^Nairetji slovenski dnevnik^^^ v Združenih državah Velja za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DaSy m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Read — l ________--——-- - -- ——bbs^——-——————— ——— i i ... ——__1________ aa«^ TELEFON: CORTLANDT 2876._Entered ss Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at yew York. N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879." TELEFON: CORTLANDT 2876, NO. 231. — ŠTEV. 231. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 1, 1924. — SREDA, 1. OKTOBRA 1924__.VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL STAGNACIJA NA ŽENEVSKI KONFERENCI Velesile ne morejo omajati stališča Japonske in Avstralije glede agresivne klavzule. — Svet Lige narodov je imenoval posebne posredovalce. — Eden teh je Loucheur, ki je namignil, da bo Japonska mogoče zmagala s svojo zahtevo. — Avstralija noče ničesar vedeti o kompromisu. , Poroča Arno Dosch-Fleurot. Ženeva, Švica, 30. septembra. — Japonska noče skleniti kompromisa in isto velja tudi glede Avstralije. Pozno včeraj zvečer, po neprestanih pogajanjih so bili delegati še vedno tam kot prejšni večer, ko je japonski delegat Adači zahteval, naj se izbriše iz arbitraeijske-p;a protokola odstavek, ki bi dovoljeval proglasiti Japonsko kot napadalno ali agresivno državo, če bi šla v vojno / Združenimi državami ali Avstralijo radi omejitve priseljevanja. Japonsko stališče se ni prav nič izpremenilo, temveč jo postalo le še bolj odločno. Avstralci pa so molčali ter si mislili svoje. Japon<-i so umakni i svoj amendment ter stoje na stališču, da je ali treba sprejeti stališče Japonske ali da Japonska ne bo hotela podpisati protokola. Da so prepreči odpad Japonske, ki bi omejil proti-voj-ni vpliv na Kvropo, si belijo najbolj zmožni posredovalci irlave, da najdejo pot, ki bi omogočila pocLpds protokola od strani Japonske. Svet IJ^e narodov, ki je v strahu, da bo uničena Liga kot talca vspričo te ovire, ki je največja kot se jih je ke-daj 'j o javilo, je nastopil včeraj zjutraj ter imenoval 1 .ou-(Jin-ja, Seialoio in Sir ITursta posebnim komitejem, da razmišlja o tcžkoči.Ti trije so celi dan obdelavali Adačija, do-čim sta skušala Briand in lord Parmoor pregovoriti ba-rona Išii. Dosedaj so bili vsi napori zaman, a Loudieur je rekel, da bo mogoče stvar uravnana še danes zjutraj, če ne i!rugaee pa vsaj na temelju japonskih pogojev. S umor Scialoia se je hitro oprijel' ideje Loueheurja, kajti Itailijani v Lini so vedno skušali dobiti za Ligo pol-nomioč, da prisili dežele, ki imajo surovine radeljevati slednje. Ta'problem je analogen priseljevanju. Lourheur se sikuša izogniti vprašanj, ki so predmet neposrednega japonskega zanimanja, — namreč vprašanj* priseljevanja in kitajske politike. Ve pa dobro, da prav nič ne koristi prikrivati dejstvo, da je Japonska skoro imenoma navedla ameriško in avstralsko izključevalno postavo. Vsled tega je naprosil Avstralce in Amerikanee, naj razmišljajo o prizadetem principu ter naj pozabijo na pi*ot ost Japonske. 4,< e hoče Japonska na vsak način dvigniti to vprašanje. ni storila prav, ko ni dala komu drugemu naročilo, naj ga dvigne,"' je rekel Loucheur. "To je samopošebi malenkostna zadeva." Berlin, Nemčija, :i0. septembra. — Zunanji urad je dobil od grofa Kesslorja, neoficijelnega nemškega zastopnika v Ženevi, brzojavko, v kateri se glasi, da je bil nemški memorandum glede Liire narodov zavrnjen, ker ne spada v meje razprav, tikajoČih se vstopa Nemčije v Ligo narodov. Ta memorandum jo poslala Nemčija vsem delegacijam v Ženevi ter navedla v njem pogoje, na temelju katerih je pripravljena stopiti v Ligo. Kakorhitro jo ofieijelni Berlin izvedel to žalostno no-vico, je zapustil svoje ošabno stališče, svoje agresivne načrte proti Franciji in mali antanti, ter koncem konca tudi svoje stike z Moskvo. » • < 'o bi se ugodilo eni nemških zahtev, bi izgubila Francija ves opri jem na dežele male antante. Poljska bi bila na-nruner odrezana od Francije v slučaju ruskega napada, kajti Nemčija je stavila pogoj, da ostane v takem slučaju nevtralna in da ne smejo tuje čete preko njenega ozemlja. Nemčija pa vendar ustraja trdno pri eni svojih zahtev. Ta zahteva se tiče trajnega sedeža v svetu Lige narodov in v to zahtevo sta principi j eln o privolila MacDonald in Herriot. LA FOLLETTE IN NJEGOV SIN MOŽAK JE PRIZNAL . UMOR SVOJE TAŠČE Vinton Perin, etar petdeset let, je priznal, da je umoril svojo taščo, po dvajsetih letih neprestanega šikaniranja in zasledovanja. Stric Sam nima dosti helija, da bi napoLn/1 oba velika vodljiva zrakoplova in vsled tega bodo spustili plin iz Shenandoah v ZR—3. Pričetek poleta proti Ameriki. Japonski se zdi najprimernejše počakati, da se bosta obe stranki izčrpali. Podpira častnike na obeh straneh. MEKA OGROŽENA. London, Anglija, 30. septembra. V n»*ki brzojavki, katero je posla* kralj Hussein iz Hedžasa, se gla-si, da je položaj v Meki skrajno rc.sen. ker oblega pleme Vahafois sveto mesto, ki pa je še vedno v rokah Hnsseina. Angleški poslanik v Meki se je preselil v Jedo s celim svojim štabom. SEDMA ŽRTEV KUKLUKS-KLANCEV. Herrin, lib, 29. septembra. — Danes je umrl že sedmi človek, ki je bil ranjen jri kukluksklanskih nemirih dne 30. avgusta. To je aodni sluga H. P. Hesnister. . DVANAJST LET JEČE ZA UMOR ŠKOFA. Varšava, Poljsko. 29. sept. Me>eea februarja je menih Smaragd usmrtil škofa Jurja. ki'je bil prideljen vzhodni pravoslavni cev-k vi na Poljskem. Sedaj ga je sodišče obsodilo na dvanajst let ječe. ZDRAVSTVENO STANJE RUSKEGA PISATELJA BREZUPNO Berlin, Nemčija. 30. septembra. jZdravstveiK) stanje slavnega ruskega pisatelja Maksima Gorkega je brezupno. Tako poročajo iz t>-rolskega letovišča Meran. Gorki je star 60 let ter je pred par meseci začel pisati svoje spomine. .« Lakehurst, N. J., 30. septembra. Zračna ladja Shenandoah in njen nemški sorodnik ZR—3 se ne bosta mogla voziti skupaj, — kajti stric Sam nima dovolj plina helija za obe zračni ladji. Zračna ladja Shenandoali se bo dvignila prihodnjo soboto v zrak, da vprizori sedemnajst dni trajajoč t ran skont i n ent a 1 n i polet. Ko se bo vrnila, bo ZR—3 že dospel iz Nemčije, napolnjen z eksplozivnim vodikom, katerega bodo mornariške oblasti takoj izpraznile, da se odstrani vsako možnost eksplozije. Kakorhitro bo zaključila svoj polet preko kontinenta, bodt* spumpali ne-eksplozivni helij v ZR—3, in Shenandoah bo morala čakati do prihodnje spomladi, ko se l)o povečala vladna zaloga helija. To je pojasnil danes tukaj kapitan Pierce, poslujoči poveljnik mornariške zračne postaje, ki je rekel, da je bilo sklenjeno pustiti Shenandoah v lopi, d očim se bo vprizarjalo z ZR—3 poskuse, ki bodo dokazali, da je zmožna manevrirati v zraku. Dosedaj so upali. da bo mogoče dobiti toliko helija. da bosta obe zračni ladji vpri-zorili siku pa j pot preko iztočnih mest. ZR—3 bo pripravljen na odhod iz* Nemčije ob prvem ugodnem času po prihodnji soboti, kot se glasi v poročilih iz Friedriehsliafena. Poveljnik Pierce je dobil kablo-gram, v katerem se ga prosi, naj takoj odpošljejo patrulne ladje na črto. po kateri bo plula zračna ladja proti Ameriki. Pred svojim odpotovanjem proti zapadu bo vprizorila Shenandoah še en poskusni polet, najbrž v sredo. Tokio, Japonska, 30. septembra. Japonski vojni minister in drugi člani japonskega kabineta so izjavili, da ni res, da podpira Japonska v kitajski državijanski vojni mandžurskega vojaškega diktatorja. Japonska je glede tega spora baje popolnoma nevtralna. Načelnik informacijske službe japon>ske armade, general Itani. Je rekel, da Japonsko čisto nič nt briga, če zmaga pekinška ali man-džurska armada. Japonska bo mirno čakala, da se bo spor sam od sebe poravnal. Iz precej zanesljivega vira sc je pa izvedelo, da japonska vlada podpira olje stranki z denarjem in orožjem. Namignilo so je celo. da preskrbuje Japonska mandžurskega vojaškega diktatorja z izbornimi ai~ madnimi častniki. V RUSIJI SE JE POJAVILA NEZNANA BOLEZEN. DAR ROCKEFELERJA. John D. Rockefeller je podaril en miljon dolarjev za zamorske šole v južnih državah. . POTRES NA VZHODNI AMERIŠKI OBALI. Portland, Me., 30. septembra. Aparati na Harvard in Georgetown univerzah so ^zaznamovali močne potresne sunke. O potresih poročajo tudi iz raznih delov držav Maine in Vermont. Tudi prebivalci Ottawe, Out., so občutili močan potrta. Moskva, Rusija. 