št. 3 (982) Leto XX. NOVO MESTO, četrtek, 16. januarja Trebnje: posebna nagrada! Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze Trebnje je na svoji seji prejšnji teden sklenil podeliti občinsko nagrado tistemu zbiratelju- novih naročnikov Dolenjskega Usta, ki bo imel na območju občine največji uspeh. Nagrada znaša 30.000 starih dinarjev; z njo želi odbor podpreti razširjenje svojega glasila med prebivalci občine. Jutri otvoritev sejma »Moda 1969« 2e StirinajstLč bodo jutri pofpoldne ob 17. uri odptritt na Go^odairakem (razistaviSču v Ljubijand sejem loanfekcije, modnih tfkanin, pletenin, usnja dzdelkav lisnjairskoppede-lovalne industrije, m razinih modnih artaklov. Posebno skrbno so se za sejem MODA 1969 pripravila tu di naša ssnana podjetja NOVOTEKS, LESCA, BETI, JUTRANJKA, LABOD, TRIKON, KOMET in še nefcatera. O tem bomo obširneje poročali pa-ihodnji teden. »PA V KLJUNČKU NESE PISEMCE ...« — vendar bi že samo za vso ljubezensko pošto zmanjkalo ptičkov, če bi jim po narodni pesmi naložili še to sladko dolžnost. 2ivimo pa v času radia, televizije, prenosov poročil in »živih slik« po satelitih v vesolju, pa v stoletju izredno živahnega vsestranskega obveščanja, ki je podrlo domače in tuje meje in zaobjelo ves svet, celotno človeštvo ... Toda kljub vsemu: pismonoša ostaja naš dobri, zvesti stari prijatelj, ki ga sleherni izmed nas spoštuje in ima rad. iNjim, našim številnim prizadevnim sodelavcem, ki vam vsak teden prinesejo na dom tudi naš domači tednik, smo posvetili 10. in 11. stran današnje številke. Na sliki: pismonoše novomeške pošte pred dopoldansko dostavo. (Foto: M. J.) Napovedi za oživitev mrtvega INISA Kratko poročilo o stečajnem postopku v INISU - Odgovor na vprašanje o nadaljnji usodi mrtve steklarne, ki smo ga dobili na tiskovni konferenci v Gospodarski zbornici SRS v Ljubljani Upniki imajo do INISA za 72 milijonov din terjatev Preizkus terjatev je na prvem naroku pokazal, da Ifl. jiaUja je šel novomeški INIS v s^aj. predsednika upniškega odibora je do INISA za 72 milijonov -.1 izvoljeai dipl. pravnik din terjatev. Podjetje JUGO- Ivan Knap iz pravne šlužbe INSPEJKT je bilo naprošeno. Kreditne banke in hranilnice naj oceni sedanjo vrednost v Ljubljani. (Nadaljevanje na 6. str.) Proizvodni velikan, zgrajen na surovini, je izdihnil po manj kot treh letih proizvodnje, čeprav si je od njega novomeško gospodarstvo veliko obetalo. V Bršlinu stoje ogromne proizvodne stavbe in naprave mrtve, iz najVišjega tovarniškega dimnika v Novem mestu pa se že več kot pol leta ne vali dim. INIS je strahoten spomenik zloveščih razsežnosti (komu in čemu?), in ko človek postoji pred tem orjakom, ki ima zvezane roke, se mu vsili vprašanje: kako dolgo bo še mrtev? Stečajni upravitelj Marjan niški odlbor so bili izvolje-Sonc je povedal o stečajnem NI: po en predstavnik Kre-postopku v INISU to: ditne banke in hranilnice ▼ o- . . . • , ^ Ljoibljand, Dolenjske ban- ------------------------- Stečajm senat pn ke in hranilnice t Novem Misel na skupni sestanek nem ^spo^rskem sodišču mestu, GRAMTA iz Zagreba, Spodnjega Posavja je sprodU-V Ljubljani Fabrike sode v Svou, laTv^o škodljivi SUp- narok 30 oktobra 1968. Na podjetja KREMEN (Novo Ijenosti te pokrajine in nje- tem naroku so upmki :zvo- mesto), podjetja PETROL ni premajhni upoštevanosti lih upniški odbor m opra- (Ljubljana) in podjetja KE- v republiških načrtih. Pobu-vUi preizkus terjatev. V up- MIJA—IMPEX Ljubljana. Za da je vznikla v medobčinskem svetu Zveze komunistov za Posavje in naletela na odobravanje v vseh treh občinah. Povabilo k sodelovanju n epredssavlja v bistvu nič novega, saj je bUa taka želja v besedah izrečena že neštetokrat, v dejanjih pa pripravljenosti sodelovanje ni bilo 'čutiti. Vsakdo je načrtoval in go-spK>daril po svoje in v republiških organih je prav tako vsaka občina nastopala za sebe. Celo poslanci so se sre čavali v razldčnih regijah. Z dosedanjimi odnosi med ofbčinami in republiko v Po-sav>u niso bili zadovoljni. Vsako občino zase je težila zavest o premajhni pomemib-nosti, iz nje pa je končno le zrasla potreba po anotno-stl pokrajine, ki Je v pogojnih letih pogosto menjala OD 16.—26. JANUARJA Okrog 17. januarja ohladitev s snegom, nato nekako do 23. januarja suho, oziroma jasno in zopet ostrejši mraz. Od 24. januarja dalje nestalno s pogostnimi padavinami in topleje. Dr. V. M. Tekmovanje v Črmošnjicah preloženo! Zaradi močne odjuge v zadnjih dneh je smučarsko t^cmovanje gozdarjev,-lesarjev in lovcev, ki je bilo napovedano za 17. in 18. januar v Črmošnjicah, preloženo na 24. in 25. januar, pe bodo snežne razmere ugodne. Obrež: umrl na poti v bolnišnico 0. januarja zvečer je med prevozom v bolnišnico umrl 21-letni Mirando KavrećlC iz Kopra. Kar-rečiča, ki se je peljal v koprskem tovornjaku in je izstopil, da bi pregledal tovor, je a^U z osebnim TBitocnobUcKn Rajrmond F. Bradshaw ia Anglije. Osebni avto-nu>bil se Je po nesreči prevmlU .dkodo 90 ooeniU na 30.000 din. Razcepljeno Posavje se združuje V Občine Sevnica, Krško in Brežice za enotno vključitev v slovensko gospodarstvo OD 1. XI. 68 do 14. I. 69 2.455 novih! v DRUGEM TEDNU novega leta smo pridobili 154 novih naročnikov,* tako da se redna naklada domačega tednika še kar povečuje. V torek opoldne je bilo stanje takole: BRE2ICE:........................229 ČRNOMELJ; ......................193 KOČEVJE;........................151 KRŠKO;..........................350 METLIKA:.........................70 NOVO MESTO;.....................469 RIBNICA: 91 SEVNICA.......................... TREBNJE: . 312 Razne pošte;....................278 Inozemstvo: ......... 100 (Nadaljevanje na str.) »LISCA« v Sevnici, naša znana jugoslovanska konfekcijska tovarna, se postavlja na domačem trgu in čedalje bolj tudi v izvozu. Njeni prvovrstni izdelki — sodijo nedrčki, stezniki, korzeti in kopalne obleke pa de kaj — osvajajo tržišče in ženski svet navdušen kupuje LISGINO blago, za katerega y polni meri vdija ljudska modrost, da »se samo hvali«. Več o LISCI in njenih mladih proizvajalki^ prizadevnih ženah in dekletih iz Sevnice ter okoliških krajev, berite na 5. strani današnje številke! (Foto: Marjan Legan) NEDEUSKI SPREHOD DO TURISTIČNIH SREDIŠČIH Dolenjska se je kopala v soncu Lepa zimska nedelja predramila ljubitelje zimskih športov — Večina občanov se je odločila za sprehod v prekrasno zimsko prirodo — Dobro obiskani športni prireditvi v Črmošnjicah In na Mirni Prdkrasen dznsSci dan, ki ga, Je doeoiv^ Dcdenjska v soboto. Je IJubileljem narave vlil veliko pc^uana pri plan*-ranju nedeljskega dtdeta- Zatx> ae je veliJso oi>čiB(iov oa oano- vi pmljcta^a sobctaegst vadu-6ja odloCUo, da prebije ao-(Nadaljevanje na 9. stt,) S sanmi v Krko 10. januarja doipold2M Je 5-letini Jani Miklavčič lx Ko* stanjevice hres vedrosti sfta>> &ev vzel sani in se od do mačih vrat a;apeljal po bregu proti Krki. Sani ni mogel ustaviti in se 'je zapeljal v Krko. Ko so ga čez Stiil ure naSli kakšnih 50 metrov od mesta, kjer je padel v vodo, je bil Jani že mrtev. tedenski mozaik Praški grafični delavci niso hoteli tiskati novega tednika »Tribune«, ker so me-niU, da so nekateri članki v njej naperjeni proti demokratizaciji. Urednik tednika je namreč Oldfich Svestka, ki je znan po svojih prosov-jetskih sMiščih. Delavci očitno nimajo kratkega spomina... Sovjetski znanstveniki v Gruziji so ugotovili, da pšenica na parcelah, na katerih igra glasba, hitreje raste kot pšenica na parcelah brez glasbe. Ni znano, ali pšenica raste hitreje samo takrat, kadar »posluša« napredno muziko... Ob desetletnici prihoda na oblast je kubanski premier Fidel Castro namenil Kubancem grenko pilulo: odslej je na Kubi racUmiran tudi sladkor. Kuba je druga največja proizvajalka sladkorja na gvetu... neonacistična stranka NPD v zahodnem Berlinu se je razpustila na zahtevo svojega šefa von Thadde-na, da ne bi »zavezniške sile v zahodnem Berlinu imele zaradi nas preglavic«. Fanatičen član stranke je šel pred sodišče s pritožbo, da je bil aamorazpust strankine sekcije v Berlinu v nasprotju z »demokratičnim« statutom stranke. Sodrtik je ugodil pritoSbi in razsodil, da sekcija neonacistične stranke še obstaja. Ni znano, ali bo zdaj postal njen častni član... Predsednik de Gaulle noče poslaii Izraelu lovcev mirage in ne vrniti sto milijonov dolarjev, ki so jih Izraelci že plačali zanje. Uradni Pariz pravi, da kupljenih lovcev Francozi ne bodo uporabljali, zato Izraelci nimajo pravice zahtevati denar nazaj... Zahodna teorija o dominah v Jugovzhodni Aziji pravi, da bodo vse države v tem delu sveta padle v objem komunizma »kakor domine«, če bodo Američani in z njimi »svobodni svet« poraženi v Vietnamu. Ta teorija se posebej nanaša na Tajsko, kjer so 5. januarja neznanci v Bangkoku vrgli bombo na vrt sovjetskega poslaništva. Takrat sta dva sovjetska diplomata na vrtu igrala — domine.. . Zbora občin ne bo Predlogi republiške ustavne komisije za bodočo sestavo republiške skupščine Po dokončanem predlogu republiške ustavne komisije naj bi bili v prihodnje v republiški skupščini le štirje zbori: republiški, gospodarski, prosvetnokultumi in so-cialnozdravstveni zbor. Skupno število poslancev bi se po tem predlogu zmanjšalo od sedanjih 400 na 270. Na prvi i>ogled je sprememba v sestavi republiške skuip-ščine le v tem, da poslej organizacij skopolitičnega zbora ne bi bUo več. Spremembe pa so dosti korenitejše. Zlasti bi po tem predlogu uvedli dve novosti: prvič bi o določenih zadevah enakopravno sklepala republiški zbor ter vsi zbori delovnih skupnosti (gospodarski, prosvetnokultumi in socialnozdravstveni) kot enoten zbor. S tem je pravzaprav že nakazana smer bodočega razvoja, da se zbori delovnib skupnosti združi- TELEGRAMI LONDON — Jordanija se ne bo nikoli odrekla Jeruzalemu, ki bo postal bojiSče, če si bo Izrael lastil vse mesto — je Izjavil v Londonu Jordanski kralj Husein. MOSKVA — Sovjetski tisk ostro napad& bližnje (uneriške manevre v bližini češkoslovaške meje. I* uradnib uneriSkib virov pa prihaja odgovor, da so bili tl mane^ planirani že davno in da Je teren za take manevre najbolj primeren prav ob meji s CSSR. lONDON — V britanskem glavnem mestu se Je kon&da konferenca 28 voditeljev drtev, ki so članice britanskega Commonweal-tha. Konferenca, na kateri so prevladovala rasna vpraSanJa, Je trajala dober teden. Commonwealth pretresajo Številna notranja nasprotja in težave, to^ doslej se Je ta organizacija obdržala. V zadnjih desetih letih se Je celo povečala za 11 novih članic. WASHlNGTON — Novi ameri-Ski obrambni minister Laird je izrazil mnenje, da Vzhod in Zahod »zdaj zapuščata obdobje na petosti in vstopata v obdobje razgovorov«. lONDON — Nova sodobna britanska potniška ladja »Queen Elizabeth« Je na poti nazaj iz ZDA doživela »sramoto«, ko so ji odpovedali pogonski stroji in Je morala pluti s polovično hitrostjo. Namesto slovesnega qprejema, ki 80 Ji ga nameravali prirediti. Je ladja na tiho in skoraj neopazno pristala y dcmiači luki. jo v enega, kar je bilo sli-Sati tudi v javnd razpraivi o ustavnih spremembah. Zago-vomiki enega zbora so se namreč sklicevali na to, da se za posamezna področja že oblikujejo samoupravne skupnosti, ki že — in bd v prihodnje še bolj — prevzemale nekatere zadeve, za katere je bila doslej pristojna le republiška skupščina. Druga taka novost pa je v tem, da bo morala republiška sku(pš6ina pred obravnavo in sklepanjem o vprašanjih npr. s področja komunalnega sistema, financiranja družbenopolitičnih skupiK>sti, komimalnega gospodarstva, javne varnosti izobraževanja itd. sklicati posebej izvoljene delegate občtn na zasedanje v r^ubliško ^upščino. O stališčih, ki jih bodo ^e-jeli delegati na tem zasedanju, pa bodo morali pristojni zbori razpravljati in o njih skle(pati. Potemtakem skraja predvidenega zbora občin ne bi bi-bilo, v bistvu pa je nadomeščen z zborovanjem delegatov občin. 8 čimer naj bi ustvarili obliko tesnejšega povezovanja med republiko in občinami. To pa je bil tudi poglavitni razlc«, zaradi katerega so hoteli ustanoviti zbor občin. Razlogi, ki so bili proti ustanovitvi takega zbora, p>a so predvsem v tem, da bi bila potem v skupščini pravzaprav dva politična zbora, da bi dobil p>oslanec republiškega zbora močno predstavniški značaj, ker bi bil delegat vsega slovenskega naroda, kar pa so v bistvu vsi poslanci rep;,ibliške skupščine. Poslance republiškega zbora bi po predlogu komisije volili na neposrednih volitvah in bi jih bilo 90, poslance zborov delovnih skupnosti (po 60 za vsak zbor) pa bi volila ista volilna telesa kot zvezne poslance, da volitev ne bi komplicirali. Pri poslancih zborov delovnih skupnosti bi bila novost tudi v tem, da bi jih volili na približno Takole so v torek kramljale v parišlđ mestni dvorani med sprejemom v čast predsednika jugoslovanske vlade Mike špiljlui, ki je na uradnem obisku v Franciji, hčerka ^riškega župana Bernard Roclcer (levo), žena predsednika Spiljka (v sredi) in njena hčerka (desno) Telefoto: UPI enako število zaposlenih v določeni dejavnosti in ne po številu prebivalstva kot je bilo doslej. Seveda jpa s tem sestava skupščine ni dokončana in bo njena sprememba predvsem odvisna od sprememb v samoupravni bazi, se pravi v razvitejšem samoupravljanju tako v delovnih organizacijah kot v občinah in samoupravni skupnostih- V. JARC Lansko poprečje mesečnih dohodkov: 858 din Podatki povedo, da je znašal lani poprečm mesečni osebni dohodek v Jugoslaviji 858 din (v družbenem sektorju), kar je omogočalo, da so državljani povečali svojo osebno potrošnjo za 4 od^otke. Ker se Je blago v prodaji na drobno podražilo v poprečju samo za 4 odstotke, proizvodnost dela pa je s povečanjem za 7 odstotkov lani ceilo presegla realne zaslužke, je oboje znatno povečalo kuj>no moč prebivalstva. 1 tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ KARDELJ NA V. KONGRESU ZK BIH — Prejšnji teden je bil v Sarajevu V. kxwigres ZK BiH. V imenu sevanje sporov posamičnih, posebnih in splošnih mtere-sov, seveda pa samoupravljanje ne more teh interesov, odpraviti. Vloga in pomen blagovne proizvodnje Blagovna proizvodnja v pogojih socializma ima svoja notranja gioala, ki samodejno, po logiki ekonomskih zakonitosti pospešujejo razvoj družbe. To je morda ena najpomembnejših ugotovitev tega deid dokumenta, ker ze- lo sugestivno odreja aidi vlogo komunistov v sedanjem razdobju družbe. Nji- nova glavna naloga, gledano s širšega vidika, bi bila ne samo »obvladanje« odnosov v družbeni reprodukciji, ampak prav tako tudi istvar-janje polnih in realnih pogojev, da se stimulirajo najnaprednejše oblike socialistične blagovne proizvodnje, da se dosledno upošteva zakon dohodka in delitve po delu, ki ga ta zakon vsebuje. V pogojih družbene lastnine, samoupravljanja in delitve dohodka po uspehih dela, predstavlja blagovna proizvodnja zanikanje tudi etatističnih odnosov v družbi, prav tako pa tudi skupinsko lastninskih. Prednost Zaradi tega sta obe »plati« bll^ovne proizvodnje v socializmu izredno pomembni za aktivnost komunistov: prva, da se po zakonu dohodka ustvarijo pogoji za čim popolnejši razvoj =;ociali-stičnih odnosov, in druga:' da se po samoupravljanju in družbeni lastnini da maksi- - malna socialis>tičina vsebina teč- proizvodnji. Neposredne posledice takih načelnih gledišč laliko pomenijo samo to, da bodo imeli prednost tisti, ki delajo v ugodnejših pogojih in dosegajo večjo produktivnost dela. Družbeni razvoj se bo v celoti opiral bolg kot doslej na tisti del družbene proizvodnje, ki je edino in' objektivno lahko nosilec tega razvaja. Iz tega je treba izvajati tudi nadaljnje sklepe o konkretni ekonomski politiki — o prednostih, fci jih bodo v sistemu imeli tisti, Ki se integrirajo, specializirajo, ustvarjajo velike proizvodne sisteme. Socializem ▼ sodobnem svetu ae more biti brez najsodobnejše tehnologije, kakor ni mogoče uresničiti*' ideje socializma brez vnašanja humaniz* ma, demokratičnosti in interesov delovnega človeka r vsa družbena p>odročja. A. N. Cene bodo odvisne od ti^a Lanske želje kmetijcev niso povsem izpolnjene —: Kako gospodariti na posestvih v sedanjih tržnih razmerah? — Kako je z delitvijo na bolj in manj sposobne kmetijske proizvajalce? Najnovejši podotrošni-kov, je vendar prav tako enostranska, če upoštevamo še drugi del potrošnikov z nižjo kupno močjo. Gotovo je res. da tega zastarelega blaga nihče ne more prodati v večjih p>o-trošniSkih središčih Verjetno pa bi ti proizvodi na^li kupce v manjših krajih. če bi se take akcije resno lotili trgovci in proizvajalci Nujno je, da trgovina premisli, kako bi te proizvode ponudila ravno potrošniku, ki še ni p>o-stal prehudo izbirčen Seveda bi se morala industrija prej odpovedati delu dohodka in zanižati cene temu blagu. Saj je bolje zaslužiti vsaj nekaj, kot izgubiti vse. Na žalost se je p>okazalo, da o tem malo premišljajo tako trgovci kot proiz- Na zvezno gospodarsko zbornico prenašamo nekatere pristojnosti, ki sicer pripadajo državi Zvezna zbornica pa ne bi smela delovati kot zbornica zveze (federacije), pač p>a kot zveza gospodarskih zboric v Jugoslaviji. Samo na tak način bi izgubila ne katere oznake in lastnosti države, kn povzročajo v njenem Adriaaviopromet ostane Skupščini občine Ljubljana-Bežigrad je bil dan predlog, naj začne postopek za ukinitev prisilne uprave v Adria-avioprometu in naj začne postopek za konstituiranje podjetja Adriaaviopromet se je torej kot edino slovensko letalsko podjetje po težavah, ki so nastopile lani, obdržal Pri tem so mu na prizadevanje Gospodarske zbornice SRS pomagali izvršni svet. Kreditna banka m hranilnica Ljubljana in sklad skupnih rezerv .SRS .ajalci. Nenwa mislijo, aa | smo še v povojni dobi ob- k nove, 'ko je bilo važno, da j je bilo dovolj blaga kakršne koli že izbire. »Zlati ključek«: lepše oblikovanje, dobra kvaliteta -in prodaja blaga na kredit! Toda stanje se je zadnja leta, zlasti odkar smo odprli meje tako blagu kot turistorh, spreminjalo hitreje, kot so mc^li doumeti domači proizvajalci in trgovci. Po uradni oceni se danes okrog pK>l mi- lijona Jugoslovanov oskrbuje z blagom za široko potrošnjo v inozemstvu. Ni treba posebej omenjati, kakšno možnost je glede tega zamudila domača proizvodnja. Naj to trditev okrepi še en podatek. V zadnjih treh letih je uvoz blaga za široko potrošnjo pK>večan za trikrat. To blago ne leži v skladiščih kot nekurant-no, in trgovci pravijo, da bi ga lahko prodali še več, če bi ga imeli. Doma či kupec se odloči za nakup tega blaga iz dveh razlogov ker je lepše oblikovano in sodobnejše, in ker je zagotovljena določena kakovost Dobro ka kovost sicer dosegamo tu-•’i mi kar z velikim uspehom, toda ko gre za oblikovanje, šele spoaaiamo, kako je tudi to zelo bistven element za prodajo proizvodov! Omeniti moramo še nekaj: ta anketa je pokazala, da grt veliko bolj v prodajo blago, ki ?a kupec lahko dobi na kredit To pravilo je potrjeno tudi v takih deželah, kjer so prebivalci veliko bogatejši kot mi. Zato bi se morali tudi pri nas proizvajalci, trgovine in banke bolj prizadevati za ustvarjanje takih {x>gojev. v katerih bi lahko tudi domači kupci kupili na kredit čim večjo izbiro različnega blaga za široko pKJtrošnjo. Če doumemo, da je to »zlati ključek«, ki odpira potrošnikov žep, potem napori, da to dosežemo, ne bi bili zaman. Z. Z. iNajpumenibiiejši lioku-aient, ki je pred y. kon-t;resoin ^vezc Komunistov Jugoslavije dan v javno razpravo, je posvečen nadaljnji graditvi samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in izhaja iz ugotovitve, da seda.je ležišče akcije komunistov ni več na načelnem zagovarjanju socialističnega samoupravnega sistema pri nas, ampak v iskanju odgovora na vprašanje, l^aj narediti, da bo ta sistem še učinkovitejši. Z drugo besedo: kaže, da v primeri s prelomnimi, revolucionarnimi trenutki v ju-goslovanslii povojni graditvi prihaja čas vztrajnih, morda manj " spektakularnih, tbda potrebnih in postopnih »evolucijskih« prilagojevanj m izpopolnjevanja sistema. Gibalo in cilj proizvodnje Dokument, o katerem govorimo, skuša vokviriti gledišča ZKJ do bistvenih vprašanj za-komtostl družbenih odnosov v samoupravnem socialističnem sistemu. Blagovna proizvodnja je vzeta kot zgodovinski okvir socialističnega sistema v Jugoslaviji danes. To ni nova ugotovitev, toda teze dokumenta nemara odločneje kot doslej kažejo vse objektivne pK)sledice tega dejstva m jo sprejemajo. Dohodek je vzet kot osnovni motiv, gibalo in cilj proizvodnje, odkrito pa se poudarja, da zakonitosti blagovn«* proizvodnje, čeprav jih socialistična družba v osnovi pozna, vendar lelujejo v dobršni men zunaj zavestne kontrole družbe. V odnosu na posameznega proizvajalca, se te zakonitosti lahko pokažejo tudi kot mna-nja sila, primoranost. Priznanje tega objektivnega družbenozgodovinskega ukvira kot realnosti, ki je ni mogoče spremeniti čez noč, na novo osvetljuje tudi ::nač:l- Živahni stiki s tujino Gospodarska zbornica SRS je imela lani neposredne stike z 12 tujimi zbornicami Razvijala je predvsem dejavnost in stike tiste vrste, ki vodijo nep>osredno do gospodarstva. Največ uspehov je bilo z mešanimi komisijami strokovnjakov in gospodarstvenikov, ki so že po krajših razgovorih posredovale rešitve za neposredne stike med našimi in tujimi podjetji. Dvodnevna razprava • o kmetijstvu v zvezni skupščini ob koncu miAulega leta naj bi dala nekake zaključke celoletnih razprav na terenu, kaj je treba storiti za kmetijstvo in kako naj si pomagajo tudi kmetijci. V resnici pa pomeni tudi začetek novih ugibanj in študij, kako naj se kme-tijci prilagajajo domačemu in svetovnemu trgu. Le malo stvari je bilo urejenih tako, kot so kmetijci želeli m predlagali. Zvezna skupščina je sicer določila pxjt za krepitev kmetijstva — a hoja p>o njej ne bo lahka V tem sestavku nimam namena polemizirati, kaj so ugotovili in sklemli prav in kaj ne. Za vse kmete in kmetijske delavce je zdaj gotovo pomembnejše vprašanje: kaj lahko naredijo sami, da izboljšajo svoje gospodarjenje in zvečajo dohodke. Torej danes le o tem. Najpomembnejši ali odločilni odgovor na razne predloge o usklajevanju cen kmetijskih pridelkov in živine s cenami drugega blaga je bil, da cen ni mogoče zviševati s predpisi, ampak jih določa le trg, torej rzmerje med ponudbo in povpraševanjem. S tem so odklonili tudi predloge, da bi spet uvedli tako razmerje cen, kot je bilo določeno ob začetku gospodarske reforme. Z nekaj besedami bi to povedali: kmetijci, znajdite se sami! To so dopolnili še z nasveti o diferenciaciji proizvajalcev v kmetijstvu. Razmere na kmetijskem trgu niso bile lani ugodne za kmetijce. Skoraj povsod je bilo preveč blaga, odkupne cene pa zaradi tega nizke. V nekaterih sosednjih državah so bile sicer precej višje, uvoz od nas pm so zavirali z visokimi carinami. Zlasti pri živini in mesu. Težave so nastale že tudi pri izvozu koruze in drugih pridelkov. Obljube Evropske gospodarske skupnosti še niso uresničene. Malo je up>anja, da bi bile letos. V sosednji Italiji pripravljajo velika pitališča telet, da bodo uvažali manj pitanih goved. Podobne načrte deljao Angleži. Lani smo se branili izvažati 200 ali 300 kg težka teleta, ker bi za do-pitana dobili več. Verjetno pa se bomo morali kmalu privaditi tudi takemu izvozu. Temu bomo seveda morali prilagoditi tudi našo živinorejo. Omejevati je ne moremo preveč ker bi to bil hud udarec za naše kmetijstvo. Na travnatem svetu nd možno pridelovati drugega kot krmo. Diferenciacija kmetijsk|h proizvajalcev — z domačo besedo: delitev na bolj sposobne in manj sposobne — pa pomeni, da bodo kmetijci lahko ostali le še tisti, ki bodo znali več pridelati ali rediti več -živine z manjšimi ali najmanjšimi stroški. Z drugimi besedama: obstoj lahko opraviči le še tista kmetijska organizacija, ki bo znala uspešno gospodariti, torej bre:^ izgub: Pri kmetih je ta stvar bolj zapletena. Marsikateri bi že rad prodal svoje posestvo, če bi našel zaposlitev drugod. Kmetuje- le še zato, ker nima stalnih drugih dohodkov. Zato bo treba tako »diferen-ciaciijo« obravnavati precej širše. Vzlic vsem p>ripombam p>a velja, da bo veliko odvisno od kmetijcev, kdo bo dalje vzdržal in kdo bo klonil med prvimi. JOŽE PETEK Podjetniški stik je najboljši v rmši republiki smo imeli lani razvite predvsem tri oblike gospodarskih stikov s tujino. Opravljali so Jih ekonomski atašeji, predstavništva Gospodarske zbornice SRS v tujini in predstavništva naših podjetij v tujihi. Za razvijanje gospodarske menjave ao najbolj učinkovita p>redstavništva pxxijetij, ker so najbolj neposredna. Go-spxxlarska zbornica zato svoja predstavništva iikinja takoj nato, ko lahko predstavništva podjetij sama opravijo naloge. Ne zvezna zbornica, temveč zveza zbornic Jugoslavije delovanju več škode kot pa predstavlja in posreduje tež-koristi. Kot zveza zbornic bi nje samoupravnega gospx>dar-laže postala organizem, ki naj stva. — Počakaj, zaboja vendar, zdajle po novem letu ni-iTiamo v skladu skupne porabe denarja niti za venec! (Karikatura tz JEŽA) Kmetijski nasveti Veliko zlo - rdeči pajek ■ Prščice so zadnja leta px)stale nevaren in trdovraten rastlinski škodljivec. Podobne so p>aJkom in jih zaradi tega imenujemo tudi rdeči pajki, Napwidajo celo vrsto rastlin od hmelja, sadnega drevja in fižola do jagod in kumar. Prija Jim toplota, zato se v sušnih letih močno razširijo in imajo tudi do 10 roiov na leto. Milijoni in milijoni teh drobnih živalic srkajo rastlinske sokove in izčrpujejo rastline. Nekdaj so priporočali škropljenje s sumbantom ali žvepleno apneno brozgo, zdaj pa že px>znamo vrsto boljših in zanesljivejših škropiv, ki pomagajo obvarovati nasade pred nadlogo, ki je marsikje niso kos. B Pri zatiranju je pomembno izbrati pravi trenutek, razen tega pa jie nujno potrebno škropljenje opraviti temeljito, sicer ni učinkovito. Dobri sadjarji že pozimi u-gotavljajo, koliko je zimskilh Jajčec, ker se zavedajo, da je najbolje imičiti že prvo zalego. Od novejših pripravkov sta znana animert in galicron, od starejših pa tedion. škropiti je treba že v začetku px>mladi. Hmeljarji m sadjarji pogosto grešijo, ker ne izberejo pravih prispevkov. Tedion je uporabljiv proti jajčecem, podobno kot animert in galicron, pri tem pa je dobro u-poštevatd, da deluje galicron dolgotrajneje in bolj vsestransko, torej tudi na druge razvojne stopnje škodljivca. Če v zalegi prevladujejo Učinke, je bolje uporabiti keltan ali fenkapton, posebno, če pršice še niso navajene drugih organskih pripravkov. ■ Hmeljarjj in sadjarji naj upoštevajo, da so zelo uspešne tudi razične mešanice različnih škropiv. Dobro je mešati tedion in keltan ali tedion in gusation, ki dolgotrajno delujeta. Znano je, da pripravki, s katerimi zatiramo pepelaste plesni, tudi uničujejo rdečega pajka, v ta namen pa sta zelo uporabna arcidid in morestan. Ing. IM. L. Blago čaka kupce Kaj ugotavlja zvezni zavod za statistiko glede zalog blaga in kje je rešitev, da bi »odmrznile« milijardne vrednosti, ki zdaj samevajo v prepolnih skladiščih DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK = vsak četrtek 60.000 Izvodov ! STOLETNICA SVETOVNO ZNANE RADENSKE SLATINE NIC MI BIX kloK V Radencih slavijo letos 100-letnico polnjenja slatine in se spominjajo požrtvovalnega dr. F. K. Henna, ki je po trdem delu odkril radensko slatino, danes znano po vsej Jugoslaviji, v Avstriji, Ita-.liji in drugod na tujem. Kristalno čista radenska, ki zdravi bolezni srca in ožilja, je »zagledala« beli dan novembra 1869. Naslednje leto so v Radencih že nalili 37 tisoč steklenic mineralne vode. Stoletnica radenske ni pomembna zaradi obletnice, saj imamo pri nas še starejše slatine; pomembnejša je zaradi naglega povečanja »proizvodnje« slatine in razvoja zdraviliške dejavnosti. Glede tega je .dosegla tak napredek kot nobeno slatinsko podjetje v Jugoslaviji. Lani so v Radencih že natočili več kot'70 milijonov steklenic slatine, letos pa nameravajo natočiti okoli 100 milijonov steklenic. V Radencih so v zadnjih letih zgradili veliko gostinskih in turističnih objektov. Naj omenimo samo zdraviliški dom, restavracijo »Vikend«, priljubljeno gostišče Jež, olimpijski bazen in avtomatsko kegljišče. V Radencih so zgradili tudi nove polnilnice slatine v Boračevi, lani pa so dobili vodovod. Če bo vse po sreči, bodo letos začeli graditi nov hotel z 250 posteljami in pokrit olimpijski bazen. Zasluga za odkritje Raden- mnogo ogljikove kisline ske gre dr. P. K. Hennu. (COj). S svojimi ugotovitva- lo. Razen tega pa nui je na- šča Karlove vary in Bilin. gajalo še slabo zdravje. Ves Bojevati se je moral proti Kot študent medicine in ke- mi o radenski slatini je obupan je delo že nameraval konzervativnim zdravniškim mije je leta 1834 potoval na Henn seznanil več zdravni-počitnice v Ljutomer. koiv ter opozarjal na po- oipustiti, ko je zaslutil, da je krogom, ki so radenski slati-naletel na glavno žilo. V ni nas'ploh odrekali kakršno- • * i mm rvje. Uspeh je bil kvečjemu v novembra 1869 prvič pritek- njavali lastniki. Zdravilišče taneča’zdravilžča Nj^ovo pozornost je med niembnost slatine v Raden- domnevna glavno žilo je za- kcrii zdravilno vrednost vožnjo s konjsko vprego sko- ^ naletelo nikjer bil hrastovo cev premera 33 Vse do začetka nove Jugo- zi Radence vzbudilo močno zanimanje in razumeva- centmietrov, skozi katero je slavije so se v Radencih me- 2draviliški dom, ki so ga zgradili 1964 je ponos ved- sikanje in klcd^otanje nedaleč od ceste. Vozmk mu je rekel, da »bublja«, piska in razgraja zato, ker bo jutri čarovniški ples. Na Henna je to čudno klokotanje ob luninem siju neprijetno delovalo in skoraj strahCHna spraševal vooziika za vzroke teh nenavadnih tem, da je slatina postala la iz globin čista slatina. 1870 je med prvo in drugo svetov- znana. so nalili že 37 tisoč stekel- no vojno precej stagniralo, nic radenske slatine. pa tudi prva leta po drugi Prof. dr. Mitteregger je svetovni vojni mu niso bila 1871 izdelal prvo kompletno kako naklonjena, analizo radenske slatine. Dr. Po osvoboditvi je bilo bazenom m vikend naseilje. Julija 1964 so predali svojemu namenu sodoben sdravi- 1870: prvih 37.000 steklenic dobre slatine Henn je v tem letu iadal tu- zdravilišče nacionalizirano. ^Vr*ebnr'ajnbuiaiite’~in'Ta^^ di prvo propagandno brošu- Priključi i so mu tudi nacio- ratonje V gozdiču Za og, ne-1865. je dr. Henn znova ro z opisom radenskega vrel- nalizirano Petanjsko slatino, zdravilišča pa so Ije večje povpraševanje po rader^ki doma in fla tujem, zlasti še v Avsitriji in Ita.'iji, glasov. Voznik mu je pojas- obiskal Radence. V ^ridese• ca in okolice. njeval, da je tam vrelec, tih letih od njegovega prve-pod njim pa kotel, v katerem ga obiska se je ki je bila prej pod Madžar- Z dobro reklamo si je ra- sko. marsikaj denska siatina počasi utirala pot v svet. K temu je /eliko pripomoglo tudi osebno poznanstvo dr. Henna s stanovskimi tovariši. Dr, Henn je leta 1877 umrl, njegovo de'o pa je nadaljeval njegov sin Roman. »Revolucionarno« leto 1960 liški dom, ki ima 120 ležišč, kamor jo že nekaj let izvažajo. Lani so v Radencih dobili vodovod in sodobno' trgovino mariborskega podjetja vKo-loniale«. Imajo seveda še velike načrte, ki temeljijo na realnih potrebah. Da m .ah-ko zadovoljili čedalje »ečje zammanje tujih gostov za zgradili gostišče »Jež« v pokrajinskem stilu. 1966 so opravili obsežna geološka raziskovanja In zajeli nove vrelce. Z raziskovanji nadaljujejo, ker -se nadejajo, Sele 1960 so pogoji jmogo- da je nekje v globini topla zdravljenje v Radencih, so Konjsko vprego Je zamenjal vlak .. Takole so pred davnimi časi nosili okoličani domov radensko kislo vodo, ki so jo zajemali v gozdnem vrelcu in jo mešali z vinom ali pa si samo z njo hladili žejo čarovnice kuhajo točo. In res. Nasled(xji dan Je silovita stojnih oblasti potrjen zazidalni okoliš Radenec. Spodbujeni zaradi razvoja zdravilišča, so začeli podjetni zasebniki izkoriščati slatinske vrelce v okolici. 1889 je začel kot zdravnik in solastnik zdravilišča organizirati zdravstveno službo dr. Josef H5hn. V zdravljenje je uvedel masažo, dietno prehrano, različne dozirne spremenilo. Raven vrelca se kopeli in predpisano pitje čili, da se je radensko sdra- voda, kar bi pomenilo pravo vilišče prebudilo iz petnajst- preolirazbo v Radencih, leitnega životarjenja. V tem Predlanskim t,' so letu so začeli graditi nov sla- svojemu namenu eno naj- tinski obrat. V naslednjih le- bolj sodobnih restavracij v tih so dokončno izdelali in- Sloveniji — »Vikend«, v vesticijski in urbanistični sklopu katere je tudi štiri- Velikega pomena za zdra- Program razvoja zdravilišča stezno avtomatsko kegljišče, gradnja pcAritega olimpijske- vilišče je bila gradnja želez- ^ ki je zelo dobro obiskano, ga bazena. niSke proge od Spilja do Začeli so širokopotezno šti- saj je eno redkih pri lias. Radgone, ki so jo /.gradili pendirati, kar jim je omogo- Avgusta 1967 so v Boračevi 1885 m je (»nogočila prevoz čilo zadostno število strokov- pri Rade..oih odprli novo slatine na evropski^ Tg i>o njakov za prihodnja leta. polni’.nico slatine z zmoglji- železnici, saj je bila dotlej Med drugim so izboljšali vostjo 12 tisoč nalitih stekle- edino prevozno sredstvo za zdravstvMio službo s tem, da nic na uro. slatino konjska vprega. Po- so kupili sodobne medicin sehnega pomena za slatinsko ske naprave. podjetje je bila 1890 tudi Jvmija 1961 so predali svo- koma povečevala. Tako so, gradnja železauce od Radgo- jemu namenu mehaniziran denimo 1960, nalili 23 mili- Slovenije, ne do mutomera. obrat za polnjenje slatine v jonov steklenic slatine, lani priznanje Izkoriščanje slatine se je Boračevi z zmogljivostjo 4 ti- pa že nad 72 milijonov. Ra- močno povečalo 1890, ko so soč litrov slatine na uro. Na- čunajo, da bodo letos nalili Tita, ki je pohvalil prizade- nalili več kot milijon Sitekle- tanko čez eno leto so .xiprli nad 100 milijonov steklenic, vanja kolektiva zdravilišča nic kisle vode. Naslednje le- §e kopališče z olimpijskim kar jim narekuje zlasti čeda-Radenci to je bil izdelan in od pri- se odločili za gradnjo novega notela z 250 postojanu, ki prodali ga nameravajo začeti graditi že letos deloma z astnimi sredstvi, deloma pa z domačimi posoji’i in s tujim kapitalom. V programu je tudi Iz nekoč skromne vasice se je razvilo majhno mestece, Ki z naglimi koraki hiti v turistični paradiž. Da so glede tega že mnogo naredili, potrjuje tudi lani loseže-»Proizvodnja« slatine se je no prvo mesto v tekmovanju v Radencih zadnja leta sko- turističnih krajev, ki xa je organizirala Turistična zveza Posebno veliko pa jim panieni obisk tovariša . predsednika ilil prizade zdravilišča TONE STEFANEC je zaradi naplavin precej nevihta s točo opustošila vsa dvi^^la, bil pa Je še vedno polja in vinograde v okolici, zapuščen. Voda je še /edno Nazaj grrede skoei Radence drla in mehurji so Se 'edno pokali kot pred tridesetimi leti. Dr. Henn je, sedaj že kot i^uišen zdravnik, ponovno si je dr. Henn ogledal nesrečo namiaixjajočl vrelec, ki je bil na močvirnatem kraju. Bil je podoben kotlu z vrelo vodo, številni mehurji analiziral slatino in ugotovil, plina so uhajali na površino da se svojstva slatine v tri-In se s sikajočim ]x>kom raz- desetih letih niso nič spreletavali ter tako povzročali menila, To mu je dalo še stalno valovanje. več poguma, da Je z veliko Henn Je vtei vzorec vode voljo in s trdnim prepriča-iz vrelca in ga doma analizi- njem v uspeh začel delati, ral. Ugotovil Je, da vsebuje Polna štiri leta Je trajalo pri-voda iz vreica velike količine zadervanje, ki Je dr. Henna raasnih soli in predvsem finančno popolnoma izčrpa- s’.atine. Za razvoj radenskega zdravilišča je značilno tudi leto 1897, ko se je Georg Hild-brand, solastnik zdravilišča lotil urejanja obstoječih in novih vrelcev. Drugi solastnik, dr, Hčhn, pa Je s številnimi strokovnimi članki pripomogel, da Je radenska voda postala znana Sirom po svetu. Značilni so nj^ovi kritični članki o neurejenem pravnem statusu zdravilišča in zdravljenja z naravnimi zdravilnimi sredstvi, nad čimer so takrat imela monopol svetovno znana zdravili- Pogletl v novo polnilnico slatine v Boračevi pri Radencih ENO NAŠIH REDKIH PODJETIJ Z ZAHODNOEVROPSKO PRODUKTIVNOSTJO! Notritnjusi enega izmed oddelkov v sevniški konfekcijski tovarni LISCA. Tu dosegajo prizadevne delavke evropske norme; celo več: presegajo jih in s tem dokazujejo, kako spreten je naš človek in kako rad se nauči tudi težavnega, zapletenega dela, kadar ve, da gre za njegovo lepšo prihodnost! (Foto: M. Legan) Če bi imeli več LISC, bi bili na konju Konfekcija LISCA v Sevnici: lani izredni poslovni uspehi, načrti za povečanje proizvodnje, preureditev doma na Lisci, nova trgovina, kjer bodo kupcem na ogled izdelki tovarne Lisičja glava, obešena na črko L, znak sevniške LISCE, je postala simboKza izdelek ženskega perila, že dve številki povesta dovolj: v Sevnici je zrasla prva jugoslovanska specializirana tovarna damskih nedrčkov, korzetov, steznikov in pasov, ki trenutno zaposluje 920 ljudi in bo letos že presedla 9 milijard starih dinarjev celotnega dohodka. Nič čudnega ni torej, če se je direktor tovarne Vinko Božič znašel med kandidati za Kraigherjevo nt^rado, ki jo podeljujejo najuspešnejšim gospodarstvenikom. že nekaj let pozna LISCA samo uspehe. Lani je imela skoraj za tretjdno večjo proizvodnjo kot predlanskim, za letos pa načFtojejo za petino večjo kot leta 1968. »Ce bi imeli še več takih podjetij, p« bi bili na konju,« pravijo na občini. To tolito bolj, ker tovarna ne pozna le sebe, temveč tudd širše p>otrebe. Delavski svet tovaime Lisca se sredi decembra ni pomašljal posoditi 200.000 dinarjev, da bodo spomladd lahko v Sevnd-oi začeli graditi otroški vrtec. V čem je skrivnost tako naglega vs^ona? Ženski svet' sl bo vedno želel modnih novosti in kvalitetnih izdelkov; pripravljen je plačati tuda višjo ceno. Druga, še važnejša »deviza« je čredno izpopolnjena organizacija dela in visoka delovna storilnost, ki presega oelio zahodnoevrop-dco. Praivo delovno vzdušje občutite že takoj ob vstopu v proizvodne dvorane. SAMO ENA — TODA EDINSTVENA Izdelke prat je treba ljudem tudi približati. Ko je leta'1967 sedmi mednarodni salon perila in nedrčkov v Kčlnu sprejel ‘mednarodne tabele ve-likjosti ženskega perila, LISCA ni pomišljala. »Danes so se nove mere že uveljavile tudi pri nas, kar nam olajšuje poslovanje,« pravi Jože Zugič, vodja komerciale. Za letos napoveduje tovarna spet 17 modnih novosti, vse iz najboljših materialov. V večjem obsegu bo začela izdelovati tudi kopalne obleke In kar zanesemo se lahko, da bodo dobro izdelane. Ker pa Je (reba kupcem izdeUce tudi poicasati, trgov- ce pa podučiti, kako jih je treba razstaviti in predajati, bo v kratkem LISCA odprla v stavbi trgovske hiše svojo prodajalna, ali bolje rečeno: razstavni prostor. Za njeno ekskluzivno notranjščino je icKiela' načrt inž. Blacanik, o-premo pa izdeluje MIZARSKA ZADRUGA. To je edina trgovina. LISCE, toda edinstvena po svoj'i zamisli. VSE MOČNO RASTE IZ LASTNIH SIL v načrtu je tudi povečanje zmogljivosti tovarne. Samo letos bodo na novo priučili in zaposlili sto ljudi, in čeprav so nadzidali prostore, postaja stavba vse tesnejša. Se letos nameravajo začeti graditi tudi na drugi strani oeste, kjer naj bi v nekaj letih zrasla modema krodarsko^- čunskega sektorja rad razigr-ne načrte za preureditev doma na Lisci, ki ga je tovarna vzela v zakup. Letos in prihodnje leto ga namerava preurediti in vanj vlažiti 1,20 milijona novih ams^jev, do'm pa bo razen delavcem LISCE na voljo tudd drugim gostom. »Zanimivo je to, da toiamo v Piranu počitnišiki dom, t» da vse več naših ljudi si želi na oddih na Lisco, v naročje 'njenega lep^a sredogorja. Zato bomo uredili cestna dostop, preuredili in docsidali lepe sobe s centralno kurjavo, dogradila bomo tudi depandanso, tako da bodo gostinske zmc^ljdvosti še enkrat tolikšne. Za kasneje so namreč v načrtu še planinske hišice, posejane na obronke gore,« je razlagal. I Govorili smo tudi z neka-B terimi delavci podjetja. I Pri vseh smo čutili ponos ■ na tovarno. Uspehi In dob-I ri zaslužki jih Se spodbu-P jajo. čutijo sadove seda- ■ njega dela in obete pri. ■ hodnosU. M. LEGAN mm- A/, w w w w w w w w “ 1.FEBRUARJA OBVESTILO Uredništvo DOLENJSKEGA LISTA obve- 1 šča javnost, da je po dogovoru z uredni-S stvom dnevnika »DELO« v Ljubljani z ja-S nuarjem 1969 prevzelo ■ ■ S pokrajinsko dopisništvo za »DELO« m ■ za področje občin Brežice, Krško, Sevnica, : Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica, Treb- ■ nje in Novo mesto. S Vse občinske skupščine, vodstva de- ■ lovnih organizacij, samoupravne organe ■ raznih ustanov, uradov in predstavništev, S uprave društev, vodstva vseh družbeno-S političnih ter drugih organizacij in vseh S drugih teles na področju naštetih 9 občin ■ vljudno prosimo, da pošiljajo svoja vabila, S gradivo za seje in posvetovanja, obvestila ■ o pomembnejših prireditvah, zborovanjih, S konferencah, nastopih in pod. poslej na ■ naslov: UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA Ll-: STA, NOVO MESTO, p.p. 33 (telefon: 2 21-227) oziroma na naslove naših novinar- ■ jev, ki stalno žive in delajo v Brežicah, I Kočevju in Trebnjem. i KOLEKTIV DOLENJSKEGA LISTA Poslopje LISCE postaja že pretesno, še pred nekaj leti pa je hazalo, da bo velika, sodobna stavba zadoščala za vrsto let... St. 3 (982^ DOLENJSKI LIST Zlata jama spet oživlja? Do zdaj odkrili tatvino 4.260 din — Vodjo pogrebne službe pri novomeškem komunalnem podjetju bodo zaslišali, ko se bo vrnil z nekajtedenskega bolniškega dopusta »Blagajna je okradena, šef pogrebnikov pa na bolniški! Zlata jama spet oživlja!