje in datume, razni pisuni »Poročevalca«. Samih anekdot danes ne poslušajo niti otro-čaji, pa tudi ljubljanska frakarja. če m^i z lastnimi možgani, začenja odpirati zaspane in krmežljave c& S. L 1941. je bil v aprilu letošnjega leta obtok osemkrat večji. Počasnejše dviganje obtoka je v znatni meri posledica nemško-hrvat-skega sporazuma o cenah in blagovni izmenjavi, ki gre za tem, da se zavre dviganje cen in izravnajo cene v izvozu in uvozu. Cene iz Nemčije uvoženega blaga so bile sicer občutno povišane, vendar bodo v bodoče stabilne ,-kar izključuje morebitno špekulacijo za poznejše dviganje cen. Spe-kulativno zadrževanje in odtegovanje blaga prometu zato nima smisla. Novi ukrepi so imeli tudi za posledico, da se je v hrvatski uvozni trgovini pojavi'o pomankanje gotovine, potrebne za plačila uvoženega blaga ali za predplačila. = Bankovci po en milijon drahem. Da olejša denarni promet, ki gre že pri razmeroma majhnih plačilih v milijonske zneske, je Grška banka dala v promet n.ove bankovce po en milijon drahem. = Zunanja trgovina Francije. Od pričetka sedanje vojne niso več na razpolago podatki o francoski zunanji trgovini Navzlic temu objavljajo od časa do časa številke, ki nudijo nekaj vpogleda v razvoj zunanje trgovine. Tako je nedavno francoski list »Vie Industrielle« objavil indeksne številke o najnovejšem razvoju francoske zunanje trgovine. Te številke kažejo, da je obseg francoske zunanje trgovine v primeri s predvojnim obsegom občutno nazadoval, kar je razumljivo, saj je Francija od leta 1940. odrezana od najvažnejših pre-komorskih izvoznih in uvoznih držav, od decembra 1942 pa tudi ni več prometa s francoskimi kolonijami. Indeksne številke uvoza kažejo, da je po količini letošnji uvoz v prvih petih mesecih dosegel le 6.8°/o uvoza iz leta 1938. Uvoz živi! je padel na 5.4%, uvoz industrijskih surovin na 6.8 in uvoz izdelkov na 11% uvoza v letu 1938. Tudi izvoz je bi! bistveno manjši, čeprav tu razlike niso tako znatne. Pretežni del francoskega izvoza predstavljajo še naprej industrijske surovine, ki zavzemajo preko štiri petine vsega izvoza. Letos je znašal v prvih -^etih mesecih francoski izvoz industrijskih surovin 40.5% izvoza v letu 1938., izvoz izdelkov je skoro dosegel 30%, le izvoz živil je bil za 34% večji kakor v letu 1938. Kar se tiče cen, kažejo indeksne številke, da so najbolj na~a širne je histerjat ponatisa Kopitarjevih manj-&h spisov, ki so raztreseni po raznih težko dostopnih časop;s'h. Ze Matija Čop je izrazil željo, da bi ti spisi izšli. Vuk K a r a d ž j č je zaprosil v ta namen podporo srbskega kneza Miloša Obrenov ča. ruski zgodovinar M P. Pogodin. je 1. 1856 pisal Šafafiku, da namerava od vsote, ki jo je bil podaril nek-mecen, uporabiti tisoč zlat h frankov za izdajo vseh Kopitarjevih drobnih spisov, kakor so raztreseni po časopisih in brošurah. V tem pismu pravi Pogodin: »Kop"'tar sodi med slovanske znamentosti«. Večkrat izraženo željo je I. 1857 delno uresničil Franc Miklošič, ko je izdal v knjigi na 380 str. na Dunaju »Barth. Kopitars Kleinere Schrften sprachvvisscnschaft-lichen, geschichtlichen, etnographisichen und rechtshistoTlischen Inhalts«. Miklošič je pripravljal drugi del, ki pa ni nkdar izšel. Pozneje je V. Jagič utiral pota za izdajo Kopitarjevih zbranih spisov, kakor je izdal v obsežni knjigi Ruske akademije Kopitarjevo ko»-respondenco z Dcbrovskvm. Za izdajo »Kl&i-ne Schriften« se je pred prvo svetovno- vojno zanimala beograjska Akademija. Prof. M. Murko je 1. 1938 v češki oceni Jagičevih spominov upravičeno zapisal: »častna dolžnost slovanske filologije in posebej še Srbske akademije je, da bi izdala, morda ob udeležbi pripravljajoče se Akademije v Ljubljani, Kopitarjeve drobne spise po danes veljavnih načelih in s kritičnimi opazkami in pojasnili. Najvažnejši Kopitarjevi članki, posebej še velika recenzija lipske izdaje Vukovih Srbskih narodnih pesmi, ostajajo neznani«. Zato pravi prireditelj: »Že navedeno dovolj priča, da ni le skrajni čas. da se nadaljuje cd Miklošiča započeta izdaja Kopitarjevih manjših spisov, temveč, da je to v prvi vrsti naloga Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zlasti sedaj v spominskem letu stoletnice Kopitarjeve smrti, II. avgusta 1844. Saj je bil Jernej Kopitar daleč preko slovenskih meja v mnogih ozirih velezaslužen. v mednarodnem svetu slavljen slovensk; učenjak, za katerega zanimanje še rasto, kakor kaže na pr. knjiga berlinskega slavista prof. M. Vasmerja »B. Kopitare Brief-\vechsel mit Jakob Grimm«... in ki je v zadnjem času najvažnejši doprinos k razumevanju J. Kopitarja. V nadaljnjem označuje pisec Kopitarjeve mnogo&transke zasluge. Po izjavi J. G r i m m a je bil »učenjak, kj prednjači