30. septembra. Profesorja Flerol* in Kousmin, ki >ta člana Inštituta za eksperimentalno medicino, da sta odkrila no vo bolezen, ki se pojavlja tekom epidemij in influence. Človekč-trese mrzlica, boli ga glava in mi: teče kri iz nosa. Iiolfizcn je nalezljiva, pa ni smrtna. V nekem kra ju je pred kratkim zbolelo za to boleznijo 150 otrok. RUSKO JAPONSKA POGODBA BO KMALU SKLENJENA. Peking, Kitajsko. 30. septembra. — Rusko-japon-ka pogajanja so jako napredovala. Japonsko je zastopal poslanik Josišava. Rusijo pa poslanik Karahan. Japonska sicer vztraja pri svojih zahtevah glede Sokolina. toda tudi to sporno vprašanje bo .mogoče v najkrajšem času zadovoljivo rešiti. ZR—3*JE ZAVAROVAN ZA. $600,000. Friedrichshafen, Nemčija. 30. septembra. — Vodljivi zrakoplov ZR—3. ki je bil zgrajen tukaj za vlado Združenih držav, je zavarovan za $600,000 pri raenih angleških, holandskih in nemških zavarovalnih družbah. Premija zavarovanja znaša štiri odstotke. Moštvo pa ne bo zavarovano, čeprav skušajo številni agenti zavarovati posadko za čas poleta preko oceana. v Cincinnati, O.. 30. septembra. — Vinton Perin. star petdeset let, ki je umoril svojo taščo, Mrs. Francis Rawson, staro sedrm in sedem-dest let te resno ranil svojo svakinjo. M ms Nino Rawson, na domu obeh v peteik. se je prostovoljno javil policiji. Ves premočen in razkuštranih las ter z blatno obleko, ki je kazala, da je bil izpostavljen vsem vremenskim nezgodam, je Perin v detektivskem glavnem stanu pripovedoval detektivskemu načelniku Kirganu povest o dolgi dobi finančnih zadreg in težkoč z Mrs. Rawson, o potrebi nadaljnega de-1 narja za mlin v Indianapolisu ter ! o svojem obisku pretekli petek, ko je hotel še enkrat prositi za denar ter konečno o prepiru, ki je dovedel do streljanja. Eno uro po tem priznanju, nakar je bil stavljen pod obtožbo umora po prvem redu. so pokopali njegovo žrtev na Spring Grove Cemetery. V svojem priznanju, katerega ni podpisal, je izjavil Perin. da je imel le namen preplašiti svojo taščo in svakinjo, ko je prišel v njih hišo, da mu dasta denar. Ko sta se pričeli norčevati iz njega glede nckesra board in g-honsa, katerega je Miss Nina Rawson kupila za njegovo ženo, svojo sestro, je postal tako razburjen, da je potegnil revolver ter pričel streljati. — To je bil konec dvajset ler Trajajočega zasledovanja, —*rje rekel Perin. Perin je rekel, da je Mrs. Rawson pred dvajsetimi leti nasprotovala zakonu njene hčerke ž njim in da je od tedaj naprej storila vse. kar je bilo v njeni moči, da ga nadleguje. Po streljanju je odšel v gozd v bližini hiše. v kateri se je završila tragedija ter vrgel tam proč revolver ter otroško pištolo, katero ie baje kupil, da ustrahuje svojo taščo. V nedeljo je odšel v Walton, Ky., kjer je ostal v nekem hotelu. Včeraj se je vrnil v Cincinnati, kjer je telefoniral policiji, da je pripravljen udati se. HERBERT HOOVER PROTI LA FOLLETTU Hoover pravi, da bi bilo treba v slučaiu sprejema La Fol-lettov^ga načrta nanovo spisati ustavo ter zmanjšati demokracijo. — Eksperiment bi stal baje štirideset tisoč milijonov dolarjev. — V slučaj sprejetja La Fol-Icttovoga načrta bi moral postati kongres svet ravnateljev. Washington, D. C., 30. septembra. — Javno lastniniva javnih urilitet bi zahtevalo prenst rojite v ustave Zdrn-i ženili držav in ameriški narod bi izgubil verno svoje de-iinokraeje. Tako je izjavil včeraj v svojem radijskem nagovoru, ki je bil razširjen po celi deželi, trgovski tajnik Hoover. 4*To, kar priporoča senator La Follette," je rekel tajnik, "je več kot prehodni eksperiment v vladi in biznesu. To hi bila izprememba naših socijalnih, ekonomskih in političnih principi je v, ki bi zrevolucijonirala tudi vlado 'samo. j *4Načrt pristašev La Folletta glede vladnega lastniniva." je nadaljeval Hoover." zahtevajo, da vlada kupi in obratuje vse železnice, električne in druge javne utilitetc v vrednosti približno štiridesetih tisoč milijonov dolarjev. tVlada bi morala prevzeti tudi 2.700,000 uslužbencev in obratni stroški bi-znašali deset tisoč milijonov dolarjev na leto. "To bi bila finančna transakcija ter pustolovstvo tako ogromnega obsega kot se ga ni dosedaj lotila se nobena vlada, demokratična ali drugačna, — z izjemo .Rusije," je dostavil ter pozval ameriški narod, naj preštudira ;zmožnost ladje, ki bi nosila tak tovor, predno se napoti na Itako potovanje. "Naert," je rekel tajnik Hoover, "bi uničil našo demokracijo ter bi pomenjal korak nazaj za deželo, ki je našla pravo pot napredka." j Hoover je rekel, da je imel sedanji sMeni javne kontrole za posledico neizmeren narastek vseh javnih utili-tef., kojih služba in uspešnost sta se stalno in sistematično izboljševali. Podjetja niso več last posameznikov, kar j«' razvidno iz ene velike korporaeije, ki ima 400,000 delničarjev in nadaljne, ki jih ima več kot 200,000. j (rlede političnih posledic vladnegai lastninstva je izjavil Hoover, da bi bil cilj vlade izpremenjen. ker bi sc odpravilo temeljno človeško prostost kupičenja denarja, i V slučaju, da bi bil ta načr*t sprejet, bi moral postati (kongres svet ravnateljev ali pa bi bilo treba načrt razde-jlitd ter ga staviti pod nestrankarske komisije ali vladne I korporaeije, ."'proste političnih predsodkov ter mrtve roke birokracije." j Ne prva, ne druga alternativa pa bi ne mogla biti uspešna. j "Če bi ustvarili take agencije, proste umešavanja kr,n-gresa in državnih zakonodaj, bi ustvarili velikanski despo-t.izem, ki bi kontroliral dobrobit* celeera naroda ter poleg tega še kontrolral izvolitev naših uradnikov. Nobene take stvari pa ne moremo storiti, če hočemo v resnici ohraniti demokracijo." VROČA BITKA PRP ŠANGHA-JU ŠE NI KONČANA. ŠTEVILO AVTOMOBILOV ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Washington, D. C., 30. sept. — •Soglasno z uradnimi sporočilom je bilo a* Zdr. državah v prvih šestih mesecih registriranih 15,552.077 avtomobilov, to je dvajset odstotkov več kot prejšnje leto v istem času. Vsem državam prednjači v tem pogledu država New York s svojimi 1,233,362 avtomobili. Šanghaj, Kitajsko, 30. sept. — Danets je že četrti dan, ko se ni še čisto nič odločilo o bitki, ki divja v neposredni bližini Šanghaja. Včeraj je obležalo na bojišču 400 mrtvih. DIRIGENT MENGELBERG JE ZBOLEL. Amsterdam, Nizozemsko, 30. septembra. — Znani dirigent neAw vorškega filharmoničnega orkestra "Willem Mengelberg jf» nevarno zbolel. Zdravniki pravijo, da ga bodo morali operirati Tia ledicah. LIGA BO POSREDOVALAIffED ANGUO IN TURČIJO. Ženeva, Švica. 3. septembra. — Zastopniki Turčije in Velike Britanije so se zedinili ter bosta imenovali odbor, sest o ječ iz šestih o-seb, ki bo natančno proučil mo-sulsko vprašanje ter ga predložil Ligi narodov v rešitev. Do tega sklepa sta prišla angleški zastopnik lord Palmour in turški odposlanec Fethi bej. ROJAKI, NAROČAJTE 81 M 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKE DNEVNIC f smuiuuB rati vam. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSIlAVlJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. $14.90 2000 Din. —$29.60 5000 Din. — $73.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tiso« dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. / Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni Čekovni urad". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 Ur .......... $ 9.90 600 lir ..