poštnina plačana v
- ■; ..- . • - nvrf r~- 's
gotovini.	PRILOGA NOVIN.
m-mm—mmm—mmmmm—rn
cena številki 1 din.
i?




- -i -.i
'j. rSSP
-V-
-V-



m
Januar 49M.

Šiev. 4.
V;
V-V-" ^
t&am : 3
V -
_ \ ... SrEa -i«
. _ Ji^/Aj
51™
■ - ' v

30.1 em
&t



MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pedeset-letnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga popri-jetja I. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vrejiije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija. (Pred oblastjo odgovoren Godina Jožef CM Groblje.) Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale. (Za tiskarno Janko Strnad.)
CENA LETNO: 12 Din na skupni naslov i 15 Din na posa-meznoga, v inozemstvo 40 Din. Plačati se mora do 25 marca. Siromakom se dovoli, da četrletno ali mesečno plačajo naročnino naprej.
UGODNOSTI NAROČNIKOV: Naročniki dobijo na konci leta brezplačno Kalendar Srca Jezušovoga. 2. Vsaki tjeden se "služi za nje edna sveta meša. 3. Večne meše so plačane za nje. a) v Celji pri sv. Jožefi, b) v Grobljah i c) v Soboti v Martinišči v mešnoj zvezi Marije Pomočnice. 3. Deležni so sadov več jezerih svetih meš, štere letno da služiti »Seraphinsko dobrodelno društvo« v Linzi.
K Marij inomi Listi se da vsaki mesec 16 strani mladinski list »Marijikin ograček« letno za 4 Din.
CERKVENI GLASI
Na podporo M. Lista so dariivali v Din: Šomen Ana, D. Bistrica, 6; Kolenko Kata, Žižki 1; več oseb z Odrance, 8; Horvat Alojzij, Lumigny, Francija, 5.60; Godina Marko, Sr. Bistrica, 10; Črnko Ana, Mar-kovci, 10; Kavaš Kata, Odranci, 5, Ba-lažič Franc, V. Polana, 4; Rogan Alojz, St. Andre, Francija, doma iz Trdkove, 30; Milač Simon, prof. Maribor, 10; Kohek |\nton, Sr. Bistrica, iz Francije, 5; Franc Ana, Črensovci, iz Francije, 10; Mihalič [Veronika, Dokležovje, iz Francije, 28; iCrampač Aga, D. Bistrica, iz Francije, 10; smodiš Štefan, Beltinci, 2; f Cačič Jožef, sleb. v Črensovcih, 173.75; Lipič Matilda, Beltinci, iz Francije, 5; Plej Martin, Črensovci, iz Francije, 2; Plej Ignac, Črensovci, z Francije, 2; Godina Marko, Sr. Bistrica, z Francije, 10 Din. — Marija naj vam plača vsaki najmenši dar. — Vrednih.
Papa Pij X. od tiska: »Zobston zidate šole, zobston hodite v misijone, vsa vaša dobra dela bodo zrušena, če nete tudi sukali orožje — katoličanskoga tiska.«
Naš misijonar na Kitajskom — Joško Geder — je prišeo nazaj na svoje staro misijonsko mesto, štero je mogeo lani zapustiti zavolo betega. Spomnimo se ga večkrat v molitvaj in ga priporačajmo sv. Tereziki Deteta Jezuša, zagovornici misij onarov, da bode v svoj o j trdnoj veri pre-magao sovražnike.
Novi svetniki: Naskori bodo proglašeni za svetnike Luise de Marillac, Pirotti, Marija Mihela, bi. Don Bosco, a 8. decembra 1933. leta je bila proglašena za svetnico mala i sirmaška Bernardka Soubirous, šte-roj se je Nevtepena prikazala v Lourdesi. Sveta Cerkev nam je postavila novi zgled za krščansko živlenje.
MARIJIN LIST
XXX. ŠTEV. 1.
JANUAR 1934.
BRATOM IN SESTRAM V SLOVENIJI!
Prek Mure, prek Drave, prek zelene Save vam nosi pozdrave brate , sestrice drage, Slovenska Krajina, ta zemlica mila, šteroj poklonila je Deva Marija pred tresetmi leti svoj list, da jo reši. Jo rešila zmote .. . So hiše nam proste . . . Prek vsake težave nam vod'la korake, nas včila, krepila, . . . po noči svetila, po dnevi vodila; . . .
tolažnica mila nam Deva Marija skoz tresti let bila. Z nami veseli se, deca Slovenije. Marniko hvalimo! deca Slovenije! Z viipom k Njej bežimo! De nam pomagala: hudo premagala, strla bo vsako strast . . . vrne nam vsem pomlad . . . Orožje zmage te Glasilo njeno je »Marijin list «.
' Srčen.
Naš višji Pastir za Marijin List
Prezvišeni gospod Dr. Tomažič Ivan Jožef, apostolski admini-stator Slovenske Krajine i lavantinski knezoškof, so 21. sept. leta 1933. v VIII. »Oglasniki lavantinske škofije« s sledečimi lepimi rečmi priporočali Marijin List:
»Marijin list. Slovenska Krajina ma pobožen list, ki bo pri-šestno leto obhajao 30 letnico obstoja. Te list je Marijin list.«
»List ma za sebov bogato zgodovino. Skoz duga leta je bio v -Slovenskoj Krajini verski glasiteo. Vzgojo je mnogo duhovniških pozvan j i je vnogoga vernika vtrdo v katoličanskoj veri.«
»Zavolo siromaštva vernikov Slovenske Krajine se je list stalno borio z peneznimi težavami. Lagoje čase preživla posebno zdaj.« »Naročniki Marijino ga lista so deležni raznih ugodnosti.
1.	Brezplačno dobijo Kalendar Srca Jezušovoga.
2.	Za vse naročnike so plačane večne meše v Celji pri Sv. Jožefi, večne meše Marije Pomočnice v M. Soboti v Matinišči pa v Linzi pri »Seraphisches Liebeswerk«. Zvun toga se opravla zanje vsaki tjeden edna sveta meša.«
»Čisti dobiček Marijinoga Lista se porabi za zidanje hiše sv. . Družine, ki bo za Slovensko Krajino dom duhovnih vaj.«
»Z pogledom na to je jako želeti, da pride Marijin List v vsako j hišo v Slovenskoj Krajini, naj bi ga pa tudi tostran Mure naročali I zlasti duhovniki, da s tem podpirajo doro stvar, ino verniki!«
»Marijin list stane letno 12 Din i se naroča pri gosp. Jožefi
iKlekl, vpok. plebanoši v Črensovcih.«
............... ' ........................ ................ --.............................
IVAN JOŽEF
S	škof i apoštolski administrator.

V treseto leto smo stopili, dragi naročniki
Dragi naročniki! Treseto leto smo prijeli za pero, da širimc čast predobre nebeške mamike, Marije. Ki jo liibite, zarazmite, ks lo pomeni. Zarazmite, ka smo dužni, velike, jako velike hvale njej. ka nas je teliko let vodila v tiste duševne višine, z šterih de ednok tak sladko gledati njo i njenoga božega Sineka.
Pot zalivale nam pokažejo naš Prezvišeni višji Pastir, gda želejo ka bi si vsaka hiša v Slovenskoj Krajini naročila Marijin List. Cele žeiejo, naj bi se ešče prek Mure spiisto na peroti i poklonkao na dver vseh slovenskih hiš v lavantinskoj škofiji. Marijo naj njim povrm s stoterim zrelim sadom v njihovoj višjepastirskoj službi to goreč nost za širjenje njene časti.
