0 ZdPlM PSI S PSDI
Obnovljena Izdaja - Leto XVIII. - Štev. 16 (680) - Trst - 2. septembra 1966[40 lir ^ G.ipron
Poživitev politične
in sindikalne dejavnosti
Po krajšem premoru «Delo» ponovno izhaja. Obnovitev rednega izhajanja soupada z obnovitvijo sindikalne in politične dejavnosti.
V	resnici letos ni bilo pravih poletnih počitnic. Spričo povečanja ameriške agresije proti Vietnamu, borba za mir ni poznala počitnic. Na številnih manifestacijah, v enotnih akcijah za nabiranje zdravil za vietnamske borce, na številnih praznikih našega tiska so zahteve po prenehanju agresije še močneje kot prej prišle do izraza. Tudi borba za ohranitev ladjedelnice Sv. Marka, za novo pomorsko politiko, za demokratično programira nje, za gospodarski razvoj v državi, deželi in Trstu ni poznala poletnih počitnic. Prav tako niso imeli počitnic nabrežinski kamnarji, ki so stavkali petinštirideset dni. Dolga stavka je delavce hudo prizadela a je končno prav po zaslugi največie enotnosti bila kronana z zmago.
«Obnovitev» dejavnosti je torej v resnici samo nadaljevanje in povečanje neprekinjene borbe. Pred vsem in nad vsem je pred nami naloga, da se še bolj odločno borimo za mir, pa tudi za tako zunanjo politiko italijanske viade, ki bo v interesu prizadevanj za vzpostavitev miru v Vietnamu in spoštovanja ženevskih dogovorov.
V	rimski poslanski zbornici se bo v kratkem začela razprava o Pieraccinijevem planu, to je o tistem planu, ki je prava nesreča za našo deželo in irst, saj preprečuje razvoj gospodarstva, o-krepitev ladjedelnice Sv. Marka, izpopolnitev cestnih in železniških zvez, ki so nujno potrebne za razvoj prometa in za povezavo z zaledjem v srednji in vzhodni Evropi.
Spričo obstoječih razmer bo treba še bolj Okrepiti enotno borbo delavcev in državljanov v Trstu in deželi sploh, zavrniti pogubno politiko ustanove IRI in vlade, katero KD in PSDI, in v Trstu, žal, tudi PSI sprejemajo iz zvestobe do levega centra, kar so skupaj s tržaško trgovinsko zbornico, v kateri gospodarijo demokristjani, pred nekaj dnevi, ponovno potrdile.
Odgovornost levega centra postaja čedalje, večja. Stališča, ki jih imaio glede izredno perečih vprašanj stranke levega centra, niso v interesu zahtev in priča kovan ja množic, izdajajo enotnost delavcev in državljanov v borbi za obrambo ladjedelnice Sv. Marka.
V	tem položaju se nadaliuje akcija za združitev PSDI in PSI, nadaljuie proces, ki ima razbija-ški značai sai teži po poglobitvi in razširitvi ločitve delavcev in sil levice, krepi protikomunizem in podrejanje KD. Ta politika — ki uvaja resne elemente ■ nadaljnje ločitve v vrstah slovenske etnične skupnosti, tudi z diskriminacijo in zapiranjem proti
močnejši strani — je v polnem navzkrižju s krepitvijo enotnosti v delavskih borbah tudi v Trstu in deželi.
Nahajamo se torci pred številnimi novimi bitkami. V prihodnjih tednih bodo zapadle koletiv-ne pogodbe raznih 'kategorij delavcev kot npr. kovinarjev, gradbincev, tekstilcev in drugih. Te kategorije zahtevajo take nove delovne pogodbe, ki bodo jamčile boljše pogoje dela in življenja, varnost zaposlitve, pa tudi zaščito demokratičnih svoboščin v podjetjih. V ta okvir spada tudi borba za gospodarsko programiranje.
V akcijah za gospodarski in socialni razvoj ter v akcijah za uveljavljanje nove demokratične usmeritve, ki naj odpravi sleherno zaprtje in diskriminacijo proti najnaprednejšim silam levice, bodo velikega pomena tudi uprav-
Tržaška federacija KPI je v zvezi z vedno bolj perečim vprašanjem ladjedelnice Sv. Marka, v zvezi z zadržanjem krajevne trgovinske zbornice in v zvezi z gospodarstvom Trsta sploh objavila posebno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno :
Tržaški tisk je objavil poročilo trgovinske zbornice glede gospodarskega položaja perspektiv razvoja najvažnejših dejavnosti.
Zelo resen je sklep trgovinske zbornice, da praktično sprejme sklepe IRI in vlade glede tržaške ladjedelske industrije in to potem, ko je mesto dokazalo z večletno borbo in tudi z nedavnimi splošnimi stavkami, da se hoče boriti za svoj obstanek, za napredek in za blaginjo na podlagi okrenitve ladjedelske dejavnosti, razvoja pristaniških storitev v okviru modernizacije obstoječih tehničnih zmogljivosti. Mesto je nadalje dokazalo, da zahteva, naj se ustvarijo novi viri za izkoriščanje delovne sile, ki bi pripomogli, da se tržaška gospodarska dejavnost postavi na tako raven, ki bi ji omogočila, da postane konkurenčna tako v državnem kot v mednarodnem merilu.
V sporočilu je dalje rečeno, da predsednik trgovinske zbornice Cai-dassi, ki je član demokristjanske stranke in ga je njegova stranka vrinila na predsedniško mesto, deluje tako, kot hoče in zahteva njegova stranka. Prejšnji predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz, ki so ga demokristjani prisilili, da je odstopil s položaja, bi bil prav gotovo drugače ravnal. Pod predsedstvom dr. Caidassija in njegovih sodelavcev je trgovinska zbornica izdelala načrt za pristaniško
ne volitve, ki bodo novembra. V Trstu bomo volili novi občinski in pokrajinski svet. Ne smemo pozabiti, da je levi center tržaško pokrajinsko upravo premišljeno in načrtno izročil komisar-aki upravi!
Gre torej za zelo pomembno bitko za demokracijo, gospodarski napredek, torej, za bitko, ki presega okvir tržaškega mesta, pokrajine in okvir dežele.
Pred organizacijami Partije, pred vsemi komunisti, pred našim tiskom okrog katerega se prav v teh tednih na številnih praznikih zbirajo množice delavcev in državljanov, stoje velike naloge. Velika udeležba na teh praznikih, tako na Tržaškem kot na Goriškem, nam lahko krepi zaupanje ter vero v zmago borbe za mir, demokracijo, za gospodarski in socialni napredek.
MARIO COLLI
| ustanovo, ki je v tolikšni meri nezadovoljiv, da so ga morali zavreči vsi. Poleg tega je tudi opustila svoje zahteve po prosti coni ter dopustila, da se vključi, in s tem likvidira, ladjedelnica Sv. Roka v Tržaški arzenal.
Danes ponavlja isto z ladjedelnico Sv. Marka, skuša najti nadomestilo, ki ga je tržaški delavski razred, sindikalne organizacije in ves Trst odklonili.
