PHIHDRSKI DHEVHIK __GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^_VI - Ste v. 214 (1902) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. Er. TRST, torek 11. septembra 1951 Cena 20 lir E50SLAVA PNEVA JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE V SPLITU ^ maršal Tito v svojem govoru v Splitu, pri čemer je ostro odgovoril na žalitve jugoslo-toda 6 .armac*e v rimskem vladnem listu «Popolo» - «ltalijanski voditelji pa nočejo roke sprave; mi ne bomo nikoli popustili in pravimo: Svojega ne damo, njihovega pa ne zahtevamo« (Od C*'10- nteeg» dopisnika) Maršal lito je >lavi!a1Z:^vil’ si mora Jugo-sv??° obal0 nr(.j 1 zaščitila svojo ci»mi ^ , ?apadalnimi aspira-*Ni Vam 1 1° Že^e osvojiti, •liti P°^r6bno mnogo mi- 3iti>. ie detiSl 5o hotel Prisv°- sLT marSal Tito v svo-CSTS stea.teljem in pro~ kemije jLj °rske vo'Jne aka- froslavp Splitu ob priliki ^lovansk^035^058 dneva 3U-*0ni s,, *_? vojne mornarice. na 2aiiart,t ?, Vzh°du kakor uj \ ^0§*eite samo kara-državi „ j0. vod‘jo proti naši V italijanskem tisku. Kaj h'^jo? ^ulj, Zadar^ m Istr°’ Reko’ Dalniaciio k- mveč ^dl vso ^jajo 0 „ .on! hoteli. Oni k ne J’ toda nikdar več oŽfcof !r^- Ce pa bi ^letela jc, Pnsli sem, jih bo iUltaj doživelf0titaVkatero s0 N' nanart^ ■ ltallJanski in teklosti. alci V nedavni pre- ?10ts'arico*Vtriarao nažo vojno !e cbale ^a & branili *tasno dpj., branili našo ft' z&to °’ I>aJe divno morij* nimamodFu.^ga, ker nam ^^nih napa- ^iati niten0v in ne mislimo i naimatliži del o-^na nn^ sosedov onstran *»• To ni “l. kt>gai' koli druge-H ham “* in tudi ni ni- ■ 116 bo 'r danes ni ln tu" Niti ^ na®a Ua hočemo ^ le h„i. ^bmo branili in "topili« ° n:^dar nikomur oZ°Vari^' Kn *°Psamj- ze govorimo Tit !# 36 nadaljeval ~~ <{mislim, da či- JHSramne in °°“b' k^tn" »T ’0 danes >ui na-S L Sa7no na Vzhodu, 1&5*_.V ™iji. Razni ti? deželo P>SUni obrekujejo l % ’ na-šo armado po k*^..«*OWrfh vodite- Moje vlade. *E?° OkJl^’ da jB CCl° vladne %«ostranke demo- iPi i>rew . - «Popolo» vt talji,, x, ratkim ne ver- „Jn arrrmri ^ 0 71 cm drža- "2 n°s'° arLkf6rem ie Ue' <, arne„ „ IJ^do na najbolj lnheSe»io rfaCin' V tem članku 2ko»*ik , 36 .neki fašistični M.t!saI r j dnevniku SC ,*°bi: k° je bil kot in,’1 ^nizn1^1 driw>i, kako so «i»aU.kot >ih °n j« ^ in in *horde» ^ Vtali italijanske SC ‘n tih met°H j«, Misliti lV0kai si je mo' hr° mnian£? lakšno never~ !?«***»• edati aL,'V(«Ii v,,,w Tf« ?; oor- fmns^e fašistične -A TH/i j:, ..... u^kli Ujf-.?.n srno mt' V bor- tu,.-smo jih v re' «H°n 5«««o' fcot°r k°li P"de ^ sr^9*^ , "ttpadolec in tu svoj lip’fci Ooiiin 2aP°W”'io usi > P?o * osvajalne na- Aft M tnsi deželi. W v°^nh?°l;cmu- da se je k, Puščah ■! častno; mi rii,J0nU)v „ janske ujetni- * Uk Uh ubijali, W nii> ’ temveč smo C° WnL?areditl fc' b. “n,e,: m cenili našo —n,n t,r* ll/e souVir^'’ da m5i [^ue naše dežele. Toda kam so izginile one plovne e-note, ki so bile pred vojno v naši deželi? Sle, so, vzel jih je okupator, kot tudi vso oborožitev stare jugoslovanske vojske, nekaj pa so si prisvojili tudi kvislingi, ki so temu okupatorju služili. Toda kdo je bil tukaj okupator? Bili so italijanski fašisti, ki so pustošili in požigali Po Dalmaciji. Qni so uničili ali zaplenili naše vojne in trgovske ladje. Več sto trgovskih in več sto manjših in večjih vojnih enot je uropal italijanski fašistični okupator. Maršal Tito je zaključil, da se jugoslovanske tovarne stro- jev in motorjev, livarne itd. vsakega d/ne bolj izgrajujejo in da bodo kmalu, ko bodo končane, dajale vojni mornarici vse, kar je potrebno. Agencija Tanjug je danes tirad no potrdila vest o bližnjem obisku angleškega admirala Edelsitena na vojni ladji Li-vierpool v splitskem pristanišču. Agencija poudarja, da bo ta obisk pomenil obnavljanje normalnih odnošajev med dvema prijateljskima pomorskima silama. Danes je prišel v Beograd Znani angleški pravnik in minister za zunanjo trgovino sir Hartley Shawcross, eden izmed tožilcev m Nuernberškem pro-cisu. Shawmx>ss, ki ga spremlja žena, je gost Zveze jugoslovanskih pravnikov in bo ostal nekoliko dm V Jugoslaviji; obiskal bo tudi nekatera dalmatinska mesta. Shaivcross bo imel tudi predavanje o angleških pravnih problemih. Nocojšnja «Borba» piše v svojem uvodm-m članku, da ima reakcija italijanskega tiska na nedavno noto jugoslovanske vlade bolj ali manj enak značaj kot vsa kampanja, ki se z one strani Jadranskega morja vodj^ proti Jugoslaviji. «Z istim prividnim slepilom, s katerim je italijanski tisk šel preko jugoslovanskih zahtev za sporazumno rešitev vseh problemov — poudarja list — z isto absurdnostjo, Ki ne poznčj nikakršnih dejstev, ti listi komentirajo tudi noto vlade FLRJ. Skoro noben list ni niti z besedo odgovoril na zahtevo jugoslovanske vlade, da protijugoslovanska kampanja preneha in da se p odvzamejo koraki za sporazumno rešitev nerešenih vprašanj«. «Ravno nasprotno — zaključuje list — italijanski tisk tudi v teh komentarjih ne kaže želje, da bi odklenil razloge, ki so dovedli do note jugoslovanske vlade«. «Borba» poudarja, da zavzema prvo mesto v vsem tem rimski «Popolo», ki je te dni obja. vil obširen članek z grobimi žalitvami proti Jugoslaviji. R. R. Vedno več dokazov da je bil Adamič umorjen NEW YORK, 10- ~ Po zadnjih odkritjih policijske preiskave v Millfordu, kjer so v njegovi vili našli ubitega Louisa Adamiča, dobiva vedno več verjetnosti teza, da gre za umor. Policija, ki je prvotno na hitro razglasila, da je Adamič izvršil samomor, poroča zdaj. da so z laboratorijskimi preiskavami u-gotovili, da na puški, ki jo je imel Adamič, ko so ga našli mrtvega, ob kolenih, ni njegovih prstnih odtisov. S tem odpade možnost, da bi bil Adamič s to puško izvršil samomor. Policija je vedno bolj prepričana da gre za umor. ki so ga po vsej priliki izvršili komdnformi, stični agenti. Delni izidi g,*ških volitev ATENE, 10. — Objavdlj so izidie volitev za 3.011 volilnih okrožij od skupnih 3.910. Volivcev 1,220.147. Papagosova stranka 429.949 (35 odst.); Plgstirasova stranka 293.697 (24 odst.); Venizeloiso-va liberalna stranka 226.281 (18.2 odst.); levičarska demokratična zveza 147.523 (8.3 odst.); populisti (Caldiaris) 77.390; Socialdemokrati (Pa-pandrtu) 25.176; socialisti (Svo-los) 3.320; v teh številkah ni- lilnih dkirožjih. Dctomčni izidli za Atene so: Papagos 7j9.563; Plasitiras 46.612; levičarska deim. zvezkokrn?m0 V Prctekl°-\ sCi-aue ponudili svojo t(f* ItaliL bi naredili od- ‘Itp oli 2ttos„pWSa; do neke me-l’tr'Jn bi l „.m holi Prijatelj-iilf_ Qnja, 30 'rešili nerešena 0 W,a* dosegli spor a-■ ol-- u in coni B. Toda tr>» dobili udarec 0t nji roki, vsako- ^vzeu proti nam * *n klev V Kr -j. . V JlLnnfsLmilir »ov % J* več Jugoslaviji ne pozabijo ne Stara Jvgosla- Junn ^°’ dU je 10 Ve jeklt f ija in ^a ^ *» ^leni d* v u tori 0 - io bo. Preteklost, St r,. •'7*» 'Mi hL'J° Uatvarjajo' PCh na INDIJA BO SKLENILA ločena pogodbo z Japonsko Nehrujev/a vlada sporočila u Tokio, da bo ukinila vojno stanje z Japonsko, ko bo stopila v veljavo pogodba iz San Francisca - Younger-jeve izjave o Kitajski * Začetek konference v Washingtonu ^irn ',‘^enin____ \ odno- >. C« >PraCVCrp ,: f “ J« Qfte Z na™' Po2aW?amo £ naredili, toda b?«*** d°°loiaju T"1 med' J^i •A.do «e mi, {0 * mir J.7110, d s to 51,10 na1~ in prtdem- ?rani pomi' Z '"Vryrani- * k VeHk miru. v TOKIO. 10. — Japonsko zunanje ministrstvo javlja, da je indijska misija v Tokiu izročila japonski vladi pismo, v kateri sporeča, da bo vojno stanje med Indijo in Japonsko prenehalo, ko bo stopila v veljavo mirovna pogodba z Japonsko. Pismo izjavlja med drugim: ((Indijska vlada ima namen, takoj ko bo mogoče, skleniti ločeno dvostransko mirovno pogodbo z Japonsko in postaviti odnose med obema državama na prijateljsko podlago, kakrj. na je bila pred napovedjo vojne. V tej pogodbi namerava indijska vlada pristati na vse pogoje, ki jih predvideva pogodba v San Franciscu glede pravic, prednosti in odškodnine, ki pritiče.io zAvezniškimdržavam«. Kakor je inano, bo mirovna pogodba stopila v veljavo, ko 3o bodo odobrile države, ki so jo podpisale. Iz Tokia javljajo, da bo japonska vlada verjetno predložila pogodbo v odobritev parlamentu konec decembra. Z druge strani pa so nekateri mnenja, da v ZDA upajo, da bo japonska vlada priznala Cangkajškovo vlado, še preden bo ameriška vlada odobrila po. godbo. Spričo tega je tokijska vlada, kakor pravijo, odložila vsak sklep o odobritvi pogodbe. Voditelj britanske delegacije Kenneth Younger Pa )e sinoči do radiu v San Franciscu izjavil, da je po njegovem mnenju neogibno, da Japonska sklene ločeno mirovno pogodbo s pekinško vlado. Younger je pripomnil: «Podpisana mirovna pogodba izjavlja, da morata 0 odnosih med Japonsko m Kitajsko prosto odločati ti dve državi. Zato ne more nihče izključiti možnosti, da po sporazumu na Koreji Japonska in LR Kitajska ne skleneta vsaj trgovinsko pogodbo, ki bo lahko pripeljala do političnih dogovorov. čeprav bo za to potrebno deset ali celo dvajset let». Svetovalec ameriškega državnega departmana Foster Dulles pa je s svoje strani izjavil da pogodba med Japonsko in LR Kitajsko ni verjetna in tudi ne potrebna. Iz Londona javljajo, da je britanski odpravnik poslov v Pekingu Lamb izrazil 1. septembra kitajski vladi «resno zaskrbljenost)) zaradi postopanja tamkajšnje vlade s tujimi državljani. Ta korak je Lamb