« Taka vest je prejšnji teden udarila med Novomeščane kot strela z jasnega. Mnogi so se takoj vprašali, ali je mogoče, da se je kaj takega zgodilo po tistem, kar se je zgodilo predlanskim v bivšem pogrebnem zavodu! Pa vendar se je zgodilo. Sum ža to, da v pogretwii skižbd nd nelkaj v redu, je dai /odja te službe Janez Legan. 3. januarja, ko bi moral nesti vse račune z denarjem v koonuaialno podjetje, je okoli 9.30 zapusitid delovno mesto in isagiiul. Telefoni so peli, toda Le-gana niso našli. 4. januarja so se v komunalnem po^^etju odločili, da bodo pobeglega vodjo prisilno privedla. Ko je 6. januarja zasedal kolegij komunalnega podjetja, so Legana prepeljali in ga zaslišali. Janea Legan je i>oivedal, da ga ni bilo v službo, ker se je baJ lansikega obračuna za delo p>ogrebne službe, ki jo vodi. Navedel je, da je nekdo že ob koncu junija 1968 vzel iz blagajne 5.200 din, blagajno pa pustil pred straniščem na Rotovžu. Istega d~ie so ugotovili, da nosi Legan tri blagajniške račune od pogrebne službe s seboj, naslednjega dne pa, da manjka 4.260 din. Menijo pa, da ta podatek ni najbolj točen, ker še niso vs^a raz-isikali. Legana je tatvina v blagajni, kot je povedal, tako pretresla, da mora na neikajte-deneki bolniSki doipust. Pri upravi javne varnosti so povedali, da ga bodo spet zaslišali, ko bo zdrav. Isto so povedali tudi pri komunalnem podjetju. Direktor komunalnega podjetja Jože Gosenca je izjavil, da ga je tatvina v pogrebni službi zelo pretresla. »Leganu in druginr sem večkrat govoril, naj pazijo, da ja ne bo kaj narobe, saj služba, ki smo jo prevzeli, ni imela najboljšega slovesa,« je ix)-udaril. I. Z. Napovedi za oživitev mrtvega INISA (Nadaljevanje s 1. str.) tovarne (osnovnih sredstev) in vrednost neprodanega stekla po količini in kakovosti. JUGdNSPEKT je oce-ndl osnovna sredstva na dva načina: kot celoto v lovar-Di in posamično po kosih. Ce se namreč na prva dva drežbena oklica, ko bodo INISOVA osnovna sredstva naprodaj kot celota, ne bo jandl noben ponudnitk, ki bi bil pripravljen kupiti celotno tovarno, bodo na tretjem dražbenem oklicu prodajali INISOVA osnovna sredstva po kosih. Ves INIS in neprodano steklo sta ocenjena na 17 milijonov din JUGOINS(PE}KT je ocenil Trednost INBSOVIH 'osnovnih sredstev kot celote na 12 mi-hijonov 500 tisoč din. Pri oceni osnovnih sredstev po kosih znese seštevek njihove rrednosti nekaj manj; 8 milijonov 800 tisoč din. Stekla, ki Je bilo na zalogi v LNISU ob začetku stečaja 18. Julija, Je bUo. preračunanega na debelino 2mm ssa 1,360.000 kvadratnih me-rov. Glede na kvaliteto m če upoštevamo 20-odst. skladiščno obratovni lom ter oksida^ cijo, je steklo ocenjeno na vrednost 500 milijonov Sdin. Ves INIS Je bil ocenjen na 1-7 milijonov 500 tisoč din <če upoštevamo vrednost tovarne kot celote), kar predstavlja krilile za 24 odst. terjatev upnikov. Ce up>oštevamo oceno osnovnih sredstev po kosih, pa je INIS z zalogo stekla vred vreden 13 milijonov 800 tisoč din, kar je 19 odst. INISOVIH dolgov. Naj povemo, da je bila knjflžna vrednost INISOVIH osnovnih sredstev ob stečaju precej več^ja: bila so vredna 37 milijonov Sdin. Ocena osnovnih sredstev Je v primerjavi s pravkar omenjeno knjižno vrednostjo zelo majhna. Upoštevati pa moramo, da Je najdražje osnvno sredstvo v INISU bila steklarska peč. Ta peč je dotrajala že pred stečajem in Je imela razen tega še nekaj konstrukcijskih napak. Peč sicer Se stoji. Je pa brez vrednosti in bo imel morebitni kupec z njo le ^troSke, saj Jo bo moral podreti. Da ne bi kdo mislil, da Je INIS v času svojega obstoja naredil za 72 milijonov din dolgov, ker smo rekli, da imajo upniki do njega toliko neplačanih terjatev, naj povemo, da so T teh terjat- vah zajete tudi neplačane obresti za najeta investicijska posojila in še neplačana posojila, s katerimi je bil INIS zgrajen. Zaloga stekla je bila prodana brez težav Vsega skupaj je torej v INISU za okoli 17 milijonov din stečajne mase, po domače, vrednosti, s katero je mogoče poravnati dolgove. Od 18. julija lani je bilo prodanega blizu 80 odst. stekla, ki je bilo na zalogi ob stečaju. Pretežni del Je bil prodan v Italijo, nekaj pa na domače tržišče in v Avr strijo. V INISU dela zdaj 37 lj.udi. Večinoma so zaposleni pri odpremi stekla in v rezalnici. V času stečaja prejemajo vsi delavci, ki še delajo, polne osebne dohodke, kot določa zakon o stečaju. Na tiskovni konferenci, ki je bila konec lanskega leta pri Gospodarski zbornici SRS v Ljubljani, smo vprašali naslednje: INIS je v stečaju, po enakih načrtih zgrajene in enako opremljene steklarne v Llpiku, Pančevu in Zaječaru pa še vedno delujejo. Ali ni torej njegovega konca pov zročilo dejstvo,' da ni bil de ležen družbene pomoči v ča ,su, ko bi pomoč moral do biti? Svet za nekovine pri zbornici in posebna komisija že ves ča, odkar je INIS v tečaju, iščeta rešitev. Slišati je bilo tudi o predlogu, naj bi v INISU oživili proizvodnjo tako, da bi začeli delati votlo steklo. Kako je s tem predlogom in kakšne rešitve so na voljo? ^ ^ • • w Sejmišča Na sejmu v Novem mestu 13. januarja je bilo novomeško sejmišče bolj slabo obiskano. Naprodaj je bilo samo 384 prtičkov, prodali pa so jih 305. Mlajši .so šli v denar po 140 do 190 din, večji pa po 200 do 290 din. Cene so se nekoliko zvišale. Sejem v Brežicah V soboto, 11. Januarja, so na brežiški prašičji sejem prd(peljali 420 pujskov, ptroda- 11 pa so Jih 353- Za manjše pujske so zahtevali 8 din za kg, sa večje pa 5,50 dm za k«- V Sloveniji ni bilo denarja za pomoč Predsednik Gospodarske zbornice SRS tov. Leopold Krese je odgovoril: — Res je, da enake steklarne, kot ste jih omenili, še delujejo, čeprav se srečujejo s podobnimi težavami kot INIS, ki je šel lani julija v stečaj. O INISU se je v Sloveniji veliko govorilo in veliko pisalo. Bilo je mnogo ugibanj o vzrokih, tja od korovskih do krivde kolektiva, ki naj bi privedli steklarno. v stečaj. Takšni in drugi vzroki sfi morda obstajali, vendar niso bili poglavitni. INIS je bil dograjen tik pred reformo, grajen pa je bil za pogoje, ki so veljali v gospodarstvu pred reformo. Ob velikih težavah, v katerih se je znašel takoj, ko J6 v njem proizvodnja stekla, m mogel doseči niti moratorija za obresti od posojil niti odložitve odplačila posojil, dobiti pa ni mogel tudi dodatnih lu«iitev, za katere je prosil. Pri prodaji stekla se je srečal s težavami zaradi precejšnjega uvoza stekla v tistem času. V Sloveniji pa takrat resnično ni bilo denarja, ki bi bil lahko INIS rešU. Še letos spet proizvodnja ravnega stekla Svet za nekovine in posebna komisija pri tem svetu v naši zbornici si že od julija lani prizadevata najti rešitev. Res je bilo predlagano tudi to, naj bi v Inisu razvijali proizvodnjo votlene-ga stekla. Namera je bila opuščena, ker hi bilo za to potrebnih toliko dodatnih investicij, da se ne bi splačalo. •Na' jugoslovanskem tržišču je dovolj možnosti za preljo ravnega stekla. V porabi tega stekla smo še močno pod evropskim povprečjem. V svetu uporabljajo steklo tudi kot gradbeni material, in ne samo za zasteklitev kot pri nas. S tem bo moralo začeti tudi naš gradbeništvo. Potrebe in pa obstoječa INISOVA oprema govore za proizvodnjo ravnega stekla, proizvajal pa bi tudi ornamentalno in žično steklo ter Se nekatere druge vrste. V tulini smo našli firme, ki bi bile pripravljene prispevati del potrebnega kapitala, če bi bili pri nas s ored-pisi zagotovljeni za to boljši pogoji. Torej iščemo rešitev in v 1. 1960 bo proizvodnja v INISU spet oživela. M. JAKOPEC — GOSTILNIČAR! Tako si gosta že ne boš pridobil! Uredi si nov gostinski prostor! — In.denar? 4 — Varčuj namensko in dobil boš kredit pri Dolenjski banki in hranilnici I v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je avgusta 1967 zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2.5 odstotka v dinarjih! UPORABLJAJTE f .» - VI' WD-40 Jf m TUDI VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • # WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grel* nlh vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo od* stranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilni* ka: tako ga posušite in izboljšate elektrjčne lastnosti vžigalnega sistema. # WD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vo* de brzinomera, sestavljive antene itd. # WD-40 ne škoduje laku! _ TUDI VI UPORABUAJTE WD-40 A TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 % KRKA KRKA TOVARNA ZDRAVIl NOVO MESTO C DOLENJSKI LIST gt. 3. (982) To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Čemu bralce zapostavljate? SpoštotKmi lurečtnik! Sem vnet bralec vašega lista, nisem pa naročnik. Zate protestiram proti vaši enostranski propagandi o zbiranju naročnikov vašega lista-Ali ne bi bilo bolje, da bi preusmerili propagando predvsem za bralce vašega lista, in ne samo za naročnike? Če je časopis sproti plačan, je tudi za vas bolje, kot m ^ terjate naročnino od redrtih naročnikov, ki j& prav gotovo ne plačujejo redno. Sem namreč eden tistih, ki rad be- ki, (redki nas gilede tega tzrafika DOLENJSKI LIST rem vaš časopis, vendar ga le redkokdaj dobim v kioskih. V Trebnjem mi je ravno danes prodajalec rekel, da ~ga »zafrkavam«, ko sem želel imeti Dolenjski list, pa četudi starega. V Mokronogu ga nikoli ne dobim. Sprva mi je prodajalka zatrjavala, da je razprodan, kasneje pa mi je rekla, da ga sploh ne dobiva- Zakaj v Ljubljani zadnje številke absolutno nikjer nisem mogel dobiti, enako tudi ne v Novem mestu? Sele v vašem uredništvu mi je uspelo dobiti zadnjo številko. Tudi niste točni v obveščanju. Zadnjič, pred novim letom, sem želel izvedeti za referendum za prispevek v šolstvu v občini Trebnje, vendar pa je bil na prvi strani majhen spolpec žal lažno napisan, da pišete obširneje na trebanjski strani. Te pa že v dveh številkah sploh nisem opazil. Prosim odgovor v pi-STrm bralcev- TILEN STULAR, Ljubljana Pražakova 13 ODGOVOR UREDNIŠTVA: Naročnika z gornjim imenom v naši kartoteki res ni, vseeno pa želimo odgovoriti piscu in mnogim drugim, ki kupujejo naš časnik v kiOskih, trallikah ali drugih prodajtd-nah. Skoraj že 20 let gnitidimo naklado naSega pokraj instoe-ga tednika Dolenjske predvsem na stalnih, rednih naročnikih. Pri trenutni nar kladi 30.810 izvodov na teden odpade na stalne naročnike 96;s odstotka, samo 3,5 odstotka oz. 1100 izvodov pa na drobno proda>o v trafikah jn kioskih (na kolportažo, ko«t temu pravijo časopisna podjetja). Seveda smo veseli tudi vseh tistih bralcev, kd si naš list sproti vsak Četrtek kuptvjejo v kioskih in trafikah, toda če ga taki ptroda-jalni amanjka, jim le težko preskrbimo izvod iz našega arhiva. Bdiha in najboljSa, zato pa tudi najaanesljivejSa rešitev za resne bralce je, da si naročijo DOLENJSKI LIST na svoj domači naslov. Le tako ga bodo vsak četrtek ssanesljivo dobili, razen tega F>a je naš časnik za stalne bralce tudi oenejM: na leto j'ih stane 32 dinarjev (in 1 dinar za dvakratno izterjavo, ki ga plačajo pismono&l), medtem ko stana 52 številk časnika na leto v drobni prodaji 36,40 din. Med rednimi naročniki je nekaj nad 90 odst. stalnih, zanesljivih plačnikov; druge poterjamo z dodatno, »drugo« izterjajo, šlabih plačnikov pa je bilo npr- lani konec leta pribl. 100. Le-tem sm • naš tednik ukinili, ker nsiročnine niso plačali. Ob naročilu verjamemo vsakemu naročniku, da bo v redu .plačeval ni'»Točnino — in le red- razoCaraJo. •. Dolenjski Ust »gradi svoje finance« predivsem na lastnih dohodkih; samo naročnine se zbere na leto nad 90 milijonov starih dinarjev (seveda jih vse dobi tiskarna in druga režija). Dohodek od stalnega naročnika je poč — stalen, zanesljiv, medtem ko od-p>ade pri kolportaži še pro-vimja, ki jo dobd prodajalec. Prodaja časndika v drobni prodaji torej zares ne predstavlja nobenega dohodka, list pa kljub temu j>rodaja-mo v raznih kiosikiih in trafikah, predvsem v večjih krajih. V Ljubljana ga imajo prodajni kioski DELA in »Vjesnika«, v dolenjskih občinskih središčih pa predvsem trafike- V manjših krajih smo drobno prodajo že pred leti ustavili, ker si je večina občanov naročala domači tednik na svoj naslov in jim ga prinaša posmonoša. Naj pon-ovimo: če kiosk ald ra^^ponoda dkoff pa se rado z^odi, saj znaša remitenda, to so vrnjeni neprodana icsvo-di časnika, pri našem tedniku komaj 0,30 odsrt. ali dostikrat še veliko manj!), ga ne morete dobati nikjer drugje več. Edina rešitev je uvmsti-tev med redne naročnioe; le takp vam lahiko zagotovimo vsak četrtek vašo številko našega tednika. Vljudno vabljeni v vrste rednih naročnikov — lep pozdrav pa seveda tudd vsem bralcem našega tednika, saj enako cenimo-prve kot druge, stare in nove naročnike. Več ko nas bo zbranih okoli lista, lažje ga bo izdajati in manjša bodo stroški na E>osamez!no številko, kar pa veliko pomeni, saj si mora vsak list z leti zgraditi tudi čvrsto finančno podlago. Ta je pri Dolenjskem listu žaJ še vedno prešibka. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Dekla Nežka in njena pravica Ce boste ljudje hodili skozi Zalog pri Škocjanu, jo boste morda prepoznali. Ime ji je Nežka. Sključena je v dve gubi in stopa oprta na ukrivljeno palico z velikim pletenim cekarjem, v roki. Njen obraz je močno naguban, lasje, ki ji v pramenih segajo iz starinske plišaste rute, so redki in čisto beli. Oblečena je v star, obnošen plašč, ki ima le še dva gumba. Njen korale je počasen in negotov, če jo boste pogledali v oči, boste morda v njih opazili veliko žalost. Te oči so že nekaj tednov polne solz. Včasih je Nežka hodila vzravnano: močne so bile njene roke in žuljave. Tudi zdaj so žuljave, le močne niso več. Zgodaj je vstajala, kot vsi kmetje v vasi, in pozno legla, utrujena vd dela. Kako bi ne bila utrujena, saj je delala Ua največji kmetiji v vasi! Na tej kmetiji je bila Nežka rojena pred petinsedemdesetimi leti. Oče ji je umrl in kmetija je prešla v druge roke. Tako je dolga leta garala za svoj vsakdanji kruh. Zdaj hodi Nežka po vasi od hiše do hiše in išče svojo pravico. Ze dober mesec se potika; prespi pri dobrih ljudeh. Ti ji tudi svetujejo: »Nazaj pojdi, Nežka, tja spadaš!« In je šla nazaj s svojim cekarjem tik pred novoletnimi prazniki. Sla je in sedla za peč. Mladi gospodar pa je postavil cekar pred hišo in ji povedal, da tam vendar ne more več ostati, ker pridejo ljudje domov (brata in sestra s fantom). Pobrala je Nežka svoj cekar pred hišo in spet se je začela njena trda pot. Tudi na »socialno« v Novo mesto je prišla, ker so ji dobri ljudje dejali: »Pojdi v dom za onemogle, Nežka!« Toda tudi tam ji niso pomagali. Zakaj bi ji, saj je celo življenje delala na kmetih! Nežka tako hodi po vasi in išče pravico. In glejte, pravica je slepa in gluha. Sama pravi: »Nobene pravice ni več na svetu!