Tajništvo avtonomne tržaške federacije KPI razkrinkuje zato pred javnostjo stališče krščanske demokratske stranke, ki se odreka bistvenim zahtevam ter odklanja vsakršno rešitev, ki ne bi slonela na okrepitvi dejavnosti ladjedelnice Sv. Marka ter poudarja, da ima Trst pravico, da zahteva od italijanske vlade, naj se sprejmejo razni ukrepi okrepitve gospodarskih infrastruktur ter neposrednih proizvodnih dejavnosti, kot so suhi dok, novo podjetje za proizvodnjo motorjev, vzporedne dejavnosti pri naftovodu, pristaniška ustanova, ki so nuine potrebne, da se zaustavi propadanje gospodarstva na tem področju, medtem ko na drugih področjih in v državi sploh nenehno napredujejo.
Obveznosti družbe „Autovie Venete“
Upravičene pritožbe ikmetov iz Sabličev, katerim je cestna trasa otežkočila napajanje živine v bližnjem Jezeru so brez odmeva. Tudi podvoz na cesti Selce-Doberdob je še vedno neasfaltiran in v sko-
Proces združevanja Italijanske socialistične stranke s socialdemokracijo se razvija postopoma. Združevanje se izvaja na socialdemokratski osnovi. PSI se odpoveduje svojim načelom ter se podreja samovolji demokristjanov. Vse to se viši v protikomunističnem duhu ter poglablja ločitev v delavskih vrstah.
O tem, kako se razvija proces združevanja med PSDI in PSI je tovariš G. . Pajetta med drugim zapisal v glasilu «l’Unità» tudi naslednje :
«Proces o socialdemokratski združitvi v Italiji se stopnjuje. Dokument o tej združitvi ' temelj i na kompromisih in sprejema kapitalistični sistem po znanem socialde-mokratškem receptu. Govori se o formalnih zahtevah, reformah in gospodarskem načrtovanju, toda brez vsake konkretnosti. Dokument ne omenja nujnosti udeležbe delavcev v družbenem življenju in v državi. Omenja se in celo poveličujejo tako imenovane «reforme» levega centra, kot da bi hoteli iti preko programa sedanje vladne koalicije in sedanje politike.
V času hude družbene napetosti in bojev, v katerih sodelujejo najširše plasti delovnih ljudi se torej pozablja na stvarnost in se poudarja potreba po tako imenovanem zaprtju proti levici. Skuša se opra-vičevati razbijške namene in cilje.
Niti napadalna vojna v Vietnamu ne zasluži besede v tem dokumentu, ki naj bi imel «zgodovinsk pomen».
Brezpogojna pristopitev k socialdemokratski internacionali, brez najmanjšega ugovora proti listini, ki so jo socialdemokrati sprejeli na zasedanju v Frankfurtu in ki je prežeta s protikomunistično histerijo, je zelo resno dejanje.
Ta socialdemokratska listina ne
ro neprehodnem stanju, čeprav je doberdobska občinska uprava napravila že nešteto korakov.
Na brezobzirno vedenje podjetja Autovie Venete in na vse te pomanjkljivosti sta deželna svetovalca Jarc in Bergomas opozorila tudi deželno vlado že 3. januarja t. L, toda tudi to je bilo zaman. Vse kaže, da je dežela pred gotovimi «gospodi» brez moči.
daje najmanjšega deleža istkanju možnosti socialistične preobrazbe v razvitih kapitalističnih deželah in ni politični dokument, ki bi imel za cilj odpiranje poti novi demokraciji v Italiji».
Giorgio Amendola je v zvezi s tem vprašanjem zapisal v listu «Rinascita» med drugim to-le: «Zaman bi iskali v listini o združitvi PSI s PSDI izjavo o principih, političnih akcijah in organizaciji zaman besedo namenjeno krščanski demokraciji. Tako izgleda, kot da v Italiji demokristjanske stranke sploh ni. In vendar je prisotnost te stranke občutena povsod. Prav tako tudi njena samovolja. Vsakodnevni dogodki to potrjujejo.
Srečanje med delavskim in katoliškim gibanjem, ki postavlja bistvene ideološke in politične probleme, ki so velikega pomena za strategijo boja za socializem, danes, po mnenju Nennija in Tanassija, ni vreden posebne pozornosti. Levi center se kaže kot sedanja politična oblika sodelovanja socialistov z «drugimi demokratičnimi silami».
Ta listina, ki niti z imenom ne omenja krščansko demokratske (Nadaliev'itve na 4. strani)
Festival «l’Unità»
Park na Ponziani od 3. do 5. septembra (Filovia I in 10)
Sobota 3. septembra od 17. ure naprej Večer starih in novih tržaških popevk. Ob spremljavi orkestra zabavne glasbe poje Maria Grazia Al-zetta.
Nedelja 4. septembra od 16. uri KONCERT PIHALNE GODBE IZ KOPRA
ob 18. uri tombola z dobitki v skupnem znesku 100.000 lir
ob 19. uri zborovanje. Govorila
ENRICO BERLINGUER in
DOLFI WILHELM Ponedeljek 3. septembra ob 21. uri ruske narodne pesmi. Poje znani sovjetski pevec.
Vladimir Na prireditvah bodo sodelovali zabavni orkestri : «Trieste mia» - «I Gattopardi» - «Originale» - «The Ro-gers» - «Ponziana»
Na sporedu so tudi celovečerni in dokumentarni filmi. Vstop je brezplačen.
Nabrežinski kamnarji so po petinštirideset dni trajajoči enotni stavk/ prisilili delodajalce, da so popustili in pristali na novo delovno pogodbo. Še enkrat se je izkazalo, da je enotna borba uspešna. Kot je znano je borba nabrežinskih kamnarjev našla velik odmev v vsej deželi. Za rešitev spora so se zanimal/ poleg sindikatov tudi drugi. Tudi naša partija je prispevala v sklad za pomoč stavkajočim. Z enotno borbo se je Nabrežina še enkrat izkazala. Dokazala je, da ostaja zvesta slavnim tradicijam delavske zavesti in razredne zrelosti. (Na sliki: pohod stavkajoč/h po tržaških ulicah)
ooooooooooooouooooooooooooooooonoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Tržaška trgovinska zbornica
se odpoveduje ladjedelnici Sv. Marka
2 • DELO
2.9.1966
Vietnam - organski izraz
ameriške zunanje politike
«Naki razgledi» (štirinajstdnevnik za politična in kulturna vprašanja, ki izhaja v Ljubljani) so v zadnji številki objavili naslednji zelo zanimiv sestavek, ki ga je napisal dr. Martin Peretz, profesor na Harwardski univerzi.
