Pofitnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 71— za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. HBBiSlffi^* ^^^^^^^^ ^^^^^L^^^^r ^^^H^^^ ^^^^^H^^H^Hv o^^^^^^^^^^^^l^^ ^^K^Bp i^^^HH^^^^^ ^^^¦^¦¦y Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in potkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 42. Celje» pondeljek 23. maja 1932. Leto XIV. Vsem sreskim in krajevnim organizacijam JRKD! ZaČasna banovinska eksckutiva JRKD za dravsko banovino sklicujo ustanovno skupščino banovinske or- ganizacije JRKD za dravsko banovi- no dne 4. in 5. junija t. 1. v Ljubljani v Ka.zini (velika dvdrana). Dnevni red skupščine je: I. Dne 4. junija ob 18. v veliki dvo- rani Kazine: 1. Otvoritev. 2. Poročilo verifikacijskega odbora. 3. Citanje zapisnika konference z dne 29. marca t. 1. 4. Poročilo tajništva. 5. Razgovor o sestavi. kandidatnih list. 6. Slučajnosti in debata. If. V nedeljo 5. junija, ob 10. dop. v veliki dvorani Kazine nadaljevanje dnevnega reda in sicer: 7. Poročili ministrov dr. Kramerja in Puclja. 8. Volitve prvega banovinskega od- bora in eksekutive, članov odse- kov, treh članov nadzornega od- bom. 9. Resolurije. Vsa točnejša navodila bodo prejeli sreski odbori tekom priho'dnjih dni. Začasna banovinska eksekuüva JRKD. Okoliški obcinski svet V petek 20. t. m. ocl 20.15 do1 21.15 se je vršila v občinski posvetovalni- ci na Bregu redna seja okoliškega občinskcga sveta. Po odobritvi zapisnika zadnje ob- činske scje jo župan g. Vinko K u k o- v e c poroCal, da so nckatere stranke V TovamiSki ulici v Gaberju odsto- pile občini potreben svet za izravna- vo ovinka v tej ulici. Tudi gg. Svetel in Gor jane v Gaberju sta odstopila nekaj sveta za razširjenje ceste pri Sokolskem domu. Občina bo dala po- praviti 10 m plota pri vhodu na oko- liško pokopališče. Cesta v Novi vasi je bila nedavno izko'licena. Prostor na Ježovnikovem travniku bo razde- ljen na 5 večjih stavbišč. Odobren je bil prispevek okoližke občine v zne- sku okrog 15.000 Din za zgraditev propusta pod Ipavčevo ulico pri kri- žišču. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. L a z n i k). Okoliška občina bo prispevala 150.000 Din za premesti- tev vojaškega municijskega skladi- šča, ko bodo dela izvršena, a le pod pogojem, da vojaška uprava opusti municijsko skladišče na Golovcu. — Nekaterim hišnim posestnikom V No- J vi vasi sc proda do 0 m širok paš Je- j žovnikovcga travnika. — Dovoli se začasna ureditev ceste na hribu sv. Jožefa, vendar pa ostane v veljavi pr- votni sklep občinskega sveta, da se mora ccsta definitivno urediti. To mora biti izvršeno do konca 1. 1933. — Mestna občina celjska je predla- gala, da bi oko'liska občina plačala polovico stroškov za izdelavo detajl- nib načrtov za regulacijo Savinje. Okoliška občina sicer nima denarja, a bi kljub temu prispevala k omenje- nim stroškom, ta prisp>evek pa se bo moral poračunati pri prispevku, ki ga je svojčas določila okoliška. obči- iia za regulacijo Savinje. — Nagrada konjaču za vsakega vlovljenega psa, ki nima pasje znamke, se zviša od 12.50 na 20 Din. — Mestna občina bo začela okrog 1. junija. adaptirati po- slopje otroškega vrtca v Gaberju, kjer je sedaj nameščena policijska stražnica, in namerava v jeseni otvo- riti v tern paslopju otroški vrtec. Za- to je prosila okoliško občino, da bi preskrbela primerne prostore za po- licijsko stražnico v Gaberju, ki se bo morala izseliti iz poslopja otroškega vrtca. Občinski svet je to prošnjo od- klonil. Slučajnosti. Sklenjeno je bilo, naj se škropi državna cesta do mosta pri gostilni g. Brenkoviča (Vobner) na Sp. Hudinji, Cesta na grad do stopnic, ki vodijo na hrib sv. Jožcfa, in cesta na Bregu do Grenadirjeve brvi. — Zaradi neko pritožbe, da je dala neka stranka na cesti, ki vodi na Stari grad, zabiti nekaj stebrov, ki ovirajp promet z vo/ovi, bo. cest- ni odsek pregledal dotlCni del ceste. Umor pri Sv. Jederti pred celjskim sodiščem V soboto 21. t. m. dopoldne se je vršila v bivši porotni dvorani okroz- negrt sodišCa v Celju pred petčlan- skim scnatom razprava proti 43-let- ni čevljarjevi ženi Antoniji Vetriho- vi od Sv. Jederti v občini Gotovlje pri Žalcu, ki je bila obdolžena, da je 25. aprila v svojem stanovanju z udarci s sekiro umorila posestnika Ivana Turnška. Med posestnikom Ivanom Turn- škom pii Sv. Jederti, občina Gotovlje pri Žalcu, tor 43-letnim čevljarjem Štefanom Vetrihom in njegovo ena- ko staro ženo Antonijo je vladalo hu- do' sovraštvo, odkar sta Vetrihova la- ni v nekem sporu pričala v prid Turnškovemu nasprotniku. Sovra- štvo se je stopnjevalo in Turnšek je letos 4. marca napadel Vetrihovo v njenem stanovanju in jo tako pre- tepel, da se je morala dalje časa zdraviti v postelji. Turnšek je bil za- radi svojega dejanja obsojen na šest ted no v zapora, ki bi ga bil moral na- stopiti 20. aprila. Turnšek je 22. apri- la zopet napadel oba zakonca v nju- nem stanovanju in ju tako ustraho- val, da se nista upala iz hiše. V pondeljek 25. aprila ob 18.15 je prišel Turnšek zopet k Vetrihovima in je napadel gluhega Štefana. Vetri- hova žena Antonija je pograbila pest popra in ga vrgla Turnšku v oči. Turnšek, ki ga je poper silno pekel, je planil proti Vetrihovi. Ta pa je pograbila v kotu stoječo sekiro in uda- rila Turnška s topim delom dvakrat po levem in desnem sencu. Turnšek se jo takoj zgrudil. Ko je ležal na tleh, ga je Vetrihova še kakih tri- krat udarila s sekiro po glavi. Vetri- hova sta pozvaJa sosede, ki so nu- dili Turnšku prvo pomoč in pokli- cali orožnike in zdravnika. Turnšek je v torek 26. aprila ob 4. zjutraj pod- legel strašnim poškodbam. Senatu je predsedoval s ap. s. g. dr. Premschak, votanti so bili s. ap. s. g. Lcvičnik ter s. o. s. gg. Tiller, dr. Mak in Brečko. Obtožnico je za- stopal names tnik drž. tožilca g. Les- jak, obdolženko je zagovarjal odvet- nik g. dr. Kerschbaumer. Vetrihova