« Išče tudi vrv, s katero bi zadrgnila svojo žalostno usodo. Verjemite mi, ljudje, resnično žalostno je videti, ko stopa starka v tej mrzli zimi in išče, kam bi zvečer položila svoje utrujeno in zgarano telo. BOGDAN JAN „Več nas je iz Črnomlja“ ČLANI FOTO KROŽKA NA OSNOVNI ŠOLI V KOČEVJU so izdelali več kot 1500 novoletnih voščilnic, ki. so šle v mestu lepo v denar. Ž izkupičkom nameravajo ustanoviti na šoli še kino sekcijo. — Na sliki: prizadevni člani krožka izdelujejo voščilnice (Foto: France Brus) O delu mladincev na kočevski osnovni šoli Na kočevski osnovni šoli že vsa leta deluje mladinska organizacija. V njej delamo vst učencd osmih (razredov, vsako leto v maju pa opreje- Mladina v Strugah Dolgi zimski večeri so spodbudili struško mladino k ustanovitvi Društva prijateljev mladine. Pomagali so učitelji z osnovne Sole Struge, ki so sklicali prvi množični sestanek mladine. Izvolili so vodstvo in sprejeli okvdmi delovni program. Nato so začeli delovati dramski, foto, strelski in namiznoteniški krožek ter pevski zbor. V začetku je bilo vneme na pretek, nato pa Je začelo zanimanje popuSča-ti. In vzroki? Res Je, da nekaterih mladincev sploh ni bilo blizu, tisti, ki so začeli, pa so se kaj kmalu srečali s pomanjkanjem primernih prostorov za udejstvovanje; tudi denarja, ki je potreben za marsikaj, ni lia voljo, o športnih pripravah je škoda govoriti iW. Naj bo tako ali drugače: razveseljivo je, da je mladina iz Strug pokazala voljo do dela! P. CIMPRIC mamo v organizacijo nove člane- Načrt dela določimo na mladinski konferenci. Prvo konfereiioo v letošnjem šolskem lertu smo imeli že 1. oktobra 1968. Dogovorili smo se za delovni načrt, izvolili mladinski odbor, predsednica pa Je Bojana Troha. Sklenili smo, da boono naše delo razšarili tudd izven šole-Tako smo mladinke na veMki proslavi ob 25- obletnici zbora odposlancev slovenskega ljudstva, ki Je bila 3. oktobra v Kočevju, pozdravile vse preživele delegate Kočevsk^a zbora in jim pi:dpele rdeče nageljne. Bdi Je lep in negpo-zaben dogodek. — Ob dnevu mrtvih so trdje naši mladinoi odnesli koSardoo s cvetjem k spomeniku žrtvami vojne na kočevsko pokoptJišče. Za dan republike amo čestitali delovnim kolektivom in drliž-beno-politi&iim organizacijam. Naših čestitk so bili veseli in so nas obdarili. Vsem se lepo zahivaljujemo za skrb in poaomost. Naši predstavniki so se udeležiU tudi zadnje seje odbora ZMS v Kočevju. Poročali so o našem dosedanjem udejstvovanju; pohvalili ao nas, kar nas spcUbuja k nadaljnjemu delu. MLADINOI bSNOVNE SOLE v Kočevju Oktobra in novembra lani sem v vašem ■ listu bral vest, da je v metliški tovarni BETI osnovana višja kadrovska šoia, vendar ni tako, zato bi rad o tem javnost pravilno informiral. Zavod za kulturno-prosvet-no dejavnost v Črnomlju je* zbral v Beli krajini 42 prijav za oddelek višje šole za organizacijo dela v Kranju. Med prijavljenimi jih je bilo nekaj iz Metlike, nelcaj pa iz Črnomlja in od drugod. Vodstvo tovarne BETI pa je že v začetku zahtevalo, no4^ bodo predavanja v Metliki, češ da bo tovarna sama dala 20 slušateljev, zato je dala na razpolago tudi svojo učilnico. Da bi se pri ustanovitvi oddelka le sporazumni, smo pristali na zahteve tovarne BETI, slušatelje iz črnomaljske občine pa smo tolažili, da se bomo dogovorili z vodstvom Sole v Kranju, naj bi imeli predavanja nekaj čch sa v I Mettiki, Tiato pa v Črnomlju. Ker je medtem nekaj slušateljev iz BETI odstopno — zdaj jih je le Se 14, večina pa jih je iz črnomaljske občine — se vedno glasneje pojavljajo zahteve po predavanjih v Črnomlju. KAMILO WEISS kratkim v Sevnici je inž-Albin Ješekiik govoril o osnovnih načelih vseljudslke obrambne vojne. Predsednik občinske skupščine Franc Molan, borec NOV Malešič ta član krajevne organizacije ZROP iz Studenca so v razpravi poudarili, da se bodo moniM čland poslej izpopolnjevati z večjim čuitom za odgovornost-Na predlog krajevne organizacije ZROP iz Studenca in Bučke so na občnem zboru združili to organozacijo s sevniško, V novi upravnd odbor združene organizadje pa so boli izvoljeni: Alojz Kiu-letto, Ackdf Mirtelj, Viktor Sonc, Boris Penko, Franjo 2ur, VaJe^in Grilc, Ivan Mlakar, Jože Peternel, Jože Bogo^, KriMijan Janc m Mii lan Jeraj. JANKO BLAS, SEVNICA ZA MLADE Večjo odgovor-pn 1 nost v ZROP! ■ V-/I občnem zboru rezervnih oficirjev in podoficdrjev pred '"'As A 5 Šentjemejski upokojenec Jože Škantar že dalj časa izdeluje takele hišice. To je prav udoben dom za psa, Če pa stoji hišica na dvorišču, je domačiji tudi za okras. Podobne hišice dela tudi za kokoši in zajce (Foto: Polde Miklič) Obutev naših otrok v tej *hudl zimi večkrat opazujem gručo otrok, JA gredo po noii ulici v šoio in domom. Večina je še dokaj dobro oblečena, le njihova obutev nikakor ne ustreza. Skoraj vsi nosijo lahke ime gumijaste Skorenjce in človeka kar strese mraz, ko gleda, kako otroci trepetajo- Ta ob^ev za hudo zimo ne ustreza, saj noge v njej naravnost otrpnejo. Razen tega so škorenjci tako sUibo izde-IgnA, da se marsikomu že po \ 14 dneh strga notranja pod' loga ali lepilo zadaj popusti, nekaterim pa se odtrga tudi peta. Škornji začno prav kmalu puščati vodo in noge v taki obutvi otroku naravnost zmrznejo- Pomislimo, da imajo materi otroci do šole tudi uro in več hoda! Včasih je bilo to bolje urejeno. Kmet si je v jeseni nabavil usnje, dobil pozimi na dom čevljarja in vsa družna je bila dobro obuta. Danes pa delajo nekateri tovarne tako, icot se jim zljubi, saj dostikrat ni prave konkurence-. Tovarniške reklame so največkrai le pesek v oči, nihče pa ne vidi pravega ozadja- Družba bi morala poskrbeti otrokom primernejšo obutev, ki bi bi-la tudi glede cene vsem star-šem dostopna. Od dobre obutve je odvisno zdravje otrok, otroci pa so vendar naša bodočnost. Starši si prav nič ne moremo pomagati: kupovati moramo pač to, kar se dobi, M. M. ŠENTRUPERT Občni zbor šentjan-ških gasilcev Minulo nedeljo je bdi v Šentjanžu občni zbor gasil-organizacije Zbora se je udeležilo veliko število članov, kar priča, da je v tem looncu občine še veliko zanimanje za delo te organizacije V obširni razpravi — v njej je sodeloval tudi podpredsednik občinske skupščine Ječe Knez — so ugotavljali dosedanje uispehe in sprejeli program nalog odbora v letošnjem letu, predvsem glede dograditve gasilskega doma Gasilci so med drugim izrazili hvaležnost občini, ki jim je v letu 1968 dala kot pomoč za gradnjo doma fi OOO din- Pričakujejo, da jih bo občina podprla pri delu tudi v bodoče. Gasilci 80 izvolili v novi odbor precej mladih članov, od katerih pričakuje organizacija, da bodo dobro opravljali svojo nalogo. ■ KRMELJ — Pričel se je šahovski turnir za prvenstvo Knne-IJa, na katerem igra 18 igralcev. Po nepopolnih devetih kolih je stanje naslednje. Srifoar in Markovič 9 točk, Zaman 7, Perhaj 7, Debelek 7,5 itd. (B. D.) ■ CKKKLJE — Tudi učenci osnovne dole so se minuli četrtek nad Bušečo vasjo zbrali na športnem dnevu. Tekmovali so v spustu in smučarskih skokih. Nastopili 30 tudi tisti, ki nimajo lastne opreme. Sola je pred nedavnim kupila 16 parov smuči. (V. P.) ■ KR!^K0 — VaterpoHsti Ce-lulo:^rJa so se dogovorili, da bodo 23. januarja odigrali v Kra-iVju prijateljsko tekmo s pokalnim prvakom Slovenije Tri|;Iavom. Drugi dan pa bodo imeli igralci Celulocaarja enodnevni smučarski kondicijski trening v Kranjski gori. Trener Mirko Kužnik je izjavil, da so letošnje zimske priprave vaterpolistov dobre ter d« bodo tekmovalci pripravljeni za prvenstvena srečanja v letošnjem letu. (L. H.) ■i KKEZICE — Oimhezijsko športno druStvo je pred dobrim tedrom polilo asfaltno igrišče in na njem uredilo ledeno ploskev. 2c prve dni se je ne ledu zbralo precej mladih in tudi nekaj nekdMijih hokejistov Brežic. Di- jaki n>enijo, da bodO s simbolično vstopnino lahko krili stroške aa vzdrževanje drsališča, obenem pa upajo, de jim bo v naslednjih dr>eti vreme Se naklonjeno. (V. P.) ■ KRŠKO — Občinski sindikalni svet bo ludi letos organiziral zimske delavske športne igre. Točen datum tekmovanja še ni Bnan. (L. H.) ■ KRi^KO — Smučarski športni delavci in predavate^ telesne vz0oje iz Krškega so našli zelo primerna smučišč za začetnike in kvalitetne tekmovalce na Crrtežu ned Krškim. Potrebno bi bilo postaviti le skromno vlečnico, pa U se tu lahko razvilo lepo smu-fiarsko sredUdče. Smiičarski delavci so zaprosili občinski sindUcalni svet ta podporo akcije pri nabavi vlečnice. (L. H.) ■ KRINKO — V nedeljo, 19. januarja, bo orgtinlziral TVD Partizan Krško klubsko prvenstvu v smučarskih skokih na 15-metrski skakalnici v 2viki. Tek-tno>vanJe se bo pričelo ob 10. uri, prijave pe bodo sprejemali do 9.30. pri skakalnici. Organizatorji računajo, da bo na tekmovanju skakalo največ pionirjev. Za najboljše tekmovalce so pripravljene diplome in nagrade. (L. H.) ■ KRAKO — Vodstvo gimnazije Brežice je omogočilo svojim dijakom, odličnim plavalcem C«-hiloearja, enkrat na teden trening v odprtem olimpijskem bazenu v Catefiloh Toplicah. Poleg treninga pa ti učijo plavanja svoje sošolce. Vadbe se redno udeležujejo Čargo, Zibrrna, Prosenlk, Ziganto, Novakova in Jenkoletova. Plavalci in plavalke se tudi pripravljajo za dvoboj s dijaki ra-ven&l^ gimnazije, ki so v zimskih počitnicah na Ravnah, po-vnitni dvoboj pu bo pred koncem šolskega leta v Krškem. Razen v plavanju se bodo pomerili Se v namiznem tenisu, košarki in orod na telovadbi. (L. H.) ■ NOVO MEvSTO — Smučarak tečaji, ki jih prireja 9SD Katja Rupena na osnovni Soli in SD Rog, se bodo začeli prihodnji teden, po prijavah sodeč, je za tečiije precejšnje zanimanje. NaJ-v«'(';e Je za tečaj učencev osnovne Solf, ki bo v Novem mestu. (N. N.) ■ NOVO MESTO — V igri kesljafikih dvojic je v končno tekmov:u»Je prišlo 8 parov — Pionir (3), Luknja <2), Zrlrmlčar (1) ID Krka (3). (J. M.) CELULOZA dosegla vrh v svoji stroki Sindikalna organizacija podpira spodbudno nagrajevanje Sindikalna organizacija v tovami papirja je imela V sredo, 8. januarja občni zbor. Delovni obračun za minuli dve leti je pokazal, da organizacija ni zanemarila nobene stvari v podjetju in da je obravnavala proizvodne u^ehe, nagrajevanje v kolektivu, finančne plane podjetja, delovno disciplino, zaposlovanje, predloge za letovanja, in regrese članom kolektiva, delo samoupravnih organov in številne druge zadeve, ki so jih p>ostavili na dnevni red člani te organizacije. Osnovna naloga sindikata je CEILULOZI izpolnili s 108 od- Sama na križišču zasneženih cest. Teppey) (Foto: Jožica bilo uveljavljanje samoupravnih teženj v kolektivu. Sindikalna organizacija je po svojih močeh vplivala na delavce, da sd se usposabljali za odločanje v delavskih svetih in drugih oblikah upravljanja. Sindikat je podprl sedanji način nagrajevanja 'po premijskem-sistemu. Osebni dohodki v CEILULOZI so nad občinskim povprečjem, to pa predvsem zaradi tega, ker je podjetje povećalo ekonomič-nost pK>slovanja in dvignilo produktivnost. ližnsko poslovno leto je bilo izredno uspešno. V papirni industriji v Jugoslaivdjd je krška CELULOZA po proizvodili in poslovni politiki na vrhu. S tem se kolektiv še ne zadovoljuje in bo letos nadaljeval bitko za rentabilnost. Narediti nameravajo 110.000 ton izdelkov, kar je za 4.000 ton več kot v pravkar minulem letu, ko so dosegli rekordno pjx)izvodnjo. Tovarna se bo specializirala in izbirala tiste proizvode, ki so za podjetje najbolj donosni. Proizvodni plan so lani v stotki. Tovarna obratuje 24 ur na dan, vsak beden 7 dni in 355 dni na leto. Praznikov ne pozna, stroji pa se ustavijo samo pri letnem remontu. Vse to seveda vpliva na velike proizvodne uspehe. Dosega jih s prizadevnostjo vseh članov koLe^va in z doslednim uresničevanjem poslovne politike, ki jo začr^o na začetku vsakega leta. J.T. Brez družbene pomoči ne bo šlo Premalo denarja za gradnjo šol - Samoprispevek ne sme biti edini vir za gradnjo osnovnih šol - Delegacija na izvršni svet Slovenije Po zadnjih izračunih naj bi imel sklad za gradnjo šol v ribniški občini letos 770.000 din dohodkov in skoraj milijon 700.000 din izdatkov. Kako bo Ribničanom to uspelo, še sami ne vedo, vendar so optimisti. Taistih 770.000 din bodo nabrali v glavnem s samoprispevkom občanov (zaposlenih, kmetov, obrtnikov itd.) Izdatki pa naj bi bili: 260.000 din za odplačilo anuitet (kreditov za iK>sojila), 200.000 din za dograditev šole v Sodražici, 6(X).000 din za nakup opreme za novo osnovtu šolo v Ribnici in 620.0(X) din za načrte in zače>tek gradnje nove šole v Lo&kem potoku. Ze na prvi pogled se vidi, da so vsi izdatki nujni (celo za šolo v Lo&kem potoku, ki je že popolnoma dotrajala). Vendar pa ribeiiška občina letos ni v planu, da bi dobila republiški kredit za gradnjo šal. Kljub teonu pa so na zadnji seji občinske skupščine Ribnica sklenUi, da ne bodo vrgli pu&ke v koruzo. Izvolili so posebno delegacijo, ki bo pri republiškem ijsvr^nem svetu posredovala, da bi kredit, ki jim je bil pred letom dni menda že obljubljen, le dobili. V delegaciji so: predsednik občinske skupš&ne Bogo Abrahamsberg, direktorica osnovne šole Ribnica Milena Borovac, pj-edsednik občin- ske konference SZDL Stane CJoršič, republiški poslanec Matija Maležič in predsednik sklada za gradnjo šol Ivan Lavrič. Ribničani ne obupajo, saj imajo v rokah močan adut: samoprispevok občanov. Trdijo namreč, da samoprispevek ne bi smel biti edino vir za gradnjo Sol. Hkrati pa zahtevajo, naj republiški kredit dobe tiste občine, ki tudi same prispevajo za gradnjo išol, še pravi tiidi ribniška. Ribniški občtinl so doslej za izgradnjo šol že piecej f>ri-spevaU. Trd leta (do konca leta 1967) so plačevali samoprispevek v višini 3,5 odstotka od neto osebnih dohodkov, od 1. februarja lani dalje F>a plačujejo samoprispevek v višini 2 odstotka od neto osebnih dohodkov. Tako je njihova prošjna za družbeno pomoč prt gradnji šol prav gotovio med tistimi, kn so dobro utemeljene. J. PRIMC VELIKA DELOVNA ZMAGA V BELTU Izdelali so stroj, ki je novost celo v Evropi Po načrtu inž. Stanislava Tomca sd v črnomaljski tovarni BELT izdelali'avtomatski stroj za litje aluminija v kokile Tik pred novim letom so beltovci odpremili v Vzhodno Nemčijo veliko aA^tomatsko napravo za nizkotlačno Litje aluminija v koikile do teže 10 kg. Po lastnih načrtih in v sodelovanju s tovarno MEGU iz Dresdena so izdelali stroj, kakršnega doslej še niso naredili nikjer v JOgOBilaviji, pa tudi ne v Evropa, razen v Angliji. Po lastnih načrtih so iadelali tudi avtomaitično nap(ravo za upravljanje stroja, ki omogoča proizvodnjo 160 ton aluminijastih ulitkoiv na leto pri kilograma. Stroj, ki so ga pKrodaSi za 700 tisoč din, pKMneni za kolektiv Belta veliko delovno zmago. Stroj je sposoben delati 3 različne delovne programe, po potrebi pa ga lahko t^ ročno upravljajo. Podobno napravo s pol-avtomalBkim upravljanjem so v Beltu naredili za tujega kuipca že lani, vnovič pa se bodo t^a zahtevnega dela lotili v letu 1970. Ugotavljajo, da je tako na domačem kot na tuoem tržižču veliko povpa-aševanje za stroje z nizkotlačnim litjem aJu- IXJvprečni teži ulitka 2 minija v kokile. R. B. Eden izmed Beltovcev, Stevo Grgič, montira stikalno omaro za avtomatično upravljanje stroja, ki so ga v celoti izdelali doma. (Foto: Maks Jurman) Lep obisk v Belokranjskem muzeju v letu 1968 je Belokranjski muzej v Metliki obiskalo 7030 ljudi, to je 1640 več kot v prejšnjem letu. Razen tega je muzej v pireteklem letu priredil šeat občasnih razstav, ki si Jih Je prav tako ogledalo več tisoč ljudi. Med njimi sta bila lepega obiska deležni zlasti razstavi Grafični listi starih mojstrov in Slovenski ekslibris I Učenci vozači iz osnovne šole »Katja Rupena« na avtobusni postaji v Novem mestu preganjajo dolg čas na vse možne načine; če ne gre drugače, se tudi s kepanjem ogrevajo. (Foto: S. Dokl) RAZDEUENIH JE 50 NAGRAD ZA NOVOLETNO KRIŽANKO Poslali ste 683 rešitev! Devet denarnih nagrad odšlo v Kočevje, Novo mesto, Ribnico, na Doiž, Bizeljsko, v Gotno vas, Vranoviče, Zagorje in v Livold pri Kočevju — Razdeljenih je tudi lepih 41 knjižnih daril Odziv na rK>voletno nagradno križanko je bil prav dober; dobili smo 683 rešitev, v ponedeljek, 13. januarja po-p>oldne, pa je koanisija v upravi lista pripravila žrebanje. Marsikido je odpadel, ker ga je zmotilo to ali . ono, vendar smo opazili, da je bila večina križank zelo dobro rešena. Žreb se je tokrat na-smeJmil 50 našim naročnikom in bralcem. Nagrade bodo dobili te dni po pošti: 250 din: Lojze Jakopin, Kidričeva 4, Kočevje; 150 din: Ivanka Zupančič, Novo mesto, p.p. 8; 100 din: Ela Bregar, Ribnica 166; 80 din: Florjan Kastelic, Dolž 20, p. Stopiče; 70 din: Dušan Krivec, Brsična vas 2. p. Bizeljsiko; 60 din: Nada Nared, Gotna vas 22, p. Novo mesto; 50 din: Anton Kralj, Vranoviči 21, p. Gradac; 40 din: Urška Lekše, Prešernova 10, p. Zagorje ob Savi, In 30 din: Bogomir Lindič, Livold 61, p. Kočevje. 41 knjižnih daril 1» dobijo: Jože Kastelic, Trebnje 98; Cvetka Muhič, Žužemberk 28; Karlina Jakolčič, Krasinec 19, p. Gradac v Beli krajini; Milena Koren, Loka 15 a pri Zidanem mostu; Frani Kumelj, zdravstvena postaja Sodražica; Anton Ga^oš, Šmarje pri Sevnici; Viktor Sun-čič, Milavčeva 33, p. Brežice; Malči Peterlin, Viiogra4ni-ška 39, Metlika; Vili Logar, Krmelj 9; Milan šemec. Kolodvorska 46. Črnomelj*; Rudi Legan, v. p. 7488/4, Strumica; Marjeta Pavkovič, Bučka 28, p. Škocjan; Helena Lindič, Peikel 10, p. Trebnje; Marjana Gerniek, Ašker-če»va 7, Krško; Marija Thor-ževskij, Nad mlini 26, p. Novo mesto; Lea Miklič, Poljska x>ot 5, Domžale; Matija Miklič, Čatež 14, p. Velika Loka; 6- razred osnovne šole, Zabukovje nad Sevnico; Marija Hudoklin, šolska 13, Novo mesto; Silva Rokove, Osil-nicca 16; . Milica JK.ramarič, Cesta be-lofcraixjskega odreda 2, Črnomelj; Tonči Beriole, Dolenjske Toplice 25, Ivanka Panjan, Sodevci 17., p. Stari brg ob Kolpri; ZvonJia Smolič, Repče 9, Trebnje; Ladka če-šarek, Sodražica št. 100; Zinka šoper, Bmica 32, p. Hrastnik: Bojan Jaklič, Mirna peč 27; Bojan Macur, Senovo 684; Anldca Krivec, Dobava 20; Alfonz Tratar, Rakovnik 21, p. Šentrupert; Ida Pušnik, Senovo 120; Drasruška Lilija, Valantičevo 9, Novo mesto; Franci Marinček, Cerklje ob Kiiki št. 52; Jožica Bukovec, Kot 61, pž Semič; Franc Rupar, Radna 11, p. Boštanj; Angela Oražem, Dolenja vas 143 pri Ribnici na Dol.; Andrej Perne, Mlakarjeva 24, Kranj; Franjo Bončina, Ulica V. prekomorske brigade 15, Celje; Marjan Pureber, 2abja vas 101, Novo mesto; Ignac' Merhar, Prigorica, 87, p. Do-lei>ja vas, in Davorin Seni-č-ar, VodTdikova 12, Brežice. Obvestilo in poziv Odbor koroških partizanov pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije je pred novim letom razposlal 5. številko »Vestnika«. »V^tnik« je Informativno glasilo odbora in ga pošiljamo brezplačno. Vabimo vse nekdanje koroške partizane in aktiviste ter prijatelje Koroške, ki želijo prejemati »Vestnik«, da sporočijo svoj naslov na: ODBOR KOROŠKIH PARTIZANOV, LJUBLJANA, Titova cesta 11, pp. 333 Rešitev novoletne nagradne križanke VODORAVNO: 1. • tloris, 7. kiklop, 13. Edkova, 19. slabost, 20. obramba, 21. Kalkuta, 23. Labod, 24. romantika, 27. kor, 28. Ag, 29. očak, 30. redar, 31. Besa. 33. pasma, 35. Ka, 36. sonet, 37. stativa, 40. stav, 41. antikvar, 44. mlin, 45. lata, 47. Ana, 48. oglar, 49. čkalja, 51. ropot, 53. bobnar, 55. bas, 56. era, 58. Ma. rina, 61. Obrs^, 62. PL, 63. PV, 65. rakar, 66. bruc, 67. boa, 68. areal, 70. Taa, 71. nak, 72. golt, 73. rast, 74. kar. 75. Iz, 76, koren, 77. TNT, 78. Paka, 79. česen, 81. Ti, 82. Ma, 83. borat, 84. capin, 86. kovačija, 93. sirar, 94. malik, 96. neteka, 97. ponos, 98. Ami, 100. okop, 102. leča, 103. melodija, 106. raca, 108. apoteka, 110. datum, 111. At, 112. omara, 114. Ares, 115. laten, 116. pire, 118. Mi, 119. aga. 121. Aristotel, 124. pelin, 125. Alarodi, 128. Aleuti, 129. inačica, 131. opanek, 132. naslov, 133. nakana. *< /L t - ' /• Velikolašlca lovska družina ima v načrtu za to sezono še odstrel enega medveda in jelena. Trije najvztrajnejši lovci (na sliki), ki se niso ustrašili 3n^a in mraza, si ogledujejo sve.žo jelenovo sled. (Foto: Franc Modic) Dolenjska se je kopala v soncu NAVPIČNO: nja) Itd. 127. I(da) K(rava- (Nad^evanje s 1. str.) botni in nedeljska počitek v prirodi. Sicer megleno nedeljsko jutro ni obetalo nič dobrega. Na srečo pa je kasneje posijalo sonce. Tudi Vlečnica je v nedeljo spet stekla — Tukaj je šlo kot namazano, kasneje pa sta dva neodgovomeža s svojo objestnostjo »iztirila« tek. V glavnem bosta obe^vleč-nici kmalu spet nared, ko se bo v Crmošnjicah, če bo vreme naklonjeno, zbrala smučarska smetana. mraz, ki je vkoval potoke v led, kot npr. Težko vodo pbiskxyvalce. Teh je bilo velilso. Smučarji so bili od visepovsod, saj je bUo opaaiti registrsike tablloe av-tomobdlov LJ, ZG, CE, KF, MB in KA, senreda tudi novo-meišike r^istracdje ni manij-kaJo. V Camofinjlcah je prevladovalo posebno vssdušje v veldkem pričakovanju pred petkovim in sobatnim tekmovanjem gozdarjev, lesarjev in lovcev iz vse Sloven&ije- Nazaj g^rede sem se okoli poldneva ustavil v zdravilišču Dolenjske Toplooe. Pozanimal sem se, kako je z obd-skom gostov. Preveč se niso FMJhvalild. Goste so pričakovali v popoldanskih urah, zlasti tiste, ki se bodo vračali s smuke izpod Gač- Na Otočcu sem klepetal z receptorjem Fraaicem Strgarjem m zvedel, da je obisk neteoliko večji kot ob drugih zimskih nedeljah. PrenočevBr lo je tudi neJmj Italijanov in Madžarov. Večji občsk so pričakovali zvečer. ■Marija Durič, reoeptorica v zdravilišču Šmarješke TopJdr ce je bila dobiro iraz^ložena. Povedala je; »Obisk je pre: cejšen, timamo kopalce iz Zagreba in Ljubljane, ne manjka tudi NovomeSčanov- Tudi stalnih gostov je veliko- će bd bdlo vsak dan tako, bd bili zadovoljni.