Bogajmo Prezvišenega višjega Pastira i za 30 letnico pokažimo da smo zahvalni Mariji za njeni list, postanimo vsi njegovi naročniki Vsaka hiša naj postane Marijin dom. V tom leti začnemo objavlat Marijino živlenje, kak je to sama nebeška mamika nazvestila častit livoj sestri Agredskoj Mariji. Spoznajmo po tom živlenjespisi viso kost Marijino, stopimo v njene stopnje i jo naslediijmo, koliko zmor< naša slabost. Vse drugo nadomesti njena materna dobrota. Njen« stopnje pelajo k Bogi, v večno srečo.
Črensovci, 1933 dec. 8.
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. vrednik M. Lista, nevreden glasiteo Marijine slave
Te den je izisla tu pred 30 leti prva številka Mar. Lista.
Mladim
i.
»Samo edno je potrebno.« Luk. 10. 42
Najvekši i najmodrejši vučiteo živlenja, Gospod Jezuš Kristuš to pravi od živlenja, ka je »samo edno potrebno«. Mi pa pravimo ka je dobro, če človek kaj več zna. Je istina. Kristuš s temi rečam
nešče toga praviti,, ka naj človek nikaj ne ve i se nikaj ne vči i za nikaj ne briga, nego te reči Gospoda Jezuša Kristuša telko pomenijo, kak, da je edno pred vsem drugim potrebno, ali, ka je edno najpotrebnejše znati. I ka bi bilo to, ka je najbole potrebno človeki znati za živlenje. Pisati? Ne! Računati? Ne! Kaj pa potem? Kakša me-štrija, da se človek lejko preživi! Gviišno! Ali je ešče potrebnejše! Ka mislite, ka je to! . . . Ž i v e t i ! To je najbole potrebno i koristno, znati živeti. Ar što ne ve živeti, ka njemi vse drugo pomaga na sveti! Sv. pismo samo pravi: »Ka pomaga človeki, če celi svet za-dobi, na svojoj duši pa škodo trpi!« Mt. 16. 26. To istino razmiti je najvekša modrost i vučenost na etom sveti. I če je komi potrebno to razmiti, je predvsem potrebno, koristno i zveličavno kiščanskoj mladini! Zakaj ? . . . Zato, ar . . .
a)	Človek samo ednok živi. To je tista velka i resna reč: Človek samo ednok živiš. Od toga zakona nature nega nikšega izjemka, nindri, nikdar i nišče na etom sveti ne mre večkrat živeti. Ce bi i:lovek lejko bar dvakrat živo, bi šče šlo, če bi ednok zgrešo, pa bi drugikrat popravo. Ali to je nej dano nikomi. Ce majster pokvari svoje delo, ga lejko v peč vrže i napravi drugo. Ali more to napraviti človek s svojim živlenjom? Ga ni mogoče vničiti, spremeniti, popraviti . . . Kak bi vačsi radi zbrisali spomine, pokrili svoja dela, izrezali iz svojega živlenja nišlerna leta, kak gnilo jabolko ... A pa le moremo, nemarno moči, ne pravice, ne oblasti . . . Ka je, to pa je iiodisi veselo, ali žalostno, srečno ali nesrečno za te i za drugi svet. j?ivlenje je ne cota, ka bi se lejko ta vrglo, ali ka bi si ga človek oprao
speglao i bi postalo novo. Mislimo li včasi v svojoj mladosti na ;o istino? . . . Stari pregovor pravi: »Kajsteč delaš, delaj dobro i glej Iia konec!«
b)	Sebi živiš. Vsaki človek za sebe živi v prvom tali. To toliko Domeni, ka je živlenje tvoje, sad, plod tvojega živlenja je tvoj. Za svoja činenja si sam odgovoren. Za svoja dela boš sam prijeo pla-iilo, ali kaštigo. Ti sam, nišče driigi! Sami bomo vživali triide, borbe, zmage v svojem živlenji. Sami bomo nosili pokoro za vse svoje zablojenosti, spadaje, za svoje grehe . . . Tudi če bi najšli kde
kda kakšega dobroga prijatela, ki bi rad vzeo breme ali eden tao toga bremena i bi nam pomagao, njemi nemremo prejk dati niti edne
iiajmenše reči ne. Zakon je: Vsaki za sebe! Vsaki sebi! To je gola stina našega živlenja! Zato pravi pregovor: Vsak je svoje sreče iovač, a kak si što postelje, tak bo spao!«
c) Živimo za večnost! Če bi človek živo samo za te svet, bi ešče šlo, bodi si tak, ali ovak. Ali zemelsko živlenje je samo priprava za drugo, onostransko živlenje. Tak, da pravzaprav ne živimo za tc zemelsko živlenje, nego za večno. »Nemarno naimre tu stalnoga pre bivališča, nego prišestnoga iščemo.« Hebr. 13. 14. Kristus Gospoc nas sam opomina: »Ne nabirajte si zakladov na zemli, kde jih vniču jela moli i erja i kde jih tovaje koplejo i kradnejo; nabirajte si zakla dov (kinčov) v nebesaj, kde jih ne vničijo moli i erja, i kde jih tovaje ne koplejo in ne vkradnejo! Kde je naimre tvoj zaklad, tam je tiid tvoje srce.« Mt 6. 19. To je eden tao istine. Drugi tao pa je, ka j< večnost odvisna od človeškoga zemelskoga živlenja. Z zemelskim živ lenjom si zaslužimo, dobro i srečno, nebo, ali nesrečno, božno, pekeo Niti v nebo niti v pekeo človek ne bo prišeo tak zabadav, edno i driigc si moremo pošteno zaslužiti. Samo to je istina, ka si človek peke< leži zasluži, kak nebesa. »Ne vsaki, ki pravi »Gospodne, Gospodne< . . . pride v nebeško kralestvo! Mnogi mi bodo djali tisti den: »Go spod, Gospod ali srno ne v tvojem imeni prorokovali . . . Teda njin bom izjavo: »Nikdar sem vas ne poznao! Vkraj od mene, ki delati krivico!« Mt 7, 21—23. Vse to je zadostno svetlo i razumlivo pove dano, samo k srci si moremo vzeti vse to. »Ničemurnost i vse j ničemurno, zviin Boga liibiti i njemi samomi služiti!« Prid. 1. 2.
I zato pravi sv. Tomaž Kempčan v »Hoji za Kristusom« tal lepo i modro: »Najvekša modrost je, ka zavržemo svet i se triidimi za večno domovino.« 1, 3.
Zato prazno je iskati bogastvo i se v njem viipati!
Prazno je parovneti za čestmi i se na nje zanesti!
Prazno je želeti si dugo živlenje, a ne se brigati za dobro živ pokorili!
Prazno je želeti si dugo živlenje, a ne se brigati za dobro živ lenje!
Prazno je imeti skrb za zdajšnje živlenje, za bodoče se pa mali brigati!
Prazno je liibiti to, ka naglo mine, ali ne skrbeti za to, ka ostan
večno!
Zato spomni se na pregovor: »Ka se oko ne zadovoli z pogledorr viiho s posliišanjom. (Pridg. 1, 8.) Tomaž: Hoja za Kristu šom 1, 4—5.
»Samo edno je potrebno!« To je znati živeti! Znati živeti za večnost, za nemrtelnost svoje diiše! In če je to komi potrebno, je potrebno našoj krščanskoj mladini, našim dečkom i našim deklam. Zakaj ? Zato, ar je mladost začetek živlenja. Zdaj se moreš navčiti te najvekše znanosti, i te najpotrebnejše modrosti živlenja: Živeti snati. Krščanska mladina, toga se pa navčiš, samo pri majstri živlenja, pri Kristusi. On je pravo sam od sebe: »Jaz sem pot, pravica i življenje« Jan. 14. 6. On je pot, po šteroj moraš hoditi. On je resnica >tero moraš spoznati, On je živlenje, štero moraš živeti.