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu. Opatiji in Zadru. Ea poUljatre, ki presegajo FJTTTISOC DINABJSV all pa D V ATI 8 O® L.IR dovoljujemo po mogoCnoott Se poseben dopust. Vredno«« Dinarjem bi Liram sedaj al stalna, menja se večkrat ti acyri iakovano; h tega razloga nam nI mogoče padati natančne cene vnaprej, računamo po eenl tistega dne, h« nam pride poslani lunar ▼ roka, POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $L—> Slede izplačil ▼ amer. dolarjih gtojU po—btn oglaa ▼ ttm ItetiL Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, Telephone: Cortlandt 4687. N. Y. •Slika nam kaže progresivnega predsedniškega kandidata Roberta La Folletta in njegovega sina. ki je obenem tudi njegov tajnik. VODLJIVI BALON Z B-3 BO NAPOLNJEN S HELIJEM JAPONSKA NEVTRALNA V KITAJSKEM KONFLIKTU GLAS NARODA ■MJ0VBNB aAILVI I L Al NARODA** (Volo« of th« People) Immmš Iwy Day bmpt lundayt and Holiday. ^ unsweetened Evaporate® milk C« Balo Mi volja I lot aa Ameriko .Za Now York aa ooU io%% r<*.... Wtx* ta Krni* ...»......mm.. M.« Za pol loto ..........................•».» Ca pal Ma ................._ 9SJ0 Za Inozomotvo sa aolo lato ..n... trm Ca Mrt tata ----llit'zi pol loto —.......,..■.»■. •ubocrtptlon Vooriy H.W Atfvortloom wit on Agroomont Noroao" Khoja mkl don Ixvxomil nodolj la proowllioo. Ini potfploo la oeotmootl oo no prlobCujeJo. Denar noj oo kltvonU po Money Order. Prt opcomemU krnjn n&roCnlkor, prosimo, an no t tudi preJBnJl totmllKe nuni nI. da hitreje najdemo nnolovnlka. Q L A a NARODA" Borough of Manhattan, Now V«, M. t, Tolephohoi Cortlandt t87a _ UGA NARODOV POVSOD po Združenih državah dostav, ljajo grocer ji dnevno Bordeno-vo Evaporirano Mleko svojim odjemalcem. Slovenske gospodinje so začele kupovati od grocerjev Bordeno-vo Evaporirano Mleko, ker vedo, da Bordenovo zadošča njihovim zahtevam. Če hofiete vedeti, kako kuhati z Borden-ovim Evaporiranim Mlekom nam poš-J'te ta oglas a svojim imenom in naslovom. Nq ^ THE BORDEN COMPANY BORDEN BLDG. NEW YORK Peter Zgaga HugnHfatmnaka Ustanovljena 1. 1898 SCainL dtebturta Inkorporirana 1. 1901 1 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BACa.NT. 1S08 E. 82fid Street, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — 11th Ave. East, Duluttu Minn Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bids. »08 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 Bake well Bids. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chlcaro. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD 8LABODNTK, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bids.. Puyallup, Wash. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tud! denarne pollljatve naj »3 pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolnlSka ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati Plan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstnnovl z 8 člani ali članicami. •vna* ana Published fey ■VWdl Publishing CoaKfUft CA Corporation! 'WAHS aAKOT*. MKWt_LOUIS »INIPIH. Tniwif Waco 0« Business of t*e Corporation and Adiroaaoa of Above Offlavai St Cortlonai feria, »orouflh of Manhattan. Now Yorfe CWy. N. Y. RazsodišČna komisija Lige narodov v Ženevi se je zedinila tflede spornih vnašanj, ki se tičejo Japonske. Sklenjen je bil komjn-omis, ki se v splošnem zadovoljuje z japonskimi zahtevami. Mednarodna razoroževalna konferenca se bo vršila priodnje poletje. Njeni sklepi bodo pa baš tako brezpomembni kot so bili sklepi wasliingtonske konference za omejitev razoro-ževanja. Njene posledice bodo baš tako nezadovoljive kot so posledice versaillske mirovne pogodbe. To se prav posebno tiče poglavitnega paragrafa, ki določa. naj bo samo tisti narod smatran za napadalca, kateri noče svojega spornega vprašanja prej predložiti Ligi, pre-dno udari na svojega soseda. Ker je Japonska vztrajala na tem stališču in ker niso hoteli kar tako tjavendan žrtvovati mednarodne konference, so pritrdili zahtevi. Zanaprej ne bo na svetu nobenega napadalca več. Država, ki bo hotela dati duška svojim imperialističnim namenom, bo enostavno sfabricirala par spornih točk ter jih predložila razsodišču Lige narodov. Ako bo razsodišče ugodilo njenim zahtevam, bo vse dobro. Ako bo pa razsodišče zavrnilo njene zahteve, bo imela pravico udariti, ne da bi bila označena kot' "napa-dalka". Očividen nameli japonskih zastopnikov na konferenci je bil, temeljito razkrinkati hinavščino in zahrbtnost onih, katerim je mir vedno na jeziku Japonci so enostavno povedali vse, kar jim je na srcu. Posebno jasne so bile njihgve besede, naslovljene na Združene države. '•Vi govorite vedno o miru in prijateljstvu med narodi,'' so rekli Japonci, "dočim se doma odprto in odkrito bojujete proti velikem narodom. Vi neprestano govorite o enakopravnosti, doma pa kršite ta princip ter izključujete azijska plemena " Besede so bile naperjene proti avstralskim in ameriškim priseljeniškim postavam, ki izključujejo Japonce. To vprašanje lahko predlože Japonci razsodišču Lige narodov, in Če ga razsodišče ne reši povoljno, ne bo smel v slučaju vojne nihče smatrati Japoncev za napadalce. Ker pa Združene države ne pripadajo Ligi narodov, ni bil odpor proti temu amendmentu tako močan, kot bi bil sicer. Potemtakem bo v bodočnosti razsodišče razpravljalo tudi o zadevah, ki so bile dosedaj popolnoma privatna in notranja stvar vsake posamezne dežele. Na ta način bo mogoče vsako vprašanje predložiti Ligi Narodov in o vsem razpravljati pred tribunalom Lige, kar bo posebno Združenim državam povzročilo veliko sit-iioeti. Japonci so javni in odkriti sovražniki Združenih držav. Pri tem ne gre toliko za priseljeniško vprašanje in za izključitev jaiponskega priseljevanja. Japonska spoznava imperialistične cilje, ki jih ima Stric Sam v Aziji. Ameriško vmešavanje v sedanje kitajske zadeve ni ničesar drugega kot poskus, da si zagotove Združene države po uzorcu Velike Britaiujje par važnih koncesij nai Kitajskem. j Japonska se oboroiuje, baš tako kot se oborožujejo Združene države. Razloček je le ta. da Japonska ne prikriva svojih namenov, dočim prikrivata Coolidge in Hughes svoje imperialistične cilje s hinavskimi frazami. Dopisi. So. Norwalk, Conn. ( Slučajno sem čital v Glasila K. S. K. Jednote dopis rojaka iz I Joliet, III. Med drugim povdarjaj da bi bila pametno in koristno, če1 bi že enkrat prenehale stranka r-! sike gonje. Strinjam se v tem z rojakom popolnoma. V isti sapi pa hiti napadati znano m priznano slovensko banko. To pa, kot iz dopisa samega razvidno, iz gole Strankarske zagrizenosti. Med pr. yramgrugin pogrešam «rsal»do- ^slednosti in dvomim, da jo bo mogel kedaj dpoisnik sam najti. J Vzemimo pa sedaj dejstvo, ki (ga navaja rojak kot vzrok pisanja tega dopisa. Pred leti se je obrnil na tvrdko, k oje uradni prostori se j nahajajo na 82 Cortlandt St-, New York, N. Y. Slučaj, ki ga je k temu prisilil, je sli«en v marsičem mojemu, katerega hočem navesti. Pred pet leti in poi se je odpravila Aa pot, v Ameriko molja dru_; . fh na povratku iz Zagreba v Gračane Radičevi mirotvorci napadli Fra-' njo Budaka, pristaša samostalncj demokratske (stranke iz Cue. rja ^ ter mu z nožem prebodi i desno io_ patieo in pljuča- Budak je komaj še prišel do hiše Ztefana Budaka 'iz Jalševca, ki ga je hotel prepeljati v zagrebško bolnico; radleev-/|ka mirotvV>rna tol^pa pa je to preprečila ter Franjo Budaka zopet ranila na leva roki. On zadevi bo obravnavalo sodišče. I Ker je prepozno prihajal domov. j O nenavadnem vzroku samomora poročajo iz Velike Kikinde, kjer se je z opijem zastrupila ključaviničarjeva žena, Neža I_<*b_ kneh, ker se je njen mož večkrat šele o polnoči vrnil iz vesele družbe. Zapostavljeni Zagreb. Češki zdravniki, ki so potovali v ^nauone svrhe minule dni po Jugoslaviji, so predvsem občudovali kako sijajno je naša država po prevratu razširila in opremila zagrebško kliniko, ka'tero smatrajo ti ■ zdravniki za eno najmodernejših v (Evropi. Češki gotstje so se čudili,' kako mo^e Zagreb vedno tožiti, da, ga Boograd zapostavlja, ko so vi J deli istočasno beograjsko kliniko, j I nameščeno po lesenih barakah. I Delegacija invalidov pri kralju. Radi težkega položaja, v katerem se nahajajo naši invalid:, je, .posebna delegacrija invalidov z?i-. prosila za avdijeneo ter je te j i1 ni obrazložila kralju bedni po_[ Jožaij invalidov. Prosila je vladar-) ja, naj se zavzame, da se na prvih skupščinskih sejah iznese invalidski zakon. Kralj je delegac'jo zelo ljubeznivo sprejel in izjavil, da se bo osebno zavzel, da se r.pravi-^čelnim željam invalidov zadovolji Španski honorarni konzul / Zagrebu. .je postal predsednik zagrebške tr-govsko-obrtue zbornice Vladimir Arko. Nasledniki Jovana Čaruge. Tolpa znanega razbojniškega vodje Jovana Čaruge je v rokah pravice; a Slavonijo vznemirja no. jVa razbojniška tolpa, ki nadaljuj--krvavi posel glaMOvitejra haran:-baše. Na državni cesti pri Cep nu blizu Osijeka je ta nova inlpa n*a-;padla te dni kmete, ki >o s •^• j-jina vračalo domov. Pobrala jim I je raznih stvari v ve »d nosi i l.">,000 jdiirarjev. Foseistmiik S. Čiri«?, ki j? 