vsem današnjim slavistom«, po J a g i č e v i sodbi pa je bil »predstavnk slovanske 'vede, ki je skupaj z Dobrovskvm stal na čelu a v stri jsk os' ova n sk e-ga filološkega prevrata in je jmel viden pomen za vse južne Slovane, zlasti še za preporod Srbov«. Po sodbi M W e i n g a r t a je poleg epohalne izdaje »Clozovega glagolita« 1836). Kopitarjevo najkerstnejše delo sodelovanje pri Dobrovskega znameniti staroccrkvenoslo-vanski slovnici »Inst:tutiones linguae silavicae d;alectj veteris«. Nato označuje pisec Kopitarjev pomen za delo Vuka Karadžča in podrobneje karakterizra važnost Kop'tarjevega drugega največjega učenca F. Miklošiča, enega največjih f:lologov 19. stoletja, moža učenjaka, ki ga je beri in'k i germanist Miillenhoff imenoval »največji slovnčar vsega stoletja«. Do neke meje je bil Kopitarjev učenec tudi P. J. Šafar k Med raznimi Kopitarjevimi zaslugami je nemalo pomembno njegovo prizadevanje. da bi se ustanovila stolica za slovansko jezikoslovje na dunajski univerzi, uspešna je bila njegova izpedbuda za ustanovitev sto-lice slovanskega jezika na ljubljanskem bogoslovju (1816). S Kopitarjevo slovnico, ki jo poleg drugega odlikuje to, da nima niti ene neslovenske besede v sebi. se pri Slovencih začenja nova doba. Prof. Nahtiga! omenja tudi razna obrekovanja Kopitarja, prihajajoča zlasti iz Prage, ker je Kopitar — povsem pravilno! — takoj podvomil o pristnosti dozdevnih staročeških spomenikov. (Znano je. da so pozneje Čehi z Masarykom i. dr. sami odklanjali Hankove potvorbe!) V nadaljnjem omenja pisec predgovora novo literaturo o Kopitarju. razglablja njegov temperament ti razlaga očitano mu napadalnost. Nato prehaja pi- sec k sedanji Akademijini izdaji Kopitarjevih spisov. Slovenska akademija je sklenila izdati Kopitarjeve Spise, torej tudi tiste, ki jih je zbral v prvo knjigo že M;klošič. saj je njegova izdaja precej zastarela in neustrezna, povrh pa cfcnes že težko dostopna. Za začetek izdaja Akademija drugi del s spisi iz srednje dobe. a tudi ta del bo obsegal dve knjigi. S tem v zvezi so problemi Kopitarjevega avtorstva (K. je pisal v časopisih tudi anonimno ali s šifro K., ki pa je lahko v kakem primeru šifra drugega pisca). Prof. dr. Nahtigal navaja na to še načela, ki so ga vodila pri tej 'zdaji Kopitarjevega teksta, izdlaji, ki je kar se da opremljena s pojasnili, vendar pa besedila ne pretresa kritično glede na njegovo tedanjo aii cclo sedanjo znanstveno vrednost. Ob koncu se zaustavlja tudi pri vprašanju Kopitarjeve človeške podobe, o kateri imamo nekaj pismenih pričevanj, sklepa pa predgovor z navedbo latinskega napisa na Kopitarjevem dunajskem in zdaj ljubljanskem nagrobniku. Izmed Kopitarjevih krajših spisov, ki so zbrani v tej knjigi, razpravlja prvi o sorodstvu evropskih jezikov, drugi Se obširneje bavi s Vukovim »Srpskim rječnikcum«. pri čemer polemizira z nekim člankarjem v listu »Oeetav reichischer Beobachter« L 1818. K temu slovarju se znova vrača s krajšim poročilom v istem listu. Iz 1. 1818 poteka daljši spis »Der Aufstand der Serbier gegen de Dahijen 1804«. V njeni navaja v prevodu daljšo srbsko narodno pesem, ki je nastala v zvezi z vstaja K srbskim »Homeridom« 19. stoletja se vrača z novimi primeri njihovih rapsodij; takisto navaja 19 srbskih popevk, katerih prevod so prvotno pripisovali samemu Grimmu, pozneje pa se je dokazalo, da so prevodi Kopitarjevi. Med nadaljnjimi sestavki so še tile: članek o odkritjih Leopardijevega prijatelja italij. jezikoslovca Maia, dalje članek o stari in novi grščini, poročila o pregledih stare poljske in češke literature, referati o spisu J. Caploviča o narodopisju Slavonije in delno Hrvatske, članek o etimologiji rodovnega naziva »Šokac«. dalje opombe k članku »Uber Serbien«. ki je izšel L 1820 v avstrijskem vojaškem časopsu. Tu je tudi prispevek o cerkveno-slovanskih spomenikih »Epimetra Kopitarii tria«, spisana v zvezi z Dobrovskega Institufiones. Takisto so tu poročila o tej slavni staroslovanski slovnici, napisana za »Archiv fiir Geographie etc«. za »Oesterrdchischer Beobachter« m posebno izčrpno za »Jahrbiicher der literatur« (1822). Trije članki obravnavajo zelo obširno moskovsko izdajo (1816) »Kormčaja Knjiga« in vrsto zgodovinskih in filoloških vprašanj, ki so s tem v zvezi. Iz l 1824 je ocena Dobrovskega spisa o Cirilu in Metodu kot slovenskih apostolih. Obširna je ocena knjige »Žitije Ge-rasima Zeliča«, arhimandrita dalmatinskega pravoslavnega samostana v Krapi. Kopitar podaja nekatere prav zanimive izvlečke iz teh spominov, ki so značilen memoarsk; spis o 18. stoletju Med Dodatki sta še dva krajša dvomljiva spisa: prvi poročilo o pesmih Madžara Ladislava Totha, drug pa o Henkovih »Pesmih« iz L 