Stopimo i pridimo v Kristuši!« Što mene naslediije, ne bo hodo r krnici!« Ne bo hodo v krnici, ne bo kapao i blodo v živlenji, ki naslediije Kristuša . . .
1 Tu sem Gospod, ar si me pozvao . . .
i - ■ "'■ ' ■ - . KRŠČANSKOJ MLADINI, NAŠIM DEČKOM IN DEKLAN!
»Marijin list« se v svojem 30 leti živlenja preobleče. Šče biti lepši i bogatejši na znotra in na zviina. Šče postati lepo i bogato ,flasilo krščanskoga živlenja: Po Mariji šče pripelati vse k Kristuši!
Pri svojem preobraziivanji je ne pozabo tudi na vas, krščanska j tiladina! Vam šče tiidi dati nikelko listov, na šterij bo pisano samo za j as, da tak mladino vodi, ravna, vči, opomina, njej svetuje . . . Zato j »o njej vsakšem »Marijinom listi« kratek navuk za mladino, za vse ,jaše poštene dečke in vrle dekle. To lepo štite i si k srci vzemite! j-Blaženi so, ki božjo reč poslušajo i jo ohranijo v svojem srci!«
Nato bo imeo »Marijin list« tiidi to nalogo, ka da poleg potreb-C-oga živlenskoga navuka tiidi mladini tanače, odgovore na pitanja, 1 a dopise, da vam reši najtežavnejša pitanja živlenja itd. Zato pa pilite, ka bi radi znali, ka vas zanima, ka vam je potrebno. I to pišite f,a: Uredništvo Marijinoga lista. Oddelenje: za mladino. Tak bo lostao Marijin list zanimiv i privlačen, ar bo to pisao, ka vi sami lelete i najbole potrebujete i niicate za svoje živlenje. K tomi sodelovanji vabimo vso naši mladino, dečke i dekle, Dekliške i fantovske [veze, Marijine družbe, Odseke Katoliške Akcije itd. [ V tom tali Marijinoga lista je lepa prilika, ka dečki i dekle sami taj lepoga napišete. Ve je telko dobrih glav med našimi dečki i eklami, zakaj bi to ostalo skrito i zakopano. Z dobrim i čednim |b na svetlo!
To bo glavna pot, po šteroj šce Marijin list voditi i ravnati i
vzgajati našo krščansko mladino. Vsi, ki so dobre vole, na delo, da rešimo mladino, nedužne i nepokvarjene duše i da zablojene, nesrečne nazaj pripelamo na pot resnice. Slovenska mladina naj bo Kristusova in Marijina!
Klekl Jožef:
Življenje Blažene Device Marije, Matere Bože, naše kralice
(Kak je je sama objavila častitlivoj sliižbenici božo j, Mariji Agredskoj, reda svetoga Frančiška Asiškoga.)
DRAGIČTEVEC!
Hčeri sv. Frančiška Asiškoga, častitlivoj sestri Mariji iz Agrede na Španjolskom, je BI. Devica Marija odkrila svoje živlenje na zemli. Častitliva sestra je to odkrivanje ali nazveščenje popisala v knigi »Mistično mesto bože«. Ta velika kniga je skoz duga, duga leta bila preganjanja, ali nezmotliva CCerkev Jezušova jo je odobrila. Benedikt XIII. papa so dovolili to knigo i s tem priznali, ka vse to, ka je v njej, je ne proti Jezušovoj veri i vsaki, ki to knigo čte, sme vervati, ka je v njej. Nikomi pa je ne zapovedano, ka verje, ka je v to j knigi zapisano. Vsaki je dužen samo tisto vervati, ka je Bog nazvesto, to je, ka se najde v Sv. Pismi i v apoštolskom poročili i ka sv. Mati cerkev kak versko istino potrdi i vervati zapove. Druga nazveščenja, štera Bog da kakšoj svetoj osebi, je dužna samo ta vervati, šteroj je Bog da i je potrdi, da so od njega. Nišče driigi je pa ne dužen vervati. Sme je pa vsaki vervati i je tudi vsako pošteno i pobožno srce bo vervalo, če sv. Mati cerkev izjavi, ka ta zasebna nazveščenja nemajo nikaj proti veri i da je tista oseba, šeroj so dana, bila vredna i sposobna je sprejeti. Nazveščenja, štera je dobila svetoga živlenja sestra Agredska Marija so tak takša, da je bo vsako pobožno srce vervalo, čeravno je to ne dužno včiniti. Z globokov zahvalnostjov se vrže vsako Marijino dete k maternim nogam i se njej toplo i vroče -zahvali za ta sladka nazveščenja, štera dušo napunijo z vsov svetlost-jov i jo podprejo z vsov krepostjov.
Veliki vučenjak i kardinal d' Aguirre je na pitanje francuškoga krala, ka sodi od te knige 1. 1698. julija 17. te pismen odgovor dao: »Ka sam se skoz 50 let navčo, zaistino je nikaj ne proti tistomi globokomi navuki, šteroga sam najšo v toj knigi i šteri se popolnoma strinja v svetim Pismom, sv. Očaki i cerkvenimi zbori. Ar se niti misliti ne more, da bi i najvučenejši mrtelen človek mogo toj častitoj materi naznaniti po naravnoj poti tak visoki navuk i tak vzvišena na-zveščenja, zato moramo z jakostnov gotovostjov sprejeti i vervati, da je ta velika sliižbenica boža pisala pod vplivom Svetoga Diiha.«
Zato pa čtite i premišlavajte vsi, ki liibite Marijo, to lepo čtenje od njenoga živlenja, štero sta spisala po knigi Agredske Marije nemški L. Clarus i X. Kerer, z nemščine v hrvaščino pa je prestavila tretjerednica sv. Frančiška Asiškoga, sestra Marija Asunta. Knigo je izdao Tretji Red sv. Frančiška v Zagrebi, nam pa dao pismeno dovo-lenje, da jo smemo prestaviti v slovenščino i ž njov obogatiti vaše duše, dragi častilci i drage častilke dobre nebeške mamike.
MARIJA AGREDSKA, P1SATELICA MARIJ INOGA ŽIVLENJA
Rodila se je 1. 1602. aprila 2. v Agredi na Španjolskom. Njeni oča se je zvao Koronel Franc, mati Arana Katarina, oba plemeni-taša. Gda je hči Marija prišla k spoznanji dobroga in hiidoga, jo je dober Bog močno presveto, da je v globočini srca spoznala ničevnost človeče narave i neskončno veliko bože smilenje do človeka. To spoznanje je rodilo v njej veliko ponižnost i liibezen do Boga. Njena pobožna mati je po božem razsvetlenji celo svojo vrednost dariivala na samostan i celo hišo spremenila v samostan, v šterom je z hčerami živela kak nuna, oča je pa stopo k frančiškanom, gde sta že prle bila dva njegoviva sina i je ž njima v veliko j svetosti vmro kak sin sv. Frančiška Asiškoga.
Dve sestri iz reda koncepcionistkinj v Madridi sta prišle v hišo, spremenjeno v samostan v Agredi i sta družino vpelale v samostansko živlenje. Koncepcionistinje ali sestre Nevtepenoga Poprijetja so oddelek driigoga reda sv. Frančiška Asiškoga, to je Klaris i živejo po pravilaj teh. Na Svečnico 1. 1620 je Marija z materjov svojov položila redovniške zaobliibe. Zvali so jo v redi za Marijo Jezušovo. Dober Bog jo je po posebnoj poti vodo, ar je šteo nekaj posebnoga po njej sveti naznaniti, skrito Marijino živlenje. Mela je dosta prikazni, zameknjenj, štera so i drugi opazili i se ž nje norčarili. Grozno jo je napadao tudi hudi duh z nečistimi skušnjavami, bio jo je,
posvet njej vgašiivao, strašo jo kak divja zverina. Ali Marija ga je vsele pregnala z molitvami, zatajiivanjom, posebno pa z ponižnimi priporočili k BI. Devici Mariji. Poleg teh borb jo je mučila tudi velika duševna bolečina i strašili veliki duševni nemiri. Gda so te duševne moke štrihoma napunile njeno srce, se je z popolnim za-viipanjom vrgla pred noge svojega božega vučitela, Jezuša v oltarskom Svestvi pa ga pitala: »Gospod, ka pa ma z toga vsega biti?« Nato zagleda Marijo, kak jemle v svoje naroče Križanoga Sina. Neizmerno sočutje zdaj napuni njeno srce, sočutje do z ranami pokritoga Zveli-čitela i do njegove matere, do njenoga prebodjenoga maternoga srca. Od oba dobi pri to j priliki posebne milosti i BI. Devica Marija postane od toga hipa naprej njena vučitelica.