'skočil z vozio in hotel pobegniti, j>j !padel, zadet od roparske krogle, ki inu je prebila glavo. Ker Cir!«'* ni bil takoj mrtev, ga je eden izmed roparjev z bajonetom zabodel Razbojniki w bi-li oboroženi z vojaškimi puškami. ! Nemški učenjak na študijskem potovanju po Jugoslaviji. j Kakor poročajo iz Beograda, je znani strokovnjak na polju vzliod-nevropske zgodovine dr. Leopold Goetz, profesor na vseučilišču v Bonmi, iz Beograda (odpotoval v Bosno, kjer bo proučeval jugoslo-.venske ženske pesmi, ki so vzbudile njegovo posebno zanimanje. Dr. Goetz govori prav dobro srbohr-ivatski jezik- Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na "Special Interest Account93 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Najboljše črtice Ivana Cankarja. NASLEDNIK GENERALA PERSHINGA Pred odhodom v svet. copvmcHT KrrrfeHt view to. Niw_T0HK Generalni major John N. Hines je postal naslednik generala Per-*liinga kot načelnik armadnega itaba. Zadnji dogodki na Kitajskem •obračajo nase pozornost vsega sveta. Poročila govore o bojih okoli Šanghaja, ki so sicer prav malo slični bojem v svetovni vojni. Dejstvo pa, da svetovno časopisje pazilo zasleduje razvoj teh dogodkov ter jih ne beleži samo kot dnevno kroniko, spričuje dovolj jasno, da je ozadje teh kitajskih rabuk le večje, kot bi sicer slili. Nevarnost, da se ti boji raztegnejo tudi na samo mesto Šanghaj s svojimi velikimi belimi kolom-jami in skladišči je napotila zainteresirane države, predvsem Francijo. Japonsko, Ameriko in Anglr-jo. da so poslale tjakaj v varstvo svojih interesov svoja brodovja. Posledice tega koraka so zaenkrat še nepregledne, j Kitajski nemiri, ki že 13 let sko-'Vi) nepretrgoma pretresajo temelje štiritisočletnega eksearstva. predajajo državo v izkoriščanje pohlepnih zainteresiraneev. Nemalo vlogo igrajo v teh sedanjih nemirih Japonska in evropske države, predvsem Rusija. Medtem, ko se je slednja očuo postavila na stran pekinške stranke, so o-stale države bolj 'trdovratne' ter kot vešči trgovci zalagajo primerno vse stranke z orožjem in ruate-rijalom. brez ozira na vse sklenjene dogovore o omejitvi pro-dukeije orožja. Boji med vojaškimi mogotci so v nebeški rei>ubliki zopet na dnevnim redu. Izza leta 1911. ko je dr. Sunjatsen, voditelj revolucijske stranke Kuomingtan, vrgel dinastijo Mandžum ter spremenil car-stvo v ustavno republiko, divjajo v deželi skoro nepretrgoma re-volte in krvavi boji med strankami in grupami. Trenutno je razcepljena Kitajska v tri močne partije. V Mukde-nu vlada vojaški governer Tčan«r-sol in. Njegov največji rival je go-! verner Čflija, general Wupeiliu, a kot tretji. toda bistveno silnejši mogotec pride vpoštev bivši voditelj revolucije dr. Sunjatsen v Kantonu. Centralna vlada v Pekingu. pod vodstvom predsednika j Tsaokuna. nima posebno velike j besede. V letu 1922, ko je bil sedanji predsednik republike še go-verner v Tienczinu. je prišlo do hudih bojev med Teangsolinom in Wupeifujem. Tčangsolin jo b:l po-: ražen in posledica tega je bila. da se je proglasil v Mukdenu neodvisnim. Nepojasnjeni so odnoša-ji, ki vladajo od tedaj med Mukden o m in Pekingom. Sedanje boje okoli Šanghaja je povzročil spor med governerjem Nankinga Cšlisijednom pristašem Čili stranke in governerjem. od tu južno zapadno ležeče province Tčeklang. generalom L-ujungh-siangom. ki je pristaš Mukdena' Tako je nastal posredno tudi konflikt med Tčamgsolinom in "\Vu-peifujerm, torej zopet med muk-densko in čili-partiijo. Stara riva-la sta zopet na površju. Tčangsolin poskuša sedaj popraviti porar iz leta 1922 in pri tem «a potlpt-rajo Japonci, morda tudi druge-države. kar se pa nikakor ne da dokazati. "Rusija se je obratno čisto odkriti postavila na stran Čili K čilijanski provinci Nanking spada Sangliaj. ki je še vedno v rokah pristašev Mukdena. Tčangsolin v Mukdenu je odločen po magati svojemu pristašu. Ker pa tega ne more direktno, je že začel prodirati v južno-vzhodni smer* proti provinci Čili z glavnim mestom Pekingom. Železnice mu zelo olajšujejo prodiranje proti Po-kingu. medtem ko je čili-stranki podpora glavnemu mestu silno <.-težkočena radi umetnih poplav pokrajine vsled riževe žetve. tem je dana možnost, da ne ostane konflikt lokaliziran. ampak da st-spomladi raztegne čez vso Kitajsko. Sedanji položaj komplicirano predvsem dve dejstvi: vprašanje »tujcev in pa Rusija. Kina je danes zelo nacionalistična država, ki le težko prenaša stare po godbe, ki jamčijo tujcem posebne pravice in svoboščine. Ta nacijonalizem izvira predvsem iz plemenske mržnje, ki je v fanatični množici ukoreninjena zdavnaj. To nacijonalno občutljivost spričujejo skoro dan na dan razni incidenti in bojkoti napram tujerodcem širom cele države. Drugi vzrok vznemirjenja' jtj Rusija. Že dolgo je, kar povdarja Rusija svoje prijateljstvo za novo Kitajsko ter izzigrava brezobzirno nacijonalna čustva Kitajcev proti tujcem. To prijateljstvo je rodilo sad: pogodbo s Pekingom v eksploataciji vzhodno-ki-tajskih železnic. Posledica je bila seveda protest velevlasti. Pogodba se sicer še ni izvedla v polnem obsegu, ker ni soglašal ž njo Tčangsolin. gospodar province, v kateri teče velik del teh prog. Rusko nasprostvo proti inukden-ski stranki izvira tudi iz tega. ker ima Nujinglisiang, gospodar šanghaja v svoji armadi množico ruskih projtirevolucijonarnih oficirjev. Rusija se je vsled tega zavzela za centralno vlado v Pekingu z naravnost dovršeno diplomatsko* virtuoznostjo vzdrževala istočasno stike s pekingsko vlado in dr. Sunjatsenom v Kantonu. Brezdvomno je baš ou veliko pri-pomogel k temu. da se je Sunjat,-sen izjavil srda j za centralno vlado v Pekingu. Rusija je brez obzira na velesile izjavila, d^pomt^ ni sedanja intervencija velesil v Sanghaju početek razdelovanja Kine v interesne sfere, ker ne bi nikakor mogla trpeti mirno. To svojo izjavo je že podkrepila z vsemi sredtstvi svoje propagande. Komunistična, internaeijonala je spustila b svet proglase proti angleškemu. francoskemu in ameriškemu imp er i j al i z m u. Smrtna obsodba sovjetskih komisarjev. V Moskvi je bila izvršena smrtna obsoda nad tremi bivšimi ljudskimi komisarji, ker so zagrešili velike poneverbe v državnih skladiščih. lastnikov ni mogoče najti, med njimi Seamans Bank, največ vsled nevarnih poklicev. Speče vloge edinole te banke znašajo nekako pol miljona dolarjev. Pa tudi Bowery in Broadway Savings Bank. Vse hranilnice v državi New York so vzajemna podjetja, so brez akcij ter ne temelje na dobičku. Vsled tega preidejo speče vloge počasi v upravo. Glasi se, da se je neka banka v gorenjem delu države poslužila spečih vlog, da si zgradi novo in lepo poslopje. Take govorice so seveda popolnoma neutemeljene ker ni postavno dovoljeno na ta način upravljati denar vlagateljev. Vsaki trenutek lahko zahtevajo dediči spečih vlog slednje in vsled tega mora biti vedno na razpolago. Mogoče se bo kdo, ki bo čital to, naenkrat spomnil, da ima tudi on kje naložen denar, ne da bi vedel zanj. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Položaj na Kitajskem. Znanec mi je pravil, kdaj in kako da je brl spoznal svojega očeta. Ob mrtvaški postelji- Oče je ležal tam, črno oblečen, v lica bel in trd, ali nenavadno lep, ves pomlajen. Desno oko je bilo zatisnjeno, levo, pa napol odprto. Skozi špranjo, izpod gostih ornih vejic je gledal obli rob rjave pinučice, gledal živo in naravnost v vsakogar, kdorkoli je stopil v izbo in kjerkoli je stal. Sklonil se je sin k očetu in v . . I tistem trenotku je bil v lica prav tako trd in lxled. Napol odprtega očesa pogled mu je rekel mirno in ljubeznivo: "Poglej me zvesto,' j ki mi še nikoli nisi videli*' In sin. je »poznal, da se je bila prelila gorka kri očetova do zadnje kaplje na brezčuten kamen. — Na predvečer moje selitve v Ljubljano je stopila mati čez prag in mi je pogledala v lice; v tistem samem pogledu sem spoznal njo,1 ves svoj dom in svoje življenje od rojstva. j Kar je bilo do tega trenotka, je bilo življenje v zraku, v vetru, v solnčni luči, med zvezdami, v pesmi škrjanca in v vonju ajde, vsepovsod .je bilo, samo ne med ljudmi, samo ne doma med črnimi stenami. Zdaj, v enem samem pogledu, v enem samem hipu je bilo mahoma vse razodeto, nasilno, neusmiljeno. Dolgo je stala mati na pragu, ali pa se mi je dolgo zdelo: in me je gledala naravnost, kakor gleda sama smrt ali sam Bog'. Iz mojega presekanega srca ni bilo besede, koma'j da je nepriklieana šinila preko suhih ustnic: "Saj .ne maram v Ljubljano!— Mati, saj ne maram!" Nenadoma je bil njen pogled ves drug, ves miren, kadar da se je razgledavala po cesti. "fcdaj. boš večerjal!" \ Stala je v izbi, ozrla se še naokoli, kakor da bi hotela reči nekaj drugega, nekaj resničnega. Nazadnje je rekla še- enkrat tako tiho,' kakor da je mislila vse nekam drugam : "Zdaj boš večerjal!" . In je šla; tako, kakor gre mati, ki je zvest suženj svojih otrok: ti-1 ho in plaho. i Vse mi je bilo odkrito, planilo j" v strašni goloti pred oči. i Nikogar nisi ljubil; še matere ne, še nje ne, te svetnice!" Da bi vsaj ne bila rekla: '''Zdaj. boš večerjal!" Kajti rekla je s to besedo,- "Večerjal boš. jaz ne bom; mojo kri in moje solze boš večerjal!" Spoznanje me je grobo sunilo ob tla. Ugledal in zaslišal sem tik pred seboj stvari, mimo katerih sem hodil prej slepee m gluhec. "Kar beži!" je reklo v meni. ! Kar beži iz teh krajev trohnobe in smrti! Kajti vse, kar je bilo — tfohnoba in smrt! Na vsakem koscu kruha materina solza; v vsS-kem pogledu tiho očitanje: z vsako besedo grenek vzdih. Življenje, od ure do ure, od dne do dne, od vekomaj do vekomaj, zmirom enakomerno, vse to življenje suženjska miloščina, mimogrede ob jarek vržena! In še za to miloščino hvali Bi*ga, hvali ga za ta koruzni močnik ! V teh grenkih misflih pa je bil Bog sam s svojo ljubeznijo. Svoje majbližje, ki sem jih do tega hipa komaj zdaleč poznal, sem ugleda! nenadoma v topila, jasni, ljubeznivi luči, da bi jih povrsti objel in poljubil ter jih prosil odpuščanja. Šele ob žaru ljubezni zagleda aiavefc vse mnogoštevilne, črne pege na svoji duši. Nobena ne ostane skrita, nobena ni pozaba ljena, niti ena se ne da za zmirom izbrisati. Spovednik odpušča grehe in daje odvezo, srce samo pa ne odpusti nikoli in ničesar, pozna edinole vnebovjpijoce grehe, "ki »e bodo odpuščeni ne na tem in ne na onem svetu'Srce ima svoj poseben Jcatekizem; kar je v Soli in v cerkvi smrten greli, je srcu ve-t ttia prigoda; toda smrtnih grehov, ki jih verno zapisuje srce, ni v šolskem katekizmu. | Pil sem v zakristiji mašno vino iz keliha; to ni bil greh, srce ga m zapisalo. Večerjal sem in nisem pomislil na mater, ki je sedela zunaj na pragu in ni večerjala; to je bil smrten greh. In še to pravično srce samo je polno hinavščine; še sodnik je grešnik. Kadar zapisuje grehe, mu to to zapisavanje milo in sladko opravilo; prijetne solze toči ob svo ji lastni pravičnosti. Spoznanje ne. hvaležnosti me je bolelo do krvi, ali ob tisti bolečini se mi je stresalo vse telo v sladkem drgetu. Kajti greh mri je bil pokazal lPpo-to, ki sem jo žalil, dobrotnast, ki je nisem ljubil. Veliko prenese človek, to vem sam; par konj bi ne zvleklo tovora, ki ga nosi na plečih že otrok. Ali da se da trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati, je bil čudež, ki si ga še zdaj ne morem natanko razložiti. Žena je devetkrat močnejša od moža, mati 'pa devetkrat devetdeset k rat. Če ,bi bil rekel svoji materi, da naj mi j za ped odmakne Ljubljanski vrh, 'zato ker preveč tišči na Močilnik, 'bi ga bila najbrž zares odmeknuila. Bog daje materam čudne ugasnke. Na primer: Kak bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi, če ni gro_ ša v hiši in če ne da štcunar niti soli na upanje? Kosilo je na. mizi. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi. S^rma in grapava je pot, težek je voz;j na vozu sede otroci, osmero jih je; jedo in pijo, smejo se in krice,-mati je vprežena ; če bi se odloČila, če bi stopila prepočasi, bi ji švrknilo preko sključenih ploč:! "Hej potegni!" Tam kje pod visokim klancem omahne. Omahne in umrje. In še umreti jo je sram; zdi se ji, da je storila krivico tis.' t.im, ki so živeli od njenega življenja. — I Dolgo v noč nisem sp.-?L Oče in1 mati sta bdela. Oče je šival mojo obleko, mati je gladila in spravljala moje perilo. Vroče in zatohlo je; bilo v izbi. "Naj bi šel rajši za hlapca!" je rekel oče. Mati je molčala. Ko sta vpili nil a luč, je žarko zasvetil mesec skozi okno: tako bela in sijajna je bila mesečina, da bi bilo lahko bral ob nji. Vedel sem, da bo treba zgodaj vstati, zato sem zatisnil oči, da bi zaspal. Kadar jih nsisem klical, so potrkale sanje same na trepalnice in (toliko jih je bilo, da sem izbiral med najslajšimi, ali kadar sem jih vabil in prosil, ni bilo glasu od nikoder. Pusto in težko mi je bi_ , lo srce. I Okrenil sem se, da bi zastrl o_ kno, ker mi je sijala rezka mesečina še skozi trepalnice. Ugledal sera mater, ki je klečala ob svoji postelji. V mesečini je bil njen obraz bel m čist. kakor od kamna.. Tudi ona se je ozrla name. | "Kaj ne spiš?" ( "Ne morem!" i Vstala je. stopila k meni ter me pokrižala; kej nato sem zaspal. Ko sem se ob rani zovi vzciramil sem imel liea vsa mo. ,iira od solz — ! -. . . . j >" | ZAHVALA Cenjena tvrdki Frank Sakser State Bank Prejel sem ček in se Vam zahvalim za Vašo točnost in za vse, kar ste mi Vi skozi 16 let storili, vse je bilo v najlepšem redu. Kady bom zopet kaj potreboval, vedno se bom obrnil na Vaše podjetje in Vas prosim nadaljne naklonjenosti in prijateljstva, dasiravno je toliko lažnjivega upitja proti Vaši tvrdki, kar je pa samo nevoslji-vost, pa mislim, da se vrabcev na strehi ne bojite, ki samo čivkajo. Z odličnim spoštovanjem, * HM. Lavtar, Kenosha,- Wis. Nedvipjene vloge, Ali si morete misliti, da žive na svetu ljudje, ki nesejo denar v banko ter nato popolnoma pozabijo nanj.' Mi sami ne spadamo v lo vrsto ljudi, ker — no. recimu. ker nismo tako pozabljivi. Dejstvo je, da je v državi New York krog 30.000 bančnih vlog, pretežna večina teh v mestu New Yorku, kojih lastniki so nepoznani so izginili ali pa so umrli. Vloge znašajo od +10 do $1000 in še več ter predstavljajo skupaj1 I svoto več kot dveh milijonov. Čudno kaj ne? Človek se vpraša: Ka-| ko pridejo ljudje do tega. da pozabijo. da imajo denar na banki ? i Ali pomenjajo vpisi teh vlog % glavnih knjigah teh bank, kojih •nekateri so stari že sto let. nenadne smrtne slučaje, skrivnostna izginjenja ? V nekaterih slučajih je to resnično. a ne v vseh. Dejanski najdemo ljudi, ki pozabijo, da so prinesli denar na banko in v takih slučajih se tiče stvar večinoma majhnih zneskov. Žive tudi zakonski možje, ki skrijejo del svojih plač ter nosijo denar na banko brez vednosti boljše polovice. Isto delajo tudi ženske brez vednosti svojih moz. Ce umre dotični hitra smrti ali če ga bolezen ovira dati tozadevna pojasnila, ostane denar seveda na banki. Pogosti so tudi slučaji amnezije, ali trenutne izgube spomina, nenadne smrti vsled [ nezgod, brodoloma, blaznosti, smrti ali bega pred pravico. Nadalje imamo ljudi, ki se boje, da bodo pokopani na pokopališču zapuščenih ter nakladajo vsled tega denar za pogrebne stroške. Številni odlašajo do zadnjega trenutka z obveščenjem sorodnikov glede tega sklada in dostikrat je že prepozno ter umro ne da bi izdali svojo skrivnost. Seveda skušajo banke storiti vse. kar je v njih moči, da najdejo osebe, upravičene do vlog in v nekaterih slučajih se jim to posreči v drugih pa ne. Bank of Manhattan Co. ima v svojih knjigah ime neke Mrs. Johanna Murphy, ki je lastovala eno akcijo banke. Umrla