1819. Uporaba knjige In njenega m zgodovino slovanske filologije pomembnega gradiva je močno olajšana z osebnim, besednim in stvarnim kazalom, ki sta ga sestavila dr. R. Mole m (fipl phil Vlado Novak. Ob koncu je še podrobno literarno kazalo. Tako se je Slovenska akademija znanosti in umetnosti z izdajo te prve knjige Kopitarjevih spisov dostojno oddolžila velikemu emditu in počastila stoletnico njegove smrti. Želeti bi bilo, da bi mogel prof. dr. Nahtigal nadaljevati nalogo, ki mu jo je kot najbolj poklicanemu zaupala Akademija in da bi se po njenem prizadevanju obogatila slavistična literatura z izdajo zbranih spisov enega svojih »klasikov«. Jerneja Kopitarja, čigar spominu se ob današnji stoletnici klanjajo .vsi, Jri se zavedajo velečine tega slovenskega učenjaka. ISO na mvo izvežbaitih bolničarjev Slovesen zaključek tečaja fe bil sooči v mestni posvetovalnici Ljubljana, 10. avgusta. V mestni posvetovalnici je bil snoči slovesno zaključen drugi bolničarski tečaj Slovenskega Rdečega križa. Slavnostno razsvetljeno in okrašeno dvorano so napolnili večinoma mladi ljudje obeh spolov ta vseh stanov, ki so vztrajno in požrtvovalno posečali tečajna predavanja in opravili z uspehom izpite. Zaključno slovesnost je vodil predsednik Slovenskega Rdečega križa dr. F e 11 i c h . ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa še zastopnika vršilca dolžnosti mestnega župana dr. Grošlja. Dr. Fettich je tečajnikom obširno spregovoril o smotrih, nalogah, zgodovini in razvoju Slovenskega Rdečega križa. Kratko je opisal, kako je prišlo pred 80 leti do ustanovitve Mednarodnega Rdečega križa. Do začetka sedanje svetovne vojne se je razrasel v mogočno organizacijo, v kateri je bilo včlanjenih 63 držav z 19 milijoni članov in 20 milijoni naraščaja. Opisal je naloge Rdečega križa v mirni dobi in v vojnem času. Prikazal je podrobno razvoj Slovenskega Rdečega kiiža vse do njegovega razpusta dne 6. februarja 1942. Po razpadu badoljevske Italije se je Slovenski Rdeči križ obnovil in opravlja odtlej neumorno vse svoje velike dolžnosti. Vsi njegovi odseki, katerih delo je dr. Fettich tečajnikom prcdočil z zgovornimi podrobnimi številkami, so danes polno zaposleni. Začelo se je tudi nabiranje članstva, ki je doseglo rekorden uspeh. Ljubljanska javnost je plebiscitarno priznala pravilnost dela Slovenskega Rdečega križa, saj se je doslej že po kratkih mesecih članske nabiralne akcije včlanilo 4525 ljudi. Poleg drugega je dolžnost Rdečega križa, da izobrazi potrebno pomožno sanitetno osebje. V ta namen je bil organiziran sedanji bolničarski tečaj. Dr. Feettich je tečajnikom razložil njihove dolžnosti, pri katerih jih mora voditi nesebična ljubezen do bližnjega, ki je v nesreči. Vsak tečajnik mora biti prostovoljno pripravljen, da deluje v tej smeri s popolno nepristra-nostjo, vzvišen mora biti nad vsakim sovraštvom. Ne glede na stranko, vero ali narod mora priskočiti na pomoč vsakomur, ki je njegove pomoči potreben. Zahvalil se jim je za zgledno vztrajnost, s katero so posečali tečajna predavanja in jih pozval, naj vdano služijo pod praporom Rdečega križa v korist domovini, narodu in človeštvu. Mestni fizik dr. Rus je nato ugotovil, da se je za sedanji tečaj prijavilo 231 interesentov. Prostore za predavanja je da- lo na razpolago mestno županstvo. Redno je obiskovalo vsa predavanja 180 prijav-ljencev. Tečaj je obsegal 30 predavanj po dve uri in 6 ur izpitov. O anatomiji, fizio. logiji, nalezljivih boleznih, o človeškem telesu splošno in o prvi pomoči so predavali mestni zdravniki dr. Rus, dr. Mis jn dr. Logar. Teoretičnim naukom so sledile praktične vaje. Izpiti so pokazali, da je večina tečajnikov sodelovala s potrebno vnemo in marljivostjo. 150 tečajnikov, 86 moških in 64 žensk, je bilo spoznanih za vredne, da prejmejo diplomo. Predavateljerm in vodstvu Rdečega križ/a se je po pooblastilu tečajnkov zahvalil v kratkem govoru dr. Aleksander H r a -š o v e c , ki se je sam udeležil tečaja. Obljubil je v imenu vseh, da bodo tečajniki na svojem mestu, kadar jih bo klicala sila in dolžnost, in da bodo zgledni v svoji požrtvovalnosti. V imenu župana je pozdravil tečajnike dr G r o š e 1 j , ki jim je izrekel prisrčne čestitke k doseženemu uspehu. Orisal je kratko naloge, ki so naložene mestni občini v zvezi z možnostjo, da bi naše mesto do-letei letalski napad. V tem okviru je važna naloga tudi jzvežbanje zadostnega kadra mladih bolničarjev, ki bodo ob potrebi na razpolago splošnosti. Občina bo vselej pomagala, kadar bo njena pomoč v tej smeri potrebna. Dr. Mis je tečajnikom razložil organizacijo samarijanov, kakor se je začela že pred leti, pa je kasneje skupno z Rdečim križem prenehala. V okviru Rdečega križa