Vojna v Vietnamu je najnovejša in najbolj mračna epizoda v dolgotrajnem prizadevanju Združenih držav, da bi onemogočile radikalne družbene spremembe v svetu. Pri obravnavanju tega vprašanja naletimo vedno znova na vsakdanjo in hkrati že priznano modrost nekaterih zgodovinarjev in političnih komemtatorjev, ki skušajo dokazovati, da je vmešavanje Združenih držav v notranje zadeve vietnamskega ljudstva posledica izbruha nerazumnosti — to je teza, ki so jo branili tudi zagovorniki britanskega imperializma. Toda te vojaške akcije ni mogoče do konca pojasniti pa niti skušati pojasnjevati samo kot posledico nerazumnosti, kot skupek strateških napak ali z dejstvom, da so ZDA premalo pogumne, da bi se odrekle politiki, ki jo bo, kot zdaj priznavajo mnogi liberali, prihodnost ovrgla kot docela. nemogočo. Nasprotno, položaj v Vietnamu je organski izraz ameriške zunanje politike. Vietnam je zgrajen na njeni logiki in odseva njene temeljne postavke. Tragično pa je, da bo na tisoče civilov in vojakov — Vietnamcev in Američanov, in ko se bo vojna razširila, morda tudi Kambodžanov, Tajcev in Kitajcev — zgorelo na žrtveniku samovoljne moči, ki se izrablja v boju za varljive ideale.
Predsednik Johnson noče, da bi se Združene 'države umaknile iz Vietnama, kakor je v svojih govorih že večkrat povedal sam in tudi njegovi prijatelji. V listini, ki jo je podpisalo več 'kot dvesto profesorjev iz St. Luisa in San Francisca, je natanko dokumentirano, kako je predsednik sistematično preprečil vsak poskus, da bi spravili nasprotnika za 'konferenčno mizo. Bučne mirovne ofenzive, ki so jih hkrati začeli v večjih in manjših prestoiicah sveta, niso bile nič drugega kot spretna zvijača. To sicer šc ne pomeni, da bo predsednik Johnson vztrajal pri tem, da ZDA za vekomaj ostanejo v Vietnamu, čeprav se zdi, da nas glas Walterja Lippmana svari, da merijo predsednikove ambicije celo tako daleč.
A četudi ni tako, še vedno ostane dejstvo, da bi po njegovem morali rešiti vietnamsko vprašanje tako, •kot želi on. To pa pomeni, da bi se moralo ljudstvo, ki se bori proti bedi in zgodovini, vdati sili, ki je povezana z nekdanjimi gospodarji.
Vsaka ameriška intervencija ima svoje prefinjene odtenke in poseb-
nosti. Niti dve nista enaki. Konkretni ekonomski interesi, strah pred revolucionarnimi ideologijami, ali celo nerazumno in nekoristno prizadevanje za ohranitev varljivega statusa quo lahko služi Washing-tonu kot povod, da razsipava z življenji in denarjem. Neposredni motivi za intervencijo ZDA v neki deželi so skoraj vedno drugačni od motivov za intervencijo v kaki drugi deželi. Nekaj pa je gotovo: marksisti bodo nedvomno razočarani, če pričakujejo, da bodo našli dokaze za priljubljeno trditev, da se ZDA vmešavajo v zadeve drugih narodov samo v zaščito svojih tržišč. Presenečeni bodo ugotovili, da se za ameriško vojaško in zunanjo politiko skriva bolj mnogovrs la vsebina.
Očitno je, da se ZDA odrečejo protirevoluciji za vsako ceno, brž, ko naletijo na enako odporno silo. Vlada ZDA ima naposled vendar nekaj zdravega razuma in si je naposled dopovedala, čeprav s težkim srcem da Vzhodna Evropa ni tabula raza, na kateri bi lahko po svoji volji pisala zgodovino. Gal ALperowitz nam v svoji pomembni študiji Atomska diplomacija razkriva dokaj obsurdni poskus ZDA, da bi z enako jedrsko grožnjo vplivale po 1945. letu ne le na zunajo, marveč tudi na notranjo sovjetsko politiko. Toda čeprav jim je takrat spodletelo, so kasneje vedno znova poskušale drugo in kdaj pa kdaj jim je ta politika tudi uspela. Že od začetka tega stoletja, od tako-imenovane 'politike «odprtih vrat» nasproti Kitajski ima ameriško državno tajništvo take težnje, zlasti kadar gre za mlade družbe. Pogosto so objektivne okoliščine ta pritisk omilile, toda od konca druge svetovne vojne ni nič zadržalo teženj ZDA, da onemogočajo nastajanje novih družbenih redov. Prav ta težnja je 'kompromisno vplivala na človeške vidike Marshallovega plana. Iz tega se je rodila enostranska Trumanova doktrina in prizadevanje, da bi ohranili in rehabilitirali propadajoče režime, kot se je zgodilo v Grčiji. Prav na osnovi tega gledanja je mogel Eiserihower razširiti torišče ameriškega vmešavanja na vsako točko na svetu, kjer se (je (politični barometer trenutno dvignil. Zaradi tega so ZDA intervenirale v Gvatemali in Iranu, v Libanonu in Iraku, na Kubi in v Kongu, v (Braziliji in v Dominika-ni. In prav zaradi tega se uradna Amerika -danes ne more sprijazniti z razvojem LR Kitajske. In naposled prav te težnje stopnjujejo uničujočo vojno v Vietnamu, človeške žrtve, ki jih ta vojna terja in temu primerno hinavščino.
Amerišika elita se bržkone ne bo zlepa siDrijaznila s prerodom tistih,
ki jih je Fonon, sijajni alžirski psihiater imenoval les damnes de la terre. Najbolj se bodo tem upirali ameriški liberali, zakaj ti so prepričani, da ni nikakega neskladja med ohranitvijo ali celo razširitvijo ameriškega vpliva in moči ter u-spehom revolucionarnih gibanj v deželah v razvoju. Ti ljudje samo opozarjajo, da je treba to moč in vpliv uporabljati dobrohotno. Nečesa pa ti bberali ne morejo doumeti: ko se nesrečni in molčeči zavedo svoje revščine in glasu ter si hočejo vzeti svoje človeško dostojanstvo, morajo udariti po razrednih privilegijih in buržoazni senzibilnosti. Če, se hočeio polastiti materialnih in duhovnih dobrin svoje dežele, se morajo upreti proti prevladi tistih, ki so jim dotlej te dobrine skooo delili — upreti se morajo kapitalističnemu Zahodu in predvsem ZDA.
Demokratski socialisti v razvitem svetu si v strahu zakrivajo oči pred tem žalostnim prizorom. Če pa so že prisiljeni, da se izrečejo, potem se izživljajo v praznih geslih in ničevem 'zaklinjanju. Toda za sodelovanje pri tem zločinu bodo drago plačali: njihova največja duhovna vrednota bo ob veljavo. Pokazalo se bo, da je solidarnost le slepilo. Ha-rold Wilson to že zdaj dokazuje. Toda on je tarča, ki jo je najlažje ciljati in razen tega je tudi najbolj očitno prizadet. Koeksistenca je '
Američani s kemičnimi strupi uničujejo bujno rastlinstvo vietnamske džungle..., toda partizanski borci vztrajajo v svoji pravični borbi
zdaj najvišja vrlina. Toda koeksistenca, kakršno so ZDA pripravljene priznati, je koeksistenca med bedo in izobiljem. Tak sporazum je za marsikoga zapeljiv, toda tisti, ki živijo v bedi, mu bodo vsekakor nasprotovali. To bo zlasti mučno za socialdemokratske vlade. Te hlepijo po relativnem miru v Evropi, zato jim je najmanjša skrb pomoč tistim, ki bi jih morali avtomatično najprej podpreti.