je priznala svoje deja- nje. Sodišče je smatralo, da je umori- la Turnška v afektu, in jo je obso^ dilo z upoštevanjem olajševalnih okolno'sti na 3 leta robije in na izgu- bo častnih državljanskih pravic za tri leta. Preiskovalni zapor od 26. aprila dalje ji je vätelo v kazen. Ve- trihova je jji-ijavila priziv proti sod- bi. Staršem srednješolcev v dravski banovmi! Društvo »Sola in dorn« v Ljubljani vabi vse starše ozioma reditelje sred- nješolskih dijakdv dravske banovi- ne, da odgovorijo na sledeči vpraža- nji: 1. Ali ,ste za to, da sc obdrži samo dopoldanski pouk? 2. Ali soglašate s tem, da bi morali vsi dijaki, ki Studirajo na srednjih Solah, slanovati v kraju, kjer je so- la? Tiskane listke s tema vprašanjema smo izročili te dni vsem srednješoi- skini dijakom. Po isti poti naj jih starši zo]>et vrnejo. V interesu vseh staršev je, da od- govorijo na prvo vprašanjo z »da«. Le če dokažemo, da je večina star- šov dravske banovine za nedeljen dopoldanski pouk, smemo upati, da bomo dosegli definitivno odgoditev celodnevnega pouka. Ako tega ne do- kažemo, bo z novim šolskim letom zopet uveden celodnevni, dopoldan- ski in popoldanski pouk. Ravno tako je v interesu vseh star- šev, da cdgovorijo na drugo vpraša- nje z »ne«. Ako tudi v tej točki ne dokažemo, da zastopamo mnenje in interese večine, bo s prihodnjim šol- skim letom onemogočen obisk sred- nje sole vsem onim dijakom, ki sta- nujejo izven mestnega okoliša in ki se vozijo iz okoliških krajev v Ljub- ljano, Celje, Maribor, Kranj itd. S tem bodo prizadeti predvsem kmečki in delavski sloji, ki ne bodo več mo- gli solati svojih otrok! Starši! Usoda vaših otrok je v va- šihrokah! Odgovorite vsi brez izjeme na prvo vprašanje z »DA«, na drugo vprašanje z »NE«! Vabimo tudi vse starše, dapristopi- jo k našemu društvu kot člani, ker na in bo le tako mogoče vršiti naše naloge in zastopati koristi staršev in sole. Brušfvo »Sola in dom« v Ljubljani, Strossmayerjeva 1. C E V t JII na obroke že od Din 75"— naprej edinole pri STRASEK, Kovaška ulica St. 1 Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 23., J torek 24., sreda 25. in Cetrtek (Telo- vo) 26. maja: »Ljubavni manever«. Izvrstna vojaška humoreska po zna- nem delu pisatelja Rode-Rode »Der Feldherrenhügel«. V glavnih ulogali Svetislav Petrovič, Roda-Roda, Elga Brink in Betty Bird. Režija: Evgen Thiele. Glasba: Oto Stransky. Ta film prekaša celo »Lažnega feldmaršala«. Zvočna predigra. Predstave ob delav- nikih ob pol 9. zvečer, na praznik 26. t. m. ob pol 5., pol 7. in pol 9. zvečer. Sta I no znižane cene. blago za damske obleke, plašče in kosturne kupite že letos po izredno nizkih cenah v veiikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modni trgovini Niloš Pšeničnik, Celje GABERSKI: Špijon (Iz zbirke »Brez s 1 a v e«.) Da, tudi s špijoni sem imel oprav- ka. Pa ne da bi mislili, da sem se sam bavil s takimi reömi. O ne; za tak posel jc treba imeti poseben okus in pa vsecrio mora biti špijonu, kedaj mu bije zadnja ura. Malo je ljudi, ki so za to. So ali taki, ki jim gre za posebno Cast, a večina njih so ljudje, ki storijo za denar vse, ka,r bi kdo od njih zahteval. Kupujcjo domovini tujino in prodajajo tujini domovino. Posli vohuna so silno opasni; tak Clovek nosi glavo v torbi. Kadar za- lotijo tujca, ki je iskal l^odatkov, da bi koristil svoji domovini, ga ustre- 16. Po njem je in ljudje se sproäujc- jo, kaj mu je tega treba bilo. Ko pa zasasiijo svojca, ki je izdajal lastno domovino sosedu, ga obesijo. In vse se zgraža, da more biti kje kak tak eiovek. Tako ima prvi od svojega dela izgubo, drugi pa poleg izgube še sramoto. Komur je torej drago živ- Ijenje in cast ljuba, naj se nikar ne bavi s takimi rečmi. Na vse zadnje je tudi zanikrno življenje, ako poteka dostojno, več vi'edno nego junaška sinrt brez časti. Leta 1917. je bilo. Tarn na sloven- skem Krasu. Komanda divizije je če- pela v tisti grapi pri Zagrajcu. Tarn smo ždeli in imeli, ako pomislim na druge Case, lepo življcnje. Dalo bi se bilo vzdržati trideset let. Le včasi so nam Italijani poslali nekjo od izliva Soče kako izdatnejšo granato; a ti- ste, ki so prihajale tarn od Vojščice, so bilo redke in niso bile tako ne- varne. Do'bro smo izhajali. Naš vo- jak je živel pri diviziji lepo v miru. Lakote se je bil že dobro navadil. Službe je bilo ravno toliko, da je bil čas krajši. Kdor ni bil na vrsti, si je krajšal čas s kartami, nekateri so pa imeli celo šah. Jaz sem bil takrat pri komandi divizije vodja telegrafsko- tolesonsko postaje. Menjavali smo se v službi trije tovariši; vsak je sedel v barakici po osem, dvanajst ali šest- najst ur na izmeno, tako da je bil v krogu vsak čas v službi in vsak čas prost. Živeli smo zelo udobno, saj registrirati razgovore in telegrame ter skrbeti za njih točno ekspedicijo, je bilo vse naše delo. Pač pa so bili uboge pare telefonisti s telegrafistom vred zlasti za kake bitke ali ofenzi- vo. Takrat niso prišli do sape. Sicer je bilo našc življenje mirna idila. Nekega poletnega večera, davno se je že bilo stemnilo, je pa prišel do- godek. Jaz sem bil že od dveh popol- dne v službi in ker ni bilo skoro ni- kakega j>osla, sem dal svoj zvezek inteligentnemu telefonistu, da bi za- boležil kako malenkost. Jaz sam pa sem zlezel pod surovo stesano mizo ter se stisnil k steni, da bi nokoliko zadremal. On je delo prevzel, ker je itak moral biti za vse pripravljen. Zdi se mi, da sem ravno hotel za- tisniti oči, ko me pokliče mladi mož in mi potisne telefon v roko. Razgo- vor je bil zelo zaupen in jaz sem na-. pisal, kolikor se še mo'rem spominja- ti, nekako to-le: »Danes pozno popol- dne se jo pojavil v območju x divizijo pri y bateriji tamošnjc artilerijske brigade sumljiv individuum, ki ga je treba takoj izslediti, aretirati in sem predstaviti. Gre za kakega 50 let sta- rega, dobi-o ohianjenega moškega, ki si je oblekel zmeCkano in zamazano uniformo podpolkovnika avstro-ogr- ske artilerije. Clovek je visok, ima temno polt, sivkaste zamršeno lase, in je neobrit. Značilno zanj je, da ima oster, bodeč pogled, da govo;ri izborno nemški, in da se drzno sum- ljivo zanima za postojanke naših ba- terij. Ker se je zaradi nepažnje ne- kam umaknil, ga je treba kjerkoli prijeti. SporoCiti vsem podrejenim komandam in edinicam do prve čr- te. Moža pa s prijavo sem predsta- viti. — Armadni zbor.