napravil tudj v imenu vlad ZDA, Avstralije, Kanade in Ceylona. Iz San Francisca so zunanji ministri Velike Britanije. ZDA in Francije prišli danes z letalom v Washington. Takoi po prihodu je Acheson časnikar, jem izjavil, da je imel s francoskim in britanskim kolegom koristne razgovore, med katerimi so se v velikih obrisih do. govorili o konferencah v tem tednu. Pripomnil je, aa je zadovoljen z Izidom konference v San Franciscu. Medtem ko so pričakovali nrihod treh zahodnih ministrov, so funkcionarji treh zahodnih držav bili v stiku glede Nem- čije. Trije visoki komisarji za (Nemčiji. Nemčijo sp prišli v Washing-ton, da bodo na razpolago za posvetovanja, niso se pa še udeležili razgovorov. Konferenca treh zunanjih mi-nistrov se je uradno začela da. nes. Sestala sta se namreč loče. no ameriški zunanji minister Acheson in britanski zunanji minister Morrlscn. Govorila sta o vprašanju perzijskega petroleja, o poveljstvu pomorskih sil v Sredozemlju in o Nemčiji. V obveščenih krogih so mnenja, da. je Morrison postavil tu. di vprašanje zavezniške politike na Daljnem vzhodu. Medtem so ameriški, britanski in francoski izvedenci za nemška vprašanja nadaljevali pripravljalna dela. Obveščeni krogi pravijo, da so izdelali skupen načrt za pogodbene do. govore z Zahodno Nemčijo, ki ga bodo predložili • v odobritev treh zunanjih ministrov. Jutri se bo Achescn sestal s Schuma-nom, v sredo pa se bodo sestali vsi trije ministri. , V.Bonnu javljajo iz demo-kristjanskih krogov, da je Adenauer nocoj izjavil, da je poslal, zahodnim zaveznikom po visokih komisarjih vaino tajno zahtevo, ki je «odiočilna za nemško sodelovanje pri obrambi Zahoda«. Adenauer ni omenil vsebine te zahteve in je izjavil, da bi s tem lahko škodil sestanku treh zunanjih ministrov. Dejal je tudi, da upa v pozitiven rezultat konference, ko bodo raz-| pravijali o vrnitvi suverenosti in bo šl0 za izgradnjo rudnikov, mehanizacijo rudarstva in podobno, torej samo za kapitalno izgradnjo«. Vprašanje: \li obstaja mož- nost vojne 1 ■ -v Sovjetsko zvezo in Zapadom in ali sedanja oborožitev zapadnih sil povečuje ali zmanjšuje možnost takšne vojne? Ali je pravilno, da se na ta način omogoči za-padnim diplomatom, da se vse-dejo za zeleno mizo in jih diplomatskim potom prepričajo o potrebi pravilne rešitve spornih vprašanj?« Odgovor: «Možnost vojme, razume se, obstaja. Zaradi tega se ljudje tudi oborožujejo. Menim, da oborožitev zapadnih sil ne povečava vojno nevarnost, dokler gre samo za dosego ravnotežja, t. j. za tem, da se ohrani mir. Težnje, da se sporna vprašanja rešijo po diplomatski poti, je pravilna in predstavlja edino pravilno pot. Najvažnejši in prvi pogoj za dosego rešitve spornih vprašanj je, da se Sovjetska zveza odreče svojih pretenzij, da se vmešava v notranje zadeve drugih držav, bodisi direktno ali indirektno. Drugi pogoj je, da Sovjetska zveza in druge države sedejo za zeleno mizo in da rešijo nerešene stvari z največjo možno vzdržnostjo in nevsiljevanjem svoje volje dru. gim narodom. Potrebno bi bilo, da sporazum zajame nerešena konkretna vprašanja, kakršna so vprašanja Avstrije, Nemčije in druga vprašanja, med katerimi tudi vprašanje oborožitve, in vsa druga vprašanja, ki se postavljajo pred OZN«. Maršal Tito je dejal, da misli tu na kolektivno varnost preko OZN. «Vi ste izjavili, da se mir lahko še vedno ohrani. Kako je to mogoče, ko Sovjeti vedno bolj pretijo in so vedno bolj ofenzivni?« Odgovor: «Besedl; se razlikujejo odi njihovih dejanj, toda na Zapadu ocenjujejo položaj realno; nevarnost je velika« Na neko vprašanje o Koreji je maršal Tito dejal: «Imate prav, ko pravite, da je napad omogočila nejasnost, negotovost napadalca glede tega, kakšno stališče bodo zavzele, kako bodo reagirale n» napad države članic* OZN Ce bi se oml vnaprej zavedali', kaj vse t>o to izzivalo, sem prepričan, da dio napada ne bi prišlo. S te strani imate popolnoma prav. Z druge strani velja to tudi za Jugoslavijo v njenem današnjem položaju«. Vprašanje: «Ali je v današnjem napetem mednarodnem položaju mogoče, da Zapad omeji vtpiiv Sovjetske zveze s tem, da se bo oborožil in hkrati pomagal nerazvitim drža- vam? Ali obstajajo finančne možnosti, da se drugo?« »jo i stori eno m Odgovor: «Zakaj ne? Financ, na sredstva obstajajo. Bilo bi zgrešeno, že bi se samo oboro-ževali in ne bi istočasno omejili zaostalosti dtrugifa držav ter jim pomagali, da svoj& stanje izboljšajo«. Na vprašanje, ali je Amerika storila mnogo, je Tito odgovoril: «Mnogo, tudj za Jugoslavijo«. «Ali je resnica, da Amerika ni postavila Jugoslaviji nobenih, pa tudi ne indirektnih po. gojev za sivojo pomoč?« Odgovor: «To je resnica; niso nam postavili prav nobenih pogojev. To je bil zelo dober primer, ki je dosti koristil ameriški politiki in prestižu Amerikeu. Na pripombo, da socialistične stranke n» Zapadu smatrajo, da je Amerika pray tako nevarna za vojno kot Sovjetska zveza, j© maršal Tito med drugim rekel: «Xega ni mogoče reči; potrebno je gledati na to, kako se bo Amerika dalje držala. Danes Amerika pomaga drugim, ali pa se bo, in koliko se bo izpremehila, ne morem povedati, ker tega ne vem in ne želim biti prerok. To je odvisno . od same Amerike. Vendar pa bi bila velika napaka, če bi do tega prišlo«. Vprašanje: «Ali ste mnenja, dia je Amerika dovolj močna, da bi zmagala, če bi prišlo do vojne?« Odgovor: «Jaz bi dejal drugače; Ne. da je dovolj močna da bi y vojni zmagala,' temveč dia je dovolj močna, da vojno prepreči«. Vprašanje: «To pomeni da vojna ni neizogibna«? Odgovor; «Vojna se lahko še v«:dno prepreči«. Na vprašanje glede stanja v politbiroju VKP(b). o njegovih posameznih članih, posebno pa o Stalinu in o vplivu posameznih generalov r.a njegovo poli. tiko, je maršal Tito odgovoril: «Ne vem, kaj se dogaja v politbiroju VKP(b) temveč lahko del?,m samo predpostavke na podlagi tega kot jih poznam. P.oložaj Stalina v politbiroju je dominanten tako v Rusiji kakor navzven, v kolikor gre za kominformovske partije. Ruski generali imajo določen vpliv, ker politbiro VKP(b) vendarle ne dela vsega po svoji glavi, temveč tip* tudi razpoloženje generalov a posebno višje biro- kracije. Toda ta politbiro se razlikuje od vseh vodilnih organov na svetu v toliko, ker sklepa v glavnem tisto, kar smatra za primerno. Toda ponovno poudarjam: Stalin ima tukaj glavno besedo. Zakaj je Višinski zamenjal Molotova v marcu 1948 in ali je, oziroma, koliko je Molotov še močan člo. vek v politbiroju, ne bi mogel odgovoriti kot nekaj, v kar sem stoodstotno prepričan; toda poznavajoč vlogo Molotova prej in v zadnjem času, mislim, da on ni bil zamenjan zaradi tega ker ni imel uspeha, temveč enostavno zato, ker je Stalin precej star, pa je bilo potrebno, da se Molotov, ki je sicer nenehni in stalni sotrudnik Stali, na v večji meri in bolj neposredno spozna iln se posvetuje s Stalinom glede raznih vprašanj države. Potemtakem je on danes, poleg Stalina najglavnejša osebnost posebno v zadevah zunanje politike«. Maršal Tito smatra, da ie sta. linizmu uspelo, da se je v Rusiji konsolidiral zahvaljujoč strašnemu birokratskemu aparatu in z nenehno propagando, ki se v tej smeri vrši. «Tcda bi. lo bi zgrešeno govoriti o popolni konsolidaciji, ker tudi tam je marsikaj, kar ne prodre izven države. Množica ljudi je, ki so proti temu, toda konsolidacija svoje vrste je v glavnem izvršena«. Vprašanje; «v primeru, da v Rusiji izgubijo razum in da pride do svetovne vojne ali mislite, da obstaja možnost njiho. ve končne zmage?« Odgovor: «Mislim, da ne bodo izgubili pameti, da začnejo tretjo svetovno vojno«. TOKIO. 10. — Pekinški ra-cCk) je prvikrat omenil Ridgwa-yev predlog, naj bi menjali kraj pogajanj za premirje na Koreji. Radio je poudaril, da zavezniški poveljnik ne sanvo da ni zadovoljivo odgovoril na kitaijsko-korejske proteste, pač Pa da j« stavil, tudii «malo pametne« predloge. Predstavnik severnokorejske vojske pa je s svoj® strani dejal. da je Kesong odgovarjal pogojem, ki so potrebni za sedež pogajanj, «dokler niso letala OZN onemogočila s svojim napadom na sedež kitaj-sko-korejskie1 delegacije nove sestanke«. Dodal je, da, bi Kesong lahko bil ponovno kraj pogajanj, «če ne bi sile OZN več izvajale dejanj, ki imajo namen ta pogajanja preprečiti)). Medtem je admiral Turner Joy sporočil, da je dobil dve novi poslanici, ki ponavljata stare obtožbe o kršitvi nevtral. nega področja. Pripomnil je, da te obtožbe niso omembe vredne in da je poveljstvo Združenih narodov sklenilo, da nanje sploh ne bo odgovorilo. Toda general Nam II neutrudno pošilja nove proteste in si izmišlja nove incidente. Tako ,>c danes ponoči po telefonu prejeli na sprednjem oporišču v Munsanu enajsti protest, češ da je ponoči neko letalo OZN obstreljevalo Kesong. Zjutraj je v Kesong odšla komisija zveznih častnikov pod poveljstvom polkovnika Darrova, da izvedejo preiskavo. Po preiskavi je polkovnik Darrow zanikal, da bi kako letalo OZN napadlo in obstreljevalo Kesong, Pripomnil je, da n® misli odgovoriti generalu Nam Ilu ter je severnokorejskemu zveznemu častniku sporočil, da je treha izid preiskave proučiti in o njej poročati generalu Ridgwayu in admiralu Joyu. Na vsej korejski fronti so proti koncu preteklega tedna boji ponovno oživeli. Uradna poiočila navajajo, da so bili boji na vzhodnem in na osrednjem bojiiču v zadnjih dneh najhujši v