Nemara bi lahko samo tak ultimat kot ga je postavila Moskva v času sueške krize, lahko prepričal ZDA, da utegne biti hazardiranje v Vietnamu dražje in bolj tvegano, kot so pričakovale. Bertrand Rus-sel je zelo prodorno ocenil, da gre za veliko merjenje moči, ko je
pozval Sovjetsko zvezo, naj pomaga braniti nebo Severnega Vietnama. Če nič drugega ne bo prisililo ZDA, da končajo vojno, bo morda res prišlo do tega.
Naposled bo jezno in zaskrbljeno prepričevanje drugih najbrž prav toliko pripomoglo k temu, da bi se Amerika odrekla svojim brutalnim težnjam kot protestnega gibanja doma. Toda nekaj nam mora biti jasno: zavezniki ZDA, njihovi stari nasprotniki in nevtralci so v enaki meri odgovorni za ta, da si Amerika domišlja, da bo o-stala nekaznovana za svoj zločin proti Vietnamu.
(Zaradi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni objaviti članek prof. Peretta v skrajšani obliki.)
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooooooooo iooou«'ooooooooououoouooooooo
Tudi barbarska sredstva jim ne bodo pomagala
Puške na „prekucujoče se krogle11, helikopterji z raketami, bombe in strupeni plini... Kaj je vse to? Jejmar to v kakem muzeju, kjer hranijo sredstva za uničevanje človeških bitij? Ne, to so najnovejša orožja, ki jih Američani uporabljajo v svoji umazani vojni proti Vietnamcem
Ustrahovanje civilnega p rebivalstva v Vietnamu
«Naš cilj je ubijanje», je izjavil general Wallace Green, komandant ameriškega mornariškega korpusa med svojim inšpekcijskim potovanjem po Vietnamu in s tem opredelil pravi poklic ameriških napadalcev. Zares, ameriškim enotam, ki se znašajo nad Vietnamci, nenehno pošiljajo nova orožja za množično uničevanje.
Že lani so ameriški vojaki dobili puške «armalit» »s prekucujočimi se kroglami, ki zanesljivo ubijajo vsakogar, če ga le zadenejo.
Proti partizanom so v džunglah uporabljali protipehotne «Claimer». Pritrjene so na drevje, eksplodiralo pa že pri najmanjšem dotiku. Pri tem se razlete na veliko število drobcev, ki svoje probojnosti ne izgube celo nekaj desetin metrov daleč od kraja eksplozije.
Amerteko letalstvo, ki podpira intervencionistične enote, je sestavljeno iz najrazličnejših letal; med n jimi so strateški in taktični bombniki, taktični lovci, letala na letalonosilkah ter letala in helikopterji, ki pripadajo kopenskim enotam. Na vietnamske vasi mečejo od 250 (do 1000 funtov težke bombe, izstrelke «bullpup», na destine nedirigiranih raket, napalmske bombe in zaboje z raznimi strupi.
Vse kraje, kjer naj bi ise zadrževale enote narodnoosvobodilne vojske. neusmiljeno orjejo Lani so nad Južni Vietnam zmetali na tisoče bomb, katerih rušilna moč je bila skoraj desetkrat močnejša od hi-
rošimske atomske bombe. V enem samem dnevu je 230 ameriških letal odvrglo kakih 800 ton razstreliva na partizansko območje v bližini Saigona. Na sevemovietnam-sko ozemlje pa so Američani lani zmetali 250.000 ton bomb — skoraj sedemkrat toliko kot jih je Luftwaffe 1941. leta, ko je bila najbolj aktivna, spustila na Veliko Britanijo.
S poleti težkih bombnikov «B-52», izmed katerih lahko vsak naloži po osemnajst ton bomb. skušajo povsem uničiti bombardirano ozemlje.
Džunglo, v 'kateri se skrivajo partizani, potresajo s posebnimi pripravki, ki sežgo (listje na drevju. Tako postanejo partizani za ameriške pirate vidni cilji. Ko helikopterji pripeljejo svoj desant do 400 metrov naokrog mečejo bombe s strupenimi plini.
Mnoga nova orožja so prvič preizkusili v Vietnamu. Učinkovitost novega vojaškega materiala ugotavljajo na mrtvih in pohabljenih starčkih in otrocih, no količini prelite krvi in po številu sežganih ali porušenih mostov.
Možje v Pentagonu skušajo ustrahovati vietnamsko ljudstvo in ga spraviti na kolena tako, da pošiljajo v Vietnam moderno orožje in uporabljajo barbarske metode, vključno (kemijsko orožje. So pa kljub temu v veliki zmoti. Njihovi napadi se lomijo ob nosumu in odločnosti vietnamskih rodoljubov.
Borci narodnoosvobodilne- vojske se spretno branijo pred ameriško premočjo. Američani pogosto udarjajo po krajih, ki so jih bili partizanski borci že poprej zapustili. Razen tega pa ameriška letala, ki so namenjena za prevoz jedrskega o-rožja, ne morejo dovolj natančno metati klasičnih bomb in zato so njihovi poleti pogosto brez vsakega smisla. Če pa napadajo dobro branjene cilje, jih to veliko stane. Han-son Baldwin, dopisnik lista «New York Times», je v zvezi s tem napisal, da so se spričo čedalje večje učinkovitosti protiletalske obrambe ameriške izgube močno povečale. Enote narodnoosvobodilne vojske so samo v drugi polovici februarja 1966 sestrelile nad pokrajino Bing-ding več kot 150 ameriških letal.
Tudi napalmske bombe ne dajejo vselej pričakovanih uspehov. Bujno rastlinstvo v vietnamskih džunglah je nasploh koristen zaveznik partizanov in ameriški letalci pogosto spuščajo svoje bombe kar na slepo.
Američani imajo z vsakim dnem hujše izgube. Uradno so sporočili, da je samo v prvih mesecih tega leta v Južnem Vietnamu padlo 4300 ameriških vojakov, medtem ko je agencija «Svoboda» objavila, da so Američani samo v prvi polovici februarja izgubili več kot 2300 mož. Pa še te številke se nanašajo le na pokrajino Bkigding.
Na stran narodnoosvobodilne vojske p.r. stopajo tudi mnogi vojaki južnovietnamskega režima in s seboj prinašajo orožje, ki iso ga dobili od Američanov. Samo v osmih mesecih 1965. leta je pobegnilo 15.000 vojakov, ki so postali borci narodnoosvobodilne vojske. Tako dobivajo ameriško orožje tisti, proti katerim je bilo naperjeno.