« Lahko si je misliti, da ni bilo veC trudnosti v meni; posledica soparne večerke in zadušljivosti ozke barake je izginila. Oči so mi bile bistre in videle so še preveč. Stekcl sem po redkem grmovju v drugo barako, kjer je bila komanda in pisarna za vojnc operacije. Tarn sem predal ka- pitanu generalnega štaba papir. Pre- letel ga je z očmi in prebledel je. Ta- koj je poslal prideljenega poročnika k šefu generalnega štaba divizije, ki je v drugem oddelku barake modro- val pri vinu s samim komandantom. Podpolkovnik je pustil generala in je prišel nemudoma. Na kapitanov migljaj sem šel in sem čakal v svoji baraki, kaj bo. (Koncc prih.) Stran 2. »Nova Doba« 23. V. 1932. Štev. 42. DOMA« VEffI d Proračnn ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo jo to dni oddbril minister za trgovino in in- dustrijo dr. Kramer. ProraCim izka- zuje 3,518.787 Din potrebščin. Za kritje ima zbornica, kakor Iani, pra- vico pobirati 10-odstotno doklado od osnovnega davka na dohodek od po'd- jetij, obrtov in poklicev ter od osnov- nega davka na dobiček podjetij, ki morajo polagati javno račune, in od minimalncga davka 1.2 odstotka, ki ga pod gotovimi pogoji plačujejo pod- jetja, obvezana za javno polaganje računov. (1 Dopust državnim uradnikom za praški vsesokolski zlet. Na prošnjo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je predsednik ministrskega sveta od- redil, da se državnim uradnikom, čla- nom sokolskih društev, dovoli do- pust za udeležbo na devetem sokol- skem zletu v Pragi, ki ga priredi Vse- slovanski sokolski savez od 28. juni- ja do 10. julija v Pragi. Dopust se bo po odloku predsednika ministrskega sveta žtel v redni letni dopust. d Novi vozni red na naših železni- cah je stopil v veljavo o polnoči od sobote na nedeljo. d Poziv obrtnikom zaradi razstave na vclesejmu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani po- novno opozarja obrtnike vseh strok na prireditev razstave vzornih obrt- niških izdelkov, ki jo namerava za časa ljubljanskega velesejma od 4. do 13. jun. prirediti v svojem lastnem pa- viljonu. Gre za to, da pokažemo, kaj zmo're obrtniška ročnost in umetnost. Razstava naj bo reprezentanca in sli- ka strokovne višine slovenskega obrt- nika. Pozivamo zato ponovno obrtni- ke kovinske, lesne, oblačilne in dru- gih strok, da prijavijo podpisanemu zavodu nemudoma, ako1 imajo na razpolago kakšen primeren predmet za to razstavo. Pripoininjamo, da bo prijavljene predmcte pregledala po- sebna strokovna komisija. Pripušče- ni bodo seveda le v strokovnem in umotniškem pogledu prvovrstnd iz- vršeni izdelki. Gledati je na to, da je obscg izdelka čim manjši, da jo v njem čim več ročnegain tehnično te- žavnega dela. Posebno važnost pola- gamo tudi na to, da bo ta razstava nudila poleg visoke kvaliteto roko- delskega dela tudi uspešno propa- gandd domačega blaga. Omenjamo, da bi nam bill dobrodošli tudi taki izdelki, ki so že v rabi, ki bi se pa mogli dobiti vsaj za čas velesejma, seveda v intaktnem stanju. To velja na primer glede umetnih ključavni- čarskih del. Izdelki stavbnega klju- čavničarstva ali drugih stavbnih strok bi se razstavili ,v fotografiji od- nosno skicah. To vclja na primer za stavbno ključavničarstvo, razne in- stalacije, zgradbe tesarskib, ziclar- skih ali kamnoseških mojstrov. Pro- stor za razstavo bo brezplačen, raz- stavljalci pa morajo sami skrbeti za prinos in odnos izdelka. Potrebna pojasnila se dobe pri Zavodu PO! Zbornice TOI med uradnimi urami, prijave in opis, po možnosti sliko iz- delka je poslati Zavodu najkasneje do srede 25. t. m. d Šolska mladina ima za obisk le- tošnjega XII. Ljubljanskega velesej- ma od 4.—13. junija znižano vstopni- no po 3 Din za učenko oz. učenca, ako je obisk skupen pod vddstvom učiteljstva. Dan obiska poljuben. Po- sebno opozarjamo šolska vodstva na razstavo »Prijateljev narave v stano- vanju«, tujsko-prometno razstavo, hi- gijenski muzej, razstavo perutnine in kuncev ter na oficijelno razstavo poljske republike. d Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XII. ljubljanskem velesej- mu od 4. do 13. junija. Zastopani bo-, do izdelki naše države, Avstrije, Ce- škosldvaške, Holandije, Francije, Ita- lije, Kanado, Madžarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodar- ji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane. kosilne stroje, mlatilnice, cistilni.ee, slamo- rcznice, pluge za okopavanje in osi- panje, traktorje, lokomobile, motor- ' je in veliko število najrazličnejšega , orodja. Vecina strojev bo v obratu, j gnana z lokomobilami, motorji in električnim tokom. d Zadnjo nedeljo maja se bo zopet razlegala vesela pescm na našem Jadranu z ladje, ki bo s tisočerimi Slovenci-izletniki plavala po morju. Izlet priredi Sveta vojska ob priliki vsakoletnega romanja na Trsat. V soboto 28. niaja bo vozil poseben vlak na Sušak iz Ljubljane in iz Maribo- ra in bo sprejemal udeležence na vsaki postaji. Za polovično vožnjo po železnici in za brezplačno vožnjo z ladjo po morju je potrebna naša iz- kaznica. Pošljite takoj 40 Din za iz- j kaznico ali pa pišite, da Vain jo poš- SREČKE ZA GRADNJO KATEDRALE ŽREBAPJJE 31. AVGUSTA 1932 GLAVNI DOB1TEK DIN 5,000.000 Zadnja prilika! Dobijo se povsod! ljemo po povzetju. Vozni red poseb- nega vlaka in list »Preporod«, kjer so vsa potrebna pojasnila, Vam bo- mo priložili zastonj. Zadnji čas za