ali izginila je leta 1824. Na njeno akcijo pride 185 dividend v znesku $410. Ko je kupila akcijo pred sto leti. je bila vredna $50. Več ljudi je zahtevalo ta denar, a bili so beli. dočim je bila Murphv črnka. Tudi tri nadaljne osebe, ki so last ovale akcije. so izginile brez sledu. Neki dobrostoječ trgovec je bil pred več leti obveščen, da ima majhen konto v neki banki v dolenjem koncu mesta. Trgovec ni hotel ničesar vedeti o tem ter izjavil ogorčeno, da je dober trgovec, ki ve natančno, kje naloži denar. Ni hotel sprejeti zneska ter celo zanikal svoj podpis. Par let pozneje je pa bil obveščen, da je narasla vloga na več kot tisoč dolarjev, nakar se je naenkrat spom nil, da je res tam deponiral denar. Neki nadaljni trgovec je menjal, svojo banko ter kmalu nato izgubil življenje tekom neke ne. sreče. Njegova trgovina je bila uničena, ženi se je zmešalo in o--troke so poslali na Randall otok. Pozneje so razne družine adopt i-rale otroke, ki so dobili druga imena. Po leta trajajočem iskanju se je posrečilo odvetniku dotične banke najti otroke trgovca, ki je deponiral svoj denar v banki in otroci so dobili več kot $30,000. Vsaka banka v mestu ima več takozvaaiih "spečih vlog." ko£& Borzni škandal v Rimu, Rimska borža je več dni skrajno nervozna. Tečaji državnih in mnogih bančnih in industrijskih papirjev so zadnje dni izredno skakali in padali. Pretekle dni pa je v borznih krogih naravnost počila bomba, ko se je izvedelo, da gro za velik škandal.. Zvečer so policijski organi prijeli na kolodvoru poslovodjo banke Bondi & Co. Aretiran je bil tudi komendator Fontani. ravnatelj te banke. ! Vzrok areatacij je ažijotaža in razširjevanje vznemirljivih vesti, ki niso imela za posledico skakanje borznih papirjev in s tem na eni strani za dotičnike dobiček, za ostale pa velika izguba. Rimska borza je zadnje dni preživljala naravnoset kritične trenutke. Najprej so prišle vesti o atentatu na Mussolinija. potem pa da je kralj pozval k sebi ministrskega. predsednika in zahteval od njega, naj takoj odstopi. Nadaljnje nekdo trosil govorice, da je prišla velika banka v Torinu, ki se bavi največ s krediti v agrarne svrhe, v plačilne težkoče, in da je iz zalog Banke d'ltaiia izginilo nad milijardo bankovcev po 100G lir. Naravno je. da je borza točno reagirala na te gorostasne. za italijanske razmere pa ne ravno nenaravne razmere. Delnice emisej-sce Banke d'ltaiia so padle kar za 60 točk in Banke Commerciale za 40. Ostalo pa ni samo pri teh delnicah; panika se je razširila tudi na druge državne in mnogo zasebnih papirjev. Oblastva so morala poseči vmes. Policija je dobila na intervencijo borznega komisarja nalog, da se zapre banka .Maks Bondi & Co., zaplenijo vse knjige in aretirata njen poslovni vodja in ravnatelj. Boi*za se je zopet te dni nekol:-k opomirila. vendar pa se v notacijah te čaje j v opaža še velika ner-voznost. Govori se, dai m a škan dal velik obseg. Baje se je razširila preiskava tudi na druge denarne zavode izven Rima, zlasti x Torinu. Sodijo, da so imeli prireditelji te nečedne borzne akcije več milijonov lir dobička. Nova velika arabska sanjska knjiga. ^ Vsebuje 300 strani____________ _ 1.50 Nova velika sanjska knjiga _ __________________ ^ .90 Sanjska knjiga, srednja -................. ....... .35 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar _____ .75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana —-______________________________ 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana — 1JJ0 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek _ _ ___ _ ___ __ ___ _ __ 1,—. Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. 1.25 Kobinson, povest t^t-^t-c®.--.-t«r—T-a .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman — .80 Rinaldo Rinaldini .50 Sveta Genovefa . _________________________________________.50 rredtržani, Prežern in drugi svetniki v gramofona —.25 Čarovnica starega gradu —T——r-« »25 Hitri računar ali Praktični računar ^ .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi Bilkami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—• Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki Trdo v platno vezano r—r--T—i—r—. 3.—« Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . wm^w^y^. .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za Štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi 2.50 (K naročilu priložite pokritje v jmamkah ali M. O.J Knjig« Vam pošljemo poštnine prosby, Slovenic Publishing Company 82 CorOandt Strert ? 5 Hew York, K. T. MORSKI JASTREB. ftpbal BaHH fcbitfaf. ^ Za G. N. priwdil «. J. T b2 • (Nadaljevanje.) ( To je bilo res, -kajti angleška ladja se je hitro bližala,. Še par trenutkov in nahajala t»e bo ob strani kozarške ladje. To se je tudi zgodilo in v trenutku so se železni kavlji angleške ladje zapieili v shrani korzarske ladje in ploha mož se je vlila na krov korzarja. Niti odprta svetilka nad sodčkom smodnika ni mogla zadržati korzarjcv, da sprejmejo te nevernike tako kot so zaslužili. V trenutku se je vnela ostra bitka, katero so razsvetljevale luči s Silver Herona. Prva med onimi, ki so jih sprejeli, je bil Sir John Killigrew in Lionel. Med prvimi, ki so jih sprejeli, je bil Jasper Leigh, kojega meč je prebodel Lionela v trenutku, ko je stopil na krov in še predno bc je bitka dejanski vnela. Nekako en ducat jih je padlo na vsaki strani predno je mogel mogočni glas Saker-el-Bara ustaviti bitko, predno so se ljudje pokorili njegovim poveljem. — Stojte! — je vpil na svoje morske jastrebe. — Nazaj in pu-sile to meni. Jaz vas bom oprostil teh sovražnikov. Nato pa je pozval v angleškem jeziku svoje rojake, naj prenehajo z Lojem. — .Sir John Killigrew, — je vzkliknil glasno. — Počakajte, dokler me ne čujete. Pokličite svoje ljudi nazaj in nikdo drugi naj ne pride na krov. Sir John, ki ga je zapazil pri glavnem jarbolu z Rozamundo ob st rani ter prišel v trenutku do neizogibnega sklepa, da namerava ogrožati njeno življenje, jo mogoče uničiti, če bi šel naprej, je skočil pred može, da jih ustavi. Nato, skoro naenkrat, kot se je vnela, je bitka tudi prenehala. — - Kaj mi hočeš povedati, renegatski pes? — je vprašal Sir John. — To. da pojdete v trenutku z nami vred v peklo, če ne pošljete svojih ljudi takoj nazaj na svojo ladjo ter prisežete, da ne boste, več napadli. Potisnil bom to svetilko v smodnik in vsi skupaj bo-j mo zlctcl v zrak. ker sta ladji spojeni. Pokorite se mi in dobili boste ve, kar iščete na tem krovu. Gospodična Rozamunda vam bo izročena. ^ Sir .John je razmišljal nekaj časa, a nekel nato.- — Čeprav nisem pripravljen pogajati se z vami, hočem vendar sprejeti pogoje, katere stavljate. a le pod pogojem, da dobim vse, po kar sem prišel. Na krovu te galere se nahaja zloglasen renegatski pes in viteška prisega me sili ujeti ga in obesiti. Tudi njega je treba izročiti meni. Njegovo ime je bilo Oliver Tressilian. Takoj in brez obotavljanja je prišel odgovor: — Tudi njega vam hečem izročiti, če prisežete, da boste nato odjadrali ter pustili to ladjo v miru. Rozamunda je prijela Sakr-el-Bara za roko, ki je držala svetilko. — Pazite, gospodična. — ji je rekel ostro, — ali pa nas bo.