« Se slsok v Catečke Toplice-Sef gostintstva Jože Sčap ja omenil: »Obiskovalcev je ve6 kot obdčajino ob talkam času, zlasti naSih sosedov iz Zagreba. Imamo tudi 60 stalnih gostonr- Nekatani najbolj pogumni se ne bojijo jeniiaa^ skega moaza in se koplja>o na pox>srt;em.« Kljub temu da je v popoH-riiLmsikih urah speit začela lesti megla iz tal, se Je vzxiušje prijetnega nedeljakega dneva nadaljevalo vse do večemilh ur- SliAVKO DOKL Avgust Jazbinšek-lko: IL SEM POD TOČO KROGEL (Nadaljevanje in konec) Ocenjeval sem položaj. Seggi^inu nisem mogel več pomagati. 2e sem se hotel sam ustreliti, ker sem vedel, kaj me čaka, če me dobijo živega. Hipoma pa me je prevzel pogum. Odločil sem se, da bom poskušal zbežati In -si poiskati kritje. Skočil sem kot zajec in stekel v hrib proti Straži ter se na sveže zorani njivi vrgel v brazdo. Takrat pa se je začelo. Najmanj 50 pušk in 4 strojnice je zaropotalo in začelo bruhati ogenj na položaj, kjer sem negibno 1^1. Krogle so sikale okrog mene in me zasipale z zemljo. Po nekaj minutah je streljanje spet prenehalo. Sovražnik je verjetno mislil, da sem mrtev. Ko sem tako ležal in se oddihoval, sem sl že napravil načrt, kako in do kod bom zopet tekel. Približno 50 metrov pred menoj, malo nad robom njivo, je bilo hrastovo drevo v premeru 60 cm. Zbral sem vse moči, skočil pokonci in tekel, kar so mi dale noge ob robu njive proti Straži. Ko so nasprotniki opazili, da spet bežim, so začeli psovati: »Prašiča partizanska Se ni crknila!« In spet se je odprl peklenski ogenj iz vsega orožja, jaz pa sem tekel na življenje in smrt in srečno prispel na mesto, kamor sem želel, ter se stisnil ob hrastovo deblo. Streljanje se je nadaljevalo. Krogle so sekale v deblo. vendar ga nobena ni prebila. Sp^ sem delal načrte, kako se prebiti naprej. Do vasi Je bilo še dobrih 100 metrov, zato bo treba Se enkrat počivati, preden pridfem do cilja. Ob hrastu sem sl nabral novih moči. Spet sem se posTial in stekel proti vasi. Na polovici pota sem se spet vrglo na tla v brazdo njive ter si ponovno nabiral moči in sile za nadaljivji beg. Ko so- me sovražniki spet videU teči, je komandant kar rjovel od togote. 2!našal se je nad svojimi vojaki, da so sami saboterji, ker ne znajo ubiti partizanske svinje. Kar užival sem, ko sem to poslušal, saj bi me lahko zadela vsaj ena od 50 pušk in 4 mitraljezov. Pogumno sem spet skočil iz zaklona in se pognal še zadnjih 50 metrov. Bil sem prepričan, da me tudi sedaj ne bo zadela nobena krogla. Ko sem se približal zadnjemu zaklonu, je nastalo strahovito streljanje, ker je menda komandant zamenjal mitraljezca, misleč, da ^ sabotira. Rafali so kar privzdigovali zemljo pred menoj in za menoj. Malo pred zadnjim zaklonom sem se obrnil proti sovražniku in mu* pomahal v slovo. V odgovor sem zaslišal najgrše psovke. S počasnimi koraki sem se napotil proti hiši, kjer smo Opoldne imeU sestanek. Iz hiše me je zagledala tovarišica Čarmanova, ki Je bila tud; na našem sestanku. Tudi ona Je bila naša politična delavka, moža pa Je imela v partizanih. Pritekla md Je naproti in se kar ustrašila, ko me je videla vsega blatnega in raztrganega. V strahu me je vprašala; »Joj, Iko, kakšen pa si? Ali si ranjen?« Nisem ji mogel odgovoriti. Od prestanega napora in smrtne stiske, v kateri sem se nahajal pred tem, ml Je nenadoma p>ostalo slabo, da nisem mogel več niti stati. Čarmanova, ki jo bila precej močna, me je prijela pod pazduho in me skoraj zanesla do Beletove hL^e in nato na skedenj, kjer me je skrila v slamo. Rekla mi je: »Tukaj si brez skrbd, in čeprav pridejo v vas, tukaj te ne bodo našli.« Slabost v meni se Je še stopnjevala, tako sem izbruhal vse, kar sem tega dne pojedel. Cez nekaj časa. sem Beletovo mamo, ki me je v skrbeh spra-< Sevala; »Bco, si še živ?« ^ Pogimmo sem Ji odgovoril, da sem še. Nato mi je prinesla domača zdravila — encijan, namočen v žganju, in mi prav materinsko svetovala, naj ga po požirkih spijem, da me bo minila slabost, pa okrepčal se bera. »Ko bo nevarnost minila, te bom že obvestila,« mi Je še dejala in odšla. Tako sem ležal Se kakšne pol ure, ko sem po vaški poti zaslišal korake in pogovor dv^ tovarišev, ki sem ju takoj sp<5znal po glasu. Bila sta naša terenska delavca iz Straže 1V>ne Kranjc in Lutman. Pogovarjala sta se o meni in ugibala, ali sem Se živ In kje naj bi bil. »Po tej poti je Sel, pa ni nobenih krvavih sledov, saj je vendar moral biti Kuijen. Gledal sem ves potek streljanja in ga videl, kako je padel, pa spet vstal in bežal,« je govoril Lutman in nadaljeval: »Nemogoče je, da bi pod točo krogel ostal brez rane!« Nisem mogel več zdržati, pa sem se oglasil: »Tukaj sem, tovariši!« Izkopal sem se iz slame in skočil na pod, onadva pa sta takoj pritekla k meni. S seboj sta prinesla sanitetni material, obveze in jod. Pripravljena sta bila, da mi nudita prvo pomoč. Lepo sem se jima zahvalil za tovariško skrrb in povedal, da zdravniške pomoči ne potrebujem, ker nisem ranjen. Nista mi hotela verjeti. Rekla sta, naj se slečem, ker je todla obleka na več mestih prestreljena. A rane res nisem imel nobene in zelo sta bila začudena, saj je sovražnik porabil v divjem streljanju za menoj kar celo zalogo mvmicije. Belogardisti so se medtem povleldi nazaj v Novo mesto. S seboj so odpeljali Borisa Plantana, učitelja iz Vav-te vasd, fci Je bil tedaj član okrajnega odbora OF Novo mesto — kulturno prosvetni delavec. Njega so prijeli v Vavti vasi. Se preden so streljali na nas. Bil je pod stražo in Je vse gledal od začetka pa do konca — do moje rešitve. Postiljonov •> pismonoš nekdanjih dni -ki so vodili dvo- in večvprežne poštne kočije po samotnih, prašnih poteh in s trobljenjem v poštni rog naznanjali prihod pošte, ni več. Danes je za pošto železnica, ki je v začetku tega stoletja pomenila zanjo rešitev, že prepočasna, prevažajo jo avtomobili. Obvestila, ki so še konec prejšnjega stoletja potovala iz pokrajine v pokrajino z vprego po nekaj dni, posredujejo danes teleprinterji, avtomatske telefonske centrale in podzemni kabli v nekaj trenutkih. Velik napredek pa je prinesel s seboj mnogo novih skrbi in (Zgovornosti. FiGmo, ki ga oddaste danes, bo Juiiri že na podti, ]qjer živi naslovnik. Da nas ne bi zmediU zaviti rnjgovori o sodobnih postnih napravah ^ nefea^ smo jfli že omenili — si raje oglejmo, kako potuje pismo od takrat, ko smo ga oddali, in skozi ko-Ifloo jnk gre, preden ga odda nesloimiDU neS ljubljenec — piEmooo&L PiBtnonočo pcananio vsi. če je vreme še tako grdo, vročina še talko huda, snega še toliko, bo pismonoša ob svojem fiosu potiika! na vaša vxata ia vam izroči pošUJ-ho. Visak četrtek vam med drugim prinese tudi DOLENJSKI LIST. Ce še niste naročeni nanj, vam ga ponuja tako dolgo, da se boste vdaM, saj svojemu pdsmo-no6i ne morete ničesar odrod. Med 3000 poštami ne sme pismo zgrešiti prave v JugosOavijl je okoli 3000 poSt (v Slorvieaiiji 450). Pošte so radeljene med nekaj več kot 50 zbirnih poštnih centrov in 15 i>otuijočih ix)št. V Sloveniji je 8 sdaLmih cen-tiov. 2niiml center razdel^ju-je iKrispele poSiiljke po poštah svcijega obmo^ in skrbi. da pošidjke, ki so jih oddeli prebiivalcd njegovega ofcmočja, jurispejo v ustresne eibiroe centre. OmeniU smo potujoče podte. Te so nekaj takčnega kot lAiimi .centri, le da dehiijejo v ixx5^xiem vagonu in potujejo z vlakom po želecsniSki pro«^. Na že-IcpniBKih posta(}ah sprejemajo poši^ in jih oddajajo. V Sloveniji ni vefi poti^Jo«h pošt. Na oroočju PTT podjetja Novo mesto deluje en zbirni center za 52 poit ▼ (Minah Breace, Cnaoroel^, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. met pri PTT podjetju Novo mesto; — Do 1. februarja 1963 so bile naše pošte med seiboj povezane z republiškim centrom v Ljubljani in potujočimi poštama na železniški progi Ljubljana—Karlovac (pošte Dolenjske in Bele krajine) in Ljubljana^-Zagreb ter Maribor—^Zagreb (i>ošte Spod. Posavja). Zeleanišlri vooni redi, po kaiterih so se morale ravnati potujoče pošte, nam niso omogočali do-voO^i hitrih zvez. Zato je bila 1. februarja 1963 VBvedena Iz vaših rok do naslovne pošte v enem dnevu Vsek dan zvečer prispejo vse pošiljke, ki smo jih od-dgaU tega dne, iz 52 pošt našega območja v novomeški 20>imi center. Tu jih usmerjevalec med 19.30 ki 20.30 rasdeli po predalčnikih za di}ime centre in potujoče pošto. Pri tem deki ne sme biti pomot. Usmerjevalec mora vedeti za vseh 3000 pošt v Jugoslaviji, v kateri ^imi center ozir. katero potujočo po što spada posameona. Tako razporejene poštne pošiljke iMito povežejo z vrvico in opremijo z listkom, ki pove, v kateri abinni center je namenjen sveženj (na pošti praivijo temu svežnju sklep). Svežnje nato razmečejo po vrečah. Vsak slovenski zbirni center kna svojo vrečo. Svežnji, ki so namenjeni v zbirne centre zunaj Slovenije, gredo v dve vrečd; v eno oni za območje Reke in Pule, v dirugo pa vsi ostali. Napolnjene vreče odpeaje Se isli^a dne .pozno zvečer poseben poštni avtobus v Ljubljano v glaivni poštni center (v vsaki republiki je po en takšen center). Ta poskrbi, da pridejo pošiljke v ustrezne zbirne centre in potujoče pošte. -Pošiljke, ki so namenjene naslovnikom v nafiifa ix)štah, počakajo v vrečah na tiste, ki jih pripdje avtobus iz Ljubljene. Nato že zjutraj zesn^baijo te pošUjke po naslovnih poštah našega območja. Na enak nački poslujejo VGl zMmi centri in tako Je Bagotovftjeno, da vsaka pošiljka prifipe ie naslednjega ad-Ijivk in pripovedi o doživet- Rajko Gerdovič, v. d. vodje oddelka za PTT promet pri Podjetju za pit promet Novo mesto naša furgonska (furgon je poštni destavni avtomobil) zveza po cesti od Novega mesta do Vinice, 29. maja 1966 smo uvedli še drugo takšno 2!vea-del!«... Hišni predali brez naslovov, nove hiše, ulice kot jare kače in še kaj Veliko nepotrebnih težav in zamude časa je nemalokrat z ljudmi. Sprejem nekaterih pošiljk je treba potrditi tako, da stranka napiše datum sprejema z besedami In se podpiše. Pismonoša reče: »NapiSite z besedami!« Stranka pa napiše: »Z besedami« in zraven datum v številkah ... Nato pismonoša; »Ni prav, napišite s črkami!« Stranka spet napi-Se: »S črkami« in nato dar tum v številkah ... Hišni predaill za pošto v večjih stanovanjskih hišah nalagajo pismonošem mnogo nepotrebnih korakov po stopnicah. Največkrat nisO opremljeni z imeni in pismonoša nK>ra zlasti v novih blokih isljceti naslovnika po stopniščih. To je posebno neprijetno pri nujnih pošiljkah (brzojavke, ekspresna pisma Itd.), ki so nemalo- Ko sem prišla na pošto, ni bilo več morzeja Teleprinteristka Marija Travalja (na sliki v naslovu) na pošti v Brežicah: — Prej smo imeli teleprinter, ki je sprejemal besedi- lo na trak. Trak smo nato rezali in ga lepili na brzo-janmo golico. Bilo je ■ zamudno in ni bilo lepo. Takrat je imel teleprinter zvezo samo z Novim mestom in Ljubljano. Ta, ki ga uporabljamo zdaj, je sodobnejši; sprejema in oddaja celotno brzojavko. Potegnem jo iz stroja, preganem in vložim v zalep-ko. Z njim smo vključeni v vse kraje v Jugoslaviji, ki so povezani v jugoslovanski GENTEX mreži in imajo enake teleprinterje. Po hitrosti oddajanja som prva, po kvaliteti pa driiga teleprinteristka pri Podjetju za ptt promet Novo mesto. Delo me veseli, vendar me včasih, kadar oddajam ali sprejemam kakšno žalostno brzojavko, oblivajo solze ... kraitaaradi naslovnikove malomarnosti dostavljene i za-miudo in šele po daljšem iskanju. Poglavje zase so hišne številke, zlasti v Novem mestu. V 2abji vasi, v naselju Majde Sile in na Zagrebški cesti ne tečejo hišne številke po vrstnem redu. V Paderši-6evi ulici na Grmu je precej hiš še vedno brez številk, pošiljke pa so naslovljene: Pa-deršdčeva, nova hiša. Vsa Pa-deršičeva pa je sestavljena iz novih hiš ... Veliko veselja ima pismonoša, ki nosi i>ošto na Po-gance. Tam je cigansko naselje, in kadar priroma s kakšnim pismom, se zbere okoli njega vseh 50 ciganov z vsemi psi. Trušč je seveda tak, da nd mogoče razumeti besede, vsi Cigani pa so vrhu vsega Brajdiči in Hudo-rovci ter brez osebnih legitimacij ... Kako najti pravega? To’iko o organizaciji dela pri pisemski pošti, preden prepustimo besedo pismonošem. Kdaj dnigič pa kaj več o tem, kako deluje sodobna telegrafsko-telefonska služba v naši pošti. MTLOS JAKOPEC t ••• roko pisninn^ šf Pozna ga vsak Sevntčan Kako ne: 58-letoi Tone PeriiSek nosi nič nmnj kot 30 let poštarsko torbo iK) Sevnici in okolici. »Tudi moj oče je bil poštar, vendar me je dal izučiti za ključavničarja. Je že vedel zakaj. Toda jaboU&o ne pade daleč od drevesa; ko ie nastopila brezposelnost in v mojem poklicu ni bilo knina, sem postal poštar m Jo ubral po očetovih stopinjah,« prdpjoveduje Tone. »V poklicu mi je najbolj všeč to, da lahko svoje delo opravljam podnevi in md ni treba tako kot mnogim drugim na nočne »šihte<(. Zda. ne bi zamenjal poklica, saj sem že prestar, prej pa bi, prej! Poštarjev zaslužek je skromen, in ker sem v družini samo jaz zaposlen, nam ni lahko. Na vprašanie, kaj menijo bralci o Do-l^jskem listu, vam povem, da. si pozimi želijo več branja, zanimwih povesti, romanov. To mi jih je že več "reklo, pa tudi sam rad preberem kaj dobrega m lepega. Glede župansiva pa: bog ne zadeni, da bi moral zamenjati našega Molana! Most čez Savo, sodobnejša pošta, podvozi na železnici, javna stranišča pa še vrsto drugih stvari je, ki so pK>trebne, vendar zanje ni denarja, čarati se pa ne da.« »Zamenjati poklic? Nikoli!« »Več bi bilo treba narediti za našega malega kmeta,« je menil Anton Škrajnar ob pomenku, kaj bi naredil, če bi ga ljudje nenadoma izvolili za župana z Antonom Škrajnarjem, ki malone ^ let dostavlja pošto po Mirni in okolici, smo i poklepetali, ko je raz-oore jai pošiljke po posameznih predalčkih. »Hiteti, to je naš poklic,« je pristavil. »Vprašate, če bi hotel zamenjati p>osel? Nikoiir Naporno je, tx)da ima svoje prednosti. Ne verjamem, da bi bil tako zdrav, če se ne bi vsak dan rako temeljito sprehodil. V 20 letih tega dela sem bil le dvakrat krajši čas tx)lan. Tudi težave so, seveda, toda povejte, ali gre drugod vse gladko! Moj najbolj razburljivi doživljaj? Morda vas l>om razočaral, če pravim, ^ posebno razburljivega ni bilo, seveda če odštejem pas j J lajež in tisto, kar mu lahko sledi, vendar se s tem srečujejo vsi tisti, ki morajo od hiše cij hiše. Doslej nisem doživel neljubih presenečenj, kadar sem raznašal denar Takrat se pazim, fcoliltor je mogoče.« »Tov. Skra nar nabrali st»' 20 novih naročnikov našega lista, raznesli pa že na tisoče. Ali lahko poveste, kaj našemu časniku ljudje zamerijo?« »Povem vam, da kritik ne slišim. Sicer pa je tako: če komu ni všeč. ga lahko odpove, mai ne?« »In še ene vprašanje, malo nenavaano. Kaj bi naredili, če bi vas jutri Izvolili za predsednika občinske skupščine?« »Težko vprašanje na. katerega niti v sanjah ne bi pomislil. Mislim, da bi bilo treba več narediti za malega ioneta. Poznam prav bedne razmere, v katerih živijo nekateri naši ljudje v zakotnih krajih « / . M. L. »Na neprijetne dogodke ^ pozabim« ■ Pismonoša Franc (ilof'ovšok Je doma iz Artič, zaposlen pa je na brežiški p>ošti. Na vprašanje, kako mu je v tej službi všeč. Je odgovoril, da, je zadovoljen, še bolj pa bi bil. čt bi St plače na poštah izboljšale. Za sbdanj. poklic se je odločil, ko Je prišel od voiakov. Mesto je bilo prosto, zato se ga UikoJ oprijel »Cp se ne motim, delate kot pismonoša že 15 let. Bi mi lahko omenidi najboilj razburljiv dogodek v poklicu ali sicer v življenju?« »Več let po vcjni je bilo. Mlada žena je željno pričakovala pjošte od svojih, predvsem od mame iz daljne Sovjetske zveze. Jaz sem bil tisti, ki sem ji po dolgem čakanju prinesel pismo 2eni so se od sreće zaiskrile oči, ko je videla, da je pismo od doma. Se nisem odšel, ko je na ves glas zajokala. Sporočali so ji, da je mama že dolgo n#tva. Potolažil sem jo in z njo čutil bolečino v srcu.« Od prvega svita do poznega dne Alojz Pucelj je voznik dostavnega avtomobila, s katerim prevaža poštne pošiljke vsak dan, razen nedelje, od Novega mesita do Vinice. — S prevozom na tej progi sem začel 1963. Zgodaj zjutraj odpeljem proti Vinici in obiščem vse pošte ob cesti. V Črnomlju oddam pošiljki za Adlešiče in Stari trg, ki JU tja odpelje avtobus. Proti večeru se vračam v Novo mesto m vozim pošiljke v novomeški zbirni center. V ix>-štni sl^xžb^ delam od 1960. Kakšne posebne stvari na vožnji proti Vimci in nazaj še nisem doživel, ^inole enkrat sem se moral zjutraj vrniti v Novo mesto, ker je bilo na cesti na Gorjancih 2 m snega Cestno F>odjetJe to cesto dobro vzdržuje. (Sodelavci so dodal), oa ima tov. Pucelj značko vzornega voznika ) Na ulici je srečal medveda . . . — Kdaj so se vam najbolj hlače tresle? — smo vprašali Ludvika Zadnika, poštarja iz Ko<'evja. — Pred dvema letoma, ko sem po Podgorski ulici ekspre.se nosil.« — Saj to ni nič posebnega! — O, takrat je bilo! Za ovinkom pri kamnolomu se Je iz meglice izluščil in nekaj metrov pred menoj i>ostavil na zadnje noge — medved! — In vi? — Obrnil sem se in jo ucvrl, kar se je le daU). Med bežanjem i>a sem se oziral nazaj, če ne gre mrcina za menoj Ker ni šla, sem se pri dveh ljudeh, ki sem Jih srečal na cesti, le ustavil. Vprašala sta me, kam se mi tako mudi. Povedal sem Jima, da nosim eksprese... in da sem srečal medveda. Nista mi verjela. Potem smo Sli vsi trije nazaj in videli medveda,'ki se je pomaiknil malo višje piroti kamnolomu ter spet stal na zadnjih tacah.« — Kaj vam je pa potem v poštarski službi tako všeč? — Zanimivo je imeti opravka z ljudmi; nekateri so natančni, clnigii potrpežljivi. Vendar v moji - dostavi ni bilo še nikoli noč narobe. Poštar sem že 15 let. Delu sem se privadil, zato nameravam še naprej ostati poštar.« — In če bi bili slučajno predsednik ob-č.ine, kaj bi najprej vikrenili? — Poskušal bd doseči, da bi bile ceste bolje vzdrževane in da bi čihiprej asfaltirali cesto do Broda na Kolpi in do Ehrora!« M. P. Če ga ni, vsi sprašujejo po njem ...« ^ ^ so vaši^ zadovoljm z Do-lenjskim listom? — smo vprašiU Adolfa " § Košmrlja, poštarja iz i Sodražice. »Zelo, posebno tisti, ki so nanj naročeni. če ga ni, kot se Je zgodilo po novem letu, me sprašujejo, zakaj ga ni, ker ga pogrešajo. Povedal sem jim, da je bila novoletna številka dvojna, zato ga en teden niso dobili.« fFoto; J. Primc) »Kje pa tako dolgo hodiš z DOLENJCEM?« ■ Franc Stefanič iz Lokvice je že 7 let poštar v Metliki. Povedal je, da Je povsem slučajno zašel v IX)štno službo: — Ko sem pnšel od vojakov, nisem mogel nikjer dobdti službe. Vesel sem bil, ko so me pri pošti vzeli za dninarja. Cez čas sem poiclic resnično vzljubil. Ker so bili z menoj zadovoljni, sem postal pismonoša, zdaj ne bi šel drugam delat, čeprav je poštarska služba, naporna! — Ali ste imeli kdaj neprijetnosti, ko ste nosili naokrog polno torbo denarja? — Napadli ali okradli me niso nikoli, pač pa sem se pri izplačilu denarja že dva- krat zmotil. Strankam sem naštel več, kot bd smel, a so bile tako poštene, da so mi denar prinesle nazaj. — Okoli prvega v mesecu vas najbrž ljudje težko pričakujejo? 10 . v. H Usmerjevalec (na desni) v zbirnem poštnem centru v Novem mestu razvršča do.šle po.