Njeno živlenje je bilo tak ostro i pokorno, da brez posebne bože vole i milosti ne bi je smela voditi i tudi ne bi je mogla. Spala je samo dve viiri na den i to na nekoj rešetki. Ostalih 22 viir je največ premolili i pretrpela z trpečim Jezušom, ove pa z vrejiivanjom samostana, s pisanjom i deli liibezni dopunila. Dnevno tri viire je opravlala »vajo križa«. Pri toj vaji je poldrugo viiro premišlavala trplenje Jezušovo, poldrugo pa sadove odkiiplenja i se Bogi zahvalii-vala za nje. V prvom deli vaje je pol viire na golih kolenaj klečala i teški križ držala na ramaj, druge pol viire je v obliki križa ležala i roke držala na ostrici cvekov, tretje pol viire je pa v obliki križa, razprestrla roke i premišlavala Jezušove sedmere reči na križi.
Pri teh molitvaj je prejemala tak bogate milosti, da so te prekosile njene telovne bolečine. Hudi duh jo je tudi vsaki den mučo. Spovedala i prečistila se je vsaki den. Nosila je samo dve obleki, grobo frančiškansko spodkar na teli i gornjo sester »Nevtepenoga Poprijetja«. Mesa nikdar ne jela kak tudi tečna jela ni. Samo pri-kiiho i zelenje. Ednok v betegi je koštala malo kiiretine i Jezuš jo je zato ostro pokarao:č »Ne dovolim, da si moje zaročnice prebirajo.« Sveto obhajilo jo je z takšov sladkostjov i močjov napunilo, da je samo ednok na den zavžila svojo najprostejšo hrano. A ta prosta hrana se je tjedensko na tri dni spremenila samo v vodo i kruh i to v tork na čast vtelovljenji Sina božega; v četrtek na spomin nastav-lanja presvetoga Oltarskoga Svestva i v soboto na čast Materi Božoj.
Vse svoje trplenje je pa dariivala za rešenje duš i je bila pripravna svoje živlenje žrtviivati, naj more bar samo edno dušo rešiti.
Dober Jezuš je zahtevao od Marije, naj dosta moli i se zatajuje za povrnenje grešnikov, predvsem pa za povrnenje poganskih indijan-
cov v Srednjoj Ameriki. Ona ga je bogala. Vse svoje duševne zmožnosti je vplela v svojo gorečnost, da se krsti kem več poganov. To njeno gorečnost je dober Bog poplačao z čudnim prenešenjom nje-noga bitja v Srednjo Ameriko. Celo Srednjo Ameriko je prehodila i predgala poganom v istom časi, gda je v kloštri živela, molila i trpela. Poganje sami so to posvedočili frančiškanom, ki so v istom časi vodili duhovno pastirstvo v teh pokrajinaj. Povedali so njim, da jih je na krščansko vero navčila neka »gospa«, štera je pa vseli preminola, gda je svoj namen zvršila. Sveti Bernardin Sijenski, general frančiškanov, je z drugimi frančiškani dognao, da je ta »gospa«, Indijancov bila redovnica Marija, ki je svetniki to tiidi priznala i do-djala, da ne ve, jeli je tiidi v teli tam bila, ali samo v diihi, ali teliko je istina, da je prehodila celo Srednjo Ameriko i glasila Jezušov navuk te, kda je v istom časi doma v kloštri svoje pobožnosti opravlala i se mučila za rešenje diiš. Na dvojem mesti je bila v istom časi. Ta posebna boža milost je dokaz, kak je Bogi liiblena molitev za spre-obrnenje grešnikov i ka je zatajiivanje v te namen teliko, kak duhovno pastirstvo med pogani. Te dogodek more vsako dobro dušo razveseliti, kajti iz njega lejko sklepa, da je tiidi ona misijonarka, čeravno ne ide v misijone te, gda sveto žive, goreče moli pa vdano trpi za spreobrnenje poganov i grešnikov.
Leta 1627 na god sv. Jožefa je zvoljena v starosti 25 let za predstojnico, štero službo so njej poverile sestre edenajstkrat i jo je i vršila 35 let tak verno, da je samostan postao ognjišče svetosti. Pre-, več se je bojala biti predstojnica, a BI. D. Marija jo je potolažila, rekši, da njej bo pomagala. Zato je pa postavila njeno podobo na sred kora i sestram povedala: »Prosim vas, priznajte Prečisto Devico za predstojnico, a mene samo za njeno namestnico.«
Da jo Bog pripravi na veliko delo, na pisanje živlenja BI. D. .Marije, njoje je dao na pomoč šest angelov pa dve devici, sv. Oršo i i sv. Agneško ali Nežiko, šterivi je posebno goreče častila. V toj t sveto j družbi je prebila tri leta i se spopolnjavala. Za spovednika | je dobila pobožnoga i vučenoga frančiškana, očo Franca Andreja de la | Torre. I da se reši vsakšega, še najmenšega nagnenja do sveta, i da : misli samo na dušo i duhovno živlenje, jo dober Bog očisti po groznoj ■duševno j zapiiščenosti, po napadaj hudih duhov i po tridnevnom : gledanji pekla, v šterom je vidila vse grozote kaštig, ki so si je razni IIgrehi zaslužili i za štere se večne čase pokorijo.
Gda se je po Lom groznom trplenji njena duša vsposobila za zvišeno delo,, na štero jo je Gospod odebrao, je dobila zviinredne sladkosti v svojo presvetleno dušo od njega. Leta 1637. je napisala Marija v 20 dnevaj na zapoved svojega spovednika na 400 stranej živlenje BI. D. Marije po tistih rečaj, štere njej je nazvestila sama nebeška Kralica. Že pred 10 leti je dobila to zapoved, a v velikoj ponižnosti je prosila Boga, naj drugi napiše BI. D. Marije živlenje, ki de je znao na vekšo božo čast napisati. A Bog je odločno zapovedao, da mora ona sama to včiniti. Bogala je i napisala knigo od živlenja BI. D. Marije pod naslovom »La mystica Cindad de Dios« to je »Mistično mesto bože«. Mistično se po našem pravi »skrivno««. Gda je njeni spovednik odpotiivao v Toledo na generalni kapitel (spravišče redovniško), ga je zameno drugi. Te je redovnici zapovedao, naj v peč vrže vse, ka je napisala. Bogala ga je taki. Svetniki nemajo svoje vole, zato pa bogajo. Ki ne ve bogati, daleč blodi od svetosti. Leta 1655. je na božo zapoved po ravnanji svojega spovednika napisala ešče ednok i to obširne j živlenje BI. D. Marije, kak njej je Bog na-znano, »sebi na hasek, Bogi na diko, Mariji na čast i na zveličanje vernikov.«
Po dovršitvi te lepe knige, štero pozna celi svet i štero so samo na Talijanskom že 53krat naštampali, se je leta 1665. Marija pripravila na smrt. En mesec se je potegnola v samoto i se vtopila v pre-mišlavanje večnih istin, predvsem štirih slednjih dugovanj. Po to j pobožnosti je teško zbetežala. Pred Risali tisti četrtek njej je podelo frančiškanski general sestva za vmirajoče, na Risaosko nedelo pa blagoslov sv. Frančiška. Trpela je popunoma mirno i vdano, tolažbe druge ne mela, kak svetlost svete vere, Bog njej je na smrtnoj posteli vkraj vzeo vse dozdaj podeljene zviinredne milosti. Pred smrtjov je sestre blagoslovila i njim naročila »jakost, jakost, jakost vam pre-poročam.« Gda so se odmolile molitve za vmirajoče, je trikrat z tihim glasom zdehnola: »Pridi« — i sladko zaspala v Gospodi.