-ite uničili vse. — Boljše to, — je odvrnila ona. Nato pa je Sir John obljubil, da se bo umaknil in nikomur storil ničesar zalega, kakorhitro mu bosta izročena Rozamunda in Tressilian. Sakr-e! Bar se je obrnil nato proti čakajočim korzarjem ter jim pojasnil, kaj se je dogovoril. Nato je pozval Asada, naj priseže, da se bo te pogoje uvaževa-lo in da ne bo radi njega prelita nobena nadaljna kri in Asad mu je takoj odgovoril ter dal izraza svojemu ogorčenju vspričo^ izdajstva. — Ktr te hoče, da te obesi, naj te ima ter tako prihrani sitnosti nam, kajti tvoje izdajstvo ne zasluži nič drugega iz naših rok. — Torej se udam. — je objavil Sir Oliver ter vrgel svetilko preko krova. Le en glas je bil dvignjen v njegovo obrambo in to je bil glas Rozaminnde. Ta glas se je tresel. Ta zadnji udarec, sledeč vsem, katere je prenesla v zadnjem času, jo je oropal vse moči. Napol nezavestna je omahnila na Sakr-el-Bara. ko je stopil naprej Sir John s par pristaši, da jo odvede ter zveze jetnika- Korzarji so stali ter molče zrli na prizor. Lojalnost do velikega kapitana, vsled katere bi bili pripravlejni preliti zadnjo kapljico svoje krvi v njegovo obrambo, je ugasnila vsled njegovega lastnega dejanja, ki je privedlo to angleško ladjo. Ko so ga videli vkle-j njenega ter dvignjenega na krov angleške ladje, pa se je v njih vr-f stah naenkrat pojavila reakcija. Scmiitarji so zable^teli in korzarji so dvignili velikanski krik. Če jih je že izdal, je storil to tako. da niso' trpeli vsledtega izdajstva. Vse ta je bilo vredno Sakr-el-Bara, katerega so piznali in ljubili. Tako vredno, da sta se ljubezen in lojalnost v "trenutku zopet vrnili s polno silo. Glas Asada pa jih je pozval, naj ohranijo v spominu, kaj je bilo obljubljeno v njih iftienu in ker bi glas Asada samega ne zadostoval, da zatre to nenadno vstajo, je prišel z angleške ladje navzdol glas Sakr-ed Bara. ki je izdal svoje zadnje povelje: — Zapomnite si in rešpektirajte pogoje, katere sem sklenil za vas. Mektub'; Naj vas ščiti in blagoslovi Alah! Odgovor na to je bilo stokanje in to stokanje mu je zagotovilo, da ni odhajal neljubljen. Nato pa so ga odvedli v notranjost Udje, da ga pripravijo na konec. Presekali so vrvi. ki so držale kavlje in počasi je izginila angleška ladja v noč ter pustila na mestu galero, da nadomesti sužnje, poškodovane v spopadu ter odjadra nazaj v Alžir, po opustitvi ekspe-dicije proti španski zlati ladji. Pod baldahinom na sprednjem krovu je sedel Asad kot človek, sc je predramil iz mučnih sanj. Pokril si je lice ter jokal za človekom, ki mu je bil kot sin, katerega je izgubil vsled svoje lastne blaznosti. Proklinjal je vse ženske in proklinjal usodo. Najhujše kletvice pa so veljale bjemu samemu. V mrkem svitu jutranje zore so vrgli mrtve v morje, oprali krove. Z žalostjo v srcu so se vrnili v Alžir, — ne iz žalosti radi španske zlate ladje, katero so pustili iti svoja pota, temveč iz žalosti, ker so izgubili najbolj junaškega kapitana, kar jih je kedaj razgalilo scimitar v službi Islama. Nikdar ni bila verno sporočena pojest, kako je bil izročen nevernikom. Nikdo si ni drznil govoriti o tem, kajti nikdo, ki se je udeležil ekspedicije, se je ni pozneje sramoval, čeprav je bilo jasno, da je Sakr-el-Bar sam zakrivil svojo usodo. Izvedelo pa se je toliko, da ni padel v bitki in da je morda vsled tega še vedno živ. Na temelju te legende je vzrasla neke vrste legWHa, da se bo vrnil nekega dne. Oproščeni sužnji, ki so se vrnili pol stoletja pozneje, so pripovedovali, kako pričakujejo v Alžiru se vedno povratka Sakr-el-Bara. - »>. (Dalje prihodnjič.) KOV REŠILNI PLAV Angleška dekleta na novoizumljenem plavu, katerega vsak lahko napihne ter nosi s seboj. Prisega. (Iz francoščine.) Gospod in gospa Coquignot sta bila že sedem let poročena. Njiju zakon ni bil nitd dober niti slab, podoben je bil pač tisočerim drugim : kajti enoženstvo je primora-lo ljudi, da se hlinijo. — Tcda on jo je varal z največjo obzirnostjo in delikatnostjo. Kadarkoli je storil greh, ga je silno zapekla vest. In da pomiri svojo vest, je bil ob takih prilikah neskončno ljubezniv in nežen napram svoji ženi. Gospa Coquignot je prav dobro poznala te lastnosti svojega moža. Toda bila je pametna žena in razumela je življenje in ljudi. Včasih se je zaupala svoji najboljši prijateljici, gospe Mont-Bistrei ter ji govorila smeje: — Henrijeta, sporočiti ti moram, da me je moj mož pretekLo nedeljo prevariL j — Ah, Leonija... Pa vendar nisi našla kakega pisma v njegov: suknji? Ali pa lepotilo na njego-' vem telovniku ? j — Ne, ne, je odgovorila gospa Coquignot veselo. Veš, na čem spoznam, da me je mož prevaril...1 Tu poglej-.. | In pokazala je prijateljici svoje polno zapestje, na katerem je bila pritrjena krasna, mala, z briljanti posejana lira. — Ali, to je nekaj novega, je vzkliknila vsa vzhičena gospa Mont-Bistrei. — Krnsen nakit. — Kaijneda? Vidiš, to je poslednja Tankredova pokora. Pro_ šlo nedeljo se je pregrešil, v ponedeljek popoldne pa me je peljal v prodajalno k juvelirju in mi kupil to urico. Sploh je vse, kar imam na sebi, sama pokora mojega moža... Za ono Juimo iz Pala-sa. mi je kupil ta kolje in za na_ | šo prijateljico, gospo Lecourge,1 )mi je poklonil ta prstan s safirjem.1 Za ono malo budilko v slogu Lud-jviga XIV. moram torti hvaležna sobarici iz hotela v Vichy, za srebrno skodelico z mojima začetnicama — ženi njegovega blagajnika, j in za klobuk z briljantnim okras-:kom njegovi bivši daktilografinji {70spoetični! Poiletovi... Pravza-j prav bi bila res neumna, bi rse borila zoper usodo in grajala [Tan^reda za njegovo nezvestobo, ki ir.i donaša marsikatera dragoce-n j stvar... * * G t spod in gospa Coquignot sta odpotovala, da preživita poletje v Ai v. ic-Bainu. Gospa Coquignot je nekoliko revmatična in je ho. | diia vedno k maserki, gospod Co-quigrot pa je medtem brodil po Potigneri okrog kioska, kjer je svirala godba in ob trgovinah, iz kit-nb je prihajat vonj ciklam. llaiometer njunega duševnega raz-p »;t5:vnja je stalno kazal na "prav tpo' . | Ko je gospa Coquignot nekega ' jrra prihajala iz kopališča, je sre-'•j»!n v kazinskern parku svojo i.ri-ja.' i.MCo, gospo Mont-Bistrelovo in i' z *kla žalostno : -- rrenuriječa, zelo slabo sem r:*7.po.»cžena. Pridno sva odpotovala mi je Tankred svečano pri-*egel. da mi bo zv;»st. In dostavil je: "Le'onija., raje umrem, kot da «»i te še enkrat prevaril!'* — - i*a to je krasno! — Prav nič ni krasno, Ilenrije-i,* *tlo žalost o je to. Odkgi* je prisegel, mi ni kupil moj mož še I še ničesar... Ves raj sem videla pri krznarju čudovit plašč, ki ga moram in moram dobiti... Ali me raeames? — Če te prav ume jem, bi ti že-' _ — lela, da te Tankred prevari in da ti kupi plašč? '— Tako je- — — To je težko, ker ti je prise- rrol S3 ti. — N itako težko, draga moja... Nasprotno, nič ni lažjega od tega. Opazila sem v igralnici neko rde-čelaso ženo z zelenimi očmi in za-frknjenim noskom. To je tip žensk, za katerimi moj mož nori... Računam nate, Henrijeta, ti moraš Tankreda vpeljati v skušnjavo. — Kaj vendar govoriš. Leonija ! — Stvar je prav priprosta. Ti pojdeš k tisti ženski, ki očividno ni bogvekaka moralna in ji boš rekla po priliki takole: "Gospodična, dobili boste petsto frankov, če zapefljete v greh onega gospoda, ki sedi tamle .. " Prepričana sem. ela se ji Tankred ne bo mogt.-l upirati niiti osem dni... Izpodrsnii bo in prihodnji dan bom imela svoj plašč... — Leonija, ti torej v resnici nameravaš dati tej deklici petsto frankov? To je velika vsota, pet-1 sto frankov... j — Tebi se zdi mnogo, če dam petsto frankov in dobim zate stvar ki je vredna dvajset tisoč? — Uboga moja Henrijeta. ti ,ne razumeš trgovskih poslov! * ~ B£o je ob sedmih zvečer. Gospa Coquignot je pilila ob oknu nohte in gledala planine. Nekdo je potrkal in v sobo je vstopila gospa Mont-Bisitrel. Lice ji je žarelo v zadovoljstvu. , — Vse gotovo, draga moja, je vzkliknila. Nagovorila sem ono rdečelasko. Ime ji je Rozina Le-Iot, iz Pariza je. Pristala je na to, da vjame tvojega moža-; — Hvala Bogu. — — Zdi se mi, da je dobra deklica in da razum« življenje* Obljubila mi je, da bo ž« d revi dovršila svoj posel in je zahtevala, da jii v naprej izplačam dogovorjeno vsoto... Ali sem prav storila, da sem pristala na to? . — Seveda... Ali se je začudila tvoji zahtevi? — Niti najmanj... Rekla mi je: "Gospa, ne vprašam vas, zakaj to zahtevate od mene... Storila bom po vaši volji," — Veseli se, draga Leonija, v dveh dnevih dobiš svoj plašč!... Pa še nekaj ti svetujem... Pusti Tankreda. naj dre-vi odide sam. Reci mu, da te boli glava in ostani doma. I — Prav imaš, Henrijeta... 1 Drugi dan dopoldne ob enajstih je prišla gospa Coquignot iz kopališča, Bila je nemirna. Mož se že od sinoči ni prikazal. 