je deloval Samarijanski odred, ki so ga vodili bolničarji sami. Ta odred se bo sedaj obnovil in je bilo že imenovano začasno vodstvo, katerega naloga je organizacija članstva, izdelava pravilnika in druge nujne naloge. Predsednik dr. Fettich je v ta odbor imenoval za predsednika zdravnika dr. Misa, za odbornike pa Adol-fa Kopeckega, Franca Jurco. Miroslavo Jenkovo, Dušana Misa, dr. Marjana Hočevarja, Ano Gabričevo, Milo Kučerovo, Marijo Hrašovčevo, dr. Aleksandra Hra-šovca, Miljutina Zupančiča, Maro Preslo-vo in Danielo Kopeckyjevo. S tem je bil glavni del slovesnosti izčrpan. Sledila je delitev diplom. Predsednik je ponovno opozoril vse na njihove dolžnosti. nakar je bil vsak posameznik klican k predsedstveni mizi, kjer je prejel diplomo, obenem pa segel predsedniku v roko in se tako zaobljubil, da bo nesebično in marljivo opravljal svoje bolničarske dolžnosti. Zaključek tečaja pomeni nov uspeh mairljivega delovanja Slovenskega Rdečega križa. S P O B T teniškega turnirja za prvenstvo Ljubljanske pokrajine Po prvem teniškem turnirtju, ki ga je priredil Z3K Hermes v okviru proslav za svojo 25letnico, sledi sedaj nov turnir 7. belimi žogami, ki ga to pot priredi SK Ilirija. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzel g. prezident general Leon Rupnik in daroval za zmagovalca krasen pokal. Prireditelji so poskrbeli, da bodo tekmovanja res zanimiva in bodo tekmovalci še bolj napeli svoje sile, saj jih čakajo lepa darila, če bodo stopili v vrste izvoljenih. Prejšnji turnir nam je pokazal, da imajo igralci razen kvalitet tudi napake, sedaj bomo pa že videli v koliko so jih utegnili premagati in odpraviti. Gotovo je, da se je borbeni duh med njimi od zadnjega meseca mnogo dvignil Igralcem je postal turnir cilj, za katerega so se pripravljali; brez turnirja, brez cilja je težko odločiti se za naporne vaje vsak dan. Zanimive obetajo biti zlasti borbe med mladino, kjer je prejšnje prvenstvo osvojil član Hermesa Čebul ar Lev. Sedaj so se zglasili še drugi,, ki pravijo, da bi tudi oni radi pogledali, ali bi se dalo dobiti kakšno nagrado. Hermesove barve bosta branila Čebular in Suhar, ilirijanske pa mladi Hočevar. In še drugi se bodo potrati Hi zastopati svoj klub čim častneje. Med damami bo prvič po dolgem času nastopila Muhleisnova, ki velja za glavno kandidatinjo v damskem prvenstvu. Škoda, da zaradi bolezni ne more igrati naša dolgoletna prvakinja Eza Semec-Maire, ki bi nedvomno precej izboljšala kakovost dam-skega tekmovanja. Med gospodi bosta zopet imela glavno besedo prvak Ljubljane Boris Smerdu in Fric Luekman. Med ostalimi pa pričakujemo napetih borb zato. ker so ostali od zadnjega tepmovanja nekateri računi še neporavnani in tekmovalci, venomer zatrjujejo, da jih hočejo za vsako ceno urediti. V nekaj VKtsls Čeprav se težave in omejitve zaradi vojne polagoma kažejo tudi v športnem življenju in so morali zaradi njih zadnji čas tudi v Nemčiji in v Italiji športne prireditve vezati le na nekatera najbolj primerna tekmovanja, je kljub temu od tedna do tedna še zmerom dovolj tudi za nas zanimivih podrobnosti o uspešnem udejstvova-nju nekaterih posameznikov, ki jim vojna ni preprečila dela na športnem terenu. Tako je n. pr. znani nemški atlet Leh-mann iz Leipziga na eni nedeljskih prireditev dosegel v teku na 100 m najboljši evropski čas letošnje sezone s časom 10.5. Tudi izid po zaslugi Heinkerja v metu krogle na 15.09 m je tako dober, da spada atlet s to znamko na drugo mesto med najboljšimi nemškimi metalci letošnje sezone. še lažje je postavljanje zmerom boljših športnih izidov v nevtralnih državah, kjer se športniki po mili volji lahko uda j a jO pripravam zanje. Tako sta bila nedavno v Stockholmiu dosežena kar dva nova najboljša svetovna rezultata. Prvega je pri-štel med svoje dosedanje vrhunske uspehe znani rekorder Gundar Haegg, ki je pretekel dve angleški milji v rekordnem času 8:42.8 ( do sedaj 8:46.4). Na isti prireditvi je Šved Erik Elmsaeter za 3000 m z zaprekami potreboval 8:59.6, kakršne znamke do sedaj še ni dosegel nihče na svetu. Vsekakor je treba pripomniti, da ta izid ne velja kot svetovni rekord, ker se v tej panogi sploh ne beležijo. Nov najboljši uspeh letošnje sezone v teku na 800 m je zapisan v dobro nemškega tekača Liidersa iz Hamburga s časom 1:55.6. V olimpijskem stadionu v Helsinkih je poskušal finski prvak na dolge proge Viljo Heino zrušiti svetovni rekord svojega rojaka Makija v teku na 10.000 m, ki taiaša od leta 1939. 