V noge duhovne osebe so jo vidile, kak se je v nebo zdigavala i tudi znake njene svetosti, šteri so kazali na posebno nebeško plačilo. Leta 1671. so izročeni spisi svetoj Stolici, da se proglasi za blaženo. A ta proglasitev se je zavlekla zavolo njene knige, štera je prestala vnogo protigučanja, dokeč je sv. Cerkev ne odobrila. Zdaj, ka se je v Belgiji na prošnjo častitlive sestre Marije Agredske zgodilo čudno ozdravlenje, štero je papinska komisija kak čudno potrdila, ide na-
prej delo, da se kem hitrej podigne na oltar pisatelica živlenja, ki nam je najdražje za Jezusovim živlenjom, to je živlenja njegove pre-svete matere, Bi. Dev. Marije.
Sveto Pismo
Sveto pismo je zbirka 72 knig, štere so po nagibi i navdihnenji sv. Diiha napisali od Boga presvetleni možje i šterih vsebina je reč boža. Jezuš je krive navuke pismo, znancov i farizej o v pobijao z rečmi sve-toga Pisma, kak čtemo v evangeliumi sv. Mataja i Marka i s tem posvedočo, da je sv. Pismo kniga, v šteroj se najde sveta boža istina. Na vatikanskom cerkvenom zbori 1. 1870. je sv. katoličanska Cerkev jasno povedala, da je začetni zrok sv. Pisma sam Bog, kak je to svedočo od nekda sv. Duh Bog po sv. Pavli apoštoli: »Vse pismo je od Boga riavdehnjeno i hasnovito za včenje, za ošvedočenje, za pobolšanje i za vzgojo v pravičnosti, da bi bio boži človek popolen, za vsako dobro delo pripraven.«, (2. Tim. 3—16—17). Sv. Au-guštin trdi: »To je tak, kak če bi Kristus s svojov lastnov rokov napisao evangelije«, gda razpravla od sv. Pisma.
Prava vera, štero je Bog nazvesto i brez štere se nišče ne more zveličati, se zajima j edino iz sv. Pisma i poročil sv. kat. Matere Cerkvi. Nindri indri se ne najde. Ka sveto Pismo pove, je nikdar ne blodnost, nego vsikdar prava pot, štera k Bogi pela naše duše i je zveliča. Ki se drži sv. Pisma, sc drži Boga, ar je sv. Pismo reč boža. Kajsteč lepoga i svetoga što trdi, čeravno je najvučenejši i najsvetejši, zna biti blodnost, ar vsaki človek zna vkaniti i se zna vkaniti, ka pa sveto Pismo trdi, ne more biti blodnost, ar ka se v njem trdi, je od tistoga neskončno svetoga i modroga i pra-vičnoga Boga, koga nišče ne more vkaniti i ki tudi nikoga nemre vkaniti.
To so boži navuki, drage duše, šteri nas napunijo z najvekšov tolažbov, šteri nas pripelajo v najvekšo srečo. Pa je vekša tolažba, kak zavest, ka tista pot, po šteroj hodim, ne more biti kriva, nego je jedino prava? Pa more biti vekša sreča, kak je
ta, da mi sam Bog kaže pot, po šteroj pridem k njemi, ki je večna blaženost? I ta pot je sv. Pismo. Ono je i moja sreča, večna sreča, ar je boža reč, tista reč, ki je vse stvorila, rešila, posvetila i osrečila. Bo pa tudi mene osrečila, če bom jo bo-gao. Bogajmo Boga, jemlimo si k srci njegove navuke, štere nam sam dava po sv. Pismi.
Marijin List bo odsehmao v vsako j številki tiidi prineso nekaj iz sv. Pisma, naj nas te večne, sladke bože reči vtrdijo v pravom krščanskom živlenji. Začnemo pa letos objavlati Izaiaša proroka. Njemi je Bog gučao v pokvarjenom časi, kakši so i dnes, da bole zarazmimo svojo dužnost.
IZAIAŠA PROROKA PROROKUVANJE.
I. Poglavje.
Bog se toži zavolo židovske nezahval-nosti i nevernosti. Žalosten stan židovsko-ga liidstva. Boži srd. Kaštiga okornih grešnikov. Tolažba za pobožne.
2.Videnje Izaiaša. Amosovoga sina. štero je vido nam Judom i Jeružalemom v dneva j Oziaša, Joatana, Ahaza i Ezekiaša, židovskih kralov.
2.	Poslušajte nebesa i zemla vleči na viiha, ar Gospod guči: Deco sam odgojio i povišao, oni so me pa zavrgli.
3.	Junec spozna svojega gospodara i oseo jasli svojega gospoda; Izrael pa ne pozna mene i moje liidstvo ne razume.
4.	Jaj grešnomi rodi, s hudobijov ob-teršenomi ludstvi, hudobnomi pokolenji, v grehi okornoj ded; zapustili so Gospoda, preklinjali so Svetoga Izraelovoga, hrbet so njemi obrnoli.
RAZLAGA
Izaiaš prorok je dobrih 60 let glaso pokoro, dokeč neso ga okoli 80 let staroga
svetoga moža z drugimi pobožnimi dušami vred vmorili zavolo vere, ki jo je glasio, da bo prišo Odrešenik, ki se bo od Device rodio. Je mučenik, kak je Kristus sam svedočo od njega i drugih prorokov, gda je Židovom v oči metao njihovo trdokor-nost, Itera je proroke vmarjala i kamenjala. V 4 vrstaj, kak smo je ozgoraj čteli, hiča malikovalstvo ali bolvanstvo, gda so
Izraelci mesto pravoga Boga, ki njim je teliko dobrot skazao, molili bolvane, les i kamen, kak poganje. To so delali pred vsem pod hudobnim kralom Akabom. Te bože reči pa idejo vsako j duši, štera je Boga razžalila i si je mesto njega zvolila greli. Vsakoj ide vočimetanje, ka je junec i somar bole zahvalen do svojega gospo-dara, kak diiša do svojega Boga.
»Junec spozna svojega gospodara i oseo jasli svojega gospoda. Izrael pa ne pozna mene i moje ludstvo me ne razume« (Is. I. 3).
Pisma
Mladi diihovnik, Theofil, piše svojemi spovedniki, staromi gospodi Mariofili, te pa odgovarja svojemi spovedanci.
Dragi duhovni oča!
Zdaj, ka sam oddaljen od vas, i ne morem k vam vsaki tj eden k sv. spovedi i ne morem poslušati vaših pobožnih razgovorov na vašem skromnom domi, se mi budi srčno i milo domotožje po starom sliižbe-nom mesti. Za Bogom ste mi. dragi duhovni oča, vi bili vse. Zdaj nemam ni-koga. Spoved opravlam gostokrat pri so-sednom g. župniki, ki me vsikdar Iiibez-nivo sprejme, z domačim svojim g. župnikom živem v najlepšem miri, pa vendar mi nekaj menjka. Nekši zrak mi menjka, šteroga sam se pri vas navado, toga si želem, po tom hrepenem. Tii je vretina mojega domotožja. Menka mi vaš duh, ki
me je tolažo i krepo, karao i hrano pa vodo ravno po poti popolnosti. Predragi oča Mariofil, ne zamerite zato, če si želem to ozračje! 0 potišajte moj duševni glad z vašim odgovorom, gda vam li mogoče bo.