(Po članku v
«Rewue militaire sovietique»)
2.9.1966
DELO • 3
Pred XXL zasedanjem
Generalne skupščine OZN
Če ne bo prišlo do kakih preobratov na področju razorožitve v zvezi s prenehanjem agresije v razdeljenem Vietnamu — sodeč po sedanjih razmerah, je zelo malo možnosti, da bi do tega prišlo — tedaj moramo računati, da bo bližnje XXI. zasedanje Generalne skupščine združenih narodov v precej neugodnih okoliščinah. Na področju razorožitve se je napredek vsaj začasno ustavil na obeh tirih, po katerih potekajo napori tistih, ki zagovarjajo razorožitev: ženevski pogovori o prepovedi širjenja jedrskega orožja in o dopolnitvi moskovskega sporazuma se že mesece ne premaknejo z mrtve točke samo zato, ker jedrske zahodne sile nočejo predložiti ali pa sprejeti takih sporazumov, ki bi bili brez kakršnekoli dvoumnosti ter sposobni, da neposredno pretrgajo dosedanjo i-gro z jedrskimi poskusi in onemogočijo kombinacije o širjenja jedrskega orožja po ovinkih.
Zaradi istih razlogov, ki so že do .zdaj onemogočali svetovni organizaciji, da bi se zavzela za prenehanje agresije na tleh Vietnama, tudi ni upanja, da bi bližnje zasedanje moglo ravnati drugače, čeprav je . že naprej jasno, da bo vojna v Vietnamu ne samo kot agresivno dejanje proti mali državi, marveč tudi kot naraščajoča grožnja svetovnemu miru, nujno prevladujoča tema v splošni razpravi in na zasedanju sploh. Zaradi stalnega 'kopičenja novih čet in načrtnega uničevanja, ki ga ameriške oborožene sile izvajajo v prizadevanju, da spremene napadeno državo v «požgano deželo», prerašča ta lokalno zamišljena operacija v širše žarišče; leto iz dneva v dan neposredno grozi, da potegne v svoj vrtinec tudi sosedne male države — Kambodžo, Laos In druge — ter ostale velike sile, katerih politiko in mednarodne odnose agresiia ZDA v Vietnamu vedno občutneje ogroža. Če bodo potr-
'0000000000000000000000000000
Pr otiso vj etske demonstracije v Pekingu
V Pekingu so bile te dni velike, organizirane in lahko rečemo skrbno pripravljene demonstracije proti Sovjetski zvezi. Ulico, v kateri je sovjetsko veleposlaništvo so imenovali «Ulica boja proti revizionizmu». Lokalne organizacije takoime-novane «Rdeče garde» so povabile tuje dopisnike, naj se udeležijo velikega zborovanja pred sovjetskim veleposlaništvom, kitajska vojska pa je poslopje sovjetskega veleposlaništva zastražila. Značaj demonstracije je bil razviden že iz vabil, ki jih je razposlala «Rdeča garda», na vabilu je bil citiran odlomek sporočila z XI. plenuma kitajske partije o sočasnem nasprotovanju imperializmu in sodobnemu revizionizmu, o tem da ni srednje poti med marksizmom - leninizmom in sodobnim revizionizmom, o tem, da je treba potegniti jasno razmejitveno črto nasproti revizionizmu pod vodstvom KP SZ. Udeleženci zborovanja pred veleposlaništvom so nosili velike slike Mao Ce Tunga, Marksa, Lenina in Stalina. V rokah so imeli tudi knjige z izbranimi deli Mao Ce Tunga. Knjige so držali odprte, da je bilo mogoče videti slike Mao Ce Tunga.
Zadeva je zelo huda. Sovražna kampanja proti Sovjetski zvezi do skrajnosti presega meje resnosti in dostojanstva.
Zakaj vse to Zakaj tak poudarek kultu osebnosti Mao Ce Tunga? Zakaj tako strupen in hrupen proti-sovjetizem?
Težko je odgovoriti na ta vprašanja.
jene napovedi, da bodo v bližnjih dneh v ZDA prepovedali kot proti-ameriško dejavnost vse odpore in kritike na račun vojne v Vietnamu, bo vietnamska pustolovščina dobila novo in morda najmračnejšo obliko, katere posledice bo svet spoznal in občutil.
Stežka bi ocenili pomen tistega, kar so v Evropi, ki je bila desetletja epicenter evropske in svetovne hladne vojne, na preteklem zasedanju sprožile evropske države z znano «evropsko» resolucijo. Iste dežele — Romunija, Bolgarija, Madžarska, Švedska, Finska, Danska, Belgija, Avstrija in Jugoslavija — na podlagi te resolucije zdaj obravnavajo možnost, da bi nadaljevale svojo akcijo s tem, da bi sklicali sestanek predstavnikov evropskih parlamentov. Ker gre za uresničitev priporočila ZN, morda ne bi bilo napak, da prihodnje zasedanje ZN izreče svojo besedo ali pa celo podpre tisto, kar evropske države delajo in pripravljajo; saj je očitno, da je resnična pomiritev v Evropi tako po svojih nagibih kot po svojih večstranskih učinkih stvar, ki ima najširši mednarodni interes.
Če bi s tem izčrpali splošni dnevni red zasedanja ali načrt neodvisno politike na zasedanju, bi ostal več ali manj «nepokrit» širok prostor, na katerem žive številne nove države. Ob strani bi ostale mnoge težave, krize in anomalije, ki pritiskajo na nove države — bivše kolonije in dežele v razvoju. Nanje pritiskajo po eni strani posledice kolonialne preteklosti in splošne zaostalosti, po drugi strani pa se morajo bojevati s pogostimi naskoki, pritiski in spletkami zunanjih sil, ki ne prikrivajo svojega namena, da bi nove dežele spravile pod svoje nadzorstvo in jih spremenile v gospodarški privesek in v strate-ško-politične rezerve. Redkokdaj je bila jasnejša kot v sedanjem času težnja ZDA in z njo povezanih nekaj sil, da z izgovorom, da morajo varovati nove dežele pred kitajsko ali «mednarodno komunistično» zaroto, uveljavijo svoj vpliv in svoje gospostvo na tleh bivših kolonialnih imperijev, katerih propada mnogi krogi v ZDA ne morejo preboleti.
Tako ali drugače bo bližnje zasedanje ZN imelo na dnevnem redu takšne teme in ob različnih priložnostih se bo moralo spoprijeti s krizami in eksplozijami, ki se vrste zdaj na tej, zdaj na tdrugi točki širnega sveta v razvoju. Gre za to, da bi probleme novih držav spoznali v celoti in da bi njihove težave o-bravnavali kot enotno in morda najvažnejše vprašanje našega časa, da bi skladno s tem določili tudi ustrezno podlago za ukrepanje, za odpravo teh težav in za utrditev pridobitev protikolonialne revolucije. Drugače povedano, bi to pomenilo. da bi moralo XXI. zasedanie sprejeti na dnevni red stanje in probleme novih držav v celoti in njihove sedanje razan&re kot enotno in pereče vprašanje sodobnega miru in razvoja. Zasedanje bi moralo s slovesno deklaracijo pozvati vse države sveta, naj pomagajo novim deželam in naj podpro njihove napore za utrditev neodvisnosti, pospeševanje razvoja in za čim popolnejšo osamosvojitev. Glede na to, da sta krvava kriza v Vietnamu, nrav tako rasistična mahinacija v Rodeziji, samo poseben in najirazi-tejši vidik neokolonialne politike do novih dežel, ni težavno razumeti. kako zelo bi taka nrizadevania ZN v sedanjem času blagodejno in vsestransko vplivala na varnost novih držav. Obenem bi to zavarovalo pridobitve, ki so jih te dežele in svet dobili z uspešno odpravo kolonialnih imperijev, na razvalinah katerih se oblikujeio potencialno največje sile miru in napredka.