29:52.6. Heino je prišel samo do znamke 29:56.2 in je torej rekord ostal nedotaknjen, vendar pa se je odlični tekač s tem izidom uvrstil kot drugi med vsemi atleti na svetu, ki so to progo pretekli v manj kakor 30 minutah. Pet Madžarov se je v Budimpešti v krasnem medsebojnem tekmovanju spoprijelo na 1500-metrski progi in štirje izmed njih so dosegli čase pod 4 minute, kar spet priča, da so madžarski atleti de zmerom v odlični formi. Najboljši je bil Ki-res a časom 3:54.4. Madžarski prvak Marosi je v Budimpešti poskusil podreti domači rekord v teku na 800 m, kar mu sicer ni uspelo, vendar pa je s časom 1:57.2 dosegel znamko, ki zasluži vse spoštovanje. Na isti prireditvi je znani metalec Nemeth zalučal kladivo na daljavo 57.56 m, kar je obenem najboljši evropski čas letošnje sezone. TuJI v metu kopja se Madžari po zaslugi Varsze-gija ponašajo z dobro mamko 64.02. m. Iz Srbije Slava srbske garde. Dne 1. avgusta je bila v Beogradu slava srbske garde in se je slovesnosti med drugimi uedeležU tudi ministrski predsednik general Nedič a člani vlade. Po raportu je general Nedič kratko nagovoril vojake in poudaril pomen slavnosti. Obvezniki delovne službe letnikov 1899 do 1924 v obreno-viški občini so se morali prijaviti za delovno službo. Prvo skupino obveznikov so poslali na delo v borski rudnik, kjer bodo odslužili 4 mesečni rok. Prdsednik harkovske občine pred dobro, voljci. Konec julija je na komandi Srbskega dobrovoljskega korpusa predaval predsednik harkovske občine Semjenko. V svojih izvajanjih je med drugim ugotovil, da je bilo v zadnjih dveh letih opravljenega v Ukrajini mnogo plodnega dela. Posrečilo se je zediniti vse narodne sloje v Ukrajini za borbo proti komunizmu. Kako je prebivalstvo razpoloženo proti boljševikom, najbolje dokazuje to, da je ob priliki ponovne izpraznitve Harkova po Nemcih odšlo s četami 50 krat več ljudi kakor ob prvem umiku. Po predavanju je bila kratka diskusija o vzgojnem sistemu mladine v Sovjetski Rusiji in o moči rdeče armade. Iz Hrvatske »Pomoč« je razdelila 20 milijonov kun. Na nedavni seji odbora »Pomoči« v Zagrebu je blagajnik poročal o finančnem stanju društva. Med prebivalstvo Zagreba je bilo razdelejnih skoraj 10 milijonov kun, za oškodovance primorskih ta dalmatinskih mest pa tudi 10 milijonov kun. Hrvatski trgovski ataše v Pragi umrl. Po dolgi in težki bolezni je v 38. letu starosti preminil v Pragi ataše tamošnjega hrvatskega konzulata Mijo Zubič. Njegove zemske ostanke so prepeljali v domovino in jih položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico v Sarajevu. Nadomestilo za šipe Noben večer, ko legamo k počitku, ne vemo, kaj nas čaka to noč. Ne bojte se. nočemo vas plašiti, saj strah k ničemur pametnemu ne pomore. Treba pa je Ljubljančane venomer opozarjati, da izvršijo vse tisto, kar za primer nesreče zahteva protiletalska zaščita. »Pripravljen biti — to je vse!« se glasi že staro pravilo, ki velja prav posebno za dandanašnje letalske napade. Verjemite, da bi bili Ljubljančani že 9 tem hudo prizadeti, ako bi se pri vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskih okvirih. 2e zdaj je treba pomisliti, kaj bi storili v takem primeru. Možnost nabave novega stekla je zelo majhna. Treba bo torej okenske okvire zapreti z lepenko, z deskami ali podobnim. K temu vas opozarjamo, da lepenke ali desk ne zabijate na okvire na notranji strani, temveč na zunanji, kjer ni kljuk, ki bi ovirale tako zadevanje okenskih odprtin. S takšno pravilno namestitvijo kartona ali desk bo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal sob, ker se bo deževnica odtekala na zunanji strani okna. Toliko danes v premislek zastran šip. Vsak večer, ko ležete k počitku, preudarite to in ono reč, kaj bo kazalo storiti v primeru letalskega napada in po njem. Se enkrat: pripravljen bit' — to je vse! Bibliofilska tombola Objavljamo datume xa žrebanje Številk bibliofikke tombole: 13.8. za dvorce, 17.8. za trojke, 20.8. za četverke, 24.8. za peterice, 27.8. za tombole in 30.8. bo žrebanje za dodatne tombolske dobitke. Vsa. ki ste kupili tombolske tablice, si iz-režite te podatke, da boste mogli zasledovati potek igre r dnevnem časopisju Še je čas, da si kupite nekaj tocnboiskih tablic v Gradišču 2 afi v Ulici 3.maja. V petek 11. t m. bomo pričeC deliti Severin ŠaI»jevo pesnitev »Spev rodni zemlji«. Knjige za dvojke la trojice bomo pa delili od 20. t m. dalje v pisarni v Gradišču. Inserirajte v »Jutra«! MAU OGLAS! Kdor lite službo plača m mto besedo L —JO, m dri. m prov takso - .60, za dajanje naslova aU 611 ro L 2.— Najmanj?: i«nn. m. te oglase Je t> 7.—. — Za ženitve tn dopisovanja Je plačati aa vsako besede L, L—, m vse druge oglase I* —-60 aa besedo. za drž tn prov. takso —M. za dajanje naslova aU šifro L X—. NalmaulS' Iznos aa te oglase J* L M—. Službe išče FANT išče lažjo zaposlitev, po možnorti s hrano. Ponud be na osi. odd. Jutra pod »18-letnl« 20507-1 PO MOČNIKA brivskega sprej m« takoj M. Podkrajšek, Sv. Petra c. 12. 