šiljke v predalčnik, v katerem je za vsak zbirni center in za vsako potujočo pošto v Jugoslaviji po en predal. Delavec na levi povezuje na zbirne centre in potujoče pošte porazdeljeno pošto v sklepe (Foto: M. Jakopec) ' — Ze, toda ni take nestrpnosti kot ob četrtkih, ko raznašam Dolenjski list! Tort>o imam polno, ustavljam se pri vsaki hiši, zato gre raznašanje malo počasneje kot običajno. Mnogi naročniki pa me kar na hišnih viratih pričakajo z besedami: »Le kje si tako dolgo bodil s časopisom!« Pa nisem tega še nikomur zameril, saj moramo biti pismonoše zmeraj vljudni in potrpežljivi. Jaz ne bi bil predsednik Najstarejši poštar na čmomaljaki pošti je Jože Hudelja, ki ima že 15 let službe. Če računamo, da prepešači po poštnih normah na dan 15 km, potem je do zdaj prehodil v službi že 67.500 kilometrov. Tcdiiko vzdrži £Lčko pred generalnim popravilom. No, tovariš Hudelja je še prav čil in se od službe še dolgo ne namerava posloviti. 2eli si prlti le v Gradec, kjer je doma. Ko smo Jožeta Hudeljo vprašali, kaj bi naredil, če bi ga nenadonfia izvolili za pi^-sednika občine, je odvrnil: — Jaz ne bi bil nikoli predsednik, ker za to mesto nisem sposoben. Vsako delovno mesto zahteva svoje in povsod so težave. Vsem ljudem ni mogoče nikdar ustreči, delati pa je treba v vsaki službi, če pa bi že kdaj imel besedo, bd dal najprej popraviti ceste. Naše so. vse slabe. Poskrbi bi še ža vodovod, vsaj v vaseh, ki so blizu mesta. V tako revni občini, kot je naša, pa najbrž noben predsednik ne bd mogel teh stvari takoj urediti, ker nima s čam. Štirikrat okoli sveta Ignac Pavec, pismo-noša na novomeški pošti. Je človek tiste vrste, kil pove zelo na kratko to, kar je treba; zna se postavitil v strumno vojaško držo in je človek stare, dobre šole. lara-čunali smo, da je v 33 letih, kar je pds-monoša, prehodil sto osemdeset tisoč 720 km poti ter pri tem ^ J raznesel pošiljk v skuixni teži več kot 180.000 kg, kar bi naložili na 18 vagonov dolg vlak. O svojem delu je povedal tole: — Veldko pisem sem že raznosil, veliko korakov in dela naredil, pa tudi veliko psov mi je prekrižalo pot! Da imam to delo rad, vam povedo lota moje službe! 1938 sem začel v Gornji Radgoni, po dveh letdh pa sem se vmdi v Novo mesto in odtlej sem tu. Ni važno samo to, da je torba prazna, ko se vračaš v dostavo, važno je, kako sd jo i25>raznil, to je moje načelo! Veliko dobrega in tudd precej slabega sem skusil v 33 letih poštnega dela, bolan pa sem bil samo dvakrat: enkrat, ko me je obgrizel p>es, in enkrat, ko sem si zlomil nogo! Pa srečno, na dostavo moram, ljudje čakajo! Naj dodamo še to, da Je pismonoša Pavec pridobil največ novih naročnikov Dolenjskega Usta: v tej akciji jih je pridobil že 32! »Najprej bi poskrbel za ceste!« Ddgovarja pismonoša Andrej Dimc iz. Krškega - Kaj bi naredil Dimc, če bi ga jutri občani izvolili za predsednika ObS? »Kako so vaši občani zadovoljni z Dolenjskim listom?« »Menim, da Je veliko število naročnikov najboljši odgovor na vprašanje, ki ste ga zastavili. Ljudje vaš list radi bero in ob četrtkih se razveseJe pismonoše, ki jim prinese v hišo tedenske novice iz občine in vse pokrajine. Tudi sam se pri presoji lista pridružujem mnenju naročnikov.« »Se spominjate kake kritične pripombe na naš račun pri vaših obiskih po hišah?« »Ne morem reči, ker mi IJiidJe omenjajo največkrat le dobre strani pisanja.« »Kaj bi naredili, če bi vas občani jutri izvolili za predsednika občinske skupščine?« »Najprej bi se potrudil, da bi dobil denar za ureditev cest v naši občini slabe ceste imamo proti Raki,- Leskovcu in Brežicam. Skušal bi doseči, da bi čim-prej oštevilčili na novo urejena naselja in v njih označili ulice! Nam pismonošem povzroča ta nered mnogo nepotrebnega truda.« DR. BRATKO KREFT: Cankar in socializem Koliko glasil? Novomešiki svet za prosveto in kulturo je priporočil šolam in delavnim organizacijam, ki izdajajo glasila, naj po en izvod vsake številke pKJSljejo v hrambo študijski knjižnici Mirana Jarca. Do sedaij še ni znano, koliko glasil izhaja v občini, vsekakor pa jih je več, kot jih dobiva študijska knjižnica. Člani sveta so na seji pred novim letom menili, naj bi Slavistično društvo pomagalo izdajateljem pxi jezikovnem oblikovanju glasil. Pripomnili so, da marsikaterega glasila ni v širšo javnost tudi zato, ker se izdajatelji boje kritike zaradi slabega jezika, v katerem so pogosto pisana taika gasila. Zbornik in Valvasor pred izidom v kratkem bosta prišli na svetlo pri Dodenjstei založbi drve že večkrait napovedani kndagi: Dolenjaki zbornik in Vailvasorjevo »Prizorišče človeške smrbiic, ki ga je prevedel Jože M34narič. Dolenj-siki zbomiik je posvečen 600--letnictt Novega mesta, praz-novani pred ta-emi leti in pol. Drevi ponovitev »Razvaline življenja« Drevi oib 19. uri bo Novomeško amatersko gle-dahSče ponovilo v Domu kulture Finžgarjevo ljudsko trideuanko »Razvalina življenja«. Vstopnice bodo po 2, 3 n 4 din. IS.jenuarja ob 14.30 bo zaključena ptredetava za sredn(je čole. »Na robu zemlje« Pri Mladinski knjigi je pred kratkim iašel roman Petra Boždča »Na robu zemlje«. To je drugi naitisnjeni roman mladega slovensk^;a književnika, ki se je pred tem uve-IjavH z romanom »Izven« in večjim Številom dram ter re-viaflnimi otojavami daljših pripovednih spisov. Dve glasili Pred dnew sta v Noivem mestu spet ias&li dve številki srednješolskih listov: gimnazijci so jzdald »Steeice«, dijakinje šole za zdravstvene delavce pa »Mladost v belem«. V kratikiem bo iešla že druga šteivilka »Stezic«. V Novem mestu in večjih krajih novomeške občine so v novoletnih dneh z uspehom uprizarjali pravljično mladinsko ig^o »Plešoči osliček«, v kateri so nastopali najmlajši člani Odra mladih, režirala pa jo je Alenka Bole >— Vrabec (Foto: Slavko Dokl) „Pognale so na tujih tleh“ Ob izidu pesniške zbirke slovenskega izseljenca Delavec, pesnik, borec za pravice malega člorveka, zagovornik pK)šteinosti in dobrote, ljubitelj miru in vtse-ga, kar je lepo na svetu — to Je Jaok Tomšič, ameriški izseljenec i^pos Snežnika na Notranjskem, in takega spoznamo, ko preberemo nedavno izišlo knjižico ix|ego-vdh pesmi z naslovom »Pognale so na tujih tleh«. Pesmi je izbrala in uredila -Tomšičeva rojakinja iz njegove stare domovine pesnica Marička Žnidaršič, ki je tudi predstavila do zdaj slovenski Javnosti neznanega pesnika. Knjižico je pesnik izdal v samozaložbi s *cX>delovanjem Slovenske izseljenske matice, opremil pa jo je slikar Jože Ci\ih|i. 44 pesmi, ki so raz^poreje-ne v štiri razdelke (Znova drevje se prebuja, Srce te klicalo je v noči. Kako vam je? in Naj sonce vse obsije), so preprosti verzni zapisi na tuja tla presajenega n:voža, čigar hrepenenje je ostalo nenehno razpeto čez veliki ocean do njegovega rojstnega kraja Bača pod Snežnikom. Knjižica je hkrati is^poved in dolomient doživljanja človeka, ki mu je bilo trdo delo edina imiver-za, pomanjkanje in hrepenenje po lepšem življenju pa v mladosti najzvestejša spremljevalca. S knjižico »Pognale so na tujih tleh« se Tomšič ni zapisal med velikane umetniške besede, česar tudi ni hotel. Ko je pisal pričujoče pesmi, ga je nedvomno spodbujala ena sama želja: da bi tudi bralci dojeli nekaj tiste lepote in ljubezni, ki se je desetletja skrivaj vtihotapljala vanj in se prelivala v besede. Pesniku velja priznati ne le iskrenost, s katero se je izpovedal, marveč tudi njegovo ljubezen do materinščine, ki jo je tudi na tujem ves čas negoval do popolnosti. Šentjanž pripravlja igro Prizadevna dramska skupina KUD Milan Majcen v Šentjanžu priipravlja v režiji šolskega upravitelja Jožete Bevca igro po romanu Maka-renkova »Začenjamo živeti«. Predvidoma jo bodo uprizorili ob koncu februarja- D. B. Razgibana kultura Kot napoveduje Zavod za kulturno dejavnost, bomo imeli letos obiskovalci v Novem mestu in na podeželju možnost da si bomo ogledali še več prireditev kot lani. V načrtu je devet dramskih gostovanj, šest komornih koncertov ter trinast komornih in solističnih koncertov za šolsko mladino. OB RAZSTAVI RUDIJA SIMČIČA Velika udeležba na otvoritvi Razstava bo odprta do 29. januarja Mali kulturni, barometer ■ RAZSTAVA v TREBNJEM. V Trebnjem, kjer J« bil lani I. tabor slovenskih liudskili slikarjev in likovnikov naivcev, pripravljajo razstavo del udeležencev slikarske kolonije tar del slikarjev naivcev iz djt&ke zagrebškega novinarja Gerharda Ledića. O razstavi ter o pripravah na II. tabor likovnikov se bodo člani organizacijskega odbora pogovorili v sredo, 22. januarja, v Trebnjem. ■ PETER JOVANOVIČ POJDE V PARIZ. 2&umi slovenski kipar, ki ga Štejejo med najboljše pripadnike Jugoslovanskega kiparstva naivnih, Peter Jovanovič iz Poljanske doline, bo leto« raastav-IJal v Parizu. Nenavadno plodoviti kii>ar samouk se Je v preteklem letu udeležU Upa^ega simpozija Forma viva v Kostanjevici na Krki ter za svoja dela požel veliko priznanja. Razstavljal Je tudi v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici ter kasieje Se v Kranju. ■ VIKTOR MAGVAR BO SODELOVAL NA RAZSTAVI V LONDONU. Po iispeU razstavi del nekaterih vidneJMh Jugoslovanskih slikarjev naivcev v Novari v Italiji — na njej Je bilo večje Število Magyarovih olj — bo slikar s Čateža pri Trebnjem rasstavil nekaj del v Londonu. ■ TISNIKAR, REPNIK IN DOLENC V CELOVCU. Trije likovniki z naSe severne meje, Tisnikar, Repnik in kipar Dolenc, so sc odločili, da bodo odslej nekaj-krat razstavljali skupaj. Marca bo njihova razstava v Oelovcu, kasneje pa pojdejo najbri Se v PVankfurt. ■ ZA KONEC ODLOMEK IZ RKPNIKOVEGA PISMA: »Pto tvojem obisku sem naslikal Se deset slik. Nekaj naslovov: Ubijalec malih živali. Veselje Je zaspalo, Kajn in Abel... Rad bi veliko natikal, veliko razstavljal. Predvsem me vlečejo Ljubljana, Kostanjevica in dkofja Loka. Več upanja imam, da me bodo usll-Sali Dolenjci, Kostanjevica in KrS-ko . .. Prizadevam d. da bi utrl pot svojim ljudem z žalostnimi očmi in velikimi rokami v slovenske galerije. Mislim, da so vredni ti Kajni, Abeli in hlapci Jerneji te časti.« (Repnik, ki Je po poklicu kovač, upodablja skorajda iAlJučno socialne motive.) PfTTEH BR£»CAK V soboto, 11. Januarja ob 18. uri, so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo slikarskih, grafičnih in ki-persknh del Rudija Simčiča-Otvoritve se je udeležilo oko- li 60 domačinov in nekaj gostov iz Ljubljane. O življenju in delu Rudija Simčiča Je spregovoril na otvcHutvi nj^;ov prjjatelj, pesnik in kulturni delavec Rudi Miiškot. Rudija Sdmčiča ni jredsitavll le kot likovnega umetnika, ampak tudi kot pesnika in Je ob tej priložnosti reciUral 6 njegovih pesmi. Rudi Simčič Je po otvorit- vi razstave izjavil, da ga je veMka udeležba domačinov na razsitavi prijetno presenetila. Obiskovalci razstave niso le z zanimanjem opazovali razstave, ampak so vpcraSe- vali tudi za ceno posameznuh del. Tudi na prejšnjih likovnih razstavah so domačina odkupili po nekaj slik ali skulptur. Razstava bo .odprta do 29-januarja, in sicer ob sredah in sobotah od 15. do 18. ure ter ob nedeljah od 9- dio 18. ure- Razstava za Prešernov teden v Prešernovem tednu bo novcmeSka študijska knjižnica priredila eno naslednjih razstav: »2iga Zois ki njegov krog« (ob 150-letnici Zoisove smirti), ali »Valentin Vodnik« (ob ISCHetnici pesnikove smrti) ali »Cibelica in dbeli-čarji« (ob KKHeibnicd Kastelčeve smirti). Ivan Ivkovič: ŽIMA (olje na steklo, 1967) (1. nadaljevanje) Povest »Martin Kačur« je izšla kenec januarja 19OT. leta kot XIII. zvezek Knezove knjižnice pri Slovenski matici z letnico 1906. 15. februarja 1907. leta je razglasil socialdemokratski časnik »Rde« prapor« slovensld javnosti da bo pri državnozborovskih volitvah kandidiral za poslanca na socialnodemokratski listi tudi pisatelj Cankar. Slovenski javnosti je zastal dih. Tako zelo je bila presenečena, toda že nekatera zgoraj nav^ena dejstva iz pisateljevega dela pričajo, đa je bdi ta njegov korak p^ polnoma razumljiv in v smisilu njegovega idejnega m un^t-niškega razvdja logičen in dosleden, Cankar si sicer dotiej ni javno skliceval na nobeno stranko, toda s socialno demokracijo je imel zveze že izza leta 1899. Te zveze so bile le formalno osebne, toda če so se njegovi poUtični nazori, ki jih je posredno izpovedoval v več svojih delih, skladali ali bili vsaj blizu kakšni politični smeri, velja to vsekakor za takratno socialistično ^banje. To ne-iz^bitno dejstvo je priznal leta 1930 tudi ur«^k Oskarjevih zbranih spisov, bivši duhovnik in ugledni katoliški kulturni -delavec prof. dr. Izidor Cankar: » .ud stranke C. tedaj (do leta 1907) ni bU, čeprav je z njo simpatiziral in gotovo jo volM, kadar je volil.« Zato je razumljivo, zakaj je vodstTO slovenske sociai!^ demokracije p>onudilo Cankarju kandidaturo, kar je b^ sklenjeno na zaupni seji VI. rednega zbora stranke v Trstu dne 3. februarja 1907. Zgodilo se je to na pobudo pisatelja in politika Etbina Kristana, ki ga smemo mimo imeti takrat za glavnega ideologa stranke, in po predlogu J Kocinurja Pr6pričan SGtn, đa uhe za to gla.vn6 zsslugo vendarie Etbin Kristan, s katerim sta se spoznala vsaj že leta 18?6, kakor priča prvo doslej odkrito in objavljeno Cankarjevo pismo z dne 13. marca 1899. Kristan ga je prosil v pismu, ki ni ohranjeno, da mu naj kaj pošlje za tržaški delavski list »Rdeči pr^»r«, katerega urednik je bU, in sicer za prvomajsko številko. Prvomajske številke so bile od razglasitve 1. maja 1889 za mednarodni. delavski praznik izreci socialistično mani-festativne številke. Kdor Je v njih sodeloval, je vsaj simpatiziral z delavskim gibanjem in socializmom, če ne več. Kristan gotovo ni povabil Cankarja k sodelovanju brw tehtnega premisleka. Cankar mu sicer želje ni mogel izpolniti, ker je bal preveč zaposlen: »Jako mi je žal, da nimam zdaj ničesar pripravne-ga in Vam ne morem ustreči! Storil bi Vam bil uslugo z veseljem, da sem vedel o stvari prej. Dela imam čez glavo, ker zbiram in urejam svoje novele In satire, ki jih izda Schwentner že prihodnji mesec.« Opravičilo je tehtno in razumljivo, važna pa je pol^ tega še Cankarjeva izjava, da bi storil »uslugo z veseljem (podčrtal K. B.), da sem vedel o stvari prej.« Honorarja za prispevek ne bi dobil, o tem sem prepričan, ker Jih niso dajali slovenski delavski časniki niti še več desetletij kasneje, saj so bili zmeraj v hudih gmotnih stiskah. Zato sodelovanje pri delavskem listu ni bila le moralno-politična in idejna podpora, marveč tudi posredno gmotna. S tem pa Je izražal giban^iu vsaj svojo simpatijo, če že ne neposredne pripadnosti. Z Etbinom Kristanom Je kasneje navezal Cankar intimnejše in prijateljske politične stike. O tem priča tudi Cankarjevo pismo Frančišku Levcu dne 28. maja 1907 Sredi ostrega volilnega boja se Je Cankar potegoval za državno pisateljsko podporo, o čemer sta se že prej domenila z Levcem. Spričo svojega kandidiranja na socialnodemokratski listi sl Cankar ni izbral ravno najprimernejšega časa, čeprav je bila delavska stranka legalna, toda hkrati takrat tudi najopozicionalnejša. Za oporo prošnji in kot priporočilno oznako svojega pisateljskega dela je Cankar v pismu Levcu predložil Kristanov referat o svojem literarnem delu. »Moj prijatelj Etbin Kristan mi je napisal priloženi referat Sele včeraj, ker je bil odpotoval v Goričo. Videli boste sami, blagorodni gospod nadzornik, če je pisan po pravici. Meni se zdi, da se Kristan, ki pozna vsa moja dela, v nobeni važni stvari ni zmotil.« Ne gre le zato, da je referat napisal (Cankarjev prijatelj, marveč gre v našem vprašanju tudi zato, da ga Je napisal socialni demokrat, saj je bil Btbiil Kristan takrat že najbolj viden socialstičen politik, ki je ob istih volitv^ kandidiral v Ljubljani In bil tako rekoč s tem osrednji socialnodemokratski Icandidat — poleg Canlcarja in dr. Dermote. In prav njega Je izbral (3ankar za svojega priporočilnega referenta. Cankar je njegov referat poslal Levcu že po volitvah, na katerih je propadel. Vodstvo stranke je ponudilo Cankarju kandidaturo za volilni okraj Litijar—Višnja gora—Radeče. Cankar je ponudbo najprej s pismenim sporočilom sprejel, nato brzojavno odložil, potem pa na novo sprejel. Zakaj je po prvem pristanku stvar odložil, še doslej ne vemo. Iz pisma, ki ga je pisal 9. februarja 1907 Kristanu, pa smemo domnevati, da so mu vstop v pK>litični boj morali odsvetovati nekateri ludje iz njegove bližnje okolice, ki niso bili preveč naklonjeni socializmu. Doslej še ne vemo, kdo so bili, toda iz pisma Je videti, da so naposled dosegli ravno nasprotno; »Moji vprijatelji mi pridno jemljejo veselje — jaa sem morda baS zato Sele nekaj veselja dobil! Bolj častno ffi, dobiti le deset glasov, nego pa ostati za pečjo in godrnjati nad klerikalnim .zmajem’...« NEDELJSKO TEKMOVANJE MA 40 METRSKI SKAKALNICI NA MIRNI Presenečenje - Veljko Kolenc Med mlajšimi mladinci je premočno zmagal domačin Veljko Kolenc, ki Je bil drugi med vsemi tekmovalci — Med gledalci tudi J. Šlibar Na nedeljsko tekmovanje za kategorizacijo ml^ih smučars]^ skakalcev je lep sončen dan in zanimiv spored pribavil na Mimo okoli 1000 gledalcev. Na startu se je javilo 63 tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov in dništev, med njimi 7 iz domačega TVD Partizan, ki letos slavi 50-letnico športnega društva na Mimi. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom predsednika ObS Cirila Pevca, kot gledalec pa se ga je udeležil tudi nekdanji svetovni rekorder v smučarskih Izletih Jože Šlibar iz Ljubljane, kije pomagal pri izračimavanju rezultatov. Organizacija tekmovanja je bila odlična in vodstvo Partizana se je s tem dostojno oddolžilo jubileju. 2e po prvem skoku se je pokazalo. da se bosta za najboljša mesta potegovala tudi Mirenča-na, brata Veljko in Jože Kolenc. Posebno mlajši, Veljko, je presenetil vse in po drugem odličnem skoku pristal pri 34 metrih. Samo zmagovalec pri članih Vinko Kunstelj z Vrhnike je bil pol metna »daljši« od njega. Favorit med člani Marjan Koprivšek iz Ljubljane (Enotnost) je v drugem skoku skoraj Izenačil rekord skakalnice, vendar je padel in moral prvo mesto prepustiti Vinku Kunstlju. Tudi v kasnejših poskusih se nob^emu izmed tekmovalcev ni po^ečilo izboljšati rekord skakalnice. Rezultati; mlajši pionirji: 1. Janko Petek (Celje) 96,8 točk s skokoma 23,5 in 24 m; 2. Boris Cuznar (Jesenice), 95,2 točk (23,5 in 23,5 m); 3. Franc Tršar (Logatec), 88,8 ( 23, 24); starejši pionirji: 1. Mitja Turk (Logatec), 146.7 ( 27,5 , 32); 2. Vinko Merlak (Logatec),’ 130 ( 26,5, 29,5); 3. Viki Tršar (Logatec), 126,4 (26, 29.5); ... 14. Dušan Skrbiš (TVD Partizan Mirna), 85,8 (21, 24); mlajši mladinci: 1. Veljko Kolenc (TVD Partizan Mirna), 158,0 (30, 34); 2. liOjze Unikar (Enotnost), 125.3 (27, 30); 3. Marko Mlakar (Logatec), 123,8 (26. 30,5)^ »ta. rejš {mladinci: 1. Stene Lužnik (Jesenice), 148,1 (29, 33); 2. Dušan Lipovšek (Izletnik, Celje), 144,1 (29, 33)^ 3. Jože Kolenc (Mirna), 122,6 (12,8, 31,5) ... 5. Tomo Plazar (Mirna), 112,2 (25, 29.5); ... 7. Marko Zavrl (Mirna), 108.7 ( 25,5, 29); ... 10. Vojščak (Mirna), 104,6 ( 26 , 28); . . . 