preteklih dveh mesecih. Poveljnik, osme armade general Van Fleet je izjavil, da so imele zadnjE nasprotnikove vojaške operacije glavni namen napraviti kolikor mogoče več ujetnikov, toda da jim to ni uspelo. General je dod&l, da njegova naloga ni v nobeni zvezi s konferenco za premirje, pač pa boriti se. Pripomnil je, da bo nadaljeval svojo akcijo do dokončne zmage sil Združenih narodov. Londonski «Times» razmišlja o korejskem; vprašanju in piše med drugim'; «Aii ima navsezadnje sovjet ska vlada v Pekingu manj vpliva, kot na splošno mislimo? Ali nastopajo Kitajci na Koreji čisto samostojno? Kdo naj bi bil potem odgovoren za to, da so razgovori na Koreji propadllj in da je upanje na premirje padlo y vodo? Samo to za goto.vo vemo, da je bila Sovjetska zve2a tista, ki je prva predlagala razgovor^ za premirje. Niti malo pa ne vemo, ali je to napravila na prošnjo Kitajske same, aili j© bil to le sovjetski odgovor na kitajsko moledovanje za vojaško pomoč. Kitajci in severni Korejci sp sprejeli ta predlog' na videz kot čisto samo ob sebi umevno. Njihovo vedenje je tedaj kazalo, kot da si želijo konca bojev. »Medtem ko so razgovori tekli v zadržanem tempu dalje. sta obe stranki skušali doseči izboljšanje svojih položajev na bojišču. Naprede^ cet Združenih narodov je> bu dosežen v ostrih borbam Boji so počasi naraščali in naraščali, dokler se niso vnovič spremenili y pravo vojno. Uspeh vsega tega je bil samo ta, da sta sedaj obe strani povsem razočarani to sta opustiii vsako upanje za premirje. Okrlto se pripravljata, da obnovita vojno v veliko širšeim obsegu irv da tvegata veliko obsežntjši spopad. Preden pa pride, do tega, se morajo državniki, ki nosijo vso odgovornost in ki se sami niso zapletli v kesonško zadevo, odkrito vprašati, ali bi le ne bilo mogoče znova začeti razgovorov na novih osnovah in kje drugje. Možno bi bilo, ds » se nasprotniki sami že odločili, da bodo nadaljevali borbo za vsako ceno in ne giede na posledice, Ce je tako, potem gotovo bi ne bilo več mogoče upati, da bi dosegla še kaj diplomacija. Vendar pa bi bilo neumno in tragično nadaljevati vojno samo zato, ker nihče ne ve, kako bi jo končali. To vojno bi mogli zahodni narodi nadaljevati dejansko le tedaj, če so prepričani, dia so napravili vse, kar je bilo v človeških močeh«. PREVIDNOST ITALIJANSKEGA TISKA NI PRIČAKOVATI ČUDEŽEV od De Gasparijevega potovanja „Corriere del la Sera" upa, da se položaj ne bo poslabšal * »Daily Telegraph pa pravi, da bo Anglija podprla francoski predlogo „ moralni rehabilitaciji" in s tem dokazala svoje prijateljstvo do Italije (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Jutri ob 14. uri po krajevnem času (ob 21. po našem) bo De Gasperi prišel v New York; verjetno pa je, da bo imel luksuzni prekooceanski parnik «Queen Elisabeth« neko. liko zamude, ker je morje, kot pravijo, precej razburkano. Dopisniki z ladje poročajo, da je De Gasperi danes ((proučeval dnevni red konferenc v Ot-tawi in Washin!gtonu»; kar se te zadnje tiče, je sicer dnevni red ie dokaj \ zraku. Potovanje vladnega predsednika še vedno vzbuja komentarje v i-talijanskem tisku; prvotni veliki optimizem se tu in tam umika večji zmernosti in previdnosti. Pojavljajo se glasa, vi da od De Gasperijevega romanja v Ameriko končno ni mogoče pričakovati kakšnega čudežnega učinka. ((Corriere della Sera« pravi, da je glavno, da &e položaj po tem obisku ne bo poslabšal in izraža upanje, da si De Gasperi sam ne dela prevelikih utvar, kajti to bi znalo uspehu njegovih razgovo-rov samo škodovati. Današnji članek londonskega «Daily Telegrapha«, o reviziji mirovne pogodbe, ki so ga popoldanski listi večinoma objavili v zelp optimistični obliki in poudarili njegove besede, da ni pravično, da bi za Italijo veljali trši mirovni pogoji kot za Japonsko, kljub temu na videz optimističnemu razpoloženju ni napravil v Rimu najboljšega vtisa. Listi so namreč, skoraj vsi po vrsti, zamolčali zadnji odstavek iz članka, ki se praktično popolnoma pridružuje francoskemu mnenju o »moralni rehabilitaciji* in govori o rešitvi, ki ne bi ((zadevala pravnih obveznosti pogodbe« Odstavek se glasi: «Tudi pravno bi se ’ dalo opravičiti odpoved mirovne pogodbe in ne upoštevati sovjetske ugovore. Toda pogodba določa, da morajo revizijo potrditi vse podpisnice. Iz wa-shingtonskih razgovorov bi u-tegmila priti taka rešitev, ki bi odpravila žalitev italijanskega ponosa, a bi obenem ne zadevala pravnih obveznosti pogodbe. Francija je prevzela spodbudo za to, da poišče način, po katerem bi bilo Italiji zagotovljeno, da si moralno zopet pridobi ugled. Tako izjavo bi s političnih vidikov pozdravili v Združenih državah, kjer je veliko število ameriških volivcev italijanskega pokolenja, ki s simpatijami gledajo na Italijo. Prav tako pa bi tudi Velika Britanija pozdravila to priložnost, da bi mogla znova potrditi svojo dobro voljo do Italije«. Pozno zvečer so se pojavili tudi že prvi komentarji h govoru maršala Tita v Divuljab pri Splitu. Prva reakcija je bila zaskrbljenost, da njegove zmerne, a vendar odločne besede ne bi morda slabo vplivale na uspeh De Gasperijevega romanja v Washington in da bi ((neugodno vplivale na razpolo-ženje zahodnih dežel do Italije«, kot pravi komentar poluradne agencije ANSA. ki nato trdi, da je »italijanska volja do miru in sodelovanja na mednarodnem polju dobro znana« in izraža upanje, da bodo «naši zavezniki anali pravilno presoditi vred-nost sedanje jugoslovanske kampanje«. Skratka, v Rimu imamo občutek, da so karte italijanske zunanje politike, ki ji je uspeh glede tržaških volitev začasno dal novega poguma, spet upadle. Tisk se pripravlja, da to možnost počasi nakaže svojim čitateljem in da nekoliko ubla. ži skrajni optimizem, ki jim ga je v zadnjih dnevih poskušal vcepiti. Politični krogi pa na ta razvoj položaja ne gledajo brez vsake zaskrbljenosti, Plevenove izjave o trancosKih težavah PARIZ, 10. — Preteklo noč je francoska narodna skupščina zaključila razpravo o načrtu zakona za pomoč šolam. S 322 glasovi proiti 251 je. odobrila tozadevni zakon. C.G.T. je danes objavila izjavo, s katero poziva ostale sindikalne organizacije, naj se združijo v borbi proti zvišanju cen. Izjava kritizira tudi minimalne mezde, ki jih je določila vlada. Tudi «Force Ouvrie-r.e« in krščanski sindikati izjavljajo, da so ukrepi vlade nezadostni, Ministrski predsednik Ploven pa je po radiu izjavil, dia zvišanje minimalnih mezd, ki ga je odobrila vlada, jamči delavcem isto kupno moč kakor 15. marca. Pripomnil je, da je tdr-na rešitev francoskih vprašanji redno in bistveno zvišanje proizvodnje. Borba proti inflaciji je težka za vse države. Dejal je tudi, da X' Francija v istih težkočah kakor sosedne države, in da je 16 držav članic OEEC priznalo, da je edino sredstvo za rešitev njihovih vprašanj v tet«, da vsako leto zvišajo svojo proizvodnjo za 5 odst., zato da bodo lahko izpolnile svoje socialne, vojaške in druge obveznosti ter hrati branile življenjsko raven in gospodarsko stabilnost. BERLIN, 10. — Gospodarski Izvedenci Vzhodne ln Zahodne Nemčije so se danes sestali v Berlinu in nadaljevali razgovore o vzpostavitvi trgovinskih odnosov med obema Nemčijama. RIO DE JANEIRO, 10. — Dvanajst oseb je bilo ubitih in več drugih ranjenih pri incidentu, ki se Je v bližini Recife dogodil ne-kemu avtobusu, v katerem je bilo 50 potnikov. PARIZ, 10. — General Eisenho-vver je danes popoldne prijel i* Pariza v Oslo. LONDON, 10, — Uradno javljai. jo, da se bo konferenca za »uro« vine med ministri Commonvveah tha začela 24. septembra v Londonu in bo trajala približno en teden. Moskva, 10. Sovjetski zunanji minister je danes sporočil franco, skemu poslaniku v Moskvi, da bodo jutri izročili petnajst francoskih vojnih ujetnikov franco* skim oblastem v Berlinu, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 =? 11. septembra1 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE ■ MALI OGLASI Torek 11. septembra Hiacint, Milan Sonce vzide ob 5,37, zatone oo 18.27. Dolžina dneva 12.50. Luna vzide ob 16.35. Jutri, sreda 12. septembra Večedrag M± Bliisli na razstavi I PEVSKI KONCERT V ŠEMPOLAJII Blasa Siorha za syB8ioilBy lepa revija slovenske narodne in umetne pesmi 0$ Metmici b foa&mga iloema SLAVA PADLEMU BORCU! Tov. Edvard Sudič ^Prikazali ste samo resnico» je izjavil neki obiskovalec .j? ''.i, ut. v**-. <9 \4iS- ********* » $ 'Na razstavi O F vzbuja veliko zanimanje gornji dokument. Napisal ga je podpolkovnik A gueci s poveljstva karabinjerjev X/. armadnega zbora. V njem pravi: «GLI SLOVENI DO- yREBBERO ESSERE AMMAZZATI TUTTI COME C ANI E SENZA ALCUNA PIETA’». Ljudje so prihiteli v velikem številu na ogled razstave. Jubilejna razstava Osvobodilne fronte «Naša borba za svobodo« je že doslej imela velik uspeh. V prvem tednu jo je obiskalo veliko število ljudi zlasti iz mesta, med katerimi so tudi številni taki, ki jih ne srečujemo na naših prireditvah, kar potrjuje, veliko zanimanje ljudstva za razstavo. Mnogi ljudje si ogledajo vsako podrobnost in so prišli na razstavo že po dvakrat ali celo trikrat. Te-fnu se ne smemo čuditi, saj po-menj za večino obiskovalcev razstava del njihovega življenja samega, ko prikazuje tudi njihov prispevek v osvobodilni borbi. Pri tem naj še enkrat poudarimo, da razstava presega okvir krajevnih in okrajnih razstav, ki so bile pomladi, in