DRAGO ŽABKAR: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih (Dalje.) Vsak mojster je smel jemati v uk le določeno število vajencev, navad- no samo enega in kvečjemu še ene- ga na poskušnjo, ako je šla učna do- ba prvega proti koncu. Pri sprejemu je moral vajenec plačati 5 goldinar- jev v zadružno škrinjo, poleg tega je moral imenovati mojstru poroka, ki je zanj jamčil, da bo ostal vso dogo- vorjeno dobo pri istem mojstru Ako je vajenec ušel, je moral porok pla- cati zadrugi 12 goldinarjev. Ta cle- nar so si razdelili mojster, zadruga in župan, vsak po eno tretjino. Lc če je ušel zaradi prav grdega ravnanja mojstra ali pomočnikov, je smel v uk pri drugern mojstru. Vajeniška oproščenja so se vršila na slovesen način in zakljucila s pojedino, kate- ro je moral plačati novopečeni po- močnik. S tern smo koneali poglavje o ro- kodelcih, sledi pa poglavje o obrtni- Mh v ožjem po'menu besede. Med te so spadali gostilničarji, peki, mesar- ji in trgovci. Tudi ti so se združevali v zadruge, a bili so pod večjim nad- zorstvom oblasti (magistrata) zlasti glede cen jedil in pijač. Gostilničarji so bili zelo važen stan, veljaven po svojem premoženju, kaj- ti takrat se je točenje vina na drob- no (Weinschank am Zapfen) prav do'bro izplačalo. Sicer je bilo dovo- ljeno tudi podeželanom, da so smeli v mostu prodajati vino na sode, zla- sti so se te pravice posluževali ple- miči, a le ob semanjih dneh, in so morali takoj ob zaključku sejma iz- giniti iz mesta. Le židje niso smeli prodajati vina, pa tudi vsi meščani, ki so bili poplemeniteni in so imeli na deželi vino'grade, so morali da- jati svoje vinotoče v naj em navad- nim meščanom. Zaradi tega so se plemiči in meščani večkrat prav gr- do spoprijeli; plemiči so zali,tevali od deželnib knezov enake privilegije glede vina in so svojo zahtevo pod- prli s tern, da ne morejo sami- spiti vsega vina, ki ga pridelajo, prodati na tuje pa ga tudi ne morejo, ker do- lenjske kislice nihče ne mara kupiti. Od podložnikov ne dobijo davkov v denarju, pač pa v vinu. Ta pravda se je vlekla zelo dolgo in meščani so dolgo zmagovali. Vedno znova so si pustili potrditi svoje privilegije od deželnih knezo'v in dosegli so leta 1488., da so se zaprle vse gostilne po deželi in leta 1492. so imeli edino le meščani pravico do vinotoča in to na miljo od mestne meje. (Dalje prih.) prijavo je 24. maj. Naš naslov je: Sve- ta vojska, izletni odsek, Ljubljana, Dunajska c. 17. d Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba na- ravne »Franc Jožefove« grenčice pre- bavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška stro- kovnjaška izvedonja poudarjajo, da se »Franc Jožefova« voda zlasti ko- ristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 24. maja: Izpremenljivo. Celje in okolica c Krajevna organizaclja JRKD za celjsko okolico je imela v sobot>> 21. t. m. zvečer v gostilni g. Permozerja v Gaberju širši članski sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število članov in prijateljev nove vsedržavne stran- ke. Predsednik strankinega priprav- ljalncga odbora za okoliško občino g. inž. Kiulc je pozdravil navzoče oko- liCane in Celjane, zlasti pa narodnega poslanca g. lvana Prekorška, in mu takoj podal besedo. Poslanec g. Pre- koršek je v iskrenih, stvarnih izva- janjih obravnaval novi državni pro- račun, odpravo banovinskega kulu- ka, žitnega monopola ter trosarine na vino in žganje, zakon o zaščiti kine- tov, sedanjo gospodarsko krizo, vprašanje zaščitnih carin in odprave kartelov ter previsoke cene oblek, sladkorja, premoga in drugih važnih potiebščin. Ostrd je obsodil rovarje- njc izvestnih ljudi in poclčrtal potre- bo, da se zaščitita ugled in resnost države pred onimi, ki skuša.jo z ne- prestanimi gorostasinimi izmišljoti- nami in lažmi rušiti ugled države in njene uprave. Navzoči so sprejeli go- vor g. narodnega poslanca z burnim odobravanjem. Ob koncu sestanka je zo'pet več somišljenikov pristopilo v jiovo stranko. Lepega sestanka sc je udeležil tvnli pi-edsodnlk sresko or- ganr ......> ;-¦•. df. l^'ncst. Kalnti. SesiaiMiv jr i.uivazitl, da vsoilrzavna. stranka tudi v okolici stalno napre- duje in da število njenili iskrenih pristašev neprestano narašča. c Celjsko pevsko društvo je odpelo svoj drugi turnejski koncert 13. t. m. v Šmarju pri Jelšali; navdušeno plos- kanje polne dvorane je dokaz, da je šla naša lepa pesem poslušalcem do srea, V soboto 28. t. in. in v nedeljo 29. t. m. pojde CPD na dvodnevno turnejo v Slovenjgradec in Šoštanj ter eventualno tudi V zdravilišče To- polščicd. V soboto 4. junija ob pol 21. pa bo CPD priredilo koncert v veliki dvorani Celjskega doma v Celju. Pe- lo bo svoj turnejski program, ki ob- sega v prvem delu umetne pesmi na- ših pi'iznanih skladatcljev Adamiča, Lajovica, Premrla in Schwaba, dru- gi del pa nam prinaša narodne pes- mi raznih slovanških narodov. Pro- gram je sestavljen tako, da nudi glas- benemu naobražencu in tudi lajiku ddvolj umetniškega užitka. Naj torej ne bo Celjana, ki bi ostal ta večer do- ma! Napolnimo dvoraiio do zadnje- ga kotička in tako pokažimo, da ce- nimo veliko kulturno delo našoga Celjskega pevskega društva. c Pevkam in pevcem CPD. Jutri v torek zvesier ob pol 9. bo zadnja va- ja vsega zbora pred koncertom v Slo- venjgradcu; zato se morate te vaje brezpogojno udeležiti vsi! — Pevo- vodja. c Na festivalski tekmi pevskih zbo- rov, ki se je vršila na binkoštni pon- deljek popoldne v Ljubljani, je pre- jelo Celjsko pevsko društvo kot na- grado Vavpotičevo »Slovensko tiho- žitje«, dar ljubljanske Glasbene Ma- tice. c Velik uspeh malega vijolinista Viherja. V četrtek 19. t. in. .k«e je vršil v dvorani Glasbene Matice v Ptuju koncert 12-letnega vijolin.sk(j.t,ra vir- tu oz a Mi ran a Viherja in pianistke ge. Mirce Sancinove iz Celja, ki je vzorno spremljala Viherja. Vihet je igral Corellijcvo III. vijolinsko sona- to, Bachov vijo'linski koncert v A- molu, Griegovo vijolinsko sonato v G-duru, Mendelssohnov vijolinski koncert v E-molu, Scarlattija-Provaz- nika Allegro in Cassadojev »Danse du Diable vert«. Mali umetnik je doži- vel tudi v Ptuju izreden uspeh. Ob- cinstvö je bilo uprav fascinirano in je vsako točko nagradilo z burnim odobravanjem. c Sokolsko društvo v Celju bo predvajalo v petek 27. t. m. ob pol 7. zvečer v Mestnem kinu naslednje za- nimive in poučne filme: Korčula. Dubrovnik. Vežbe na morju. Grača- nica—Kosovo. Vežbe za nego in gib- kost telesa. Zlata Praga. Cene sede- žev 6, 4 in 2 Din. Šolsko predstave se bodo vršile posebej. Občinstvu to- plo priporočamo obisk predstave v petek 27. t. m. ob pol 7. zvečer. c Redni letni občni zbor podružni« co Jugoslovenske Matice v Celju bo v soboto 28. t. m. ob 8. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma v Celju. Vsi vljudno vabljeni! c Neža Wltavska f. V soboto 21. t. m. ob pol 7. zjutraj je umrla v Ga- berju (Cinkarniška pot št. 4) v 66. letu starosti ga. Neža Wltavska, roj. Sager, mati tajnika okoliške občine g. Berti a in cinkarniškega uradnika g. Franja Wltavskega. Njen soprog jo umrl pred 16 meseci. Narodni že- ni in vzorni materi bomo ohranili časten spomin, preostalim pa izre- kamo svoje najiskrenejše sožalje! c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrle: v soboto 21. t. m. 21 dni stara hčerka cigana Mileva Dimitrijeviče- va, v nedeljo 22. t. m. pa 68-letna ob- činska reva ,Katarina Knezova iz No- ve cerkve in 25-letna dninarica Ma- ri ja Hrastnikova iz Liboj. V nedeljo 22. t. m. je umrl v vojaški bolnici 22- letni redov 39. pp. Müsli Bajzamovič, v mestu (Levstikdva 4) pa je umrl v pondeljek 23 t. m. 7 mesecev stari sinček delavca Drago Praznik. N. p. v m.! c Otvoritev mestnih kopališč ob Savinji. Mestno načelstvo bo otvori- lo mestna kopališCa ob Savinji (žen- sko in moško v mestnem parku in kopališčo »Dianot< na Bregu) na Telo- vo v četrtek 2(5. t. m, c V mestui kl^ynloi jo bilo v pvejž- ¦¦¦,. ¦ U'iinu zaklanih 17 volov, 17 krav, 32 telet, 1 telica, 2 bika, 50 svinj in 1 konj. Uvoženih je bilo 252 kilogramov govedine, 617 kg teleti- ne, 524 kg svinjine in 100 kg s-veže slanine. c Najdbe. Te dni so bili najdeni na- slednji predmeti: v mestu moška niklasta zapestna ura z usnjatim trakom, na Glavnem trgu ženska naglavna ruta, v parku pa damski dežnik in otroSka žoga. c »Franc Jožefova« grenčica takoj poživi slabo prebavo. Zrtve nesreč in napadov 35-letnega hlapca Alojzija Zadka s Sp. Rečice pri Laškem je v sredo pri- tisnil voz in ga poškodoval po vsem telesu. 16-letni mizarski vajenec Ivan No- vak z Rečice ob Savinji je padel v sredo s splava na Savinji tako ne- sreeno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. 36-letnega hlapca Franca Špesa iz Celja je o polnoči od sobote na ne- deljo neki moški napadel na Dolgem polju z nožem in ga petkrat vbodel v glavo. 43-letno delavčevo ženo Jožefo Pil- kovo je v nedeljo zvečer, ko je hote- la na cesti v Novi vasi v Gaberju mi- riti prepirajoče se moške, eden iznied udeležencev udaril z lato po glavi in jo lažje poškodoval. 20-letna dninarica Antonija Knezo- va iz Levca si je v soboto pri padeu po stopnicah izpahnila levo roko v ramenu in se obtolkla po glavi. 7-letna posestnikova hCerka Ana Škorja z Ojstrega pri Marijagradcu je padla v petck doma pred hišo ta- ko nesrcčno, da si je zlomila desno nogo v stegnu. Vsi poškddovanci se zdravijo v celjski bolnici. »Možek, letos bi morala pravza- prav kupiti nov avtomobil.« — »Ne, draga moja, najjirej morava plačati obroke za avtomobil, ki sem ga dal kot delno plačilo za avtomobil, ki ga imava sedaj.x< Štev. 42. »Nova Doba« 23. V. 1932. Stran 3. Glasovi iz občinstva Cviček po 14? Td je pa najbrž po- mota. Kajti, da bi danes še kdo pro- dajal cviček po taki ceni, je težko verjeti. Pil sem. ga že po 12 in po 10 ¦dinarjev, to je res; a tudi ta je pre- drag. Zlasti ker je ponekod tak, da si moram potem zvečer naviti budil- ko, da me ponoči pravi čas zbudi. Ko se zbudim, se obrnem v postelji na ¦drugd stran. Ne upam si namreč pre- ležati noči na eni strani, ker bi mi znala jcdka kislina prežreti želodec. Danes so cene povsod že tako padle, ¦da jih bo treba pobiti tudi pri pijači, in posobno so pri evičku. — 1 — Divje kričanje, tuljenje in juckauje se ponoči često razlega po mestnem parku. Razgrajanje je na programu nekako od 10. zvečer do 2. ali 3. zju- traj. Ljudje, ki stanujejo v hišah bli- zu parka, se zbujajo in se nevoljni vprašujejo, zakaj policija ne nasto- pa strožje proti tern kalilcem nočne- ga miru. Sploh bi bilo dobro posve- titi mestnemu parku ponoči vcč po- zornosti. P. Ciganska nadloga. Zadnje dni so se pojavili v Celju cigani. Ne, cigan- čiči so, nekje iz južnih krajcv. Hodi- jo po trgovinah, gostilnah in zaseb- nih hišah ter prodajajo srečo, ki jo vlačijo na listkih tiskano papige in budve. Co vidijo, da ni nikogar bli- zu, pa začno prepevati kje v veži svo- jo nemogočo vižo, s katerd spravijo v kratkem pokonci vse prebivalce. Takih reči nain pač ne bi bilo treba. Sokolstvo Iz župne uprave Nabava sokolskih praporov Zadnja leta se je pokazalo, da se posveča izdelavi sokolskih zastav premalo pozornosti tako glede njiho- ve izdelave kakor glede načrta sa- mega. Naši predpisi odrejajo, da mo- rajo sokolske zastave nositi etnograf- sko obiležje onega kraja ali okoliša, v katerem društvo deluje. V tern po- gledu je bilo izdelanih že več lepih praporov, ki so v ponos društvom. Toda imamo tudi zastave, ki so brez toga obiležja in so izdelane površno, samo kot navadno trgovsko blago. Opazilo se je, da je pri izdelavi za- stav često igral ulogo neznaten zne- sek, tako da se je delo oddalo najce- nejšemu ponudniku ne oziraje se na kakovost izdelave. Mnogokrat odlo- čujejo o izdelavi darovalci sami, ki v večini