20335-la POSTREŽNICO k tričlan-ki družini — iščem. Hrana v hiši. Na-lov v ogl. odd. Jutra. 20373 1a sluga Za vsa dela dobi stalno službo. Radi inkasa po trebna garancija ali kavcija. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20390-la KUHARICO ki bi opravljala tudi dru-ga manjša dela v gospodinjstvu 3 oseb. sprejmem. Hrana in plača zelo dobri. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20439-la POSTREŽNICO pridno, iščem od 7. do 12. in od 14. do 19- trre. Plača dobra. Begunke imajo prednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20550-1a hlapca k enemu konju išče špedicija Ranzlnger. 20548-la POMOČNIKA soboslikar.^kega m p!e-Fkarskega sprejme za stal no Tone Mai ca J, Gosposvetska ces^ 16 20431-la Priporočamo našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je te tehničnih razlogov često nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, ki so oddani v naši poslovalnici šele + -soooto dopoldne. ŠKATLICE bakelltne. nizke oblike, vsebine 60 cm*, teirno-rjave barve, cca 3800 ko. madov, prodam po 2.50 lire. Naslov v og!. odd. Jutra. 2042 «-6 PISALNI STROJ tovarniško nov, pisarni, škl in portable, ugodno prodajo. Ogled -Sem; biro«, šelenburgova 4. 20449« VEČ KOLES moških ln damskih. proda trgovina Ogled, Mestni trg 3, vhod sfc^zi vežo 20546 6 KNEIPPOVA KNJIGA velika, zdravilska, šivalni stroj, ročni (verižni vbodi kot nov, moško kolo. lepo, stenska ura, nekai fvile in sifona ter več praktičnih predire-tov naprodaj. Naslov v ogl." odd. Jutra. 20542-6 V!t m GEORGETA rjavega, enobarvnega. — triko kombineže in hlačke, vaoreacto svilo 4V» m, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20541-6 MOŠKE POLCEVLJE nove. iz finega rjavega boksa. št. 45. nekaj novih nogavir, belo črtasto blago in gradi za moško perilo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20539-6 MOŠKO KOLO Z dlnamo. 2 plašča ln 2 zračnici. Drodam. po zelo ugodni ceni. Pavšič Vencelj, Pokopališka št. 5-1. 20547-6 OKROGLO MIZICO e stolčki. 1 kuhinjsko mizo ter 2 stojali za rože, prodam. Naslon v ogl. odd. Jutra. 20522-6 OTROŠKO KOŠARO s stojalom ln žensko kolo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20521-6 GLOBOK VOZIČEK nov, lep, zunaj in znotraj tapeciran, kromani blatniki in krmilo, prodam. Predvojni material Naslov v ogl. odd. Jutra 20520-6 FOTO Voigtiand«r Anaetigmat Skopar 1:4.5 F-10.5 cm, Compur zapirač s sta ti-vom. vse v usnju. t>ro-dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20508-6 MOŠKO KOLO »Standard«:, ugodno prodam. Breg 16-1. 20551-6 TRG. VAJENCA za špecerijo, pridnega tn poštenega, sprejme takoj Boštjančič Iva, Ciril Me todova 69. 20503-44 ŠIVALNI STROJ »Singer« nujno prodam po ugodni ceni. Naslov ogl. odd. Jutra. 20420-6 15 m KOTENINE rjave, predvojne ln nekaj vzarčaste flanele — prodam Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20540 6 MOŠKO KOLO fkoraj novo. z dofarrimi gumami. znamke »Ve-! sta«, prodam Za 5000 lir. Poljanska c. 09, dvorišče. 20516-6 MOŠKO OBLEKO sivo, novo. ugodno prodam za 2800 lir. Medvedova ulica 7. 20515-6 moško obleko dobro ohranjeno za visoko postavo. ugodno prodam. Naslov: Lepo dvorska ul 26-TTT . de sno. 20513-6 moško kolo skoraj popolnoma novo z dlnamo. novimi gu.-n&-mi, res lepo. najboljše nemške znamke, ugodno prodam. Potočnikova 8. Strajnar. 20510 6 SVILENO OBLEKO črno, profesorski predpasnik (lir-ter), gojzerice št. 38. prodam. Naslov v og!. odd Jutra. 20509-6 BLAGO s podlogo z, moško obleko. predvojno, temno, prodam. Medvedova 17, Tr-.vnik. 20500-6 MOŠKO kolo Puch. dobro ohranjeno, i zrmenjam za žensko ko-: lo EMezijska 23, Tmo • vo. 20498-6 i radio 5 oevni. nemške znamke nrodam. Brejčeva 32-1.— šiška. 20497-6 LEPO BLAGO za moško obleko, pro-dim. Brankova 3. visoko priti., levo. 20532-6 ŠIVALNI STROJ r-Singer«, pogrezljiv. popolnoma nov; šivalni stroj »Singer* s pokrovom, moško kolo. športno. znamke »Diirkopp«, fkoraj novo in ko* bhga Za sivo moško obleko — prodam. Novi rtroj si lahko opledite samo od 12 do 3. ure. Kamniška 13 20535-6 KNJIGE medicinske. najnovejše izdaje, prodam. Naslov v og!. odd Jutra. 20533-6 GLOBOK VOZIČEK pleten prvovrstno ohranjen prodam. Muzeiska 7-V., vrata 151. 20529 6 SEMIŠ ČEVLJE <=ive. s pluto, prodam. — Ogled okrog noldneva, Vovk Mestni trg 18-TIT. 20528 6 OAMSKO KOLO prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20527-6 PEGE IN LIŠA-f Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogeri-I a Kane. Židovska ul 1. 19fil8-6 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke molje miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogerl j i KANC. Židovska ulica 1. 