Vaš Theofil.
Predragi Theofil!
Od tvoje prve svete meše do te prve premestitve, to je, skoro pet let sem vodo tvojo dušo. Vse izkušnje svojega štiride-setletnoga diihovnoga pastistva sem vpro-rabo i vsaki den dariivao vsa svoja dobra dela za tebe, dragi Theofil, da postaneš dober pastir. Jezuš, dober Pastir, mi je sve-dok. da moji triidi neso bili brezplodni v tebi . . . Ravnao si se po mojih navodilaj, raseo i odraseo si. Doraseo si, da si zapiisto domačo hišo — zvezo z menov — i si se
podao v drugo, v tiijo hišo, da tii pokažeš, ka si se navčo doma. Jaz sam te pri-pravlao na to drugo hišo, i ti, Theofil, si se pripravo. To posvedoči tvoje hrepenenje po staro j hiši, tvoje globoko domotožje po starom Mariofili.
Sinek Theofilek! Neizmerno me veseli, da si želeš staro hišo nazaj. S tem odkrivaš svojo sposobnost za novo hišo, za duševno samostojnost, ki je teliko potrebna v duhovnom pastirstvi i štere je tak preveč malo. Včio sam te, da si povsod celi duhovnik, da povsod kažeš, da si driigi Kristus. Vnogi to včini v gotovih prilikaj, gda ne piše nasproten veter. Pri nasprotnem vetri pa veslajo v labor sveto. Jezuš v Oltarskom Svestvi milo gleda za njimi i njim sepeče: »Jaz sem tii doma.«
Theofil! Kak sladko mi to dene, gda pišeš, ka hodiš k spovedi. Vidiš, to je
najtrdnejša stopnja duševne samostojnosti. Spoved je svestvo, štero ne odpušča samo grehov, nego deli tudi gratiam sacra-mentalem, to je svestveno miloščo, štera kak sunce sija na rožice — jakosti tvoje duše, naj rastejo i cvetejo. Le na sunce, Theofilek! Gosta spoved je gosta krepost.
Ka si pa z svojim gospodom župnikom v blaženom miri, je driigi krepki dokaz, da si se duševno osamosvojo. Ki v tom išče svoje pozvanje, da rova v falingaj svojega naprejpostavlenoga, je rob z zavezanimi očmi, ki ne vidi lepote čednosti, nego samo grdostijo, hudobijo, greh. Theofilek, bodi prost i svoboden.
Vse pa, ka ti li poželi duša, mi naznani. Iz celoga srca ti rad da v vsakoj vori odgovor tvoj stari
Mariofil.
Mešna kniga i verniki
Najsvetejše, ka nam je na zemli boži Sin zapiisto, je daritev sv. meše. Že je minolo devetnajsto let od zgodovinskoga dogodka, kda se je Bog prvič dariivao za nas i od tistoga časa se neprestano daruje v sv. meši. Nega trenutka v ednom dnevi, da se ne bi dariivala sv. meša. To je najzvišenejše opravilo na zemli. Kak dobri katoličani se ga vdeležiijmo ne samo v nedelo, nego vseli, kda nam je mogoče. Pa ne, da samo pridemo v cerkev, nego se je tudi z razumevanjom vledežiijmo: da znamo, ka se godi na oltari i ka moli duhovnik. K razumevanji sv. meše nam pomore mešna kniga.
Gotovo ste že vidili knigo, ki jo ministrant nese pred duhovnikom k oltari i duhovnik ž nje ves čas pri meši moli. Predragi, ali ste šče pa nikdar ne želeli znati, ka je v toj knigi? Znabiti te pravili: Ta kniga je latinska i to, ka je v njoj, je samo za duhovnika. Istina, da je latinska, nego to, ka je v njoj, se ne tika (ne zadeva) samo duhovnika, nego vseh vernikov. Po-glednimo si to!
i. Glavne dele sv. meše poznate. Med mešo vidite, da se diihovnik večkrat obrne od oltara proti liidstvi, razprostre roke (znamenje kak da bi šteo vernike objeti) i jim pravi: »Dominus vobiscum«, to je: »Gospod z vami.« Ministrant nato odgovori v imeni vernikov: »Et cum špiritu tuo«, to je: »In s tvojim diihom.« Znate, ka pomenijo te reči? To je mešnikov pozdrav liidstvi i zednim opomin vernikom, naj bodo pazlivi. Vseli, kda duhovnik spregovori te reči, šče liidstvi povedati: »Pozdrav od Boga. To, ka zdaj pride, je namenjeno vam, se tiče vas. Zato pa pazite!« Te pozdrav duhovnik pravi pred prošnjo v,, evangelij om, dariivanjom, uvodnim slavo-spevom (prefacijov), molitvijov po obhajili. Kakši pomen pa naj bi meo opomin, naj verniki pazijo, če pa ne bi znali, na kaj naj pazijo, če ne bi znali, ka duhovnik za nje moli i kaj je vči? Tiidi mora ministrant večkrat odgovoriti: »Amen«, ta je: »Tak naj bo!« Ministrant to odgovarja v imeni liidstva ali pa odgovarja liidstvo samo. Pitam vas, kak naj ludstvo-odgovori: »Tak naj bo!«, če pa ne ve, ka-
je mešnik molo i včio. — Iz toga se vidi, da je za razumevanje sv. meše potrebna vernikom mešna kniga v domačem jeziki, da bodo vkiiper z duhovnikom molili. Samo te bodo mogli duhovnikov pozdrav pravilno sprijeti i odgovarjati »Amen«. Duhovnik h. pr. prosi Boga, naj nam da povreben dešč ali varje pred točov. Kak bole iz srca nam privre vsklik: Amen — Tak naj bo, če tisto prosimo z duhovnikom vred tudi mi, kak pa, če niti ne vemo, ka je duhovnik molo.
2.	V starom časi krščanstva je bila sv. meša lepa občestvena daritev mešnika i vernikov. To je bilo te kakpada ležej, ar so liidje razmili latinski cerkveni jezik. Znali so vsaki tao sv. meše; oni so meš-nikom spevali, odgovarjali na njegove molitvi, znali so, ka je za nje mešnik proso, razmili so čtenje berila i evangelija. Skratka, razmili so vso sv. daritev, ne da bi jim bila potrebna mešna kniga. Dnes-den je sv. meša ravnotak daritev občestve-nosti, cele cerkvene občine, cele fare, kak nekdaj. Sv. meša pa je ne zavolo duhovnika. Zato naj se je liidstvo vdeležiije kak v prvih časaj krščanstva: kak edna družina vsi vkiiper z mešnikom molimo i darujemo i sprejemamo nebeški kruh. To je pa dnes-den mogoče tak, da mamo med mešov v rokaj mešno knigo v domačem slovenskom jeziki.
3.	Ali smo pa vsi z mešnov knigov (kak jo ma duhovnik) pri sv. meši? Pogled -nimo, kak se večina kristjanov dnesden vdeležiije sv. meše. Pridejo v cerkev, pri meši sedijo ali stojijo. Ka ka delajo? Edni molijo čislo ali pa različne molitvi, ki jih najdejo v svojoj molitvenoj knigi. Kda cinka, pokleknejo i se bijejo na prsi. Vnogi komaj čakajo, da mine i nikaj ne vejo, ka se godi na oltari. Odidejo ravnotak nevedni i nepobolšani, kak so prišli v cerkev. Pitam vas, ali maj o tej kakši duševni hasek od sv .meše? Če pri tom šče pomislimo, da je sv. meša najvekše i najsvetejše, ka mamo kristjani na zemli, ali je primerno, da pri sv. meši ne sprevajamo z vsov pazlivostjov mešnika od dela do dela, da ne združimo svojih molitev ž
njegovimi? So vnogi kristjani, ki so jako pobožni, ali od sv. meše pa tak malo znajo. Njihova pobožnost bi bila še vnogo. vekša, če bi tudi sv. mešo spoznali, se je združeni z mešnikom vdeležili. Bog sam pride pri meši na oltar! Pomislimo šče na to: kak čudno bi bilo, če bi mi med križnov potjov molili litanije ali pa med litanijami čislo. Ali pa šče ne bole čudno, da ščemo biti pri sv. meši, molimo pa ne z mešnikom, nego druge molitvi. Sv. čislo, litanije i driige molitvi so tudi lepe, liki jih je Cerkev postavila ne zato, ka bi jih med mešov molili, nego izven sv. daritve. Razmi se pa, da če što iz kakšegakoli vzroka nemre moliti mesnih molitev, naj moli pač to, ka more i zna, samo na glavne dele bar mora paziti.
Dragi kristjani! Spoznali ste: če se | ščemo z najvekšov dostojnostjov i gLobo-kov pobožnostjov vdeležiti sv .meše, nam je potrebna mešna kniga, kak jo ma duhovnik pri sv. meši. Takše knige, ki bi mela meše vseh dnevov leta, v slovenskom jeziki, šče nemarno. Mamo pa takšo knigo, ki ma sv. mešo za vse nedele, svetke i driige važne dneve. To so »Svete meše«. prestavo \ital Vodušek, izdala Mohorjeva •hiižba. Što bi si te mešne knige ne mo-geo kupili, bi naj si kiipo takšo, gde so bar vse molitvi, ki se, molijo pri vsakoj sv .meši. Takši mesnih knig je več. Tak bi te molo z duhovnikom po slovensko bar vse stalne molitvi sv. meše, (večina mešnih molitev je stalna) evangelij bi pa itak čiio od duhovnika ali bi si ga pa prečteo v sv. pismi.
Kda mate mešno knigo »Svete meše«, te se morete navčiti poiskati mešne molitve. Mešna kniga ma 2 dela: v ednom so molitvi, ki so vsikdar pri vsakoj sv. meši, v dragom deli so pa za vsako nedelo i svetke posebi. Začne se moliti v stalnom deli ,dokeč se ne pride do mesta, kde je napisano, da se mora moliti molitev tiste nedele ali svetka, ki se poišče v 2. deli (n. pr. svetek sv. Jožefa ali 1. postne nedele, pač kakši den je). Te se pa moli dale v 1. stalnom deli, dekoč se ne pride • do mesta, kde se mora vzeti molitev ti-
stoga dneva. Na te način se išče pri celoj sv. meši (najbouše si je že doma pogled-noti i poiskati).
Sveti oča Pij X. so povedali reči, šlere pač zdaj razmimo: »A'e molimo pri meši, nego molimo meso.« Šteli so s tem povedati, da naj sv. meša ne bo za nas priložnost za najrazličnejše molitvi, nego, da molimo tisto kak diihovnik.
Doslavek:. Trdno sklenimo: kem prle si poskrbeti mešno (ne samo molitveno) kni-go, bar takso, kde so samo stalne molitvi sv. meše. Nato si prizadevajmo, da je
bomo razmili i se navčili, da jih bomo ravno te molili kak duhovnik. Pripomoček za razumenje sv. meše i mešnih molitev je Marijin list, ki je že lani pisao o razlagi sv. meše, pa bo tudi letos. Kem bole bomo poznali bogoslužje ,posebno sv. mešo, tem bolši sinovi Cerkve bomo.
Pripomba vrednikova: Ki nema mešne knige, njemi to nadomesti premišlavanje Krislušovoga trplenja. Če Marijin list naroči vsaka slov. hiša, bo Marijin lisi; mo-geo vsem naročnikom brezplačno ednok dati do rok mešno knigo.
Najdragši kinč katoličanov
Berilo ali lekcija pri sv. meši.
Meša se začne. Po srčnom požaliivanji grehov zahrepenimo k Bogi: »Gospod, usmili se, — zdignemo se više i ga pozdravimo : »Slava Bogi na višini . . .; nato pa se obrnemo s prošnjov do sv. Trojstva (prošnja Cerkve). — Ravnotak se to zgodi, kak če bi šli k velkomi gospodi s prošnjov. Na pragi si očistimo obiiteo, popravimo obleč, da nega kakšega zamazka na njem (očistimo se grehov). Za tem boječe poklonkamo (Gospod, usmili se, Kristus, usmili se); če smo notri piiščeni, pozdravimo gospoda (Slava Bogi) i povemo svojo prošnjo.
Trikrat smo poklonkali, pozdravili i slavili smo vse tri bože Osebe pa tudi našo prošnjo smo naslovili na oga Očo, Sina i Diiha Svetoga. Zato tiidi dobimo trojni odgovor: 1) po berili. 2) po evangeliji i 3) po predgi. — Trojedini Bog je poslii-šao našo prošnjo i zdaj nam odgovarja, a naša dužnost je, da pazlivo poslušamo Njegovo reč: berilo, evangelij, predgo. Kak bi pa zgledalo. če bi mi prišli s prošnjov k velkomi gospodi i odgovora ne bi šteli poslušati: Gospoda bi razžalili i sebi škodili, ar ne bi znali za odgovor, obdrii-gim pa Gospod ne niica nas, nego smo mi k njemi pribežali pomoči prosit. Dragi krščeniki, ednok za vsikdar si zapomnimo: v berili, evangeliji i predgi nam govori v pravom i istinskom pomeni sam Bog. To je nikaj ne driigoga, kak če bi on sam
prišeo med nas. To se ravnotak godi kak je negda Bog Izraelcom gučao na gori Si-naj, gde njim je dao desetere bože zapovedi. Ravnotak je to, kak je Jezuš Kristuš predgao na gori ali v ladji vnožini liidstva. Bog nam guči po sv. Pismi; berilo i evangelij sta najmre vzetiva iz sv. Pisma. — Sv. Anton piiščavnik se je toga dobro za-vedao. Kda je velki casar Konštantin zvedo za zgledno živlenje toga piiščavnika. ga je to tak genelo, da njemi je pisao pismo. Kda je sv. Anton dobo pismo, so vsi njegovi prijatelje — piiščavniki k njemi pribežali i se čiidiivali, da je tak velki gospod, kak je casar, pisao poniznomi piiščavniki. On pa njim je odgovoro: »Ka se čiidivate tomi človečemi pismi! Bole občudujte bože pismo, najmre sv. Pismo.« — Če čiijemo govor kakšega velkoga moža, so njegove reči za nas kak razodetje. Liki ka je najvekši i najslavnejši mož proti Bogi!?
Pri sv. meši večkrat čiijemo reč: epištola, po naše se pravi: pismo. Navadno je to odlomek vzeti iz pisma sv. Pavla ali driigoga apoštola. Zaistino je pisao ta pisma sv. Pavel, apoštol, krščanskim občinam, na priliko Rimljanom v Rim. Efežanom v Efez itd. Liki zdaj je to bože pismo tebi namenjeno, dragi krščenik. Bog ti šče v tom pismi nekaj posebnoga povedati i te opomenoti. Sprejmi zato epistolo, kak bože pismo.
(Po Parschi)
Katoličanstvo v Skandinaviji. Velki ev-haristični kongres v Skandinaviji je poka-zao, da so tam katoličani trdni v svojem krščanskom osvedočenji, ka nam tiidi sve-dočijo mnoge spreobrnitve protestantov (luteranov) na našo vero. Hvale vredna je tiidi njuva darovitnost za zidanje novih cerkev.