je zato dokumentaren prikaz vse naše borbe od leta 1918. do osvoboditve Trsta in Primorske. Zato tečejo na razstavi do. godki iz zadnjih tridesetih let pred nami koi na zgodovinskem triku. Dogaja se, da skušajo zlasti kominformisti, seveda zaman, odvračati ljudi od obiska razstave, kar pričajo naslednje be«ede nekega obiskovalca: itREKLI SO MI, DA JE RAZ. STAVA LAŽNIVA, PA VIDIM, DA STE PRIKAZALI SAMO RESNICO«. Razstavo so si ogledali Slovenci in Italijani, ki so tu ponovno obujal] spomine na one dni, ko so v skupni borbj proti nacifašizmu ustvarjali in kovali bratstvo. Posebno velik pa je bil obisk na razstavi v nedeljo zvečer, tako da je blia na razstavi j n prj filmski predstavi prava gneča. Z e šestkrat zapovrst jo je šenipolaj&ko prosvetno društvo organiziralo s pomočjo SHPZ v Trstu pevski nastop, ki je postal tako že tradicija. Letos je poleg domačega pevskega zbora nastopila cela vrsta drugih pevskih zborov, med njimi tudi pevski zbor iz Podgore pri Gorici, ki je dal pečat zamejstva tej lepi prireditvi. Obširno Kosminovo dvorišče je komaj sprejelo številno občinstvo, bodisi iz okoliških vasi in številne goste iz Trsta. Pohvalno je treba omeniti, da si je domače društvo preskrbe, lo stopnišče za nastopajoče pevske zbore, kar navadno vedno manjka na podobnih prireditvah. Ozadje je bilo lepo okrašeno z zelenjem in dalo tako lep okvir dobro akustičnemu prostoru. Ko je najavil tov. Karel Boštjančič, načelnik odseka za ljudsko prosveto pri SHPZ v Trstu, ki je pomagal pri organizaciji te in Jakoba Aljaža ((Triglav«. Zbor, čeravno prav mlad, je dosegel pod spretnim vodstvom Karla Boštjančiča zelo lep uspeh. Sledil je nato nastop ((Tržaškega zvona«, ki je tudi pod vodstvom Karla Boštjančiča odpel Hrabroslava Volariča «Kaj doni», Vinka Vodopivca «Lunico« in Karla Boštjančiča ((Prišel ljubi je pod okno». Zbor poje zelo solidno in se mu vidi, da mu je pevovodja strokovnjak. Pevski zbor iz P.roseka-Kon-tovela uživa že lep sloves. Prvič. ker je št e mično močan in drugič, k~er ima dober glasovni materiai. Odpel je pod spretnim vodstvom Cibica dva mešana zbora in sicer Qobče-vo ((Zdravico o haloški kapljici in Foersterievo ((Sem pevec» ter moške zbore Aljažev «Na $am s solistom tov. Kapunom, Jerebovo «0 kresu» m Hajdrihovo «Morje Adrijansko. Zel je za svoje lepo petje obilo priznanja. Kot zadnji samostojni an-sambl je nastopil domači oktet, ki je pod vodstvom pevovodje Zidariča odpel Boštjančičem pesmi «Od Celja do Žalca» in «Moje dfekle mi je pošto poslala» ter Jakoba Aljaža «So-či». Upajmo, da bodo Sempo* lajci prihodnje leto nastopili z močnim mešanim pevskim zborom. Ob koncu so združeni pevski zbori zapeli pod vodstvom Karla Boštjančiča Venturinije-vo «Bazoviško» in pod vodstvom Vlada Smre VenUmni-jevo «V nove zarje«. ti vsega tega je razvidno, da j'e bil ta nastop lepa revija slovenske narodne in umetne pesmi v dostojni izvedbi in smo prepričani, da bo tudi prihodnja leto privabila še tieč pevskih zborov. Umestno pa bi bilo da bi se datum prireditve najavil nekoliko prej, recimo konec junija ali vsa-,, začetek julija, ko so vsi zbori s* skupaj, torej prej nego se zof. mo počitnice in so vsi zbori bolje Mpeti. Po prireditvi se je razvila domača zabava, kjer je bilo preskrbljeno za želodce in suha grla. Lepo uspela prireditev v Sežani za Kulturni dom v Trstu Veselica, ki jo je v nedeljo priredila v Sežani Ciril-Meto-dova družba v prid Kulturnemu domu v Trstu je prav lepo uspela. Vsa pohvala prirediteljem in osebju, zlasti natakaricam za brezhibno postrežbo številnim udeležencem, ki so napolnili park hotela Triglav. Prav prijetno je bilo, vreme pa lepo kot nalašč, da ne govorimo o izvrstnem teranu in kra-Škem pršutu. Poleg številnih domačinov so prišli na veselico tudi Tržačani ob povratku 7 izleta v Komen. Ob zivokih domačega orkestra so se po žrebanju loterije zavrteli mladi in stari. Mnogi so lovili srečo pri srečelovu, drugi pa so odnesli ali še bodo razne dobitke velike loterije. Kdor je kupil listke loterije in jih še hranil v žepu. naj pogleda izžrebane številke in če je med srečnimi, naj dvigne nagrade n<* sedežu Ciril-Metcdove družbe v Sežani. Steklenico terana dobi št. 01873. par ženskih nogavic 01592, keramično skledo 09388. dva keramična lončka 08716, steklenico malinovca 04652, vrč za pivo 008.27, moški klobuk 00103, dozo rib 07787, naglavno ruto 04735 telovadno majo 09204, pecivo in dozo džema 0362. pecivo in dozo džema 05280, čokoladno bomboniero 09149, aktovko 02809, moško volneno majo 02578. serijo emailirane pesode 08722, torbico 02893, dečji dežni plašč 02990, ženski dežni plašč 04720, ženske čevlje 03975, moške čevlje 03886, stensko uro 09944, moški dežni plašč 06990, telico 07930. kuhinjsko opremo 02141. IZ RICMANJ „Slovenslvfl" naših kominlorniovcev Prea nitki anevi samo opazili ! v vaai lepake, ki so oznanjali nekako atebato med Vidialijevci in SDZ. V. petek pa se je na trgu ustavil poltcvornik, o-preiuljen z zvočnikom, in ponujal svojo kramo. Ogiušno in bobneče govorjenje skozi zvočnik pa ni bilo dtebata, saj so govorili saino korninformisti. O vsem tem pa bi seveda ne pisal, če bj ti gospodje ne omenjali Slovanov, kar se iz njihovih ust zelo čudno sliši. Na slovanstvo se sklicujejo ljudje, ki se piri nas na vse načine trudijo, dia »e ne bi pokazali kot Slovenci. Naj navedem nekaj primerov, ki bodo potrdili mojo trditev. Se predi nekaj leti je lahko vsakdo, ki je prišel v kraje na Bregiu. takoj opazii da hodi po slovenskih vaseh. Tcd^ danes ni v slovenski vasi Ricmanje niti enega slovenskega napisa, ker domači ko-minformovci izbrisali ali dali zbrisati vse slovenske napise raz zidov. Njih je namreč sram. da so Slovenci in zato kričijo, da so intemacionalisti. Prav zato so na j večji slovenski napis «Ricmamje» pri glavnem vhodu v vas prekrili s sli. ko saimega Staline, kakor da bi res ne imeli na istem obširnem zidlu drugod prostora za to. In zakaj niso lani ricmanj-ski kominformisti dovolili slovanski šolski deci, (niti lastnim otrokom) dia bi nastopili na izključno šolski prireditvi v divo rani, ki si jo po njihcuvih «demokratičnih« načelih lastijo? Toda kaj bi od1 njih pričakovali. če je sam njihov <(kapo» imtl v Domju ob otvoritvi tamkajšnje šole italijanski govor in če se njihovi pristaši pri Dorraju sramujejo svojega poko len ja in pošiljajo svoje otroke v potujčevalnico, da o miljskih hribih, kjer imajo oni večino, niti ne govorimo. In če so r;s taki «Slovenci», čemu se vesele sedanjega kulturnega mrtvila pri nas in čemu nenehno ponujajo mladini italijansko čtivo, da bi pozabila še to, kar se je naučila v šoli? Ze teh nekaj primerov jemlje našim kttninformovcem vsako pravico govoriti o Slovanih in slovanstvu, saj so te besede pri ljudeh, ki n% ho-č:jo spraviti pod Italijo, pravi posmeh. VASCAN OBVESTILO RADIA KOPčtt Radio jugoslovanske c Trsta obvešča vse c«, da od nedelje 9, *®Ljj bra naprej oddaja w valovni dolžini 254,6 m. 117» kilociklov na Vse poslušalce naravnajo svoje "P1?- jj: ke na novi val 254,6 ^ 1178 kilociklov na in da mu sporočijo, je spri jem. J/i na sfffl čijo, Rojen je bil 1. marca 1926. Za časa vstaje primorskega ljudistva je vstopil v partizane, kjer se je boril kot borec II. brigade IV. korpusa. Z e 11. septembra pa je v be ju proti sovražniku pri Novem mestu izgubil svoje mlado življenje. Slava Padlemu borcu! Te dni poteka obletnica strašnega dogodka, ko so fašisti v Istri leta 1944 iztaknili oči Istranki Roži Petrovič. I Tudi ta teden ne obeta miru i cev je delavce tako razburilo na sindikalnem področju; osta la so namreč nerešena še mnoga vprašan-ja. ki jih bodo skušali na Uradu za delo sporazumno rešiti. Kot je bilo javljeno se bodo V teh dneh nadaljevala pogajanja za rešitev vprašanja delavcev CRDA, ki so bili pred časom odpuščeni z dela. Ce bi ne prišlo do nobenega sporazuma, se bo borba verjetno zaostrila ter bo lahlto prišlo do nove protestne stavke. Kot je našim čitateljem znano, so podjetja, ki imajo zaposlene delavce v ladjedelnicah CRDA. odpustila z d.ela večje število svojih uslužbencev. Kljub protestom prizadetih delavcev se predstavniki vodstva CRDA niso udeležili pogajanj, Ifi.ičo bila,.sklicana ra pobudo sindikalnih predstavnikov. To krivično zadržanje delodajal- 1ZPREP ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA MiH« IIE PRIJA PiWmRAZS OSBA GORIŠKEGA ros Z vladnim ukrepom, da si mora vsak mlinar napraviti načrt svojega mlina, bodo verjetno utihnili kmalu vsi mlini, kajti v Benečiji m mlinarja, ki bi lahko dal 50.000 lir za zahtevam načrt Po Bimski Nio i,\ mi ■ I siti male mlinarje na račun bo-pr cej hudournikov in potokov, < gatih. ki so si uredili moderne ki jih domačini s t r.