19617-6 ŽENSKO KOLO kupim. Na&lov v ogla* nem odd. Jutra. 20502-T KOVČEG srednji, predvojni, kupim ali dam prottvretJ. nost. Sirca. Hubadova 5. 20526-7 DE2NT PLAŠČ z balonske svile s kapu- j Dam tudi protivrednost. I Naslov v ogl. odd. Ju-■ tri. 20524-7 OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodom, —• iščem Za takoj. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Dobr0 plačam« 20518-23» DOMAČA ŠIVILJA išče sobo pri domači družini za takoj. Plača z denarjem ali delom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna« 20512-23« OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodom ▼ centru, na MirJu ali v Rožni dolini iščem. Plačam po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So-' I-den eospodc 20506-23a SOBO e Štedilnikom ali souporabo kuhinje iščeta dve mirni, starejši ocebi. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep predujem« 20357-23* ,-?. a.:. -s," m. m * (•* a m mm ^ mm. ■»■ ~ >« . <*v KI NE M ATOGRAn >5 v * KINO SLOGA TeL 27-80 V originalu! V originalu! Tobisov velefilm visokih planin! Mogočna povest o globoki ljubezni drznega dekleta po romanu Wilhelmine v. Hillern. Jastrebica Wa!ly Heidemarie Hatheyer, Sepp Rist, Win-nie Markus, Leopold Esterle. Predstave ob 16. in 19.urL KINO UMON fpleton tZ-l\ Danes zadnjikrat! Sijajna satira na neumni, koruptni birokratizem v predvojnih dunajskih ministrstvih. Plat&o iz Irske Borba poštenega človeka proti po-= lbnim nakanam koruptnih židovskih špekulantov in proti bedasti birokraciji v bivših najvišjih avstrij. uradih. Otto Tressler, Irene v. Meiendorff, Rolf Wanka, Siegfried Breuer, Oskar Sima, Georg Alexander, Fritz Imhof, Tibor Halmay. Predstave ob 17. in 19.15. iilNO MATICA relelon 32-4J Dramatično življenje skladatelja Roberta Schumanna v filmu velike glasbene kvalitete z iz bornimi interpreta-torji Akordi življenja V glavni vlogi Hllde Krahl in Mathias VViemann. Predstave ob 16. In 19. uri. RJUHE kapne. blazinske prevleke in drugo posteljnino, stalno kupuje Hmko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19957-7 ZNAMKE Liubljanske pokrajine, komplete avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim in takoi plačam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »A. G 1944« 1-405-M Pl ANINO aH kratek klavir kUT>im. Prinčič Mestni trg 11-I. 20549-7 STEKLENICE vseh vrst, stalno kupuje IX) najvišjih cenah »Me-talia«-, Gosposvetsk, 16. tel. 32-88 . 20545-7 RJUHE kapne in vseh vrst preproge kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, — (vhod skozi vežo). 20348-7 JEDILNI PRIBOR vrčke za pivo. tudi rabljeno za restavracijo. — večjo množino, ktroim. Ponudbe na oglsni odd. Jutra P«d »Uprava« 20537-7 PLETENE GARNITURE Dobavitelja., izdelovalca velike količine pleten:h. sto'ov in miz, iščem. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 20536-7 VAJENKA Je izgubila v torek od pol 1. do 1 ure po Res. ljevi. Slomškovi in Miklošičevi cesti širok črn damski pas. Poštenega najditelja pno?i, ker je žalni, da ga odda v ogi. odd. Jutra. 20519 37 MANJŠA VSOTA denarja je bila najden* v sredto dopoldne na Miklošičevi cesti. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 20517 37 KLOBUK označen s kovmastiml velikimi začetnicami DR AS je bil »profesorju«: nekje z?menjali. Kdor ga ima, naj ga blagovoli oddati v orI. odd. Jutra. Dobi nagrado! 20514-37 PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Apno. Brivsko frizerski salon, Centrom, Ciril in. Metod, čimpreje, čeme. Dober" plačnik. Dobra zaamKa, Diskretno, Družabnik, Dvosobno, Dnevno eno uro Dober sprejem. Državni upokojenec, Idiličen okraj, Krznen plašč, Kjerkoli takoj, Lepša jesen LJubljana. LJubljana 100. Lahko tudi travnik, Mesečni promet 50.000 lir, Množina. Mlado dekle. Nujna kupčija. Nekaj . nagrade. Najboljša ns-j ložba. Opremljena sob.:. Okolica. Ohranjena. Poštena, Prazna soba. Pr .z-no. Parcela. Postrežba, Pajčoian, Plačam bolje, Počitniško gnezdo. Podlaga. Rožmarin, RriZ,p;Razumeli boste, gospod Reniken, da bi gospod Hassberg po vsem tem nerad dal še kak izvod komada iz rok. On pa gospod Grassel potrebujeta vsak enega za režijo.« »Ce je tako, vam na žalost tudi jaz ne morem pomagati,« je hotel Renken pretrgati razgovor, ki mu je postajal nadležen. Imel je bogme drugačne skrbi. V tem ge je nehote prijel za žep površnika, začutil v njem neko trdo stvar in nagonsko segel po nji. Tedajci se je spomnil: bil je izvod komada »Žena za stekleno steno«, ki mu ga je bil Peter Lange posodil. »Kako sem pozabljiv, gospod Da Silva! En izvod komada imam celo pri sebi — če vam ga smem dati na razpolago?« Vlkljub svoji siceršnji umerjenosti in vljudnosti je gospod iz Brazilije dokaj hitro zagrabil za tanki zvezek. »Najbrže darilce gospodične Dannow?