slučajev ne poznajo saveznih predpisov. Ako bi se vse te odredbe strogo uvaževale, bi naše s'okolske zastave tvorile dragoceno zbirko na- rodnega blaga in ne bi imeli šablon- ske robe, kakor je to v nekaterih pri- mer ih. Brez vsake obveznosti od naše strani priporočamo predvsem »Dr- žavni zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4/r«, ki je izde- lal že mnogo zastav, med temi sa- vezno, ki jö je Sokolstvu poklonil Nj. Vel. kralj. V tem zavodu so zaposlene tudi sestre sokolice, ki imajo tamkaj svojo skromno eksistenco. Pripomi- njamo to zaradi tega, ker so se dogo- dili primeri, da so društva naročila zastave celo pri tvrdkah, ki sokolstvu niso naklonjene. x Sokolski dan v Hrastniku. Trud svojega sokolskega dela je pokazalo v nedeljo 22. t. m. Sokolsko društvo v Hrastniku, ki je eno izmed najmar- ljivejših v zgornjem Posavju, dasi- I'avno se ima boriti v ten kritičnih časih z velikimi težkoeami. Z 10 točk obsegajočim programom so je vrstila točka za točko. Prva je nastopila žen- ska deca (20) z zelo lepimi, a za deco protcžkhni vajami. Moškega nara- ščaja je bilo 15, a se ni mogel v ce- loti izkazati s prostimi vajami, ker godba nikakor ne odgovarja sestavi in nas že izkušnja pri prejšnjih na- stopih uči, da bo treba druge godbe. Zelo zabavne so bile igre dece, pri katerih so se zabavali gledalci in nastopajoči. Ženskcga naraščaja je bilo 28 in je ižvajal proste vaje še do- kaj dobro, zadivila nas je pa orodna telovadba vrst na drogu in bradlji skupno s sosednjimi društvi, četudi so se upali vmes nastopati nekateri ncpripravljeni. Skoda je bilo, da niso nastopili samostojno. Nastopila je zo- pet moška deca, 2G po številu, ki je nove, težke proste vaje izvajala zelo skladno. Vidi se pa, da proste vaje pri deci ne vzbujajo toliko zanima- nja kakor igre. Tudi gimnastične va- je članov so bile efektne, Skoda da niso nastopili na telovadnem prosto- ru, da bi imelo občinstvo boljši pre- gled. Članic je bilo 22 in so nas za- divile s svojimi skladno izvajanimi prostimi vajami, čeravno so bili čla- ni proti pričakovanju najmočneje za- stopani (50 po številu) in so s svoji- mi prostimi vajami pokazali svojo skladnost, ki smo jo videli pri lan- skem župnem zletu v Celju. Ves na- stop je bil tako skrbno in lepo pri- pravljen, da se je takoj na prvi po- gled videlo, da je vodstvo v zelo do- brih in veščih rokah. Sokolskol delo je na ramah našega učiteljstva, ki je duša vsega dela. Z uspehom tega nastopa so lahko ponosni. Omeniti še moranio, da so se vršile tudi tekme v odbojki med gornjeposavskimi dru- štvi ter med društvoma Kranj in Ce- ]je. Podrobni izid ten tekem prinaša- mo na drugem mestu, tu samo na- vajamo mesta, ki so jih zasedla po- samezna društva. Kranj si je pribo- ril 4 zmage in s tem I. mesto. Celje mu je bilo tik za petami s tremi zma- gami in II. mestom. Hrastnik je na III. mestu in ima 2 zmagi, Zagorje eno, Trbovlje nič. Najzanimivejša je bila vsekakor tekma med rivaloma Celje : Kranj. Tu se je videla vsa teh- nika posameznikov, ki pride v tej igrl v poštev, živahndst in napetost Prisotni so z velikim zanimanjem zasledovali potek vseh tekem, četudi se je pri nekaterih društvih videlo. da so šele v razvoju. Društvo Kranj je kot zmagovalec prejelo zelo okus- no in lepo izdelano zastavico dm- štva Hrastnik. x Meddruštvene tekme v odbojki med Sokolskimi društvi Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Celje, Kranj so se odigrale v nedeljo 22. t. m. v Hrast- niku ob velikem zanimanju občin- stva, Izid tekem je naslednji: Celje : Hrastnik 30 : 6, Trbovlje : Kranj 2 : 30, Zagorje : Celje 2 :30, Hrastnik : Trbovlje 30 : 17, Kranj : Zagorje 30 : 4, Celje : Trbovlje 30 : 1, Kranj : Hrastnik 30 : 8, Trbovlje : Zagorje 24 : 35, Kranj : Celje 33 : 20 in Hrast- nik : Trbovlje 31 : 19. I. mesto Kranj 4 zmage, II. mesto' Celje 3 zmage, III. mesto Hrastnik 2 zmagi, Zagorje 1, Trbovlje 0. Najbolj zanimiva in na- peta igra je bila med Kranj em in Ce- ljem; obe moštvi sta zastavili vse svoje sile za dosego zmage. Ceravno so igrali iz Celja naraščajniki proti članom iz Kranja, so nudili Celjani vcliko rutino in nadkrilili Kranj. Kranj je zmagal po krivdi sodnika, ki se ni znašel ob kriti^čnih trenutkih. x Nedeljski sokolski pešizlet na Ljubečno je dosegel popoln uspeh. Izleta so je udeležilo skoro 300 Celja- nov, ki jih je na s slavolokom in mla- ji okrašenem travniku pred Ropa- novo gostilno pričakovala prav toli- ka množica domačega ljudstva. S prostimi vajami so nastopili vsi od- delki in izzvali mnogo odobravanja. Mnogo občudovanja je žela celjska vzorna vrsta na drodju pod vodstvom naCelnika br. Poljšaka. Zä obisk se je Celjanom zahvalil starosta doma- če sokolske čete br. Tiran, ki je po- vdaril, da se je po 30 letih prav na istem metu zopet vršila sokolska pri- reditev. Za prisrčni sprejem.se je za- hvalil br. Roš. Sledilo je par uric ob žotorih, mizah in zvokih domače god- be na pihala, nakar se je na okraše- nih vozovih še pred mrakom odpe- ljala mladina na celjske domove. Bil je lep dan v majniku, dal je novih tal sokolstvu in prireditev je bila v pravem pomenu besede zares narod- na, ljudska. Sport t Teniška prvenstvena tekma I. SSK Maribor : SSK Celje. V nedeljo, due 22. t. m. se je odigralo prvo kold klubskega državnega prvenstva med SSK Celjem in I. SSK Mariborom. SSK Celje je zrnagal prepričevalno z visokim rezultatom U : 1. V splošnein cONAN DOYLE: Boj Y meyli (Ba8keB*vill8tei pes) 52 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Iz Grimpena sem poslal v Princetdvvn poročilo o Seldnovi smrti. Lahko ti zagotovim, da ne bo nihče izmed vas zaradi te zgodbe prišel v nerodnost. Ob- vestil sem tudi svojega dragega Cartwrighta; sicer bi bil prav gotovo legel na prag moje prazne hišice, kakor pes, ki na gospodarjevem grobu pričakuje smrti. Zato sem ga moral pomiriti in inu javiti, da sem živ in zdrav.