-o..1 ri-ščajo za pogon mlinov. Skoraj v vsaki va3i imajo vsaj po en tak mlin. ki navadno melje samo za domačine. Njihova zmogljivost nj kdo ve k ko velika, vendar še vseeno zadostna za predelavo bornega pridelka žitaric in koruze domačinov. Pred nedavnim pa je lastnike nenavadno prizadel zadnji cdlok ministrstva, s katerim bodo morali v dol: čenem roku vsi mlinarji napraviti načrte mlinov, in sicer t stih, ki so bi li že pred leti zgrajeni brez posebnih načrtov. Po podatkih, ki smo jih dobili, bi moral vsak mlinar plačati inženirju odnosno tehniku, ki bi načrt napravil, okoli 50000 lir. Naravno je. da je ta vsota v primeri z bornimi prejemki ubogih beneških miinarjev naravnost nedosegljiva. Poleg tega je vlada odredila, da bo zaprla vsak mlin, katerega lastnik ne bo imel predpisanega načrta. Ta ukrep da slutiti, kako oblasti iščejo vsemogoče poti in sredstva, da bi uničile gospo-dastvo beneških Slovencev ter jih na tak način napravile godne za še hitrejše poitalijsn. čevanje. Poleg tega Pa iz omenjenega odloka vlade lahko ugotovimo še eno, in sicer da namerava uni- mlinske naprave. V Ažlj je tak moderen električni mlin. Njegov lastnik ima tudi tovorni avtomobil, s katerim Se vozi po vseh in pobira zrnje Naravno je, da dela veliko konkurenco ostalim vaškim mlinom. Velika možnost je, da mlinar, ji zaradi pomanjkanja denarja ne bodo mogli napraviti predpisanih načrtov in da jim bodo oblasti mline zaprle. Tedaj lastnik električnega mlina ne bo več prihajal v naše vasj s tovornim avtomobilom, ampak bo mirno čakal, da mu bodo kmetje sami pripeljali pšenico v mlin, oziroma bodo morali drago plačati, fie bodo hoteii, da jim bo lastnik peljal pšenico in koruzo v mlin z lastnim avtomobilom Sedaj mora zaradi konkurence mleti Po nižji ceni. Kasneje ko b0 konkurenca odpadla, pa bo lahko mlel po ceni. ki jo bo sam narekoval. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta lahko ogledajo sledeče okrožnice: trgovinski sporazum med Italijo in Francijo z dne 8-12-1950; brezplačna ponudba propagandističnega materiala trgovcem z inozemstvom, uvoz polenovke iz Kanade; izvoz v Nemčijo in za-padni del Berlina; plačilni dogovor s Francijo; plačilni dogovor z Nizozemsko; izvoz oljnatih pogač in oljnatih semen; izvoz porcelana in kristala iz Vzhodne Nemčije; potek trgovinskih izmenjav med Italijo in Kanado. V nedelio vsi na razstavo OF v Trst Izlet v Benetke, ki ga je napovedala Zveza slovenskih žena za nedeljo 16. t. m. odpade, ker organizira isti dan izlet v Trst na razstavo OF, ki se t! ga dne zakliuči. in na tabor v Nabrežino. Odhod bo v nedeljo 16. t. m. ob 8. zjutraj z avtobusom. Dopoldne si bodo udeleženci ogledali razstavo «Naše borbe za svobodo«, popoldne pa jih bo avtobus odpeiiai na t' bor v Nabrežino. Prijave sprej majo Darkn Su. ligoj. urar na Travniku in v Ljudski čitalnici v Ul. A‘coli 1-1 do vključno sobote 15. t. m. Izlet v Benetke bo po vsej verjetnosti naslednjo nedeljo. Prijava alkoholnih proizvodov Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse včlanjene trgovce na odlok z dne 8.1 stične skupine, ki imajo svetov Razsodba v včerajšnji zaključni razpravi proti Marijanu Stifaniču nikakor ni bila všeč kominformističnemu občinstvu in najsi je bila še tako objektivna in nepristranska. Kcminformistični poslušalci so ostali nekaj sekund brez glasu in nihče se ni mogel premakniti z mesta ter oditi, čeprav je bilo razprave konec in se je sodišče že umaknilo iz sodne dvorane. Bilj so izinenadeni, poraženi spričo človeške odločitve sodnika, ki se ravna po zakonih, veljavnih v njegovi deželi in ne obsoja ljudi, katerim ni mogoče dokazati krivde. In Stifaniču tudi priložnostne komin-formisitične priče niso mogle dokazati domnevnega zločina. Kominformisti so priredili zborovanje za mir in na njem nastopili s psovkami in izzivanji nasproti onim, ki bi jih kljub svoji «mirovni» propagandi z veseljem do zadnjega pobili. V takšnem neprijetnem vzdušju je od nekod priletela steklenica in ranila v glavo kominiormističnega pristaša Mi-riama Zilija. Zopet v opreki z mirovnimi gesli, so si kominformisti takoj zaželeli maščevanja. bržčas ne toliko zaradi ranjenega pristaša, marveč zato, ker je zborovanje tako klavrno propadlo. Iztaknili so žrtev v Stifaniču, nemara zato, ker spada med dolgine in ga Je bilo videti iz gneče, ga izrfcčUi policiji in ga prignali pred sodišče kamor so se hodili v močnih skupinah naslajat pri treh zaporednih razpravah. Po zaslišanju obremenilnih in razbremenilnih prič je predsednik sodišča popoldne nekaj pred 17. uro po daljšem uvodu ugotovil, da obtoženec ni kriv, ker sodišče ne najde opore v protislovnih izjavah prič in se nanje ne more zanesti. Kdo bi se torej čudil osuplosti komin-formističnega občinstva, kateremu prireditev zopet ni stekla po programu — in tokrat dokončno. Ostali so tam brez besede in gledali drug drugega. Ali naj protestirajo? Je-li to dovoljeno tudi na sodišču? Ali naj v znaik nezadovoljstva ostanejo kar v dvorani? Toda nihče ni vedel svetovati, dokler se ni ta in oni pričel umikati iz dvorane. misleč: Vrag vzemi še takšno vodstvo, ki ni predvidelo nerodnega zaključka! Po stopniščih in na cesti pa ni manjkalo komentarjev. Mladoletna dekleta iz kaminformi- t. m., po katerem so dolžni najkasneje v petih dneh prijaviti davčnemu uradu (Ufficio tečni, co delle Impostc — U PSonirji z Opčin so rj| "jii*1 lutkovni predstavi, ki ob 17. uri na sedežu Pr” krožka pri Ivanki DoleoC’ Pevski zbor v Pevski zbor prosvetli*-*’ <4 štva v Barkovljah i®* 20.30 sestanek s pevsko društvenih prostorih v vem. dr** Vpisovanje v slovensko učiteljišče v ^rstttd[ž,f Vpisovanje v slovensK®' , J> . no učiteljišče v Trstu bo ^ » 1 25. septembra vsak o2:'jjo t do 12. ure. Učenci, ki 1 vpji(. p ravne izpite, se lat1™ . do 30. septembra. .nejo “ Popravni izpiti se ffc,iutr>k 17. septembra ob osm/" Jaje “ Podrobnejša pojasnila ^ ništvo zavoda v uradnin IZLETI PDT Planinsko društvo Trst priredi v soboto dne 22. in nedeljo 23. t. m. izlet v gornjo Soško dolino in sicer: na Krn, Bovški Grintovec ter Trento kot izhodno točko za izlete k izviru Soče, na Vršič, na Triglav, predvsem pa na Kriške pode, kjer dokončujejo nov planinski dom. Vpisovanje pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, od 17. do 19. ure še danes. Odhod bo v soboto dne 22. t. m. ob 14. uri. Planinsko društvo v Tr-tu priredi dne 15. do 16. t. m. izlet na Krn k otvoritvi p!s;i ncke koče. Vpisovanje samo danes od 17. do 19. ure pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13. Nižja trgovska strokov^ f Popravni izpiti leSf’'ihr» ‘i ka se pričnejo 17. sePtenKi je ob 8.30 v vrstnem redljesKi javljtn na razglasni 0“ j K Vpisovanje se ■mbra 1951 in se zs . tembra 1951 in se septembra 1951. Saff.o septembra ihsi. san« - pu ki bodo polagali izPLu^i rok podaljšan do 3. Podrobna navodila 0“ tajništvu zavoda vsak do 12, ure. p Nevi Lipovec Zidarič in = S njenemu možu Borisu Z i- = = darič ob rojstvu krepkega = H sina najprisrčneje čestita š = in jim želi vse najboljše ES = Iružina Sila. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA ROJSTVA, SMRTI IN ^Jj Dne 9. in 10. septe»b-aoKl C je v Trstu rodilo 14 je katerimi 2 mrtva, poro* 7, umrlo je 6 oseb. i|f p? l.(, Civilne nonks: uraLiL'(lini* rico Riccardo in gosp00 lusa Valeria. .miK Ceruveue poroke: C'. Culot Korlo in urad"%i J’ cliin Ida, mehanik - > ceJlo in šivilja Cressev' gl0 rija, uradnik Crociato nt \| uradnica Bertj Licia, Čermelj Giuseppe i" iJ( Centazzo Emilia. urad ^ Umberto in gospodu1^ [;!>■ Renata, mehanik Pres, .p in uradnica Plet Ang?‘ ’ tto >',* Umrli so: 24-letni ne, 61. letna Banin ,„3 letna Bresch Olga, vd. Spetti Francesca.. 1» Tamburlini Nicolo, 4o-* sarotto Maria. NOČNA SLUŽBA V SKOCIJANU PRI KOPRU so odkrili ploščo padlima kurirkama Težkn breme težaku na nogo Med delom na nekem parniku v novem pristanišču je 47-letnemu težaku B’r»ncescu Ni-sigoiu iz Skoljeta 251 pa orof. Mandruzzato, predsednik glavne bolnice adv. Presca itd.. Ze dolgo časa so bolniki na- V soboto 8 septembra je i^ila na bivši železniški postaji lepa spominska siovesnost. Ob navzočnosti velikega števila ljudstva -je bila odkrita spominska plošča dvema mladima tovarišicama — kurirkama, ki sta v času borbe padli na tem mestu pod svincem okupatorja. Bili sta to Marija Segulin in Akve-lina Bembič. Padli sta pri izvrševanju svoje dolžnostti kot borki za svobodo svojega ljudstva. Spominski govor je imel tovariš Valentič, ki je posebno podčrtal prispevek mladine v narodnoosvobodilni borbi. Mati padle Akvelme iz Loparja se je v kratkih besedah zahvalila za tako skrb in hvaležnost organizaciji okrajne zveze borcev septembra, (četrtek) in naj vsebujejo ime, priimek, rojstne podatke in podatke osebne izkaznice. Za tiste priglašence ki imajo osebno izkaznico z rdečo črto, nai se sestavi poseben seznam v dveh izvodih in navede samo ime in priimek ter bivališče, za druge pa je potreben seznam v štirih izvodih. Stroški izleta so nizki in znašajo za vožnjo, prehrano in prenočišče samo 2100 dinarjev. Letos bosta organizirana samo ta dva izleta za obisk zagrebškega velesejma, zato priporočamo, da naši ljudje izkoristijo to izredno priložnost. V kratkem času bodo lahko videli veliko novega in zanimivega iz življenja v novi Jugoslaviji. Prvi izlet bo dne 20. septem- Organizacije in posamezniki so ! bra, drugi pa dne 24. soptem-položili več velikih vencev. bra. Vsakega izleta se bo lahko ---------------------- | udeležilo 600 ljudi. Kraj in uro Obisk zagrebškega velesejma bor°siau spor^umno^Iput' Okrajni odbor bi AU organizira v sporazumu s «Putnikom» iz Portoroža dva izleta za obisk zagreškega velesejma, ki bo od 15. do 30. septembra v Zagrebu. Za izletnike Koprskega bo na razpolago poseben vlak. V Z&srebu bo zagotovljeno prenočišče za v.se izletnike. Poleg velesejma bodo izletniki' obiskali tudi Kumrovec, rojstno vas maršala Tita in Rogaško slatino. Prijave za izlet sprejemajo krajevni in mestni