12. Jo-ger (Črnomelj), 90,3 (23,5, 24); že Kos (Mirna), 9S,1 (25, 30,5); 13. Andrej Švajger (Črnomelj), 90.3 ( 23,5 24); člani: 1. Vinko. Kunstelj (Vrhnika), 168,1 (30,5, 34.5); 2. Marjan Koprivšek (Enotnost), 157,1 (33, 37 p.); 3. j^ncz Rustja in Matevž Aš (od leve proti desni) sta si ^);.. ^^ (5’iadek (črno’ nedeljskem smučarskem tekmovanju za Fricov po- melj), 75,0 ( 34.5 p., 26). kal V črmošnjicah prismučala prvo mesto. (Foto: M. LEGAN s. Dokl) XV. SMUČARSKO TEKMOVANJE ZA FRICOV POKAL Prvo mesto za Rustjo in Aša Med posamezniki najboljša Rustja in Aš — V ekipni razvrstitvi najboljši gozdarji — Velik uspeh Bože Rus EDEN IZMED NASLEDNIKOV. Nekdanji svetovni rekorder Jože Šlibar je po tekmovanju menil, da je Veljko Kolenc (levo) izredno nadarjen skakalec, ki bi se pod strokovnim vodstvom in z vztrajnim treningom lahka razvil v vrhunskega tekmovalca. (Foto: M.; Legan) ^ v Crmošnjioah so imeli smučarski delavci generalko pred petkovo in sobotno največjo smučarsko prir^tvijo na Dolenjskem. Na 15. jubilejnem tekmovanju se je za pokal Franca Frica kosalo 20 smučarjev iz Trebnjega, straže. Novega mesta, Podturna in larnofinjic. (jocadarji in lesarji so se pomerili dvakrat na 350-metr^ progi, Id je bila ndcoliko krajša kx>t ponava^. Med posamezniki sta zmagala z enakim časom Janez Rustja (GG) in Matevž AS (Novoles) pred Dragom Rebernikom (Novoles), ki je'bil diskvalificiran. Med moških se je uspešno uveljavila tudi najboljša smučarka z Dolenjske Boža Rus, ki Je pristala na 10. mestu. V ekipni razvrstitvi so zmagali z majhno prednostjo gozdarji pred Novolesom Vrstni ‘ red pri posameznikih: 1 in 2. Janez Ru.stja ((3G) in Matevž Aš (Novoles) 43,6, 3. 'Alojz Serini (GG) 45,0, 4. Inž, Boštjan Japcdj (GO) Straža I. 45,1, 5. Janko Goleš (Novoles) 45,2, 6. Slavko Vidmar (Novoles 46,2, 7. Franc Knez (GO) Crmošnjice 46,8, 8. Viktor Cujnik (CC) 47,5, 9. inž. Damjan Mlakar (GO Trebnje) 47,8, 10. Boža Ros (G OTrebnje) 49,0! U.Jare Mnhič (GO Straža I) 49.6, 12. Janez Šebenik «30 Cr-mošnjice) 50,1, 13. Bogdan Zu- pančič ((30 straža U) 50,7, 14. Inž. Adi Stor (GO Straža I) 50,8 in 15. Janez Bukovec «30 Trebnje) 5H,4. Ekipno: 1. GG (Rustja, Serini) 88.6, 2. Novoles (Aš, GoleS) 88,8, 3. GO Straža I (inž. Ji4>eaj, Muhič) »4,7 itid. S. DOKL Boris Andrijanič v Črmošnjicah Mag. pbann. Boriaa Andri-laniča, predsednika občinske sveze za telesno kulturo Novo mesto, smo v nedeljo srečadi na smučiščih pod Gačami. Za. fiimal se je za nadaljniji raz. voj dolenjskega smučarskega sredit v CrmoSnJicah. ZIMSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO DOLENJSKE Za košarko vedno večje zanimanje Novomeščani najboljši — Zakaj ne nastopajo Šentjernejčani? — Odigrali bodo še tri kola — Kvaliteta igre se od tekme do. tekme zboljšuje Za naš list so spregovorili košarkarji (na sliki od leve proti desni): Alojz Penko, (SKS Grm), inž. Janez Kržan (Straža), Blaž Kočevar (Semič) in Marjan Kopač (Novo mesto). (Foto: S. D.) Razgovor s košarkarji Košarkarjem iz vaeh aodmih dolenjskih ekip, ki igrajo v zimski ligi, sem zastavH tri enaka vprašanja. 1. Kdaj ste cačeU • kotarko? 2. Kskani so vaši načrti? 3. Kaj mrnlte o rimski k»-iarkaraki Ugi? ■ Alojz Penko — SK.roJo za vadbo, — Igrali bomo več prijateljskih tekem ki sodelovali t zimski ligi. — Odlična ideja! ■ Marjan Kopač. Novo me-Hto, I. rkipa — Resneje spet igramo zadnji dve leti. odkar smo v drugi republišld ligi. — Uspešno igrati v II. ligi in napredovati do I. lige! — Sistem ni dober. Bo'je bi bio, če bi bile ekipe razdeljene v dve skupini. ■ Inž. Janez Kržan. Straža — Zadnje leto nekoliko resneje vadimo, vendar samo v telovadnici. — Igramo bolj za rekreacijo in zn dopolnilni šport. — Sistem je slccr dober, je pa preveč tekem za en dan. ■ Milan lliaji. Novo mrsto, II. rkipm — Vadim* akupaj. s prvo ekipo in smo dejansko tudi nje^ člani. — UspeSn* igranje v II. ligi. — Sistem Je dober. Prerofi je tekem na en dan! ■ Inž. IVIartJan Legan, Trebnje — Košarka nam sluU za dopolnilni ftport. — Kakšnih posebnih ambicij nimamo, bomo videli, kako bo! — Turnir j* »prejemi ji v. ■ Marko Polojac, Metlika — Resneje vadimo, na prostem in v telovadnici, zadnji dve leti. — Naše želje so. da se uvrstimo v II. košar-kajsko ligo. — Turnir je sprejemljiv, lahko bi bil bolje organiziran. ■ Blaž Kočrvar. Semič — Igramo že pet let, sedaj imamo dobre pogoje za delo. — Veliko pričakujemo od učenoev osnovne Sole. ki nas bodo zamenjali in s kofiarko uspeSno nadaljevali. — Oblika taksnega turnirja Je sprejemljiva, če tega ne bi bilo, bi igrali prijateljske tekme. SI.AVKO DOKL Zadnje čase se košarka na Dolenjskem razveselijivo uveljavlja. Z namenom, da se košarka igra tudi čez zimo, je organizirana zimska košarkarska liga, v kateri igra 7 ekip. 2al so Sentjemejča-ni zadnji čas od tekmovanja od-stili. Igrajo ob nedeljah v te-lovadndoata. Doslej sta bila že dva turnirja odigrana v Trebnjem in Novem mestu, na vrsto pa prideta Se Metlika m Semič. KoSartairji so do sedaj odigrali pirvo kolo in so bili doseženi naslednji izidi: Novo mesto 1. — Semič 80:18, Novo mesto n — Novo mesto I. 46:58, Novo mesto I. —/Metlika 104:37, Novo mesto I. — Trebnje 76:23, Novo mesto I. — Straža 86: 38, Novo mesto I. — SKS Grm 116:33, Novo mesto n. — Semič 5^:27, Novo mesto n. — Metlika 68:40, Novo mesto II. — Trrt)nje 48:37, Novo mesto n. — Straža 66:51, Novo mesto n. — SKa Grm »1:30, Me- ■ KRŠKO — Smučarska 's^ci-ja SdD »Jastr^ bo organizirala prvenstveno tekmovanje svojih članov in članic v veleslalomu. Tekmovanje bo v 2viki, in sicer v torek 21. januarja. (L. H.) ■ VELIKA DOLINA — Minuli taden so tu imeli Športni dan. člani SSD so tekmovali v slalomu, skokih in sankanju. Prvi trije so prejeli diplome. Med najboljšimi so bili; Alojz Rostohar, Bogdan Nikolič in Dušan Poigaj. Na Veliki dolini imajo precej dobrih smučarjev, ki so se udeležili tudi pionirskega prvenstva SRH v Sveti Nedelji. (V. P.) ■ GORA — Mladinska organl-zacdja na Gori v krški občini je priredila v i^cdclj« 12. januarja, smučarske skoke na 15-metrski skakalnici. Mladinci so sami pripravili skakalnico, tekmovanje pa je kljub mrzlemu in meglenemu vremenu obiskalo precej gledalcev. Reesultati: 1. Pompe (12,5; 14), 2. do 3. Mavsar in Levičar (12,5; 13), 4 F. Pompe. (12,5; 13,5), 5. A. Mavsar (10,5; 11,5) itd. : (L. H.) tlika — Semič 20:0, Metlika — Trebnje 74:21, Metlika — Straža 47:21, Metlika — SKS Grm 30:14, Trebnje — Semič 54:46, Trebnje — Straža 30:28, Trebnje — SKS Grm 23:16, Straža — Semič 42:36, Straža — SKS Grm 44:34, Semič — SKS Grm 4T7:54. Prvenstvena lestvica je takale: 1. Novo mesto I 6 6 O O 499:185 12 2. Novo mesto II (J 5 O 1 376:233 10 3. Metlika 4. Trebnje 5. Straža 6. Semič 7. SKS Grm « 4 0 2 248:228 0 3 0 3 188:288 6 2 0 4 234:268 6 1 0 5 174:387 8 0 0 6 131:3&1 Prof. Jože Glonar, znani novomeški telesnovzgojni delavec, je za več kot 30-letno delo v atletskih organizacijah pre|el pred dnevi zlato odličje Atletske zveze Jugoslavije. V imenu športnih delavcev čestitamo! Ki' • !VUadi obetajoči košarkar Kovačevič, član diivge novomeške ekipe, je s svojo prodornostjo in iznajdljivostjo pridno polnil koš košarkar,iem iz Straže. (Foto: S. Dokl) Od tu in tam ■ NOVO MESTO — na štOio^-skem prvenstvu novomeške gimnazije je sodelovalo 12 igralcev. Izenačen boj za prvo mesto se je odvijal med Kapšem in 2vagnom. Slednji je medsebojnem dvoboju zmagal, vendar je izgubil s Podbojem, tako da je s tem omogo-_ čil igralcu Žvagnu, da ga dohiti. Izenačena je bila tudi borba za nadaljnja tri mesta. S prednostjo pol točke je tretje mesto osvojil Podboj, 4. in 5. pa sta si razdelila Lamut in Oven. Končni vrstni red: 1. Kapš in 2vagen 10,3. Podboj 7,5, 4. do 5. Lamut in Oven 7, 6. Dular 6,5, 7. Lukan 6, 8. do 9. Kecman in VukičeviC 4,5, 10. Hrovat 2, 11. Djuraševič 1 in 12. Šepetave O točk. (S. š.) ■ PRELESJE — Pionirj,! in mladinci iz Prelesja pil Mckro-nogfu se že dalj časa zanimajo za zimski šport, posebno za skaka-nje. Pred kratliim so zgradili 20-metrsko skakalnico, na kateri se bodo poskušali v smučarskih skokih. (M. L.) ■ BRE2ICE — Brežiški rokometaši, ki že nekaj tednov vadijo v telovadnici, so za zimsko prvenstvo SRS prijavUl obe ekipi (moško in žensko), ki bosta prvič zaigrali v nedeljo. (V. P.) ■ KRŠKO — v ponedelj^ se bodo sestali vsi rokometaši Partizana in se dogovorili o pričetku priprav za spomladanski del pr. vensfcva ljubljanske conske rokometne lige. Od dela ter discipline je odvisen njihov obtanek v tej ligi. T^mični referent rokometne sekcije Niko Jelčič je obljubil, da bodo treningi v telovadnici resni in aa vse rokomeitaše obvezni. (L. H.) ■ CRN(MfELJ — Na seji upravnega m nadzomaga odbora NK Bela krajina so t glavnem napravljali o sklepih zadnje seje in nad&lj:>jlh nalogab ter analizirali Jesensko tekmovanje. Sklepi, sprejeti na prejAr^Ji seji. so bili iiQX>]njeni. Gospodarska ko-misi;ja je Arbela za prevoz igralcev ter za nabavo novih dresov. Vadba Je tekla v redu, čeprav je bfl obisk treningov pix)ti koncu sl{^. Tudi komisija, ki Je skrbela za ipisanje plakatov in pobiranje vstopnine. Je svojo nalogo uspešno ojMavila. Spodbudno je tudi dejstvo, da so skoraj vsi dolgovi poravnani. Tako so ostali dolžni samo še 1000 Ndin, kar bodo poravnali takoj, ko dohijo denar. Jesensko tekmovanje je an^iziral sekretar kluba Stane Marvln. Bela krajina Je trenutno na drugem mestu in ima 4 točke zaostanka za Domžalami. Uvrstitev bi bila lahko boljša, če ne bi po nepotrebnem izgubiU 4 točk. V Rakeku so Črnomaljci doživeli edini poraz. IgraU so v nemo-gočifa pogojih, ki so bili preveč zahtevni za mlade nogometaše. V Dob so potovali samo tisti igralci, ki so resno vadili. Manjkali 90 nekateri najbolje, tako, da so neizkušeni igralci komaj refiili točko. ZapravUi so tudi točko doma s soUdno ekipo Medvod. Te 4 točke bodo najbrž odločale v borbi za prvo mesto. Vendar Se ni vse izgiibljeoo, čeprav 80 možnosti i^hne. Med nadaljnje naloge Štejejo predvsem zbiranje finančnih srestev za tekmovanje, zimdra vadbo v telovadnici, ureditev igrišča itd. V akcijo za reSitev nekaterih vinraSanj bodo pritegnili vse člane odbora, igralce in privržence khiba. Na sestanku so sklenili, da bodo kmahi sUdoali sestanek z igralci. 2elimo, da bi ne ostalo samo pri • sklepu! (A. L.) ■ KRMELJ — Sahov^^ sekcija Svobode je priredila hitropotezni turnir, na k^r^ Je sodelovalo 7 igralcev. Turnir Je bil dvokro-žon, zmagal Je Sribar z 9,5 točke, pred Mirtom, Prošenikom, Kosom, Debelakom itd. (B. D.) ■ KOČEVJE — Na pionirskem šahovskem prvenstvu v Kočevju za januar in za prehodni pokal Šahovskega kluba Je zmagal Mirko Cuk, pred Tatjano Sega, Nado Gornik itd. (J. P.) ■ SEVNICA — Taborniki čete Treh smrek so priredili tekmovanje v smučarskih skokih. Zmagal je Alojz Seničar (262 točk), pred Vikijpm Mesingprjem (242), Julijrm Ruprctom (184), Joži jem Kelnaričcm (160) itd. (P. P.) ■ KOČEVJE — Na hitropoteznem mlad^kem Šahovskem prvenstvu za Januar Je zmagal Sta. ne Podkoritnik, pred Kamični. kom, Vovkom itd. Izven konkurence 90 igrali tudi starejSi. najbolj« Je bil Ivic. (J. P.) Nov vrtec v Žužemberku 27. decembra so žužember-šJci atrocd veselo razpoloženi stopili v nove, lepo urejene in opremljene prostore vrtca, ki so jim pa preskrbeli, delavci kolektiva ISKRE, novomeška izobraževalna skupnost m domača krajevna skupnost. Kratke slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili predstavniki krajevne organizacije SZDL, sekretar kra^ jervne organizacije ZK, predsednik krajevne skupnosti, predstaivndM delovne skup-* nosti iz ISKRINEGA obrala, DPM in drugi. Pozdravni govor je imel ravnatelj žužem-berške osemletke. Mladi kmetovalci želijo izobraževanje Pred občnim zborom Ljudske tehnike v 2iižemberku so pirebivaistvo povprašali z anketo, kakšno delo LT bi najbolj ustreejalo članstvu. Večina mladih knvetovalcev tih ni nihče skrbel za tako društvu ustanovili kmetijsko ndzacijo- V zadnjih osmih le-kX3m za agrotehniko in meha^ izobraževalno sekcijo s krož-je odgiovorila, naj bi j>ri izobraževanje, skrb zanj pa bo zdaj i>revzelo društvo LT s kmetijsko zadrugo. Jamarji, kje ste? Na ZObdnji seji sveta za finance so se člani sveta spraševali, kaj storiti s 50 starimi tisočaki, ki so bHi namenjeru v občinskem prora&unu kot pomoč jamarjem pri njihovem delu. Leto se je obrnilo naokrog, od jamarjev pa se Tli nihče oglasil, da in povedal, kam naj občina nakaže denar ali pa na kateri račun naj ga nakaže. Jamarji so sicer zelo delavna organizacija, tudi denarja jim ne preostaja, kot je sUšati. Zato je res čudno, da se niso pozanimali za skromni prispevek, ki jim ga je namenila občina. Samo z delom se bodo miadi lahu';o uveljavili Pravila dajejo mesto in naloge vsakemu mladincu v novomeški občini -Obsežen delovni program - Še tesneje sodelovati z vojaki! »Mladini se res ni treba uveljavljati z dolgimi lasmi, ozkimi hlačami in drugimi modnimi kriki, ko pa ima toliko drugih možnosti, da opozori nase,« je ugotovil Andrej Repinc, dosedanji predsednik občinskega komiteja ZMS Novo mesto v nedeljo, 12. januarja, na prvi seji občinske konference ZMS. Uveljavljanju mladih je lahko uveljavijo z cseb-Repinc posvetil ^aljši govor, nim delom* kjerkoli že dela-s katerim je navzoče pred- jo. Omenil pa je tudi vrsto vsem opozoril, da se mladi možnosti, ki so jih ?nladi „NOVOTEKS“ že vplačal prvi obrok za Bršlin! Za grmsko šolo že 2,925.386 din prispevkov Prve dni novega leta so prišla prva vplačila za novo šolo v Bršlinu. NOVOTEKS je vplačal prvi obrok 200.000 din od obljubljenih 1,500.000 dm, 50 tisoč pa je vplačal tudi PIONIR, ki je prispeval enak znesek tudi za gradnjo šole na Grmu. Sklad za gtrmsko šolo se je z vplačili v 2sačeftku leta 1969 povečal na 2,925. 386 din. Letos so tri delovne organizacije prispevale 54.744 din in sicer: razen PIONIRJA (50.000 din) še NOVOTEHNA 3.750 in Cestno podjetje 944 din. Ob koncu leta 1968 je bdlo v skladu za zidanje šole na Grmu 2,870.642 din. Delovne organizacije so vplačale 1,600.000, občani pa 1,267.051 din. Med občani so največ prispevali — 1,172.356, nato obrtniki 33.746, upolojencd 45.454 in kmetje 15.475 din. V Novem mestu je malokdo i]pal, da se bo za girm-sko šolo v dveh letih nabralo toliko denarja. Niti največji opitdmisti niso ob začetScu mi-nul^;:^ leta pričakovali, da bo v skladu 2 milijona din. Zato je skupni prispevek 2,925.386 din tem bolj presenetljiv in raisveseJjiv. Krajevna skupnost je s prednovoletnim predlogom, naij bi v Novem mestu podaljšali plačevanje samoprispevka za eno leto in tako zbradi denar še za bršlinsko šolo, spodbudila živahno politično aktivnost. V zadnjih dneh je bilo v vrstah političnih organizacij že več pogovorov o pripravah na nov referendum, na katerem bodo občani odločili, ali bodo še leto dnd plačevali samoprispevek. *Otočec: mladina ureja knjižnico v Prešernovem tednu bodo v Otočcu odprli loudsko knjižnico. Mladinci so v ta namen že pripravili prostor v Partizanovem domu in nabavili knjižne poiice. NOVO MESTO V PODOBI P. Oton Škola in baron J. Friderik Rechbach ^ ' * Prejtoji teden smo objavili dva iareza Iz slike Novega mesta, ki jo Je 1836 narisal Oton Skola. v pirlhodnjl številki bomo objavili sliko Novega mesta, ki Jo Je istočasno kot Skola napravil J. F. Rechbach. Danes objavljamo portreita obeh slikarjev, ki Ju Je dkola upodobil na bvoJI sliki. Portrota sta Izrez Iz iste sdlke, Iz katere sta tudi pred tednom objavijem podobi. škola Je bil NovomeSčan, rojen 4. novembra 1805, in Je izhajal Iz takrat ugledne meščanske družine, ki Je imela svojo hite v ulici Mej vrti; danes Je prezidana v zdravstveni dom. Pri krstu Je dobil ime Karel Nikolaj, po končanem 6. rHz-redu pa je stopil v frančlAkandd red in dobil ime Oton. Končal je Studije v Izubijani, potem pa Je 10 let živel v samostanih Nazarje na Štajerskem In na Trsatu nad Sutekom. 1841 Je od£el v Ameriko in bil pomočnik Friderika Barage v indijanskih misij<»ilh. Od tam ae Je 1867 vrnil v Evropo, bil 4 leta v Assifilju in nato v Sloveniji v samostanih Kostanjevica nad Gorico, v Nazarjih in končno spet na Trsatu, kjer Je 34. aprila 1874 umrl, Skola Je imel vallk dar za risanje, žal pa se Je velika večina njegovih del porazgubila t^o v Ameriki kot v domovini. Ohranjena Je njegova skiclrka (v zasebni lutl) in omenjena slika Novega mesta, ki Jo Je iz zapuSčine Skolov rettl novomeški tiskar in Injlgamar Ivan Krajec. Njegov ain pro<. Janko Krajec jo je pred vojno prodal Muzejskemu dru&tvu in jo danes hrani Dolenjski muzej. — Brat Otona Skole Je bil v Novem mestu cestni tehnik, ki pa >e ni ukvarjal samo z nadzorstvom in popravilom cest, temveč tudi z zem-Ijemerstvom in drugimi tehničnani načrti. To ga je pripeljalo do sodelovanja In prijateljstva z znanim l2\niteljera Josipom Resslom, ki Je takrat med drugim tudi dalj časa živel v Kostanjevici na Krki. J. Friderik Rechbach se Je rodil 29. novembra 1789 kot sin barona Joiefa Rechbacha, ki je bil okrožni glavar v Celovcu. Po pravnih Študijah Je stopil v i4>ravno službo, postal v tridesetih letih 19. stoletja okrožni glavar v Novem mestu in tu umrl 3. Januarja 1843. Bil je izrazit slikarski talent, o temer pričata obe podobi Novega mesta, ki ju Je v olju izdelal 1836. Prav to umetniSko nagnjenje ga Je privedlo do vsaj dobrega znanstva s dkolo, ki Je oba upodobil, kako z Istega položaja slikata Novo mesto ozir\-na svoji deli primerjata s podobo v naravi. Friderikov sin Viljem se je 24. januarja 1859 porodil v dmlhelu z Julijo pl. Scheucheustuhl, hčerjo Primčeve Julije. Njun sin Viljem, vnuk Primčeve Julije In pravnuk slikarja Friderika, je bil zadnji avstrijski okrajni glavar v Novem mestu. Njegova sestra Marjana Je rada zahajala v Novo mesto, bila pa Je tudi slikarica in Je med drugim kopirala Langusov portret PrlmČ^e Julije. zamudili. Poudaril je, da mora biti mladina samokritična, Ker se ji bo le tako odprla pot, na katero želi sto-»piti kot enkovredna družab-nic^ starejšim in bolj izkušenim ljudem. Nadalje je d:1o povedano, da ima mladina v procesih proizvodnje, kadrovanu in štipendiranju ter vseh družbenih dogajanj in neizčrpne možnosti, da uveljavi svoje želje. Obrambna vzgoja mladine je bila po referatu novoizvoljenega predsednika občinske konference ZMS Janeza Slapnika, ki je govoril o nalogah mladine v prihodnjem obdobju, obravnavana pred vsem drugim. Ob tem so se mladi zavzemali tudi za tesnejše sodelovanje z mladimi vojaki iz novomeške garnizije. Delovni program občinske konference sprejeta pravila obvezujejo mladino novomeške občine, da odgovorno uresničuje delovne načrte, hkrati pa dajejo haloge vsakemu posamezniku. Pravila so poleg republiškega in zveznega statuta takon za vso mladino v on li. Kje je zaklonišče? Vprašanje bi se moralo pravzaprav glasiti: Kje so zaklonišča? Velja pa za Novo mesto, ki je čisto brez zaklonišča, v katerega bi se lahl^o ljudje zatekli v primeru elementar-'Tiih nesreč (npr. potresa) ali pa tudi zračnega napada. Da ne bo odvečnega strahu: vojrm ni pred durmi, res pa je, da zaklonišč ni mogoče zgraditi v nekaj dneh. V obdobju, ko tolikp govorimo o pripravah rm vseljudsko- obrambo, se pač moramo vprašati, tudi kako je z zaklonišči- Ker jih ni, je treba tudi ukrepati, da bi jih čimprej začeli graditi. V mislih imamo skupna, večja zaklonišča. Zasilna zaklonišča pa bi morala biti urejena v vseh stavbah. Zal niti ta niso urejena . .. „METROPOL^ je začel rušiti Hotel METROPOL bo letos zgradil ekspresno restavracijo in obnovil kavarno na Novem trgu Na nedeljski seji občinske konference ZMS v Novem mestu je bil za predsednika predsedstva izvoljen Janez Slapnik (na sliki), absolvent VPš in član ZKS. Sekretar je postal Andrej Repinc, dosedanji predsednik občinskega komiteja (Foto: Ivan Zorman) Etelavci novomeškega ko-miinalnega pKXijetja že od prejšnjega tedna rušijo na Novem trgu poleg avtobusne postaje in nove pošte Avšče-vo hišo, ki jo je hotel ME-TPIOPOL odkupil, da bi na njenih temeljih z^adil po nr :rtu inž. arh. Danila Lapajneta sodobno ekspresno restavracijo z okoli 120 sedeai. teraso, snack-barom in z drugimi prostori. To bo pcrva faza razširitve in posodobite gostinskih iwx> 35 darilnih paketov Občinski odbor RK v Novem mestii. je za novo leto obdaril številne ostarele in nepremožne občane ter pomagal nekaterim osnovnošolcem Nofvomeški Rdeči križ je posli 21 oskrbovancem v metliškem in 14 v imipolsikem domu za 06taomoč. Rdeči knž je prav tako obiskal nekaj družin, ki se zaradi bolezni in podobnih razlogov težje preživljajo, in jih skiromno obdaril. Sindikalna podiružnica iz NOVOTEKSA je obdairila tri družine, ki imajo ali večje štervilo otrok ali pa zdravstveno šibke člane. Noivoletno darilo Rdečega križa so dobili tmdi nekateri osnovnošolca v Mimi peči. Beli cerkvi, Birčni vasi, Brusnicah, na Obočou in v Novem mesitu. Občinski odibor RK v Novem mesitu je za ob-daaitev in denaimo p. oč porabil 5.000 din iz čtenarine rednih in podpornih Članov. štorov v osrčju Novega mesta, ki jo hotel pripravlja že več let, pa je zaradi zatiklja-jev pri odkupu Avščeve hiše do zdaj ni mogel uresničiti, čeprav je imel pripravljen denar in načrte. Takoj po izgradnji restavracije bo dal liotel preurediti tudi kavarno, kasneie pa bodo na vrsti tudi hotelski prostori. Računajo, da bodo novo restavracijo, ki bo daljša in širša od Avščeve hiše, pričeli že v kratkem graditi, tako da bi jo proti jeseni že odprli. »Vsekakor pa,« pravi direktor hotela METROPOL Ruidi Pintar, »bomo že pazili, da bosta restavracija in kar vama letos tako urejeni, kot smo že dolgo želeli.