« »Kaj bi zdaj najprej napravila?« »Sira Henryja morava poiskati. — O, saj je že tu.« »Dobro jutro, Holmesh< je vzkliknil baronet. »Taki ste, kakor general, ki se s šeforn svojega štaba pogovarja o načrtu za bitko.« »Primero ste precej zadeli. Watson je pravkar prišel po moje ukaze.« »Tudi jaz.« »Zelo lepd. Ce sem vas prav razumel, ste nocoj povabljeni k Stapletonovim?« »Upam, da pridete tudi vl. Dobri ljudje so, in prepričan sem, da jim bo zelo ljubo, če bi vas videli.« »Bojim se, da se bova moral a z Watsonom. vrniti v London.« »V London?1« »Da; mislim, da vam v sedanjem polo^aju ne moreva več dosti pomagati.« Baronetov obraz se je vidno podaljšal. »Upal sem,« je dejal po kratkem premoru, »da mi boste stall ob strani, dokler ne bo vse odkrito. Baskervillski dvoirec in močvirje nista ravno preveC prijetno bivališče, Ce je eiovck sam.« »Dragi prijatelj, zaupati mi morate brez po- mislekov in storiti vse, kar vam rečem. Reči morate svojim prijateljem, da bi bila zelo srečna, če bi bila mogla priti z vami, toda važna zadeva je zahtevala najino navzočnost v mestu. Upava pa, da se kmalu vrneva v Devonshire. Saj ne boste pozabili?« »Če iže ravno želite —« »Bodite prepričani, rta je to1 neobhodno potrebno.« Gledal sem baronetove mrko stisnjene trepalnice in Cital v njih, da smatra najin odhod za beg, in da ga to globoko žali. »Kdaj mislita odpotovati?« je hladno vprašal. »Takoj po zajtrku. Najprej greva v Coombe-Tra- ccy. Toda Watson bo pustil svoje reči pri vas, za zastavo, da se vrnc! Watson, piši Stapletonu, da žal ne mores priti.1« »Kako bi mi bilo ljubo, če bi se lahko z vami odpeljal v London,« je dejal baronet. »Zakaj bi prav za prav ostal tu?« »Ker je tu vaše mesto, ker ste mi dali besedd, da boste storili vse, kar vam naložim. In zdaj vam rc- čem, da morate ostati tu.« »Dobro, ostanem.« »Še nekaj. Želim, da se peljete v Merripit. Ko pa pridete tja, posljete voz nazaj in povejte Stapleto- novim, da nameravate nazaj peš.« »Peš čez močvirje?« »Da.1« »Saj ste me zmoraj svarili.« »Nocoj lahko stdrite to brez nevarnosti. Ce ne bi popolnorn zaupal vašim živcem in vašemu pogumu, vam ne bi tega predlagal. Toda uspeh in neuspeh je odvisen od tega, da greste peš čez močvirje.« »Da, napravil bom tako!« »In 5e vam je življenje drago — vzemite stezo, ki drži iz Merripita na Grimponsko cesto. Saj je to najbližja pot do Baskervillskega dvorca in zato tudi najbolj priročna.« »Ubogal vas bom.« »Izvrstno! Bilo bi mi ljubo, če bi lahko odšla takoj po zajtrku, da bova popolclne že v Londonu.v Jlolmesova ddloČitev me je zelo presenetila, če- prav sem ^e spominjal, da je minuli večer dejal Sta- pletonu, da že zjutraj odide. Nisem pa mislil, da me bo vzel s seboj v London in predvsem nisem mogel razumeti tega, da bi prav v tem trenutku — najkri- tičnejaem, kakor je sam rekel — oba otlsla! Seveda mi je preostajalo le to, da ga slepo ubogam. Posldvila sva se od sira Henryja, ki je bil videti zelo potlaCen, in nckaj ur nato sva bila že na postaji v Coombe- Ti-aceyu, odkoder sva poslal a voz nazaj v Basker- villski dvorec. Majhen deCek je čakal na postaji in takdj, ko naju je opazil, je stopil k Ilolmesu. »Kaj ukazujete, gospod?« »S temle vlakom Cartwright se pelješ v London. Takoj po prihodu pošlješ s kolodvora brzojavko z mojim podpisom na sira Henryja Baskerwilla. Na njej napišeš, naj pošlje beležnico, ki sem jd pozabil, priporočeno na moje stanovanje v Bakerstreet« »Da, gospod!« »Stopi k postajenačelniku in ga vprašaj, ali je zamo kaj pošte.« Deček se je vrnil z brzojavko, ki mi jo je Holmes pokazal. Glasila se je: Brzojavko prejel. Pridem s praznim zapor- nim poveljem. Vlak ob 4.45. Lestrade. »To je odgovor na mojo jutranjo brzojavko,« je povedal Holmes. »Lestrade je najboljši med uradniki tajne policije in mdrda ga bova potrebovala. In zdaj, Watson, lahko najbolje zabijeva čas s tem, da ob- iščeva tvojo znanko, gospo Lauro Lyonsovo.« Njegov vojni načrt mi je jel zdaj postajati jasen. Po baronetu je hotel prepričati Stapletonove, da sva odpotovala; v resnici pa bova v trenutku, ko bo po- treboval najine pomoCi, pri roki. Ce bo sir Henry omenil Stapletonovim brzojavko iz Ldndona, jima bo to vzelo poslednjo trohico suma. Bilo mi je, kakor bi se najine mreže že stiskale čedalje gosteje okoli koničaste ščukine glave. Gospa Laura Lydnsova je bila sama v svoji de- loVni sobi in Sherlock Holmes jo je ogovoril tako naravnost in brez ovinkov, da je bila pošteno prese- nečena. »Trenutno se ukvarjam z raziskovanjem oko- liščin, v katerih je umrl rajni sir Charles Basker- ville. Mdj prijatelj, gospod doktor Watson, mi je po- vedal, da ste mu dosti odkrili, še več pa zamolčali.^ »Kaj sem zamolčala?« ga je izzivalno vprašala. »Rckli ste samo, da ste prosili sira Charlesa, naj vas ob desetih čaka pri vratih. Midva pa veva, da je ob isti uri in na istem kraju umrl. Zamolčali ste, kakšna je zveza med tema dvema okoliščinama.« »Nobene zveze ni.« »Saj ne boste rekli, da je vzrok istodobnostim vseh okolislnn le gol sluCaj. Mislim, da bomo zvezo vondarle laliko našli. Odkrito bi rad z vami govoril, gospa Lyonsova. Po najinem mnenju gre za umor, in v preiskavo ne boste najbrž zapleteni samo vi, ampak tudi vaš prijatelj, gospod Stapleton, in morda celo njegova žena.« Dama je ,sko'čila s stola in vzkliknila: »Njegova žena?« »To dejstvo ni nikaka skrivnost. Oseba, ki se je izdajala za njegovo sestro, je v resnici njegova žena.« Gospa Lyonsova jo spet sedla. Njene roke so se krCevito oklenile stolovega naslonila, tako1 krčevito, da so pod pritiskom njeni rožnati nohti pobledeli. »Njegova žena!x< je ponovila. »Njegova žena! Saj ni bil nikdar poročen!« Sherlock Holmes je nemo skomignil z ramo. »Dokažite mi to! Dokažite mi! In če se vam to posreči . . .