« Temne oči so bile čvrsto uprte v obraz mladega moža. »Ne, dobil sem ga od drja. Petra Langeja. Prav za prav ga ne bi smel nikomur posoditi.« Da Silvi ta pomislek očitno m šel do živega. »Vrnem vam ga prav kmalu — čitam namreč hitro in temeljito.« Brazilijanec je knjigo pazljivo ogledoval in jo obračal v rokah na sem in tja, kaikor bi iskal v nji nekaj posebnega. Zdajci je s palcem igraje potegnil po stisnjeni obrezi — in glej si ga, mahoma je zdrknilo iz knjižice nekaj svetlega in padlo na preprogo ob njunem znožju. Oba hkratu sta se sklonila, da bi pobrala tisto reč. Heinz Renken je bil za drobec sekunde hitrejši. Obrnil je štiriogla-ti košček papirja — na njem je bila risba, slika ženske v fantastičnem plesalskem kostumu, in videti je bilo, kakor da pleše za prozorno steno, ki ie bila samo naznačena. Njen obraz se je zdel Heinzu Renkenu tuj, hkratu pa neskončno znan. Prepadeno je strmel v sliko — to je bila lise Dannow in vendar ni bila ona! Kako je bila prišla ta slika v to knjigo? V knjigo, ki jo je bil Peter Lange njemu na očeh vzel iz svoje knjižnice? In peter Lange je znal risati — Reniken je bil videl že mnogo njegovih risb, ki niso bile nastale v tovarni na črtalnd deski. Tole, se mu je zdelo, je bil prav njegov način risanja. Peter Lange narisal Ibo Dannow! Uso Dannow, ki je sploh ni poznal, saj jo je bil šele davi prvikrat videl — Uso Dan-now, ki je sodil o njd, da ne more postati žena Heinza Renkena, ker Je presmalo-pridna. Ali je bdi Peter Lange nepošten — «e j« bil mar zlagal? Tedaj sta oba igrala komedijo — lise Dannow hi prijatelj Heinza Renkena je obšlo, kakor da se vse vrti okrog njega. Toda obrzdal se je, zaradi moža, ki je stal zraven njega in s čudnim svetlikanjem v očeh nepremično gledal sliko, takisto kakor on. Tujčeve mehke ustnice so » mahoma trdo in odločno stisnile. Zasopel je hitreje. »Ste tole vi narisali, gospod Renken?« »Ne--prvič vidim to sliko! A to pač ne more imeti opravka z vašimi umetnostnimi študijami, gospod Da Silva! Knjiga vam je na voljo!« »Najlepša hvala. Vrnem vajn Jo čim prej!« ,u . Renken je spravil sliko v zep m zainr- mral nekaj v slovo. Počasi je krenil proti stopnicam. Iz obed-nice na levi je prihitel za. njsm plešasti višji natakar. »Ce izvolite večerjati, gospod Renken? Imamo še vso izbero ■— lahko vam dam takoj postreči!« Mladi človek mu je pogledal v dobro znani obraz, kakor da ga prvikrat vidi »Večerjati — jesti? Zdajle? Ne, hvala —« Višji natakar je skrivil obraz, kakor bi se opravičeval. »Oh, mislil sem le tako — ker je tudi dr. Lange takoj večerjaL, ko je prišel —« Ob Langejevem imenu je Renkenu korak zastal. »Aha, gospod dr. Lange je že večerjal? Veste nemara, kje je ta mah —?« »Da, gospod Renken.« Višji natakar se je vneto priklonil. »Gospod dr. Lange je šel v svojo sobo. Zeli, da ga ne bi nihče motil, ker je nekoliko legel.« »Hvala, hvala t« je rekel Renken in hitro krenil po stopnicah na vrh. Pred velikim zrcalom na prvem ovinku je obstal in se skoraj ustrašil, ko je zagledal svoj mrli-škobledi obraz z ozkimi, stisnjenimi usti. Kaj je napravilo iz tebe teh nekaj ur, Heinz Renken? Rezko se je zasmejal. Gospod dr. Peter Lange je izvolil večerjati Gospod dr. Peter Lange izvoli počivati — potem, ko je izvolil goljufata m lagati, ako ni celo izvolil moriti Celo to je Heinz Renken v tem trenutku prisojaj možu, ki ga je imel nedavno še za svojega najboljšega prijatelja m vzornika. A zdaj je hotel dobiti jasno shko o njem Ko je, ne da bi potrkal, pritisnil na kljuko sobe, v kateri je Lange stanoval, se kljuka ni vdala. Dr. Lange se je bil zaklenil Pest mladega moža je trdo in besno udarila po lesu. »Odpri — govoriti moram s teboj!« Skoraj isti hip so se vrata odprla. Peter Lange je stal pred njim. Na oko je bil miren. »Nu. čemu ta hrup? Stopi noter!« Krenil je naprej in spustil Heinza v sobo. Vrata so se zapri a, kljuka je vresnila. Da je imel Heinz Renken ta mah oči za kaj drugega kakor za moža, ki ga je zavzeto in prepadeno gledal, bi bil moral takoj opaziti, da stanovalec ni spal. Kajti blazine na kavču so bile nepotlačene in prav talko nedotaknjena je bila postelja. Zato je bil zrak nasičen z dimom težkih smotk, in pepelnik poln ogorkov. Heinz Renken je krenil naravnost proti možu, ki mu je bil vsa leta prijatelj. Ko je stal tik pred njim. je izvlekel iz žepa risbo in mu jo podržal pred 'oči. »Poznaš tole--?« Langenova roka je nenavadno hlastno segla po risbi. »Kje si to dobil?« Heinz Renken je po bliskovo umaknil roko s papirjem. V glas« mu je zazvenelo grenko zmagoslavje. konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vtrant - Fttr »Narodna tiskarna A-G.« als DrncksteUe - Za »Narodno tiskarno d.