odbori Fronte in ostale osnovne organizacije Fronte, sindikalne podružnice in kulturne ustanove. Sez--nam? prijavljenih izletnikov 11 ikoni« in tudi pravočasno ob-vesitil udeležence. IZ BUJSKEGA Nova opekarna v dolini reke Mirne Gospodarski razvoj zaznamuje v bujskem okraju zadnje čase nekaj pomembnih uspehov. Pred časom smo poročali 0 velikih delih za namakanje v dolini Mi|iie, ki bodo prinesla veliko dobrega članom KDZ, ki imajo v posesti stotine ha najboljše zemlje. V isti dolini je v mesecu avgustu začela z delom nov® ope. - - — - karna «Svoboda». Do sedaj je le treba dostaviti okrajnemu 1 bilo pripravljenih za žganje odboru SIAU najkasneje do 13.1 65.000 komadov opeke. Do kon- ca tekočega leta bo ta opekarna po predvidenem načrtu dala za potrebe graoenj okoli 260.000 komadov opeke in 40.000 komadov strešnikov. Okrajno mizarsko podjetje «Proleter» v Bujah bo v prihodnjih dneh izročilo prvih 10 sob. nih oprem, ki jih je izdelalo za hotel «Prvi maj» v Umagu. Dokončujejo pa še drugih deset oprem za novoporočence, ki bodo veljale v prosti prodaji le 80.000 dinarjev. Da bo izdelavo pohištva izboljšalo in pocenilo, je podjetje naročilo iz tovarne «Rade Končar« v Zagrebu nove električne motorje, ki bodo Z“lo olajšali dela pri izdelavi po. hištva. Kaznovan špekulant Okrajno ljudsko sodišče v Bujah je obsodilo nu šest mesecev zapora z odyzemom osebne svobode Gina Vižintina iz sv. Lovrenca, skladišoiika kmečke zadruge v Babičih. Kaznovani Gino je špekuliral in goljufal zadružnike in jim tako povzročil precej škode. Sedaj bo imel čas premišljevati, (’a ni dovoljeno jemati skupnosti in se okoriščati na njen račun. Obvestilo Glasbene šole v Kopru Na glasbeni šoli v Kopru prione pouk dne 13. septembra. Vpisovanje je začelo Včeraj in se nadaljuje danes in jutrj v šolskih prostorih na trgu Brol-lo št. 2. Ii. nadstropje od 11 do 12 in od 15 do 17 ure. Poučevali se bodo naslednji predmeti: klavir, violina, violončelo. kontrabas, flavta, oboa, klarinet, pozavna, solopetje ter teoretski predmeti. Cas pouka po dogovoru s profesorjem. Možnost vežbanja inštrumenta na šoli. Ravnateljstvo Al Cedro, Trg “ *« Cipolla. Ul. Belpog«10 Colle. Ul. p. Revoltell3 j. K pangher, Ul. Sv. JU-1® 3; zoni. Ul. Settefontane^ 50* chio, Ul. Ginnastica Trg Goldoni. ^j, DAKOVI IN — Za Ado Manzao jjjiJ Rustja Ivan 200 lir, ^ j sel 150 lir. d3rCV Za bomo deklico f Prinčič Sonja, Vuga JU pol«U ka Anica, Kralj Anl£?,'aiaf t'f na, Lupine Stanko, Ant<,n' Žagar Boštjan, Zad0Q0 lir. gič Boris skupno MALI OGIS, ZAKONSKI par v« da"jVi ^ išče sobo. Naslov na A DEX-lZl£s DVODNEVNI ,Z(lJ (ine 29. in 30. sep /Ijiloi/ŠBina Vip.uii Maribor delit: Vpisovanje do . enodnevni t 30. Opatje s'sl“ Šlsrhioa B# Bled rto l5- <1$ Vpisovanje d° bra. — . a IZLETI Z Zagrebški n* S®' od 22. do **• 0jvl d° „ avTOB1 2 23. Z A’ ‘23 sepi-v od 20. do 23- seps Vpisovanje d° ^ v bra. — i Zgoraj pevski zbori iz Podgore Gorica, Proseka-Kontove 1 a in Nabrežine; jttm tHt Žjt* JJJfc «tri pttU$ mm ft% ptotepatrimm 3Um*t*m. *mfu p^umbtm ft<*«'> fc ty :u-r.x ' Vnb fc ta&i iilBiPMfe:.*«« il PRIMORSKI DNEVNIK « ~ —__________________________________________________________________________________________________________________ — 3 — (i)1 septembra 1951 Slovensko ljudstvo proslavlja štiristoletnico svoje knjige RAZSTAVI SLOVENSKE KNJIGE ODPRTI v LJUBLJANI v soboto v Ljubi 8- septembra sta bi. stavi odprti dve raz’ Semi ši - e knjige’ v Mo‘ M» ; 7J1 ie biIa zjutrai °d-Stiti st ,ava pod r-aslovom: n! .Sl°Vfnske knji§e. 'ttttaivavt ^ V Narodni tetetm knjižnici odpr- AbecejtrH ra" Trubarjevega 1Ja iz leta 1551. del slovenskih pro-Z* Pjscev. Salerjjj = 1 izstavi v Moderni feijiga slovenska *t*1' stolcr°Jem razv°ju skozi S°kniige v’ ^ Trubarja pa J?la v JiuhK SC ^.e vžera5 poja-ie * Jansk!h knjigarnah. s ie *. • —-*** knjigarnah, " venriPredVSem razstava :*«ave T,rt.i?.r ?° Prireditelji erem sp aza^ okolje v 84 fodila ,• 36 slovenska knji-ta2slavi nj 1 razvi3ala- Zato na turt; S”1!0 knjig, temveč b obJekte «ruUrno z§odovin- S , ke’ plastike' P°- , * ne 2a Posamezna I*’111 'fvorana°hlne- Posebn° v »*e*neti h Prevladujejo ti Stavil ”ad figami, ki so kira2ličnejšihnekako v okviru i ^terijil . Predmetov, ki Ve“la» 16- 17. in 18. sto. v Va odližiar Je celotna raz-iL^je kal Ureiena in lepo v * knjiga se 3e slovec.*- sf^rah v v a v skromnih » tudi i® bila dolgo i^ta a skromna in preji razvija?. Pa se ^ vedno S* iH ? ln dosegla v se-Pravo nmožično ri predmeti, ki so neposredno povezani z njimi. Po obsegu najrazsežnejša je četrta dvorana, ki obsega slovensko knjigo od osemdesetih let preteklega stoletja pa do konca prve svetovne vojne. Tu so prireditelji razstave dali ves poudarek na knjigo, kajti to je že doba širokega razmaha slovenske književnosti. Ooiskovalec lahko vidi kompletno serijo Ljubljanskega Zvona, ki obsega 60 vezanih knjig, Aškerčeva, Tavčarjeva dela, spise Slovenske Matice, originalne prve Cankarjeve izdaje, poezije Otona Zupančiča, Murna in Ketteja ter še vrsto drugih knjig, ki so izšle v času d0 leta 1918. Povojno knjigo pa vidimo razstavljeno v zadnji dvorani, ki je urejena kot moderna knjigarna. Tu je razvidna že vsa množičnost slovenske knjižne produkcije. V prvem oddelku so knjige iz stare Jugoslavije, v drugem dela iz narodnoosvobodilne borbe, v tretjem pa knjige izišle po osvoboditvi. Poleg prevodov v prvovrstni opremi, dbčudujemo lahko tudi posamezne krasotne izdaje, zbrana dela naših klasikov, kompletne letnike naših revij, izvirna dela domačih pisateljev, literaturo za otroke ter še vrsto drugih lepih in zanimivih knjig, ob katerih se bo ustavil Ena izmed zadnjih slovenskih knjig: ponatis Levstikovega Martina Krpana. Knjigo je izdala založba «Lipa» v Kopru. Naslovno stran je narisal Rudolf Saksida. marsikak obiskovalec razstave. Druga knjižna razstava je bila v soboto popoldne odprta v Narodni in univerzitetni knjižnici. Na tej razstavi so postavljena na ogled dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Od 48 knjig kolikor so jih izdali naši protestanti, jih imamo v Ljubljani 18, ki so vse razstaVljene. Druga dela protestantskih pisate. Ijev pa so prikazana v fotograf- skih posnetkih, ki so bili izdelani prav za jubilej slovenske knjige. Tako vidimo lahko samo v fotografijah prvo slovensko knjigo Trubarjev Katekizem iz leta 1551, ki je v edinem izvodu ohranjen na Dunaju. Izmed originalov pa vzbuja prav gotovo splošno pozornost Dalmatinova Biblija, knjiga velikega formata, opremljena s številnimi lesorezi in vezana v usnje. Razen prvih slovenskih knjig vidimo na razstavi tudi nekaj originalov Trubarjevih in Dalmatinovih pisem, podobe krajev, kjer je Trubar živel in deloval ter posebej še nekatera znanstvena dela domačih in tujih avtorjev, k: govore o protestantskih pisateljih in začetkih slovenske književnosti. Obe razstavi slovenske knjige vzbujata splošno pozornost saj je mogoče videti stvari, ki so navadno spravljene v varnih omarah in le za posebne prilike pridejo iz zakladnic na svetlo. Razen tega pa je razstava v Moderni galeriji ena prvih tovrstnih razstav slovenske knjige. Ni nobenega dvoma, da bosta zato obe razstavi privabili še številne ljubitelje naše knjige, kot sta jih privabili že na dan otvoritve. S. R. Maršal Tito na Visu leta 1944. Včeraj je bil dan jugoslovanske mornarice Dogajalo se Je partizanskim pomorščakom na Jadranu gradivo je razde- !«N ,,i«dvoraaah- v p*1’ fe; in nsko knjigo v m ' ^tot .f1113 tudi v l8- st°- kereSs^ntskih k®iig pa lir n> ra* t razstavljene na f>itetnTlVi v Narodni in £ >alik0 o knjižnici. Vidimo to,^°ve .. "enlebnova dela, Ven 6 t>Ukv ®e’ Kastelčeve Bra-3 5lovarCe;iitaliiansko sl°' ^lassia da Som- Na jadransko morje se je spustila, jesenska noč. Nebo so prekrili gosti oblaki, ki so zakrili 2vezde in mesec. Tih vetrič je ptrernirežil morsko površje in prinašal svež duh morja. Vse naokoli je vladala tišina. Samo ob ibokih partizanske bojne ladjice «Karnat» je komaj slišno klokotalo morje. Tudi na ladjici je vladaila tišina. Slo je na polnoč. Mornarji so počivEili. Samo budne oči stražarja- so se upirale v temo kot da jo hočejo predirsti in videti...u— daljavo. ...Visdko nad stražarjevo glavo, r» jiamiboru, se je veter zapletal v modro belo-rdtečo zastavo s peteroikra. ko zvezdo. Ob orožju na ladfji so mornarji počivali; tu in tam je bila v temi opazna kontura orožja; treh cevi strojnic, topa protiavionskega štiricevne-ga in dvocevnega mitraljeza. Kakor senca je ladja neslišno počasi plula od otočka Zir-ja proti otoku Visu; vračala •se je po opravljeni nategi;::To jp bilo leta 1944, ko so partizanski pomorščaki s sfvojiimi iz .Si« '^Ve‘okriš ^ruvr, Devina, pridige ‘er"?‘e Valv iškega zbrane v Promptuarium, »»ST še vrsr*ViSorieve knji-Sob h :Slovenskih uU'^h n'ajsta' »o n>ki °bsP»a * kn]IS- Druga ^ dukcii° slovensko knjiž-ts cipresi nekako od Pohli-%Že !rn°ve smrti, obse-že vs‘evilo knjig. Tu o > kulv odnik°ve pesmi, Sl0^ištVu iSk° kr-'.iig°, nauk ko^e ’ . lnhartova dela, s«Acpbelico’Ba_ W‘a 20i.„:r“acuJeJ0 spomi-*n Prešernov slovnico in Jr*o Prešernove poezija ki 2^o7afujejo '2o0 treS Sže kar precej- C 'Wst t« -®rane Predstav-,eto a’ kt ’ Levstika in ra2stavi- la!lko vidimo j oglea »»Ijene. Tu so tudi C f.lsi ter evilni slovenski erature ia dela politič-žeVtI reaU2m - Dobo nastajajo-11 wli Pa n sJovenski knji- S'h PisatpraCUjejo P01'tre-^ev ter nekate- 6,881.100 prebivalcev v Avsfriji Število prebivalstva na “Dunaju pada Letos dne 1. junija 1951 je bilo ljudsko štetje v Avstriji, katerega prve in torej predtioo-n’e rezultate objavlja sedaj avstrijski centralni statistični urSd na Dunaju. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da šteje sedaj Avstrija na 83.850 km2 6,881.100 pri- leta 1951, ni mogoča. Štetje leta 1939 je namreč izkazovalo samo tako imenovano pravno prebivalstvo, ki je torej bilo v Avstriji na podlagi raznih zakonskih predpisov, n. pr. o domovinstvu itd. Zato tudi avstrijski statistični centralni urad ni napravil primerjave mec' omenjenimi štetji, temveč valstva s stalnim bivališčem 6,918.959. Od kod ta razlika? Ta razlika je delno nastala zaradi tega, ker je del prebivalstva s stalnim bivališčem v Avstriji začasno v inozemstvu in zaradi tega, ker štejejo mec' stalno prebivalstvo tudi razne pogrešance iz vojnih časov, s katerih vrnitvijo je še mogoče računati. Ce primerjamo rezultate tega štetja s prejšnjimi štetji, vidimo, da je od 1939. do 1951. število prebivalstva naraslo za približno 300.000, vendar primerjava prebivalstva po štetju dne 17. maja 1939, ko j'e bila Avstrija že pod Hitlerjem in % ,' 1 •• **>(<{***-m*, * r^n Truba . Catechisma, prve slovenske knjige 1934 njim štetjem. Primerjava rezultatov tega štetja kaže. da se je od 1934 do 1951, torej v 17 letili. prebivalstvo povečalo samo za 158.726 oseb ali 2,3%. Najbolj je prebivalstvo naraslo od 1934 do 1951 na Solnogra-škem.. ter v Zgornji Avstriji, zmanjšalo pa se je prebivalstvo na Dunaju za 15.6%, na Gradiščanskem in v Nižji Avstriji. Tudi v prejšnjih časih je avstrijsko prebivalstvo počasi na. faščalo. Leta 1920 je štela Avstrija 6,131.445 ljudi, 1923 pa 6,534.742, prirastek je znašal od 1923 do 1934. torej v 11 letih, komaj okoli 230.000 ljudi! Po štetju leta 1951 ima Dunaj 1,737.893 navzočih prebivalcev, l’eta 1947 je štel še 1 milijon 548.137 prebivalcev (tedaj ni bilo štetja, temveč so cenili število prebivalstva po številu izcanih živilskih kart). Leta 1934 je štel Dunaj 1,874.130 prebivalcev, pred prvo svetovno vojno, ko je bil središče velike države z okoli 50 milijonov prebivalcev, tya je imel 2,031.000 prebivalcev. V dobrih štiridesetih letih se je dunajsko prebivalstvo zmanjšalo za okoli 400 tisoč ljudi in je to edini primer velikih mest na svetu s tako stalno nazadujočim prebivalstvom. Se večje zmanjšanje kot Dunaj izkazuje od 1934 do 1951 Dunajsko Novo mesto, kjer j'e znašalo zmanjšanje 17.1%, ter Eisenstadt na Gradiščanskem z zmanjšanjem 18.3% v istem razdobju. Ce še primerjamo kraje z največjim prirastkom, vidimo, da so to industrij, ska mesta kot n. pr. Linz, Steyr in Salzburg) slednji zaradi beguncev!). D. P. Nov domači film Ekipa ((Jadran filma« je pričela snemati nov umetniški film «Humoreska», po scenariju znanega hrvatskega književnika Jože Horvata. Film režira Branko Marjanovič, glasbo pa je napisal Ivo Tijadovič. Film se dogaja v nekem pro-vincijskem mestecu, v katerem je ljubezen do glasbe razvita do pretiranosti. Ivan Ivanovič, tip birokrata, kakršne smo ime. li in kakršni se še r.ajdejo na vseh področjih našega družbenega življenja, ((reorganiziraš kulturnoumetniško dejavnost v tem mestecu. V spopadu med tem birokratom in r.jegovo okolico, ki je poln smešnih zapletov, se razvija dejanje tega filma. majhnimi, skoraj neoboroženimi ladjicami izvajali junaške podvige v borbi z nemškimi dobro oboroženimi vojnimi ladjami. V hipu je straižar-opazovalec zaskrbljeno nastavil dlani nad oči in se pazljivo zagledal v mrak. Nekje dlaleč ta petek, v veliki unionski dvorani. Vsak koncert Ibo imel tudi ponovitev, ki bo sledila tri dni po prvi izvedbi. Koncerte bodo dirigirali letos štirje dirigenti: Jakov Cipci in Bogo Leskovic, ki sta stalna dirigenta simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dirigent in direktor ljubljanske Opere Samo Hubad ter Lovro Metačič, ki se je že v lanski sezoni uspešno uveljavil pri ljubljanski publiki. Koncertni spored je pester ter prirejen tako, da bodo pri vseh koncertih nastopili tudi solisti, bodisi vokalni in instrumentalni. Naj omenimo pianistki Hildo Horakovo in Jelko Suhadol-nikovo ter violinista Uroša Prevorška. Od pevcev pa bodo sodelovali Vanda Gerlovičeva, mornarice po svobodnem Ja- j ^ skih aparatov, znaša gostota 6.9 na 100 prebivalcev, kar j'e zelo znatna številka. Ce pogledamo posebej statistične podatke o telefonih v mestih, vidimo, da imajo relativno največ teltefonov ameriška mesta. Na prvem mestu na svetu stoji Washington, kjer prevladu. jejo uradi in kjer pride na 100 prebivalcev 58.8 telefonskega aparata. Na drugem mestu med ameriškimi velemesti je San Francisco, kjer znaša relativna gostota 54.5. Druga ameriška velemesta in tudi manjša mesta zaostajajo po gostoti telefonov za navedenima velemestoma. V Evropi imata telefonsko omrežje izredno velike gostote mesti Stockholm, kjer je prišlo 46.9 aparata na 100 prebivalcev, ter Bern z 42.1 (uradi v tem mestu!). Druga mesta zaostajajo za terni in ameriškimi številkami, celo danska mesta, kjer ima Kopenhagen relativno gostoto, samo 32.3. je p® za- to gostota telefonskega omrežja na Danskem podeželju tako velika kot malokje na svetu in prekaša čelo ameriško gostoto, kjer so še sedaj, ko so mesta že prenasičena s telefoni, začeli prodirati v večji meri na podeželje. Prav zanimiva je tudi primerjava gostote telefonskega omrežja v italijanskih mestih in Ti'stu. V Italiji je bilo dne 30. junija 1950 (zato se te statistike nekoliko razlikujejo od statističnih podatkov navedene ameriške družbe) brez Trsta 1,143.451 telefonskih aparatov, od tega največ v pokrajinah: Milano 247.000, Rim 225.000 Torino 96.000, Genova 62.000,’ Na-poli 42.000, Firenze 40.000 in Bologna Ž8.000. Trst sam pa je imel 23.148 telefonskih aparatov (število telefonskih naročnikov je znašalo 16.723). Na-slednje_ italijanske pokrajine so imele še nad 10.000 telefonskih aparatov: No var a, Vercelli, Bergamo, Brescia, Como, Vare- je po italijanskih statisti-kah prišlo 7.8 telefonskega apa. rata na 100 prebivalcev, gostota je v Trstu večja kot v Genovi. Da je Rim na prvem mestu, je razumljivo, saj je središče vseh uradov velikega ozemlja, Milan pa je na tako dobrem mestu zaradi svojega trgovskega in industrijskega svoj-stva. Na koncu naj navedemo š'e dve pokrajini, ki sta za nas zanimivi: Gorica in Videm. V go-riški pokrajini je bilo 2.906 telefonskih aparatov, v videmski pokrajini pa 8.255. Gostota je v goriški pokrajini 2.1, v videmski pa je za polovico manjša: 1.05 telefonskega aparata na 100 prebivalcev. Gostota telefonov v teh dveh pokrajinah je razmeroma manjša kot v drugih severnoitalijanskih pokrajinah, zato pa daleč pfekašata južnoitalijanske pokrajine. Gostota telefonskega omrežja, kakor nam jo kaže število telefonskih aparatov, kaže v marsičem življenjsko raven prebivalstva. D. P, If n r k ir Za danes predvideva vremen- l/UL k A L ska napoved lepo vreme, zlasti * IVL/VIL v >utraniih urah. Popoldne pa so mogoče pooblačitve. Včeraj je bila v Trstu najr.-ižja teirn/peratura 22.4, n a j -višja pa celo 29.5, temperatura torej, ki je že lep čas nismo zaznamovali. STRAN * ZADNJA POROČILA in"IIP iiiiliffliijiiii 11; SEPTEMBRA 1951) PERZIJSKO - flMtitESKI IIPIOSI SE UEDMO BOLJ SLABSAJO irhhski ULTinmt hngliji bodo predložili preko Harrlmaiia Mossadegh ni dobi! odobritve v parlamentu za ta ultimat, ker niso poslanci prišli na sejo • Pred novo angleško noto Angleški državni zaklad ukinil nekatere finančne prednosti Iranu TEHERAN. 11 — Perzijski ministrski predsednik Mossadegh se je brez odobritve par lamenta odločil, ooslati Angliji ultimat. London mu mora namreč v 15 dneh odgovoriti, če je pripravljen pričeti znova s pogajanji pod njegovimi pogoji, sicer bo izgnal iz Abada-na Angleže, ki čuvajo tamkajšnje petrolejske čistilnice. Angleški Foreign Office se zaenkrat njegovih groženj ni ustrašil. Napovedal je prve gospo* d a rake protiukrepe, obenem pa Mossadeghu grozi, da bo s svojimi vojaškimi enotam; zaščitil angleške državljane v Abadanu, če bp to potrebno. Ob vseh teh sedanjih grožnjah, do kakršnih še ni prišlo, odkar je izbruhnil spor moremo ugotoviti, da se je položaj na Srednjem vzhodu v zadnjih 24 urah izredno poslabšal. Mossadegh je zaman čakal, mesto je vseeno zavidno. kot ne potrebuje komentarja prvo mesto na nedeljski etapi. Ročič je zablestel danes. Njegov beg je bil podvig kolesarja velike vrednosti. Odlično vozi navkreber, pogumen v spustu, soliden v ravnini. Na Vršiču bo dokončno potrdil svojo kandidaturo. Apollonio, Gardos, Ješič. Talenti, na Katere je treba pn-ziti. Stakta vijaka mesta Apol-lonia, današnji beg Gardosa in podvig Ješiča (letnik 1933) so d'ejanja vredna vse pozornosti. Kdo ve, da ne bo iz njih izšel kolesar velikega formata? Tar lent imajo, ostalo naredi dobra volja. In te jim zaenkrat ne primanjkuje. Na startu se je dani:s zjutraj prijavilo v Opatiji le še šestinštirideset vozačev. Etape so težke in kaže, da se bo število preostalih v Zagrebu še znatno zmanjšalo. Današnja vožnja dolga 204 km, je bila razdeljena na dve poletapi, ki sta se začeli in končali na nenavaden način: sreča je tokrat nagradila pogumne, Obakrat je zmagovalec A. Sheritfan, J. Carso*«* Azzurro. 