« Ogenj, ki je udaril iz njenih oči, je pravil vefc kakor besede. Stran 4. »Neva Doba« 23. V. 1932. Štev. 42. igralei z ozirom na pozni pričetek se- zone še niso v polnem treningu. SSK Celje ni mogel nastopiti s svojo' dam- sko ekipo, ker se nahajajo dame po večini v inozemstvu na študijah. Re- zultat: Šarnbek (C) — Gašparin (M) 5 : 7, 3 •: ü; ToplaJf (C) — Voglar (M) 0 : 4, G : 4; Kopušar (C) — Mastek (M) 6 : 0, G : 4; Burger (C) — Babič (M) G : 4, G : 4; Borlak (C) — Mandil (M) 7 : 5, 4 : G; G : 2; Šarnbck, Toplak (C) — Gašparin, Voglar (M) G : 2, G : 3; Burger, Kopušar (C) — Mastek, Ba- bič (M) 6 : 3, 6 : 1. — V prihodnjem kolu bo igral SSK Celje s SK Rapi- doin. Še vedno ni prepczno, če greste z nami na Trsat in na morjel Pišite, da Vam naj pošljemo pojasnila in vozni red, izkaznico za polovično vožnjo pa Vam bomo dali v vlaku. Ce se pa prav zadnji hip odločite, da greste tudi Vi, si kupite na postaji vozni listek do Sušaka in pridite na vlak, ki odhaja iz Maribora ob 5.32 in prispe v Celje ob 7.15. V soboto 28. maja bo ta vlak imel posebne vagone za izlctnike, ki bodo v Karlovcu pri- kldpljeni ljubljanskemu posebnemu vlaku, da se bomo od tarn do Sušaka skupno vozili »Štajercr« in »Kranj- ci«. Izposlovali smo zadosti prostora, vožnja bo prijetna. Naša izkaznica stane 40 Din, ž njo imate polovično vdžnjo na železnici, brezplačno vož- njo z ladjo po morju in preprosto prenočišče na Trsatu. Na veselo svi- denje prihodnjo soboto! — Sveta voj- ska, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Uprizoritev Shawove satirične ko- medije »Androklus in lev« je dala ne- kemu učitelju povod, da je svojim učencein pripovcdoval prvotno prav- Ijico. V prihodnji uri so morali učen- ci snov obdelati v kratkem sestavku. Neki učenec je rešil svojo nalogo ta- ko-le: »Androklus je stopil brez stra- hu v levjo kletko. Ko je lev opazil Androkla, se je hotel zagnati vanj. Tega pa ni storil, marveč je stopil k njemu in mu pričel lizati obraz. Gr- ki so pričakovali ravno nasprotno ...« Ncki žid pride v finančni urad v Berlinu. Zaradi pridobnine. Med njim in uradnikom nastane nesoglas- je. Končno vzkliknc žid: »No, poča- kajte! To bo vse drugačo, ko bo pri- šlo Hitlerjevo ,tretje carstvo'!« Urad- nik so jame smejati: »To pravite inc- ni? Kaj vam pač more hasniti ,tret- je carstvo'?« »No«, odgovori žid, »kaj bo potem napisano nad vhodom v fi- nančni urad, okrašcno z zlatimi čr- kami in znakom hackenkreuzler- jev? ,Židom je vstop prepovedan1!« * * Ded pripoveduje pravljice: ». . . . In glejte, otrocj, prej sein odpiral ve- like železne omare, v katerih je bilo mnogo, mnogo donarja . . .« * « Prva prijatcljica: »Če me kdo vpraša., koliko let imam, se ne mo- rem spomniti, ali imam 27 ali 28 let.« Druga prijateljica: »In kaj o'dgovo- riš?« Prva prijateljica: »19 let!« * * Znani vijolinski virtuoz Hellmes- berger je rekel nekoč pisatelju vese- loiger, ki so jo mod igranjom kvar- teta neženirano smejal: »Gospod dok- tor, zakaj se vendar smejite, ko igram? Ali ste me že kedaj videli, da bi se bil smejal pri uprizoritvah vaših veseloiger?« Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'—. Kupuje in pro« dlajo dlevize in valute, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižke in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Šošfanj Dva gospoda sta v družbi opazova- Ia in kritizirala prihajajoče goste. /»Kclo pa je to grdo strašilo, ki ravno- kar prihaja?« vpraša prvi gospod. — »Haha,« se nasmeji sladkokislo dru- gi gospod, »to je moja žena, tu ste pa temeljito nasedli!« — »Jaz???« Svarilo Izjavljam, da nisem plačnik za dol- ^ove, ki bi jih napravil moj sin Frarc Jesenek ml., Bovše, občina Škcfiavas. Tndi svarim vsakega, da bi ne kupil od mojep:a sina ničesar, ker nima ni- kake lastnine. Franc Jesenek posestnik, Boväe St. 6. Suh hrastov rezan les od 50 do 90 mm se prodaja po zelo nizki ceni v Celju, Ipavčeva ulica 3. Veflika ftrideSna omara za spalnlco 2X2 m, v najboljšem stanju, se ugodno proda. Pojasnila v pisarni lpavčeva ulica 3, Celje. Franjo Dolžan «Sft kleparstvo, vodovodne inšfalacije, sfrelovodne naprsve Prevzema vsa v zgoraj nauedene stroke spadaioüa dein in popravila. — Ccne zmerne. Poslrežba točna in soiidna I Telefon st. 245 Nsznanilo Slavnemu občinstvu vljudno nazna- marn, da prodaiarn na stojnici na Glavnem trgu vsako sredo in soboto po ugodni ceni govejo drobovino, ietra, pljuča, vampe in izvrstne kosti za juho. Priporočam se za obilen obisk. Josip Gorenjafe mesar in klobasičar CeBje Lepa velika meblovana soba s posebnim vhodom, električno razsvet- Ijavo in z vso oskrbo v hi5i se odda takoj 2 gospodoma. Cena mesečno po Din 600'—. Celje, Mariborska cesta 13. Tam se tudi proda kratek klavir. Dnevno sveže pražena kava, praži se u novem modernem električ- nem pražariu. Kaipol Loibner, CeBje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu1* Delikatesc, specerija, semena. Sfarsovanje se odda ena soba in kuhinja. Konrad Gorenjak, čevljarski mojster, Celje, Gosposka ulica 28. Sodarske pomočssike sprejme pri prosti hrani, stanovanju- in perilu Fran RepiČ, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupiiarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni n%laci pH kolodwoi*u> Prlhrankom rojakov v Amerlkl, densrju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in oblin- skega denarja posveLa posebno pažnjo. Hranllnica daje poso- jlla na zemijišEa po nsjnižji obrestni merl Use prošnje rešuje brezplalno. Za hranilne vüoge jamči poleg %** f?iO€?sfi roSlO z vsem Premoženjem prcmoženja hraniinice dlS IIlCDtU dCiJC in vso davčno močjo Liu* ^anska kredilna banka Ustanovljena 1900 podrisžntca Celie9 ÄäeKsandrova ulica Centr&la v Ljubljani Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Liubljanska banka Telefon : 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle. Urejuje Kado Ptinlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetina. -- Oba v Celju.