Raziskovalci sv. pisma«, tak se zovejo liidje, šteri krivo tolmačijo sv. Pismo i pačijo prave krščanske istine. Celo tak daleč se viipajo, i pravijo, da je sv. Cerkev dosejgamao napačno tolmačila sv. Pismo i da ešče komaj zdaj oni dobro raz-mijo boži navuk.
To družbo je nastavo amerikanski trgovec Karel Russel, šteri pa ne meo nik-šega bogoslovnoga znanja. Po njegovoj smrti so jo začnoli drugi voditi i družba se je razširila daleč po sveti. »Pri nas ma svoje središče v Maribori, gde.se štam-pajo slovenske knjige v tom krivom diihi.
Ne zametavajo ti liidje samo edne ali druge verske istine, celo ščejo spodkopati podlago prave krščanske vere. Zametavajo navuk od sv. Trojstva. Od Jezuša Kristusa včijo, da je on ne Bog. Sin Boži je postao samo človek, gda se je včlovečo i gda je vmro je bio tak vničen, kak vsakši navaden človek i da ne vstano od mrtvih. Tiidi nema po tom krivom navuki bože i človeče narave združene v ednoj božoj osebi. Nadale včijo, da človek nema diiše, nego človek je duša. Zametavajo nebesa, očiščilišče i pekeo, zato pa nega večnoga trplenja. V svoji knigaj pišejo tiidi, da naskori Kristuš drugič pride na te svet.
Njuvi liidje nosijo te krivo verske knige po vesnicaj i je po fal ceni odavlejo. Liidi tiidi zapelavajo s tem, ka pravijo, da: ka-
toličanska cerkev zabranjiije navadnomi liistvi čteti sveto Pismo. To pa zato, naj napravijo dober kšeft s svojimi knigami. Sv. Cerkev pa ne brani čtenja pravoga sv. Pismo, nego nam ešče to priporača Samo zahteva, naj čtemo njeno razlago zraven. Kajti pravico tolmačenja ma samo sv. kat. Cerkev, ki jo j edino vodi sv. Duh Bog i je zato nezmotliva.
Znamo tiidi, da vsakši član te nove vere more dali deseti deo svoje vrednosti za razširjanje teh knig, da bi j a bile knige kak naj bole fal, da bi lak več liidi zapekli. V tom tali so nam katoličanom lejko za zgled.
Hudobni dilh vsikdar skuša liidi. Ali mi gledajmo, da ostanemo stanovitni v našo j veri i ne kupuj mo teh knig, šterih čte-nje je pod smrtnim grehom zabranjeno.
Ka včijo pa*što so ti liidje, ki te proti-verske knige izdajajo, nam je napisao vse-učilišni profesor na ljubljanskom vseučilišči dr. Andrej Snoj.
Renkovci. Tu so nedavno blagoslavlali lepo iz sirmaških žiilov i triidov zezidano kapelo. Od blagoslavlanja je pisao jako v srce segajoči članek mariborski »Slovenski Gospodar«. Ar so ništerni Ren-kovčarje ne zadovolni popunoma z njim, zato so nas pitali, ka mi pravimo na njega ...
Mi pravimo to: V članki je niti z ed-nov rečjov ne povedano, što je istinski oča toga dela? Što je v torjanskoj fari vcepo v njihova srca liibav do presv. Srca Što je Renkovčarom nastavo »Družbo Srca Jezušovoga ... što je vse to gojio i zalevao leto za letom ... Mislimo, ka je te človek oča toga dela, na šteroga se je nevedoč pozabilo, i te je f g. Sakovič Jožef, ple-banoš. Sic.
Škof dr. Ivan Tomažič o Marijinem Listu
Naš prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič priporoča v št. 2166 Oglasnika lavantinske škofije, 1933., Marijin list s sledečim toplim priporočilom:
»Slovenska Krajina ima nabožni list, ki bo prihodnje leto obhajal 30 letnico obstoja. Ta list je Marijin list.
List ima za seboj bogato zgodovino. Skozi dolga leta je bil v Slovenski Krajini edini slovenski verski klicar. Vzgojil je mnogo duhovniških poklicev in marsikaterega vernika utrdil v katoliški veri.
Radi revščine vernikov Slovenske Krajine se je list vedno boril z denarnimi težkočami. Hude čase preživlja zlasti sedaj.
Naročniki Marij inoga lista so deležni raznih ugodnosti.
1.	Brezplačno dobijo Kalendar Srca Jezusovega.
2.	Za vse naročnike so plačane večne maše v Celju pri sv. Jožefu, večne maše Marije pomočnice v Murski Soboti v Martinišču ter v Linzu pri »Seraphinisches Liebeswerk«. Razen tega se opravlja zanje vsak teden ena sveta maša.
Čisti dobiček Marijinega lisla se porabi za zidanje hiše sv. Družine, ki bo za Slovensko Krajino dom duhovnih vaj.
Z ozirom na to je zelo želeti, da pride Marijin list v vsako hišo v Slovenski Krajini, naj bi ga pa tudi tostran Mure naročali zlasti duhovniki, da s tem podpirajo dobro stvar, in verniki!
Marijin list stane letno 12 in in se naroča pri gosp. Jožefu Kleklu, vpok. župniku v Črensovcih.«
Glasnik presv. Srca Jez. piše v letošnji prvi številki o Marijinem listu:
»Velikanski je pomen in potreba dobrega tiska. Tega se mora danes vsak zavedati in mora zato po svojih najboljših močeh podpirati dobre liste. Pri nas jih hvala Bogu ne manjka. Pozornost naših bralcev hočemo danes obrniti na lep list, ki je pa pri nas žal še malo znan, to je prekmurski »Marijin list«. Bil je ustanovljen ob 50 letnici razglašenja Marijinega brezmadežnega spočetja in stopa sedaj v 30. leto svojega izhajanja. Previdnost in Marijino varstvo sta ga ves čas spremljala in pridobil si je nevenljivih zaslug kot voditelj, tolažnik in učitelj naših prekmurskih Slovencev v najtežjih letih verskega in narodnega preganjanja. Vzbudil je tako zanimanje za misijonstvo, da bo imela Slovenska Krajina za par let več delavcev v misij onih kot vsa Jugoslavija. Ima letos čedno zunanjo opremo in jasen tisk. Pisan je v lepem prekmurskem jeziku, ki je za nas lahko razumljiv in zanimiv. Priporočamo, naj bi bilo po možnosti veliko naših družin naročenih na ta list. Cena je samo 12 Din na leto in se naroča pri Upravi M. Lista, Črensovci, Slovenska Krajina (Jugoslavija).«
J. M. J.
Prečastiti gospod!
Iz obeh gornjih priporočil je v glavnem vse razvidno. Z dobrim namenom se ' obračamo na Vas s to prošnjo, da bi v Vaši župniji priporočali Marijin list. Čisti dobiček je namenjen za postavitev nad vse potrebnega doma duhovnih vaj v Slovenski Krajini. Cena na skupni naslov 12 Din, z Mar. Ogračekom 16, koledar brezplačen, i Ako bi ne mogli vaši verniki radi revščine naročiti imenovanega nabožnega mesečnika, Vas prosimo, da bi razprodali poslane izvode ter nam denar nakazali po priloženi položnici.
Kot brezplačni dar Marijinega lista dobijo vsi naročniki »Kalendar Srca Jezu-šovoga«, ki bo prihodnje leto prinesel opis in potek boljševiške dobe v Slovenski Krajini. Ker je to edinstven slučaj boljševizma v celi Jugoslaviji, je zanimanje tem večje. Ne zamudite ugodne prilike!
Marija Vam naj poplača ves Vaš trud!
Klekl Jožef, vp. župnik, urednik Marijinega lista.