16.00: «Skraj# M. Oberon. Belvedere. 16.00: «San*JP tapcis Georg Raft. A Garibaldi. 15,00: «47. govori# Tot<> S. Ideale. 16.30: «Žaročenk» w Grable. m#> Impero. 17.00: «VražJ» l , Maria Felix. . „ Italia. 16,00: «KaplarjU * # plavolaske« J. Peter, R Kino ob morfu. Zaprt-Marconi. 16.00: «Velu° “ tev» J. Wayne, L. D«-Massimo. 16.00: «Glant» i» to med gojenkami*. Novo Ctne. 16.00: (dndij*0 r G. Russell, T. Bay. m Odeon. 15.30: «Noetov* Radio. 16.00: «Zate s«®, Savona. 16.00: «Cokola»" Nelson Eddy R. Viale. 16.00: «Robinl0l> v N. R. Buck, M. Clare. Vittorio Vene to. 16.00: G. Cooper, h. BacaJl. POLETNI KINO: Javni vrt. 20 m 22: «VelUč, V 9A in 22! F. Severo. 20 in 22: skem morju«. Rojan. 19,45 in skem morju«. 21.45: «Gr pt)3 zbori in ansambli. ' ■'IrtaO "J glasba. 13.00 V 60 Sjl sveta. 14.00 Z mikroWsf> življenja in dogodkov-Zabavna glasba. poslušajte! 19.15 Kia^1 jg.3® be Johannesa Brahmsa-turni pregled. 19-40 »Jj mi poje Neržima ® moniko spremlja AV*^ert », 20.00 Simfonični konc Ljubljana. 22.30 Franz Schubert: Okt^g^«" ; op. 166. Mendelssohn- » godalni oktet, op. Tli ST *»• A\ 7.30 Jutranja 11.30 Za vsakega vi svet. 12.10 Elgar- 1{Kov-,i riacije, 12.37 Nekaj v?,3o 'V Glasba po željah. j glasba. 18.00 Glas I Chopin: Koncert v airauss; uon sen: Karneval v Pit?ni0 ljubljene melodije-svet. 20.45 Vesela Vzori mladini. 21-30 p^r Uv Koncert št. 5. 21.47 sveta. 22.00 Koncert c ptj Golahovskega. 22.*”,, Sy zbori. 22.30 CnjkovSK^, j v C-duru. 23.00 23.35 Polnočna r It h T *• V. gl 11.30 Brilantna Lt orkester melodij. 13.25 Slavni glasovi Boschetti na klav^^j o >'!, na glasba. 19.00 , 21.00 Prenos ^ bene|as“' festivala sodobne * ••■•iiiaiiiiiaiiitaiiiiitiiMfaiiiiiiiiiiiiiiiaiattiBiifiiiaiatitiaiiiitiiitaifiiiiiatiiiiiaiiiiitiiaiiiiiiiiiftiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiigitiiiiiiaiiiiiiitiiiiiiifiif ■iiiaiiiifiii«it«itiiiiiiiiaiii(aiiiitiiiiiiV|l|l||V|||l|l||||V|l|,||||||,,,,|,|tlt|t||lt|||||||t|||||l|t|,t|fiiiiiifiiiiiiiiigiiiiiii|||||l||,1,||lnll,,|,,,,,|,|||V,||l|t|V,l|,alt|il|l,l|ll|,IIIMV |lllll|,l|,,t,||,Ba,t||ll|||M1M|||ttl,llliaiil|ialfi|lli|lr,|,l|||lllaimill|l,|a|,||||||,,|||,|||||||a||||||||B||||t|V|Va|||i||||i||Vf n(|||(||||)f Hrulil**111 ^ 50. Smuk je zijal. Rabuza pa je v znak svojega začudenja udaril s ploskima rokama po mizi. «Da te strela ogrska!*. «Kaj in kako?» je lovil Smuk svoje preudarke. «Ali da moja ni Menartova? Kako da ni? Zakaj pa je v pismu zapisana za Menartovo, kaj in on6, v poročnih bukvah tudi? Hardun! — Pismo je plačano, poroka Je plačana, procenta tudi. — Pa da je pismo neveljavno, kaj?» Nad Rabuzo je prišlo takrat kakor razsvetljenje. Str. mele so mu oči in usta in krilil je roke. «Smuk,» je vzkliknil. «čimbolj si neumen, večjo imaš srečo!» In je utemeljil to izjavo. «Pi-smo je veljavno, poroCni spisek tudi in procentov ne dobiš nazaj, nič se ne boj, vse je po=teno v redu! Le to Je drugače, da tvoja žena ni tista, ki jo imas doma in ki grozi nad tabo kakor šmarni oblak in ti krade spred in vzad —- nikoli mi ni bila v§eč, revež si Smuk! — ampak tvoja žena je tale zraven tebe, krotka kakor j ara kokoš! Ta Je Micka Menartova, s to si poročen!» Sipelj se je smejal in se bil po stegnih; vstal je In se od. gugal na prag, če pride kdo mimo, da mu razloži najno-vejšo burko. Smuk je gledal predse, stresal glavo in si jo praskal, čisto jasna mu Se ni bila zadeva. Gospodična je sil. no ogorčeno gledala Rabuzo in Izjavljala, da je jako.... in sploh... Rabuza pa je razvnet go-vonl vanjo: «Nič nikar se ga ne branite! Ni napačen dedec Smuk, če ga ne pogledate preblizu. In petičen je, denarja ima kakor hudič toče. —» Bodril je Smuka. «Smuk, krucmuc, turški cesar! Glej svojo baburo! Krščen Matiček, še poroke vama ne bo treba, ko sta že poročena: Kar domine pace, primi jo za tace, pa bo!» Gospodična je vstala in si pogladila krilo «Huda semb je rekla in skušala prilagodi, ti poteze svojega lica označe. nemu razpoloženju, pa se ji ni posrečilo. «Smuklja,» je klical Rabuza, «krščen Matevž, ne zapuščajte svojega dedca! Smuk, primi jo, drži jo!» Stekla je skozi duri. «Mati, počakajte, kam gre-ste!» se je za njo razlegel glas Rabuzov. Smukova je one dni v svo. je iznenadenje opazila, da v njeni mali državi nekaj ni v redu. Za hrbtom in izza vogala je čuia od kraja bolj redko, potem vedno češče g«, drnjanje, ugovore, grajo, glej ga: njen dobri Smuk se je pričenjal kujati in kopitati! O, saj bi ji bilo prav, ?e bi se vzdramil iz prevelike brezbrižnosti in bi kos gospo, darstva vzel z njenih ram na svoje. Toda vedi ga, kaj je prav za prav hotel. Godel je okoli hiše, da Je GOSPODIČNA MICI ['NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDO LIN ŽOLNA on gospodar, njega da je treba vprašati in on da bo uka. zoval. Menil pa je, da je s tem vse opravljeno, kvečjemu če je še kot kaj ponagajal, odvezal junčka in izpustil prašiča in tako dokazal svojo oblast. Da se gospodar kaže v delu, tega dobri Smuk ni preudarjal, ker mu tak preudarek ni dišal. Smukova se je čudila svojemu možu, takega ni bila vajena. Ko se je sam ogibal delu In navzlic prošnjam !n opominom rajši slonel pri pi. jači, dosedaj vsaj drugih ni oviral pri delu: bil je le odveč! Zdaj pa je bil napoti! Ugibala je. kaj mu je, ali je bolan, ali ga ščuva Rabuza, tisti kajfež, ali ka-li. Spo-znala je ,da mora priti stvari do dna. Bilo je v ponedeljek zjutraj. Smukova je ravnala zaj. trk, žgance in mleko za dru-žino, kavo zase ln za moža, dobri Smuk pa se je šele pripravljal, da vstane. Prebil Je bil to noč v hle-vu in če ležišče ni bilo gospo-sko, je imelo zato lepo vrsto drugih lagodnosti. Prvič ni bilo treba v hlevu nikomur odgovora dajati odkod? ob-korej? kakšen? — niti po-slušati zbadljivih besed in o-gabnih pridig. Drugič ni bilo treba sezuvati škornjev, kar včasi ni šala — baba sitna ga pa ni puščala obutega v po. steljo. In tretjič recimo, da revež, bolniku ne smeš niče-sar zameriti — ne le da mu ni pomagala, da bi mu drža-la glavo in rekla kako tolaž. ljivo besedo, še zaničevala ga je in mu potem ves ljubi dan tako rekoč v zobe metala tisto reč. Kadar je torej kaza. lo na to plat, se je rajši ognil sobi in postelji in z njima združenemu sramotenju in sl rajši volil seno ln mir: zatekel se je v hlev, padel tja v svoj vajeni kot ln obležal kakor snop. Smuk je torej bas zbiral svoje telesne in duševne sile, da vstane. Sedel je na poležanem senu, mežikaje se ozi. ral po klobuku in ga iskal, z rokami tipaje okoli sebe. se mu je pripetilo In so ga I Drugih oblačil ni pogrešal, prijele slabosti — bolnik je | ker je bil iz previdnosti vse obdržal na sebi. Le klobuka ni bilo! Hardun! Glavo je imel kakor čeber, vrat, kakor da ni pil vina, ampak gnojni, co — Sipelj, ta goljuf, toči včasi že tako pijačo, da bi še medved faliral, če bi jo pil... Zdaj je zapazil, da mu Dimka pleše po pogrešanem klobuku. Brrr! jo je postra-šil. — Skobacal se je kvišku. — O, kako je pametno, če človek leže v škornjih, da mu jih zjutraj ni treba obuvati! Pobral je izpod krave klobuk, ga strkal ob roki, obri-sal ob hlačah In poveznil na glavo; odkašljal se je in sto. pil iz hleva. Prek pota mu je ležala mo. tika in se je spotekel ob njo. Ta grda zanlkarnost mu je dala povod, ne da pobere motiko, kakor bi kdo mislil, marveč, da je preklel vesolj, no ženstvo vsega sveta. Go-drnjaje Je zavil okoli hleva. Ko je prišel okoli vogala, se je ozrl, potem pa segel vrh zida pod nizko streho. Imel Je srečno roko, vrnila se je s steklenico, odmašil jo je in pil. Notri je bilo zdravilo; ne-prijetni telesni počutek se mu Je zboljšal in oglasila se mu Je žeja. O, po dobri sli-vovki je človek vsaklkrat že jen. «Na!» je rekel in stresnil glavo, spominjal se Je včerajšnje zabave. Hardun so se smejali in Mici je bila spet zraven, nak! in pela je kakor kos — in kakšne je pela! Rabuza je bil nasut... on sam pa tudi — ti reč ti! Kdaj in kako je prišel domov sploh ne ve... Nenadoma mu je >1-nilo prek misli: kisla jetrca! Kislih jetrc bi bil potreben! Saj je res: sipelj, ta goljuf, je obljubil, da jih pripravi za zajtrk. Da, tako so se zmenili. Baba bo seveda godla. — Brez vzroka ne bo mogel z doma. Pa saj brez tehtnega vzroka sploh ni nikdar hodil pit — kadar je šel, je imel vsaklkrat vzrok: ali prehudo vročino ali slabo vreme in dež, ali ker Je bil bas dobre koncu plesna glasba. i volje ln razpolo2en’^ o, iznebi slabe V°U® vzroka ga ni n°B f dela krčma! rfk Stopil je v zajtrkovala, na tudi zanj prlpr® dlca. Ogovorila se popraskal nad “sia ci pa si ga je njev do klobuka p J mu je pričala, * J obraz, kako se je leyH j/ prelepi vonj P° 0jil^/ ja« pa je ha^jasJ kroževal ves P Vzdihnila je-Ta ^ zdravila. , njeic.M' MM m 5- ! orrebenčila Je j K J ln grebenčHa^v'0„j. . ved05.1,', tudi njemu ne da Jasno P°sV*>ll je zoprn, je P ti f&J od roba mttjk 2»1 J/ no rjavo 10 mu niti' ni b'^o, i no rjavo te* pii& 10 tej priliki pU ^ POmlZl’ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St, 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 -18. - Tel. 73-38, Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel. 70 _________________________________________________ rfno1*/’ NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, m* ^e/t ^ Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 1,102 Z0.£ ‘ Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska