StSMMKi KUUUZNB AK ladislav lenček predsednik Slovenske kulturne akcije se je na svojem letošnjem (misijonskem) potovanju po misijonskem zaledju ustavil tudi v Trstu, kjer je v Društvu slovenskih izobražencev 8. junija na ponedeljkovem sestanku govoril o poslanstvu ter delu Kulturne akcije. Predsednikov nastop je pobudil živahen razgovor, ki je našo ustanovo prov gotovo še bolj približal tržaškim prijateljem slovenske zdomske kulture. Občasno so ga, kot že aprila letos tajnika Nikolaja Jeločnika, intervjuvali tudi za slovensko oddajo na Tržaškem radiu: v odgovorih na vprašanje sta oba odbornika razgrnila pred poslušalci preteklost, sedanjost in bodočnost Kulturne akcije. pisatelj vinko beličič je pripravil zbirko daljših in krajših črtic, ki jo je poimenoval LETO BOROVE GRIZLICE. Najnovejši pisateljev leposlovni sad je založila in izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu v začetku 1981. črtice so ubrane na temo zdomca, ki živi na pragu domovine in doživlja v letih eksoda vrsto srečanj iz različnega miselnega in nazorskega okrožja. 15. junija je knjigo predstavil v Društvu Slovenskih izobražencev v Trstu Beličičev prijatelj pisatelj in esejist Alojz Rebula. pisatelj franc jeza je poslal v svet nov zvezek zbornika za družbena vprašanja, tokrat z naslovom AKCIJA. Zvezek na 48 straneh večjega formata je izšel junija 1981 v Trstu. Jeza, ki je hkrati i urednik i založnik pomembne revialne zbirke - pričujoči zbornik je že četrti - je zbral vredne sodobne politično-družbene tekste, ubrane na osnovno temo: svoboda Slovenije v samostojni demokratični državi. Posebnega branja sta vredna uvodni Jezov esej ,,Akcija" in dokumentarno bogat in domiseln pogovor s pisateljem Mirkom Javornikom ob nedavnem izidu njegove knjige ,,Pero in čas II”. akad. kipar france gorše je v obližju svojega doma, v Svečah, v Vrtu slovenskih koroških kulturnikov namestil spet nekaj novih soh koroških ustvarjalcev. V Gorici pa kiparju pripravljajo večjo razstavo njegovih v zdomstvu ustvarjenih del, ki jo bodo ponovili oktobra v Trstu. Kiparjeva galerija v Svečah je deležna posebno v poletnih mesecih številnih obiskov posameznikov in večjih skupin; iz Clevelanda (ZDA) sta galerijo in umetnika obiskala pevski zbor Korotan in plesna skupina Kres, čez 120 rojakov. akad. slikarka marjanca savinšek se je z naj novejšimi olji in gvaši predstavila pariški javnosti na skupinski razstavi od 18. maja do 1. junija v La Mandragere Internationale Galerie d’Art. Z našo slikarko so razstavljali še trije francoski slikarji. Razstava je pobudila pozornost v pariškem umetniškem življenju. akad. slikar božidar ted kramolc je februarja letos priredil spet samostojno razstavo olj in risb v Torontu (Kanada) v galeriji Toronto Dominion Center. Kot vse dosedanje razstave je tudi letošnja privabila številne obiskovalce. arh. vilko čekuta se je, poleg vedno novih stvaritev v revialnih, knjižnih opremah in ex librisih, letos znova predstavil slovenskim rojakom v Torontu kot režiser. Z mlajšim slo- venskim, že v Kanadi rojenim rodom, je marca na slovenskem farnem odru z velikim uspehom uprizoril slovito japonsko n o - igro iz X stoletja, ki jo je za evropske odre priredil in prepesnil A. H. Klabund, znano kot ,,Praznik cvetočih češenj". Ob predstavi so torontski slovenski gledališčniki izdali tudi prikupen gledališki list. akad. slikarka bara remec je letošnjo argentinsko jesen preživljala v Bariločah na jugu; plod tistih mesecev so mnoge nove stvaritve, posebej olja. Za spomlad se odpravlja spet med Indijancema argentinski sever, stikat za novimi motivi iz ameriške fantastike. Za slovenski papeški zavod SIo-venik v Rimu je slikarka letos že ponovno darovala večje platno z imenom Tilcara; kot je sporočil rektor Slovenika, bo slikarkina stvaritev obogatila slovensko ,,argentinsko" sobo v zavodu. igralec jože rus je letos na cvetno nedeljo s šolarji slovenske šole pri Sv. Štefanu v Chicagu (ZDA) pripravil izvirno zasnovan igralsko zborovski nastop ,,Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. Luku". Pasijon so otroci izvajali na pamet, oblečeni v domiselne pol sodobne pol arhaične kostume. Verski nastop je prevzel slovenske rojake. Omenimo pri tem, da je isti član Kulturne akcije, naprošen za igrski nastop na lanskem Ba-ragovskem dnevu v Jolietu, novembra predstavil tudi s čikaškimi slovenskimi šolarji dr. Tineta Debeljaka pesnitev ,,Irenej Friderik Baraga", kot zborni nastop. Kulturna akcija je svojo 28. kulturno sezono začela juh ja letos v Buenos Airesu z novim nizom kulturnih večerov. Oznanili smo jih v prejšnjem propagandnem Glasu na prvi strani. 11. julija je bil prvi kulturni večer. Predaval je, v okviru teološkega odseka dr. jure Rode o temi CERKVENA POROKA NEVERUJOČIH KRŠČENIH LJUDI. Predavanje je privabilo lepo število prijateljev Kulturne akcije, in pobudilo ob sklepu živahen pogovor o obravnavanem vprašanju. 2. kulturni večer je bil 1. avgusta. Kot predavatelj je nastopil biblist prof. Franc Bergant s temo ZGODOVINA ZAČETKOV V PRVI MOJZESOVI KNJIGI. Izredno zanimiva vsebina je spet zbrala v gornji dvorani Slovenske hiše številne goste in prijatelje. 3. kulturni večer je poseben dogodek v življenju Slovenske kulturne akcije: prvič so se predstavili mlajši, že v Ameriki rojeni slovenski slovstveni in likovni ustvarjalci. Kulturna akcija je slednjič le zadobila novi izobraženski rod, ki bo, upajmo, vredno in plodno nadaljeval delo njenih ustanoviteljev. Skupina mladih okrog kulturno-leposlovne šapirografirane revije Druga vrsta je počastila spomin lOO-letnice smrti ruskega genija Fedorja Dostojevskega. Nastopili so mladi esejisti in recitatorke in flavtist, medtem ko se je risar in slikar Marjan Adamič predstavil z občasno likovno razstavo motivov iz Dostojevskijevih romanov, Večer je bil 15-avgusta, razstava pa odprta do 17. avgusta. Več bomo pisali o tem veselem dogodku v prihodnjem Glasu. Kot že dolga leta, so tudi letošnji kulturni večeri v gornji dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. vinko belidc poezija neke druge slovenije ,,Katoliški glas“ v Gorici je v svoji božični številki leta 1980 objavil kritično poročilo o nazadnje izdam naši knjigi „Antologija slovenskega zdomskega pesništv.a“, katerega glavni del, vsebino knjige, ponatiskujemo v naslednjem: Ob sesipavanju tolikih starih vrednot vznemirjajo današnjega človeka prehuda vprašanja, da bi iskal odgovora ali utehe pri sedanjih pesnikih. Kar beremo verzov po revijah in zbirkah, nas največkrat puščajo hladne. Iz volje porojena poezija je brezkrvna, brezosebna, tako da skoraj ni razločka med enim avtorjem in drugim. Abstraktna, protestna, cinična ali bezniška, povrh pa pogosto absurdna in - tudi zavoljo mrcvarjenja jezika ter požvižga vanj a na pravopisne norme - neum-Ijiva „poezija“ je prišla na slab glas. Ne velja pa to za dokumentarno knjigo, napovedano že pred štirimi leti, ki je izšla julija 1980 v Buenos Airesu kot 108. publikacija Slovenske kulturne akcije na 208 straneh. Naslov ji je „ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA". Zbrala in uredila sta jo Tine Debeljak in France Papež. Ta je vanjo napisal 8 strani uvoda, v