(Po «Komunistu»)
Uspela praznika „Dela“ v Zgoniku in Jamljah
6. in 7. avgusta je bil v Zgoniku praznik «Dela». To je bila prva tovrstna prireditev v tej občini. Kljub neugodnemu vremenu je zelo dobro uspela. Prvi večer je bil na sporedu film o Vietnamu, v nedeljo popoldne sta nastopila pevska zbora iz Saleža-Zgonika in Križa, zvečer pa je gostovala folklorna skupina iz Portoroža, katero smo spoznali že na danskem festivalu v Dolini. Dveurni nastop, v katerem je ta skupina prikazala značilne stare istrske in gorenjske narodne plese, je številnemu občinstvu zelo ugajal. Ob tej priliki je bila v Zgoniku tudi razstava in prodaja knjig, za kar je vladalo precejšnje zanimanje.
V nedeljo popoldne je bilo tudi zborovanje. Govorili so: poslanka Marija Bernetič, član federalnega komiteja Giorgio Rossetti in od-
tovorni urednik «Dela» Mirko Ka-pel j.
Tovarišem iz zgoniške občine, ki so se izredno dobro izkazali tako med pripravami kot med prireditvijo izrekamo toplo pohvalo. Iskrena hvala tudi ostalim tovarišem in prijateljem, ki so kakor koli pomagali, v prvi vrsti pa ta zahvala velja pevcem, godbenikom in izvajalcem folklornih plesov.
* * *
13., 14. in 15. avgusta je bil praznik «Dela» v Jamljah. Osrednja prireditev je bila na sporedu v nedeljo 14. avgusta. Kljub hudi vro-
Pevski zbor Salež - Zgonik, ki je nastopil na prazniku «Dela» v Zgoniku, 14. avgusta pa na kmečkem taboru na Opčinah
ini se je prireditve udeležilo lepo število občinstva. Nastopili so člani Delavskega prosvetnega društva «Tone Čufar» z Jesenic. Poleg članov folklornega ansambla, ki je izvajal značilne plese jugoslovanskih narodov, so nastopili tudi pevci, solisti, duet in kvartet ob spremljavi godbenega tria.
Jeseničani, ki imajo sicer številne stike z nekaterimi obmejnimi kraji, pa tudi z drugimi kraji v Ita-
Ansambel narodnih plesov in pesmi z Jesenic, ki je nastopil na prazniku «Dela» v Jamljah. Izvajal je številne slovenske, hrvaške, srbske in celo en ciganski ples. Občinstvo je jeseniške goste zelo toplo pozdravilo. Na gornji sliki: srbski narodni ples
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
•	1	11	ii
V soboto 20. avgusta je pevski zbor «Vesna» iz Križa gostoval v mestu Mira pri Benetkah. Nastopil je na tamkajšnjem festivalu lista «Unità». Za ta nastop je vladalo veliko zanimanje, kar je tem bolj razumljivo tudi zato, ker je v omenjenem mestu prvič nastopil nek slovenski pevski zbor.
Neurje, ki je bilo dan prej je organizatorje festivala spravilo v veliko zadrego. Zato so morali celoten program spremeniti. Za koncert so izbrali lepo dvorano tik ob festivalskem vrtu.
Naši pevci iz Križa so pod vodstvom tov. Frančka Žerjala peli slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi. Vsebino pesmi je v italijanščini objasnil tov. Mirko Kapelj. Poudariti moramo, da se je zbor sijajno izkazal in žel veliko odobravanja. Najbolj doživeto
je zapel Vodopivčevo «Žabe» in pa> tizansko «Naša vojska». Na koncu koncerta so naši pevci presenetili občinstvo. Zapeli so pesem «Inno della Gioventù».
liji — nastopili so že v Trbižu, Rajblju, Tarcentu, Villi Santini, Codroipu, Čedadu, Ukvah in žab-nicah, in celo v Genovi in Piom-binu, kamor so jih povabile tamkajšnje organizacije železarskih delavcev — so se tokrat prvič predstavili na Goriškem.
Prireditev v Jamljah je vodil deželni svetovalec tov. Jože Jarc iz Doberdoba. Na njej pa je govoril glavni urednik «Dela» Mirko Kaj pel j.
Tovarišem iz Jamelj in Doberdoba, ki so se potrudili, da je praznik našega tiska lepo potekel, se toplo zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo tudi tovarišem z Jesenic, katerimi že danes kličemo: Na svidenje prihodnje leto na eni
izmed prireditev v naši deželi!
* * *
Predsednik jeseniškega Delavskega prosvetnega društva je v kratkem intervjuju za naš list med drugim poudaril, da je foklorna skupina s pevci in godbeniki v glavnem sestavljena iz delavcev in na-mešencev jeseniške železarne m da je njihovo društvo dalo že precejšen delež za utrjevanje stikov in zbliževanja med narodi. Pripomnil je tudi, da bo jeseniško prosvetno društvo čez tri leta slavilo svojo SOdetnico ter da ima revolucionarno preteklost. Iz tega društva so izšli številni prvoborci narodno o-svobodilne borbe: Stražišar, Gregorčič, Tone Čufar, po katerem se društvo tudi imenuje in drugi. Nadalje je povedal, da ima danes društvo preko 300 aktivnih članov, ki delujejo v ansamblu narodnih plesov in pesmi, pihalnem orkestru, komornem in moškem zboru, v dveh zabavno instrumentalnih orkestrih, v likovni sekciji Doli k (domači likovniki) in v klubski komisiji. Da je to društvo izredno delavno pa najzgovorneje potrjuje dejstvo, da ima doma in na gosto-j vanjih letno od 150 do 180 prire-| ditev.
To je zares dokaz hvalevredne delavnosti!
Pevski zbor «Vesna» iz Križa na prazniku «Dela» v Zgoniku
4 • DELO
2.9.1966
Gorica
Še o vprašanju slovenskih imen
V številki našega lista z 8. julija 1966 smo pisali o razpravi, ki je bila v rimskem parlamentu glede odprave člena 72 kraljevega odloka štev. 1238 z dne 9. junija 1939, ki prepoveduje dajati nei talijanska imena otrokom italijanskih državljanov. Ob tej priliki je bil omenjen poseg poslanke tovarišice Marije Bernetič v to razpravo in v raprave, ki so bile v Rimu leta 1963 in 1964. Zakon je poslanska zbornica odobrila in bo stopil v veljavo, ko ga bo odobril tudi senat. S tem bo odpravljena ena izmed mnogih krivic, ki so se dogajale Slovencem pod fašizmom in se deloma dogajajo še danes.
Že se pojavljajo ljudje, ki hočejo ta uspeh, ki je zmaga vseh demokratičnih sil, pripisati lastni stranki ali koaliciji levega centra. V resnici pa je precej drugače. Nočemo biti edini zagovorniki in borci za pravice slovenske narodne manjšine, toda ne moremo mimo tega, da ne bi opozorili na številne nastope, ki jih je napravila KPI za odpravo omenjenega fašističnega zakona.
Parlamentarci KPI so zahtevo po odpravi fašističnega zakona postavili v parlamentu. To zahtevo so postavili tudi v deželnem svetu, v goriškem pokrajinskem in občinskem svetu. Poslanec tov. Corrao je že 10. julija 1963 predložil zadevni zakonski predlog.
Skupina komunističnih svetovalcev v goriškem občinskem svetu je že pred leti sprožila glede tega problema obširno debato, ob koncu katere je goriški župan dr. Gallarotti obljubil, da bodo člen 7 kraljevega odloka izvajali širokogrudno in prožno. Seveda so njegove besede ostale le obljuba, kot so pozneje pokazali razni primeri.
Na matičnem uradu v Gorici so kljub raznim zagotovilom še dalje osporavali imena slovanskega izvora. Isto se je dogodilo tudi v Tržiču. V obeh primerih so komunistični svetovalci nastopili v obrambo pravic slovenskih staršev.
Deželna svetovalca tov. Jarc in Bergomas sta v zvezi s slovenskimi imeni predložila v deželnem svetu posebno resolucijo. Tovariš Jarc je v tem problemu obširno govoril v deželni zbornici. O teh problemih je obširno pisal tudi naš tisk. Vse to dokazuje, da so komunisti veliko prispevali za odpravo fašističnega zakona.
Pričakovali smo, da bodo uradniki goriškega matičnega urada, po odpravi člena 72 v poslanski zbornici, dovolili slovenskim staršem dajati svojim otrokom pristna slovenska imena in da ne bodo več delali raznih ovir. Pa ni tako. Na vse kriplje se še držijo kraljevega odloka, ki ga je uveljavil fašizem in se je tov. Gergoletu s Poljan in županu iz Doberdoba le s težavo posrečilo dati ime Majda oziroma Vlasta.
Ovire n& mejnem prehodu pri Rdeči hiši
Pred nedavnim je komunistični svetovalec Miladin Černe naslovil na goriškega župana interpelacijo o stanju, ki je nastalo pri I^deči hiši zaradi pomanjkanja ekspeditiv-nosti pri goriških carinskih organih. Za to zadevo se je zanimal tudi komunistični parlamentarec Raffaele Franco. Stvar bi namreč utegnila imeti hude posledice na celotno goriško gospodarstvo. Carinske oblasti trdijo, da je vzrok počasnosti pri opravljanju carinskih formalnosti v tem, da je število carinarjev premajhno, spričo novih nalog, ki so jim jih poverile centralne oblasti.
Vsekakor se resnosti tega vprašanja zavedajo tudi ostale politične skupine, kar iasne dokazuje dejstvo, da je občinski svet odobril
dnevni red za okrepitev goriške ca-rinarne.
To pa je nedvomno pozitivno. Moraili bi ustanoviti posebni urad za izvoz, ki naj se zanima izključno za to vprašanje. Samo tako bo mogoče odpraviti absurdne primere tovornjakov, ki morajo izgubiti dva ali tri dni za opravljanje carinskih formalnosti in obenem pospešiti obmejni promet, ki je bistvena komponenta goriškega gospodarstva.
Števerjan :
Slikarska tekma
V nedeljo je bila v Števerjanu tradicionalna slikarska tekma, katere se je udeležilo 138 slikarjev. Zanimiva prireditev je privabila v Formentijev park številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo tekmi. Ob koncu le-te je razsodišče ocenilo slike ter prisodilo prvo nagrado tržaškemu slikarju Michelangelu Guacciju. Drugo nagrado je prejel Gianni Borti iz Vidma, tretjo za Mario Tudor iz Gorice. Slike bodo razstavljene v «Piccola permanente» v goriški kavarni «Teatro». Slikarskega tekmovanja so se aktivno udeležili tudi slovenski slikarji, med katerimi je na prvem mestu Demetrij Cej.
Komunistična skupina v občinskem svetu v Gorici je glasovala proti statutu Konzorcija goriške industrijske cone. Vzrok negativnega stališča komunističnih svetovalcev do statuta je iskati v tem, da namišljena industrijska cona ne bo nič več kot preprosta namestitev določenih, že obstoječih, industrijskih in obrtniških obratov na področju štandrež-Sovodnje. To pa pomeni, da je vprašanje industrijske cone v Gorici le vprašanje, kako urbanistično rešiti problem teritorialne lokacije že obstoječe majhne industrije, ne pa vprašanje gradnje novih industrijskih obratov. To pa seveda za nas komuniste pomeni, da je vprašanje, ki se nanaša na regulacijski načrt. Povsem razumljivo je, da se da v okviru regulacijskega načrta rešiti (tudi s finančnega vidika) medstruktur-na vprašanja «industrijske cone». Po drugi strani pa že obstaja ustanova proste cone.
Kljub vsemu temu je prišlo do nove ustanove, ki nosi samo ime industrijske cone, ki pa v bistvu ni nič drugega kot birokratska ustanova.
To potrjujejo tudi določeni predstavniki večine, ko pravijo, da Konzorcij ne bo priznan ; zato njegov statut niti ne predvideva pravice do razlastitve. Kar se pa samega statuta tiče, je komunistična skupina predložila mnoge spreminje-valne predloge. Tukaj naj omenimo le tiste, ki zadevajo večinski delniški p^ket, ki bo v začetku v rokah krajevnih ustanov (goriška in sovodenjska občina ter pokrajina), ki pa potem lahko preide v roke drugih javnih ustanov ali zasebnikov. O tem vprašanja so se pojavila pozitivna stališča tudi med socialisti. Vsekakor se je zadeva zaključila z običajnim kompromisom, ki pravi, da se da spremeniti statut, če to zahteva dvotre-tinska večina.
Pismo uredništvu
Prejeli smo sledeči dopis: «Spoštovano uredništvo,
Že večkrat sem opazil, da daje «Slovenska skupnost» v tisk izjave o splošnih mestnih problemih. Bil sem mnenja, da se hoče na ta način približati stvarnosti iz «hejslo-venarskega» vzdušja.
Motil sem se...
Naročen sem namreč na «Novi
Trst
Vpisovanje v slovensko šolo
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-67 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda — Strada di Guardiella 13-1, neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu.
Pobude v prid razvoja in izboljšanja živinoreje
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu sporoča 'kmetovalcem, da bo s sredstvi, ki so jih stavili na razpolago Urad za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih predelov dežele Furlanije - Julijske krajine in krajevne ustanove, izvedlo v prid izboljšanja živinoreje, sledeče pobude:
Prispevek v znesku 25% nakupne cene za nakup mlade goveje živine sivorjave pasme.
list» in berem, da je S.S. objavila resolucijo proti zapori ladjedelnice Sv. Marka. «No, saj je tudi prav...» sem si mislil. Pa berem dalje v Novem listu in iztaknem, da se vseeno le strinjajo z zaporo in da to opravičujejo nekako takole: «Saj Petrilli ve, kaj dela.» Da-gospodje, Petrilli natančno ve kaj dela: zapira nam ladjedelnico, ki ji ni zadnja leta dodelil niti beliča podpore, s katerim bi lahko modernizirala svoje naprave.
In če se strinjate z. njim, se vsaj ne kažite s hinavskimi resolucijami. Laž ima kratke noge! (Ali u-pate, da bodo na mestu kjer stoji «San Marco» zasejali repo in radič, naselili kmete, jih kdaj kasneje razlastili in nekaterim gospodom tako priskrbeli nov «zaslužek?»).
Le kar tako naprej! Novembra bodo volitve in naj javnost ve, kdo je, ki je podrepnik Petrillija in grobarjev našega gospodarstva!
Pa ne boste pili pogrebnice, bratci, mi znamo biti trmasti!»
(Sledi podpis)
oooooooooooooooooooooooooooo
PSI-PSDI
(Nadaljevanje s I. strani) stranke, se bavi raje s komunistično partijo, povzema stare protikomunistične laži iz časa hladne vojne. Kaj to pomeni? Kakšni so vzroki, ki krepijo komunistično gibanje v Italiji? O tem omenjena listina namerno molči.
Združevanje med PSI in PSDI se razvija s sistematičnim delom proti enotnosti delavskega razreda. Raz-bijaški nameni so v polnem protislovju z obstoječo stvarnostjo, tako v Italiji kot v Evropi sploh.
Zato 'komunisti nadaljujejo z vso vnemo boj za krepitev enotnosti, prepričani, da socialdemokratska združitev utegne zaustaviti ne pa onemogočiti delavskemu razredu, da bi nadaljeval po poti, ki vodi k politični enotnosti na platformi boja za sozializem.
V nedeljo 4. septembra koncert pevskih zborov in godbe na Proseku.
Udeležite se
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
KPI nasprotuje statutu
Konzorcija industrijske cone
Živinorejci, ki nameravajo to jesen kupiti mlado živino sivo-rjave pasme, dobrega porekla in ki izhajajo iz vzrejišč, ki niso okužena po jetiki in brucelozi, lahko vložijo prošnjo, na kolkovanem papirju za 400. lir, na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, kateri je treba priložiti tudi -posestno pelo.
Prošnje je treba dostaviti v roku do 5. septembra t. 1. m.
Prispevek v znesku 40% z.a zidanje novih in izboljšanje že obstoječih svinjakov.
Kmetovalci, ki nameravajo sezidati ali izboljšati svinjak, morajo predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir in ji tudi dodati posestno polo.
Smrtna kosa
Maver Feliče iz Boljunca, ki se je 12. avgusta težko poškodoval, ko je padel z «Vespo», je 16. avgusta umrl. Tako vest o nezgodi, še bolj pa vest o prerani smrti je prebivalce njegove rodne vasi zelo pretresla. Razumljivo, saj je bil pokojni star komaj 35 let in je zapustil ženo in tri otročiče.
Kot mlad fant je Feliče, skupaj z drugimi šestimi mladinci iz Boljunca delal udarniško na progi Šamac-Sarajevo. Že tedaj je dokazal svojo pravo zavest in privrženost delavskemu gibanju. Bil je tudi dober mož in oče ter skrben gospodar.
Naj mu bo lahka rodna zemlja!
Vsem žalujočim izražamo občuteno sožal je !
žena pokojnega se iskreno zahvaljuje zo pomoč, ki so jo nudili vaščani ob težki nesreči. Zahvaljuje se tudi ’ pevcem in, darovalcem cvetja in vsem, ki so se udeležili pogreba.
*
17. avgusta je umrl Josip Alberti iz Boljunca. Pokojni, ki je bil rojen leta 1893 je bil še zelo mlad poklican pod orožje. Kot avstrijski vojak je bil zajet in je bil dolgo časa v ujetništvu v Italiji. Zaradi ran, ki jih je dobil se je vrnil domov šele leta 1919. Poročil se je in ir-.-': otrok. Trideset let je delal v ladjedelnici Sv. Marka. Bil je dober družinski mož in oče, skrben gospodar. Pogreba, ki je bil v Boljuncu, se je udeležila velika množica.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu !
Žalujoči svojci naj prejmejo naše sožalje!
Vsem, ki so se udeležili pogreba in še posebej pevcem iz Boljunca se žalujoči iskreno zahvaljujejo.
Po končanem delu bo posebna komisija pregledala izvršeno delo in odmerila do največ 40% prispevka.
Omenjene prošnje je 'treba oddati pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu v roku do 15. septembra.
Prispevek v znesku 35% nakupne cene za nakup racionalne kokošje-rejske opreme.
Kmetovalci - kokošjerejci, ki nameravajo nabaviti primerno kokošje-rejsko opremo (krmilnike, napajalnike, valilna gnezda itd.) morajo v roku do 30. septembra t. 1. predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu prošnjo na kolkova-nem papirju za 400 lir, ki bo po odobritvi nabavljene opreme odmerilo prispevek v najvišjem znesku 35% vrednosti navadene v računu.
Neprevozna cesta pri Piščancih
Mnogo se je že govorilo in pisalo o poti pri Piščancih. Naši svetovalci v tržaškem občinskem svetu (in tudi svetovalci nekaterih drugih skupin) so zahtevali od občinske uprave, naj poskrbi za popravilo omenjene poti. Toda občinska uprava ni upoštevala zahtev v celoti. Poskrbela je za popravilo le enega dela omenjene poti. Če bi bila občina že pred nekaj leti popravila omenjeno pot, bi bila potrosila razmeram malo denarja. Danes pa je drugače. V resnici bo treba za obnovo te poti potrositi mnogo, saj to ni več prava pot temveč pravcata hudourniška struga.
Ko to pišemo, nam prihaja na misel naslednje:	Zares škoda je,
da nima dr. Franz.il ali pa eden izmed občinskih odbornikov svoje vile pri Piščancih, n. pr. v Ul. Mo-lini.
Predlog komunistov v deželnem svetu
Pred odhodom na počitnice je komunistična skupina predložila predsedstvu -deželnega sveta predlog za državni zakon za uveljavitev člena 50 posebnega 'statuta, ki predvideva posebne državne finančne prispevke za gospodarski razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine. Predlog državnega zakona predvideva vključitev 'posebnih prispevkov države v okviru petletnega načrta Za leto 1967 predvideva prispevek 30 milijard lir, s katerimi naj bi se začela reševati nekatera nujna vprašanja na industrijskem, kmetijskem, obrtniškem, občinskem področju. Za ostala leta, naj bi državni proračun določil višino finančnega prispevka.
Obvestila
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Trstu traja še do 10. septembra. Uradne ure so vsak delavnik od 10. do 1. ure v šoli v Ulici R. Manna 29. Pričetek pouka bo v ponedeljek 12. septembra.
* * *
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je objavljen razglas o ustanovitvi stalne pokrajinske lestvice za učitelje, ki niso v staležu, na osnovi zakona štev. 574 od 25. julija 1966. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas pri šolskem skrbništvu, pri nadzorništvu ali pa na didaktičnih ravnateljstvih.
Tovarišica I. R. daruje v počastitev spomina pokojnega tovariša Rudija Wilhelma 2.000 lir za «Delo».
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046 ; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12