1 Odšla je v svojo sobo in potrkala na vrata, ki so vodila v njegovo. | — Ali si tu, dragec ? Vse tiho. V;$topila je njegovo sobo in se začudila, ker ni opazila! popotne torbe svojega moža. Vsa vznemirjena je stekla skozi sobo k pisalni mizi. Tu je opazila pismo, naslovljeno nanjo- Z mrzlično naglico je strgala ovitek in čitala sledeče vrstice: "Leonija, to pdsmo ti piše nesrečen Človek, ki tebe ni vreden. — Svečano sem ti prisegel, da te ne bom nikdar več prevaril. S častno besedo sem se zavzel, da raje u-mrem nego da storim greh. Toda podlegel sem čarom neke krasne žene in nimam poguma, da si vzamem življenje: Ne smem ti več priti pred oči, zato sem se odloeil, da odidem ž njo. Z Bogom, Leonija i Tvoj nesrečni Tankred." Razne vesti. Stavka kovinskih delavcev na Dunaju. Proglašena je stavka in delavstvo se je proglasu celotno pokorilo. Število stavkujočih znaša že 60,C00. Verjetno je, ela se bo to število še zelo pomnožilo, ker je vseh kovinskih delavcev na Dunaju 100.000. s pomožnimi delavci pa celo 200.000. Položaj se je zelo poostril, ker je vedno večja ne-vornost. da se pridružnjo kovinskim delavcem še drugi in da izbruh na Dunaju splošna stavka. Stavka pomeni za Dunaj veliko škodo in je zato dunajski župan že interveniral v korist delavcev. Pred obnovitvijo francosko-ruskih odnošajev. Kakor se poroča iz Pariza pripravljajo v francoskem zunanjem ministrstvu vse potrebno za obno vitev odnošajev med Francijo in Rusijo. Francoska vlaela namerava skleniti z Rusijo slično pogodbo, kakor jo je sklenila vlada Mac-Donalda. Načrt za obnovo pogodbe bo predložen petcročlanski komisiji parlamenta, ki bo končno-veljavno o njej sklepala. A Samomor madžarske grofice. V ženevi se jeu strelila grofica Gabrijela Szevhenv. Malo prej je imela razgovor z bivšim avstrijskim nadvojvodom Evgenom, ki ja bil, kakor znano, vrhovni poveljnik a v str o-ogrski h čet na italijanski fronti. Grofica je bila najstarejša hči grofa Aladarja *Sze-ehenvia in stara 39 le/t. Vzroki sa-m o mer a so neznani. Nove smrtne obsodbe v Rusiji. ! Vojni tribunal v Petrogradu je ! te elni obsodil na smrt bivšega j policijskega komandanta Jefimo iiva in seljaka Lajelinena radi špi-jonaže v korist Poljske. Oba bosta ustreljena. Po prekem sodu bo sojen atentator Steijrer, ki je poizkusil atentat na predsednika poljske republike. POTREBUJEM DRVARJE za delati drva. Plača $2.00 od klaf-tra za Trov Company v Morris. Tiega Co.. Pa. — Joseph Šabes. (2x 30 & 1). Kako se potuje v stari kraj in nazaj y Ameriko. K DOB J% ■■ Minil« potovati « •Url krm]. Je potrebno, da M natančno poučen o potnih llatih, pet« ljagt ln drugih itrtreh. Pojasnila, ki tub Jih MwnrwM dati 7sled nafte dolgoletne iskoinj^ Yam bodo gotoro ▼ korist i tudi pri« poročamo vedno le prvovrstne par nihat ki imajo kabine tudi ▼ UL ima- , reda. Glasom nove naaelnlSke postave, ki j »e stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, ; camorejo tudi nedržavljani dobiti do- j voljenje ostati v domovini eno leto lil ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalai na-selniški komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotovati jem, ter Be poSIje prosilca v it ari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svoje« is star* ga kraja. • Kdor Seli dobiti sorodnika ali j svojca iz starega kraja, naj nam prej j piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripušfenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev, j Prodajamo vorae liste sa vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank j 82 Cortlandt 81, Haw York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". 8 tem bosta ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda9' j_ Kretanje parnikov - Shipping News 4. oktobra: j Olympic, Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg in Bremen: Rocham-beau, Havre; Bremen, Cherbourg In Bremen; Albert Ballin, Cherbourg In Hamburg; Veendam, Boulogne. 7. oktobra: De Grasse. Havre; Arablo v Cherbourg in Hamburg. 5. oktobra: Aqultania, Cherbourg; France y Ham IS. oktobra: Pres. Wilson, Trat. 11. oktobra: Homeric, Cherbourg: Republic, Cher bourg In Bremen; Hansa, Cherbour* ln Hamburg; Stuttgart, Cherbourg li Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg ln Hamburg; — America, Genoa. 15. oktobra: Berengaria, Cherbourg. 16. oktobra: Minnekahda, Cherbourg In Hamburg WestphaJla, Cherbourg In Hamburg 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cher bourg; Columbus, Cherbourg in Bremen; Deutschland. Cherbourg ln Ham burg; Conte Rosso, Genoa. 22. oktobra: Paris, Havre; Mauretania, Cherbourg America, Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington. Trat. 29. oktobra: Olympic, Cherbourg: Cleveland, Chtr-bourg in Hamburg; Lancastria, Cherbourg; Muenohen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa, Pres. Harding, Cherbourg it Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg ln Hamburg. 29. oktobra: France, Havre; Aqultania, Cherbourg 1. novembra: Homeric, Cherbourg: Volendam. Boulogne; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Mount Clay. Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa. 4. novembra: Pe Grasse, Havre; Bremen. Bremen: Colombo. Genoa. 5. novembra: Berengaria, Cherbourg 6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg. 8. novembra: I-eviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg: Veenda m, Boulogne; Snxo-nia, Cherbourg. 11. novembra: Rochambeau, Havre. 12. novembra: Mauretania, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg: Albert Bnllin. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg: Columbus. Chrr bourg, Bremen: La Savoie. Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Niew Amsterdam. Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre, Aqultania, Cherbourg. 2C. novembra: Minnekahda, Cherbourg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg. 22. novembra: Homeric, Chorbourp; Ryndatn, Bou-ogne; Republic, Cherbmirg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg; France. Havre. 27. novembra: America, Cherbourg in Bremen: Zfclaml, Cherbourg; I>exitsotovarije potnikov in 1k» tudi vas spremljal. Oni. ki potujejo preko Trsta v Jugoslavijo, ne potrebujejo vizeja. Kratka železniška vožnja do vseh mest Jugoslavije. NA PARNIKU SE GOVORI VAŠ JEZIK. JUGOSLOVANSKA KUHINJA. Tretji razred do Dubrovnika, Trsta, Sušaka $95.— drugi razred $133.— Ljubljane..................$96.20; " " $136.20 Edina direktna proga iz New Yorka za Jugoslavijo. Vozni red iz New Yorka do Dubrovnika in Trsta Martha Washington ......................... 23. oktobra | V JUGOSLAVIJO ZA BOŽIČ | Pres. Wilson 29. novembra;Martha Washington 6. decembra Za prostore na parniku vprašajte svojega agenta ali pa: PHELPS BROS. CO., Agents, 2 West St., New York ADVERTISE in GLAS NAfiODA HITRO POTOVANJE V in IZ JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg Olympic .. 4. okt.; 25. okt.; 15. nov. Homeric 11. okt.; 1. nov.; 22. nov. Majestic 13. okt.; 8. nov.; 29. nov. (NaJveCJl parnilc nt »vetu.) Amfafcan Line White Star Line New York — Cherbourg — Hamburg Arabic 7. okt.; Minnekahda 16. okt. (3. razred) Mongolia 23. okt.; Pittsburgh 5. nov. Red Star Line New York — Cherbourg — Antverpen Eelgcrland ............ 9. okt.; 4. dec. Lapland ............ 16. okt.; 13. nov. Zeeland ............ 23. okt.; 27. nov. Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika javna zbirališča. Ameriška vlada Izdaja oficijelna dovoljenja za zopetnl prihod v Zdr. dr4ave, ne da bi bili všteti v kako kvoto. Oglasite se pri lo-italnem agentu ali pri PASSENGER DEPT.. No. oadway. New York mjim fgggy PREHlJAO MEHURJA MOSKII Zaščitit« m Proti ntieinjn Bbsbsed* ** utavit* si najboljSo idlltn PREPREv_BA u MOsKE Velika tabaS&c. Kit (4's) $1 V« IsVarnarjt tli San-Y-Kit Dapt: B H BMkntn St.. Now Ycrk Pmt<» to nfcrn^nlrti_ Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Fašistovski učiteljski sindikat. "Eja" na Krasu razpada, kor ni ma članov. Tako je tudi prav. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" £20 — B strešico * a slovenske čr« jke^M-* $25 — 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikakm umetnost. Takoj latino vsak pi£& Hitrost pisanja dobite s vajo, BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 83 Cortlandt StrMt Hew York, H. T.