katerem označuje vsebinsko in oblikovno prvino te svojstvene poezije, Debeljak pa je na zadnjih 31 straneh podal življenjske in bibliografske podatke o pesnikih. Lepotni užitek zbudi knjiga že s svojo zunanjostjo: z debelino, s platnico roza barve, z vezavo ter s papirjem in tiskom - torej bo v tem pogledu okras vsake knjižne police. Seveda ni bila izdana zato, da nam obogati pohištvo, marveč kot pesniško pričevanje določene slovenske generacije, ki je šla skozi iste hude zgodovinske izkušnje. V letih 1941-1945 sta bili taki tuja zasedba Slovenije in komunistična revolucija, v maju 1945 umik iz domovine, zatem življenje v begunskih taboriščih v Avstriji in v Italiji, razseljevanje po širnem svetu, vživi jan j e v novo stvarnost in spomin na staro domovino. Šesta vij alca sta bila široka: v antologijo sta sprejela nič manj ko 40 imen s skupaj 162 pesmimi (naslovi). Po rojstnem ali domačem kraju so ti pesniki iz vse Slovenije: po 9 jih je iz Ljubljane in z Gorenjskega, 5 s štajerskega, po 3 iz Maribora, iz Bele krajine in z Notranjskega, po 2 z Dolenjskega in s Primorskega, po eden iz Prekmurja in iz Istre, dva pa sta se rodila že na argentinskih tleh. Nekaj jih je - pač zaradi mladosti - odšlo v svet iz ideoloških razlogov šele več let Po g’avnem eksodusu: T. Debeljak ml., Humbert Pri-bac, Milena Merlak in njen mož Lev Detela. In kje je danes ta plejada? Šest jih je umrlo: A. Novačan, St. Majcen, V. Žitnik, VI. Truhlar, K. Mauser in M. Jakopič. Največ jih živi v Argentini (16), po trije so v ZDA oz. v Nemčiji-Avstriji, po dva v Italiji in v Avstraliji, po eden pa v Beigiji, Kanadi, Braziliji, In-di i in na Japonskem, štirje so se iz begunstva oz. zdomstva vrnili v SFRJ. še to: med 40 pesniki jih je 9 duhovnikov, 4 pa so ženske. Debeljak in Papež sta morala pregledati celo vrsto li-stov od nrvih taboriščnih poletij 1945 do revij, pesniških zbirk in drugih knjig, ki jih je dala na svetlo slovenska ideološka emigracija v več ko 30 povojnih le-t:h. Izmed nešteto pesmi izbrati najboljše in najznačilnejše ter jih v posebni knjigi predložiti literarnemu sladokoscu in zgodovinarju; to je veliko, nelahko in °dgovorno delo. Moja prva misel je, da bi bilo kakih 5 imen kazalo preiti, kakih 20 šibkih pesmi pa izpustiti ali po možnosti nadomestiti z boljšimi. Malce manjša triumfalnost antologije (ime vsakega pesnika je npr. na posebnem listu!) bi bila odškodovana z večjo umetniško vrednostjo vsebine; prej bi imeli pred sabo ,,knjigo ur“. In še to: ali kdo, ki je bil begunec ali emigrant, a se je potem vrnil domov. - N. Rudolfova, Truhlar, Vodeb, Ja- nežič - spada v tako knjigo? Spada, če so pesmi značilne. TEMATIKA ZDOMSKIH PESNIKOV Pesniki te antologije se začenjajo z najstarejšim: z A. Novačanom (r. 1887), ki je že ob razpadu Jugoslavije 1941 stopil na tuja tla. Sledi mu Stanko Majcen, ki domovine edini ni zapustil, a je bil z dušo in s srcem pri tistih, ki so si 1945 in kasneje izbrali svobodo. To so vsi nadaljnji, 36 jih je - do najmlajših dveh, rojenih v Argentini (1943, 1954). Ti ljudje so v srcu nosili domače kraje, svojce, spomine. Razdevalo jih je domotožje in dajali so mu duška v pesmih. Vrženi iz domačega naročja v brezčutni nered, iz varnosti v strah in zaskrbljenost so sprva pestovali vsak svojo bolečino in sanjali o vrnitvi, obenem pa stisnjenih ust sprejemali usodo. Naravno je, da v tej poeziji prevladuje miselna lirika. Navdihovali sta jo pač begunska usoda in trdo okolje. To so taborišča v prvih povojnih letih: strašna senca pomora domobrancev, negotovost, brezdelje, kruh po milosti drugih, bivanje v prisilni skupnosti, nestrpno čakanje na odhod v novo domovino. Tudi ko so se znašli v tuji deželi in morali prijeti za vsako delo, so gnetli svojo bolečino. Prehod čez ekvator na južno poluto, čez Atlantik na zahodno poloblo jih je moral hudo pretresti, saj jih je za vselej odtrgal od prejšnjega življenja, od Evrope. V knjigi imamo nekaj ganljivih pričevanj tega „padca v novo" (Novačan, Debeljak, M. šušteršič-Valiant, Kos). Po številu pesmi na drugem mestu so motivi tujih krajev, pokrajin, dežel. Ogromna večina slovenskih beguncev se je 1945 prvič srečala v tujino. Pesniki kot da so prišli iz ograjenega vrta: znašli so se pred mogočnim novim svetom, bližnjim in daljnim, lepim in zgodovinsko bogatim, zlasti pa prostranim. Tirolska, Italija, Palestina, Južna in Severna Amerika, druge celine. To je razširilo in poglobilo njih pesniško tematiko. V slovensko dušo so pljusknili valovi vsega sveta. Bogato je v antologiji zastopana seveda domotožna poezija. Iz nje govorijo spomini na mater, na prijatelja, na letne čase, na polja in kmečko delo, na praznike. Pred nami so vse slovenske pokrajine, olepšane z besedami neomajne ljubezni in trpečega hrepenenja. Najdemo pa med pesmimi tudi precej opisnosti, nareje-nosti, prepoceni besed v kratkih vrsticah, premalo zdomskega. Izbira bi morala biti strožja. Ljubezenske lirike je malo, a še ta je refleksivna. Občutena, skrajno vzneseno koprnenje po ženi, ki ima priti iz Evrope (Debeljak), misel na dekle, ki so jo časi in razmere popeljale z drugim pred oltar (škrjanec). Močnejša in pogostejša od ljubezenskega čustva je v begunski poeziji misel na rajne: na fante v Kočevskem Rogu (Majcen) in'drugod (Jakopič), na žalujoče ostarele - in sploh na bridko slovensko zgodovino. ,,V meni je Samo. Izdan. / V meni je Trubar. Pregnan. / V meni je ves bataljon / vetrinjskih vojakov / čez mejo v jame poslan" (Z. Simčič). Religioznih pesmi v antologiji ni veliko, so pa občutene (Truhlar). Večkrat so sicer le v metafiziko usmerjene misli oziroma evangeljski motivi (Novačan), a so kdaj tudi krik iz pustinje življenja (Pribac). Narodna zavest v tujino odišlih se je izpričala še z nečim. Po njih zaslugi sta dve daljni deželi - Avstralija in Japonska - prvič videli na svojih tleh izdano slovensko tiskano knjigo: pesniški zbirki Bronasti tolkač in Dober večer, Tokio. Sploh so nedomača tla navdihnila prenekatero našo literarno stvaritev trajne vrednosti. žalost je pač v umetnosti že od nekdaj rodo-ditna. V naslednjem kritik navaja vrsto pripomb k Debelja-kovim poddtkom o posameznih pesnikih v Antologiji, zaključuje pa s tole sklepno mislijo: SKLEPNA MISEL Napisal sem kritično poročilo o antologiji naše zdomske poezije z ljubeznijo in ganjenostjo, saj sam pripadam tej' i,drugi -Sloveniji“. Prepričan sem, da sestavljalca nista prezrla ničesar, kar bi bilo vredno upoštevanja. Ta knjiga bo prešla v slovensko literaturo iz dveh raz- logov: prvič je pesniška kristalizacija trpljenja, ki ga je v nekem času prestal določen del Slovencev; drugič pa je med pe|mimi nekaj takih, ki bi jih tudi novi živi Orfejj/ta ,»velika antologija slovenske poezije11, s častjo sprejel na svoje strani. V. BELIČIČ knjižna loterija slovenske kulturne akcije PRIJATELJI, OPROSTITE! Bili smo malce predrzni, ker smo dpmala vsem naročnikom naših publikacij in običajnim razprodaj alcem naših izdanj poslali enega ali več blokov srečk naše Knjižne loterije. A računali smo na vašo velikodušnost, na vašo zavzetost za slovensko kulturo v izseljenstvu in zamejstvu in na vašo pripravljenost, vse storiti, kar mogoče, da Slo'-venska kulturna akcija začne spet izdajati vsaj slovensko kulturno revijo Meddobje. Lepo vas torej prosimo, da nam oprostite in da sodelujete z nami! Ob 25. letnici Slovenske kulturne akcije pred dobrima dvema letoma smo se obrnili na naše prijatelje s prošnjo za jubilejni dar 70 dolarjev. Odzvalo se je nekaj desetin ljubiteljev slovenske kulturne dejavnosti v izseljenstvu, premalo, da bi s tem mogli v gmotnem pogledu sanirati našo ustanovo. Vsi ti jubilejni darovi najbolj zavzetih niso niti krili stroškov izdaje našega jubilejnega darda, dr. Brumnove knjige ,,Naš in moj čas“, ki smo jo darovalcem poklonili lani, in Kosovega »Speva o naši gori“, ki jim ga pošljemo za letošnji Božič. To pot bi radi dosegli, da bi celotna slovenska, v svobodi živeča skupnost sodelovala, h čemer naj bi jo povabili, vsak v svojem okolju, prav vi, naši prijatelji, ki smo vam poslali srečke s prošnjo, cta jih, v kolikor jih ne bi sami kupili, razprodate med svojimi prijatelji in znanci. Srečke s pojasnjevalnim tiskom smo poslali tudi slovenskim Domovom po svetu, posebej še z namenom, da se poslužijo te možnosti za obogatitev svojih društvenih Knjižnic. Ne dvomimo, da ste domala vsi, ki ste srečke od nas prejeli, pripravljeni pomagati Slovenski kulturni akciji pri nadaljevanju njenega poslanstva. Nevarnost pa je, da bi v vsakdanji zaposlenosti in skrbeh na to enostavno pozabili ali pa bi odlašali do zadnjega trenutka. Zato vsem našim naiočnikom tudi ta Glas pošJjamo z letalsko pošto, da vas spomni na našo prošnjo in da pristopite k nje uslišanju. Potrebno pa je sodelovanje vseh, ne le enega ali drugega. Porazno bi bilo, ako bi se zanašali le drug na drugega, češ, saj bodo drugi kupili, če jaz manjkam, ne bo taka škoda. . . če boste prijatelji tako ravnali, bo ostala SKA brez pomoči, kvečjemu z novimi dolgovi, radi tisuanja in razpošiljanja srečk in pojasnjevalnega gradiva ter propagandnih Glasov. . . Ta ali oni se morda zgleduje nad tem, da kljub težkemu gospodarskemu položaju naše ustanove vse to gradivo v zvezi s Knjižno loterijo pošiljamo v inozemstvo z drago letalsko pošto. Zakaj? Ker je letalska pošta bolj sigurna in ker je hitra, kajti želimo dobiti sredstva za nadaljevanje vsaj Meddobja še pred koncem tega leta. Tudi imamo pred očmi obresti, ki radi dolgov ustanove rastejo z vsakim dnem. Zato tudi tu velja: Kdor hitro da, dvakrat da. Prosimo torej naše prijatelje, ki smo vam poslali srečke v nakup oziroma prodajo, da kar najbolj pospešite vnovčenje istih in da denar odpravite na sedež SKA v Buenos Airesu. Zelo vam bomo hvaležni! Vse denarne pošiljke na ime našega blagajnika: Alojzij Rezelj in na sedež naše ustanove: Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina, iz inozemstva, če le mogoče, v dolarskih čekih. V Italiji morete izkupiček piodahih srečk poslati oziroma oddati poverjeniku SKA tamkaj, ravnatelju Maksu šahu, Via Solitro 1/2, Trst, v Gorici pa mons. dr. Kazimirju Humarju na Corte S. Ilario 7, 34170 Gorica: ona dva vesta, kako je spraviti denar do nas. če^bi kdo želel prejeti še več srečk, sporočamo, da jih je še nekaj na razpolago, in naj nam samo blagovolijo sporočiti, pa mu jih takoj pošljemo. Kakor smo objavili v prejšnji številki, ponavljamo tudi tu: Če prijatelji razprodate vsaj 5.000 srečk, si upamo znova začeti z izdajanjem naših publikacij že z novim letom 1982! Prijatelji, od vas zavisi! Ponavljamo objavo knjig SKA, ki so na izbiro kupcem srečk Knjižne loterije kot dobitki, vedno v vrednosti CJ U.S.A. dolarjev. o TARIFA REDUCIDA CORREO KGENTIN KR. CENTI y SUC 7 CONCES'ON 6228