« Pugljev spomenik? Spominu pesnika in novelista Milana Pugilja . se bo študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu oddolžila z razstavo Pugljevih del. Odprli jo bodo v knjižnični avli ob Cesti Icomandanta Staneta v dneh, ko se bo slovenska kulturna javnost spon^ala 60-letnice Pugljeve smrti. Prav bi bilo, da bi Slavistično druStnro ^ ZKPO ali kdo drug v Novem mestu poskrbel, da bi v tistih dneh na kraju, kjer je bila Pugljeva rojstna hiša, postavili Pugljev relief. Relief s Pugljevo p>odobo hrani zdaj Dolenjski muzej. LETOS NOVA POŠTA IN POSTAJA LM V DOLENJSKIH TOPLICAH — Dela pri gradnji nov« pošte in postaje Ljudske milice v Dolenjskih Toplicah dobro napredujejo: temelj že stoji, če bo šlo tako naprej, bo nova stavba do prihod* njega leta nared, stala pa bo približno 1 milijon dinarjev. Gradbena dela .je pre> vzelo SGP Grosuplje. (Foto: Slavko Dokl) s prizidkom bi rešili vse! Za razširitev brusniške šole že 42.000 din -Prebivalstvo in šola še nadalje marljivo zbirata denar za prizidek 60 let stari šoli »Ne zahtevamo nove šole, samo razširitev sedanje. Zavedamo pa se, da bomo prišli na vrsto le tedaj, ko bomo IsOiko pokazali svoj prispevek. Zato v zadnjem času še marljiveje zbiramo denar,« je poudaril upravitelj brusniške osemletke in predsednik krajevne skupnosti Ivan Perhaj. 9. januarja so Novo mesto obiskali člani izvršnega sveta SRS, dr. France Hočevar, dr. ‘Vladimir Bračič in dr. Ernest Petrič. Predstavniki občine in družbeno-politič-nih organizacij so jih odvedli na ogled NOVOLESA v Straži, tovarne perila LABOD, Študijske knjižnice. Dolenjskega muzeja in novomeške gimnazije. Na sliki (od leve proti desni) dr. Vladimir Bračič, Bogo Komelj, dr. Ernest Petrič in Franci Kuhar med obiskom v študijski knjižnici, kjer so se gostje posebej zanimali za delo te kulturne ustanove in njeno financiranje (Foto: S. Dokl) Zlati časi za teleta! v Škocjanu in Šmarjeti se je odkup živine in kmetijskih pridelkov lani precej povečal Novomeška kmetijska zadruga je kupila lani od zasebnih kmetovalcev na škocjanskem in šmarješkem območju za 1,720.000 din živine, mleka, poljskih in drugih kmetijskih pridelkov, zdravilnih zelišč in podobnega blaga. Predvsem se je povečal odkup telet. V Škocjanu so kmetovalci prodali zadrugi 413 telet, 64 volov in krav, 157 prašičev in 54.000 litrov mleka. Zadružni obrat je razen t^a kupil 1000 odojkov od hrvaških kmetov. V Smarjeti je zadruga odkupila lani 367 telet, 6 volov Manj sprtih sosedov! Pred bmsniSkim iporavnal-nim svetom, ki je lani šestkrat zasedal, so občani poravnali 16 medsebojnih sporov, 15 sporov pa ne. Poravnalni svet Je obravnaval predvsem osebne žalitve ki motenje posesti. V primerjavi s letom 1967 ae je lani Število sporov zmanJAak), za četrtino. Letos pa kaže, da apo-rov spet ne bo malo, saj Je prejel poravnalni svet že prve dni novega leta 4 zadeve za obravnavo. in krav, 151 prašičev ter 112 tisoč litrov mleka. Zdravilnih zelišč, poljskih in drugih kmetijskih pridelkov ter živalskih kož so odkupili lam v Škocjanu za 520.000, v Smarjeti i>a za 80 tisoč din. Odkup se je v zadnjih letih povečal na obeh območjih, hkrati pa zadružni delavci ugotavljajo, da se je zmanjšalo zanimanje za pogodbeno rejo živali in pridelovanje. Najstarejši Šmarjetčan umrl 6. januarja so v šmarjeti pokopali Leopolda Steainarja, kd je bid z 92 leti najstarejši prebivalec kraoa. Stezinairje-vo življenje je bilo zelo razgibano. Leta 1921 je bil ustanovni član gasilskega društva in je društvu kmalu pomagal do prve bni^alne. Prizadeval si je tudi v letih 1932 do 1936, ko so Smarjeti zidali gasiMci dom. Gasilcem je tudi kasneje rad pomagali z nasveti. Za vse, kar je naredil, je dobda več odlikovanj, zadi^ja leta pa je bil tudi častni član gasilsk^a društva. J. P. V pogovoru je upravitelj Perhaj obrazložil, kako bi povečali šolo in kaj bi s tem pridobili. »V načrtu je prizidek,« je menU, »SF>odaj bi tula telovadnica, zgoraj i>a nekaj družinskih in samskih stanovanj za uičitelje. če dodam, da bi potem lahko našli prostor tudi za ljudsko kjnižnico, je vse, kar—lahko zdaj povem.« Sola je prihranila za prizidek 22.000 din, do konca leta pa bo povečala prihranek na 30.000 din. Krajevna skupnost je za šolo do zdaj zbrala 20.000 din. Ker bodo lani uvedeni krajevni samoprispevek zbirali tuxii letos, se bo pri krajevni skupnosti nabralo za šolo 35.000 din. Najbolj'šim zlate značke Zla/te značke bodo podelili najboljšim šoferjem novomeške jpodružnice 2Sdiruženja šoferjev in avbomalmndkov na letnem občnem zboru, ki se bo pričel v soboto, 18. januarja, ob 17. uri v novomeška sindikalni dvorani- poročilih bo razprava, nato pa bodo izvolili nov odbor. Na občnem zboru bodo podelili tudi nove članske knjižice. Neresni »tisovci« Za neresne Je proglasila novomeška TIS na prednovoletni seji tiste svoje člane, ki se ne udeležujejo seu skupščine jn izostaii-kov ne opravičijo. Nekateri člani, sicer predstavniki gospodarskih orguiiza-cij v temeljni izobraževalni skupnosti, se niso udeležili še nobene seje. Predsedstvo TIS bo opozorilo gospodarske organizacije, naj spomnijo poasabljivce na dolžnosti, Id jih imajo kot izvoljeni člani TVS. Na seji so meDlU, da Je aa odpoklic že skoraj prepozno. saj se bo stoup&čina TIS do volitev MStala samo Se enkrat. Barve-laki v novem domu Brusniška šola je priičela 1. januarja 59. rojstno leto in sodi prav gotovo v starejšo generacijo osnovnih šol v novomeški občini. S temi, kro-nistično^ zelo točnimi podatki so si Brusničani lahko do zdaj pomagali 'samo takrat, kadar so dokazovali, da v tako stari in tesni šoli ne morejo organizirati sodobnega pouka. Med drugim je tem problemom prisluhnil tudi občinski svet za prosveto in kulturo na zadniji lanski seji. Tedaj so člani poudarili, da mora imeti brusniška šola v programu za dograjevanje sedanjih šol prednost. Volilne priprave v ospredju 13. januarja se je sestala vodilna komisija pri občinski konferenci SiZDL Novo nae-sto na 1. seji. Razpravljali so o voliMih pripravah in predlogih za nove poslance, ki jih je volilna komisija prejela doslej. Ker so skup-ščinsOce volitve pred vrati, je razumljivo, da bodo te ^aj ena naijboij zahtevnih nalog v programih političnih organizacij. Gospodinjsko olje gori v soboto, 11. januarja, so na Petrolovi črpalki v Novem mestu prodali kar 6.000 litrov goapodinjsikega oOja. Vse kaže, da je mraz, ki je pritisnil zadnje dni, poviaro-čel svojevrsten rekord. »KRKA« se je spet izkazala Upokojenca novomeške tovarne zdravdl »Koka« so bili ob vstopu v leto 1969 spet vesrfo presenečeni, ker jih njihav nekdanji koletiv ni pozabil. Za novolertno nagrado 500 din, ki so jo dobali vtsd Krkini upokojenci, se prav lepo zahvaljujejo- — Z enako hvaležnostjo so sprejeli novoletno pomoč tovarne Krka v znesku 2 000 ddn tudi na Zvezi slepih v Novem me- 9tU- • ( Brusnice: predlog za zamenjavo članov Socialno zdravstvena komi'-sija pri krajevni sikupnosti v Brusnicah je reševala lani 24 prošenj občanov. Na šestih sejah je obravnavala predvsem prošnje kmet0(v za davčne olajšave. V komisiji so že od leta 1964 dsti čla^ — 2 kmeta, 2 učitelja in 3 upokojenci. Da bi komisija še boljše delala, bodo več nedelavnih članov v njej zamenjali z bolj delavnimi. Ti^fovsko i>odijetje NOVO-TBHNA iz Novega mesta je preuredilo lokal, kjer je bilo svoj čas kleparstvo Bevc (Na vraitih) ▼ moderno op-remdjeno prodajalno BARVE—LAKI. Trgovina je poLsemopostrež-nega tipa in dma 120 kvadratnih metrov prodajne-nega pox»tara ter priročno Skladišče. Za preuredUtev in opreano prve ra^irjene specializirane tovrsteie togovi-ne na Dolenjskem so pora-bidi okoli 350.000 dki. Poleg barv, lakov in vs^ sredstev ta priipomočkofv za lakiranje in pleskan(}e bo nova trgovina založena tudi s pralnimi sredstvi in kozmetiko. VeiC^ ocIjeanaflGd bodo lahko nat>av9jali material aa reprodubc^o. UPOKOJENCI Prijave za zaščitno cepljenje proti gripi sprejema tajnišitvo društva. Pii-javiite se! DRUŠTVO UPOKOJENCEV NOVO MESTO Pretekli tadec so t novomeški porodnišnici rodile: CveUoa Prešeren iz Regerče vasi — Mojco; Alojzija LavS iz Zagorice — Tadejo; Andca Bobnar iz Obrha — Darka; Angela Šetinc iz Črnomlja — Roberta; Tončka Povše iz Ur-Snih sel — Franca; Frančiška Granda iz Dobruške vasi — Slavko; Francka TrunkidJ iz Pod-lisca — Ignaca; Mari>ja Novak iz Lašč — Daika; Aloj^Ja Bartolj iz Dolnjih Lakovnic — Zdenko; Ana Radovan iz Krškega — Radko; Bariča Djordjevič iz Sadinje vasi — Ernesta; Neža Bambič iz Sel pri OtoVcu — Antooa; Stanka Kiire iz IjoUsb — Martino; Cecilija Murn Iz Velikega Orehka — Ja-neaa; Marija li^J ia Orehovice — Antona; Stanka Vrvičar z Radoviče — Darjo, Marija TavCar iz Straže — Janka; Amalija Fbbjan Iz Lopate — d^dloo; Zofija Sajevec iz Vavte vasi — deklico; FrcAčiška Jerman s Hriba — dečka; Vida Plaveč is Ceste —■ deklico; Ana Vidrih i Rdečeti kala — defika; Marija Gliha iz Smdhela — deidico; CveAka Miklič iz SadiDje wi — deOn; Lja- Colarič s Pltiak« — deklico; Ana Lužar z Gornjega Pod. boršta — dečka; Marija Muhič iz Dolenjskih Toplic — dečka; Marija Potočar is Dctejega Polja ^ dečka; Stanislava Vrana is MSioe — dečka; Jofioa Bevc s Podturna — dečSot; Fani Pečjak ic Plešdvioe — deklloo; Anica Guštin iz VidoSičev — deklico in Pepca AoAUn iz Mattxyvca — de-kUoo. Izobraževanje potrebuje 13,800.000 dinarjev! Novomeška TIS zagotovila ^enar tudi za nagraje-vanje posebnih uspehov zavodov in posameznikov — Prvič za svobodne aktivnosti! Novomešl^ kroi#a Pogled na vhod nove trgovine Novotehne na Kidričevem trgu (Na vratih) v Novem mestu (Foto: M. Vesel) 26. decembra Je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti v Novem mestu sprejela okiviimi načrt za financiranje vzgoje tn izobraževanja v letu 1969. Za te potrebe bosta morali občinska skupščina z rednimi viiri dohodkov in republiška izobraževalna skupnost z dodatnimi siredstvi zagotoviti skupnosti 13,800.000 din. Izobraževalna skupnost bo letos financirala v novomeški občini osnovne in podružnične Sole, prevoze učencev, otroško varstvo, male šole, glasbeno in posebno šolo. Ob tem bo zagotovila štipendije za šolanje peda- goškega kadra in nedcurjene sredntješolce, 3* odstotke vseh sredstev pa oa nagrajevanje vidsiejših usipehoiv prosvefanih zavodov in posameznikov. Prvič bo namenila nekaj denarja tudi za gojitev svobodnih dejavnosti v šolah. Na seji so člani skupščine poudarili, da se Je stanje na področju financiranja vzgoje in izobraževanja v zadnjem letu znatno izboljšalo, saj je mogla skupnost ob velikih izdatkih ustvariti tudi večjo vsoto deoiarja za recservo, s katero bodo financirali šolstvo ia vzgojne zanrode v prvih mesecih leta 1969. KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marija Medoi, članica splošne bolnice Novo me^; Lado Janc, član Novoteksa Novo mesto; Lojce Urbanč, Štefka dlmlč, Milka Bejanc, Dušan Ciča, Anica Kotnik. Zdenka Gotllb, Franc Janc, Pepca Lenart, Milka Krivec, Marjan Novina, Darko Lekie, 2elJko Kobe, Karla Nanger, Anton Blatnik, Henrik Uhan, Anica Balkovec, Lidija Ljubi, Anicela .Seničar, Kristina Mihalič, Joiefa Hrovat, Bariča Gracar, Vladimir Stukelti in Miran Mrvar, člani Dolenjke, Novo mesto; Edi Lesjak, ujokojenec iz Novega mesta; Ema Giovanetti In Dušan Guštin, dijaka srednje gostinske Sole Novo mesto; Miha Brulc, kmet iz Stopič; Jože Novak In ^tane Murn, člana Opretnalesa, Gotna vas; Kostja Virant, Jožica Žmavc, Mira Colarič. JoUca SteklaHč, Alenka Mejak, Valentin Mavrin, Zinka Andlovič, Sonja Drobnič, Valburga Barbič, Darinka Kaplan, Marko Klinc, Vera Gabrijelčič in Jožica Sotler, dijaki ekonomske srednje Sole Novo mesto; Anica KorCe, članica Mercatorja, poslovalnice Soteska; Gabrijela Markovič, članksa GO Podturn. ■ VES SNEG so na Glavnem trgu in glavnih ulicah d^vci Komunalnega i>odjetja prejšnji teden počistili, naložili na tovornjake in odpeljali v Krko. Pločntti so le|K> očiš6anl, pa tudi parkirišča ao brea snega. ■ HUDA POLEDICA je bila v torek zjutraj. V ponede>jek popol- je začel padati droben dež, ki je m Ueh sproti zmrzoval. Promet se je v torek zjutraj odvijal skozi mesto dokaj normalno, ker je Komimalno i>odjebje vse pomembnejše uHce že zgodaj zjutraj posipalo s peskom. ■ BREZGLAVIH NAKUPOV v trgovinah je bilo z novoletnimi prazniki konec. Takrat je marsikdo kupil tisto, česar sicer ne bi. Novoletai poT?ust je imela tudi to pot samo NOVOTEHNA, Zdaj kupujejo ljudje spet razsodne je. V tefcjtillnih trgovinah gre v promet razen konfekcijskih zimskih plaščev najbolj volna za pletenje, v prodajalnah s tehničnim blagom pa kupci Se vedno pridno posegajo I« televizorjih, pralnih strojih in oljnih pečeh. Promet je po i>raaailklh seveda precej manjši, kot je bil v decembru. ■ NA PONOVITEV Finžgarjeve igre »Razvaline življenja«, ki bo danes (* 19. uri v Kulturnem domu, vabijo lepaki amaterskega gledališča Novo mesto. ■ V ŠOLAH TEKO zadnji dnevi pouka v prvem polletju, ki se je ponekod končalo 18., drugod pa 20. januarja. SoWcl zvonci se do spet oglasili pred Prešernovim dnem. ■ PO DALJŠEM PRESLEDKU 30 ustanovili v osnovni Soh Katja Rupena dva literarna kroika. So deluje okoli JW učencev pod vod- stvom mentorjev. Radi bi Izdajali tudi svoje glasilo, zaradi ramih težav iia to š» ni možno. ■ NOVOLETNA DREVESA so o(!NtranUl z Glavnega ti«;a in drugih javnih vaeat v poneddjek dopoldne. Novoletni napisi na hišnih loočeljlh pa so ponekod te ostail. ■ NA PLES v Metnih prostorih Kavarne »CENTEIR» vabi fe nekaj časa Učno izdelana reklanv-na deska pred kavamo. Kot pove napis na i^j, je ples ob petkih od 31. do 1. ure. ob sobotah od 21. do 2. ure in ob nedeljah od 17. do 23. ure. Igra anoambel »Debors«. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA; Rodila je Ljiibica Kovač iz Ko-štialove 42 — Roberta. »Ena gospa je rekla, da ne smem nikomur povedati, kar je izvedala iz dobro obveščenih kro-gov, da nekateri obrtnSd Se vedno svojih pomofoikor nimajo socialno zaivarovanlb .. • St. 3 (982) AKCIJA -NOVI NAROČNIKI 1968-69- Kaj so dosegle pošte v 10 tednih? B še za 154 novih naročnikov se je v zadnjem tednu povečala naša velika »družina bralcev, nešx>č-nikav in lastJiikov« domačna pokrajinskega tednika. Žal novoletna bolezen odpovedovanja še traja; ta teden smo morali izpisati 211 odpovedanih naročnikov, tako da imamo pravzaprav manjšo izgubo in nič prirastka. ^Inogl naročniki niso opazili naših ponovnih obvestil, da OSTANE NAROČNINA NEIZ-PREMENJENA in se torej ne bo nič povečala! Zato tudi še nimamo 30.000-ega naročnika, bomo pa ga dosegli! Akcija teče naprej — zajela pa bo tudi' še prenekaterega starega naročnika, ki je zdaj domači tednik iz kakršnegakoli vzroka odpovedal. ■ 2e v novoletni številki smo konec decembra omenili, kam vse še kaže stopiti in koga povabiti v vrste rednih bralcev in naročnikov naš^a lista. Tega ne bomo ponavljali, pripominjamo le, da je v mnogih krajih še veliko hiš, družin in gospodinjstev brez DOLENJSKEGA LISTA in da v nekaj mesecih naklado prav zares lahko povečamo še za nekaj tisoč novih naročnikov! ■ Po 10 tednih akcije so delavci p>osame2aiih pošt dosegli naslednje uspehe (objavljamo pošte vseh 9 občin p>o abecednem redu, pri vsaki pa posebej navajamo, koliko novih naročnikov so od 1. novembra 1968 do 14. januarja 1969 pridobili skupno vsi delavci posamezne pošte: Brežice: PoSta Artiče — 23, Bizeljsko — 21, Brežice — 57, Oerklje ob Krki — 30, Dobova — 19, Globoko — 15, Jesenica na Dol. — 4, Kapele — 4, Krška vas — 24, Pišece — 9, Sromlje — 11. SKUPAJ VSE POŠTE V OBČINI: 217 novih naročnikov, Črnomelj: Pošta Adlešiči — 5, Črnomelj — 79, Dragatuš — 17, Semič — 21, Stari trg — 5 in Vinica — 88. SKUPAJ VSE POŠTE V OBČINI: 215 novih nittočnikov. Kočevje; Pošta Draga — 1, Kočevje — 29, Kočevska Reka —, Koprivnik — 2, Muzelj —, Nova sela — 10, Osilnica — 22, Stara cerkev — 2, Struge — 3 in Vas Fara — 6. SKUPAJ VSE POSTE V OBČINI: 75 novih naročnikov. Krško: Pošta Brestanica — W, Koprivnica — 72, Kostanjevica — 18, Krško — 174, Leskovec — 40, Podbočje — 24, Raka — 14, Senovo — 19 in Zdole —. SKUPAJ VSE POŠTE V OBČINI: 272 novih naroč-nikov. Metlika; Pošta Gradac — 22, Metlika — 39 in Suhor — 6. SKUPAJ VSE POŠTE V OCINI: 67 novih naročnikov. Novo mesto: Pošta Bela cerkev — 6, Brusnice — 7, Dolenjske Toplice — 38, Dvor — 21, Hii^e — 36, Mirna peč — 24, Novo mesto — 120, Otočec — 9, Stopiče — 29, Straža — 23, Šentjernej — 71, Škocjan — 39, šmar-jeta — 12, UrSna sela — 17 in Žužemberk — 36. SKUPAJ VSE POSTE V OBČINI: 488 novih naročnikov. Ribnica: Pošta Dolenja vas — 7, Loški potok — 3, Ortnek — 7, Ribnica — 14 in Sodražica — 27. SKUPAJ VSE POŠTE V OBČINI: 58 novih naročnikov. Sevnica: Pošta Blanca — 24, Boštanj — 19, Krmeilj — 28, Loka — 4, Sevnica — 53, Studenec — 20, Šentjanž — 29, Tržišče — 31 in 21abukovje — 6. SKUPAJ VSE. POŠTE V OBČINI: 214 novih naročnikov. Trebnje: ^Pošta Dobrnič — 21, Mirna — 61, Mokronog — 39, Šentrupert — 27, Trebnje — 132, Velika Loka — 19 in Veliki Gaber — 39. SKUPAJ VSE POŠTE V OBČINI: 338 novih naročnikov. P Pošte v 9 občinah so v 10 tednih zbrale 1944 novih naročnikov, razlika do 2.455 naročnikov, kolikor smo jih slnipno pridobili do torka opoldne, pa odpade na druge sodelavce ter vse tiste, ki so si list naročali sami. Posamezni pismonoše so zbirali tudi nove naročnike za druge kraje po SRS in SFRJ, pa tudi za inozemstvo, v gornjem pregledu pa so zajeti samo naročniki, ki imajo stalno bivališče v naštetih občinah. DOLENJSKI LIST DESET NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD Med nove naročnike smo z žrebanjem razdelili v torek opoldne 10 knjižnih daril. Danes jih bodo dobili po p>ošti: Jože Radanovič, Globoko 42; IVIilica Macur, Blanca; Marija Jakljevič, Svižaki 12, Metlika; Ivanka Mi. ler, Heroja Starihe 18, Črnomelj; Franc Per, Vel. Cerovec, Stopiče; Helena Curel, Vimol-Nova sela; Jože Beribak, Gora 27, Krško; Franc Cvelbar, Prekopa 17, Kostanjevica na Krki; Alojz Križman, Prdmštal 4 A, Trebnje na Dol., in Marija Košiček, Kosova 5, Novo mesto. Jacky in Joe sta samo opici in vendar pravi zvezdi na ledu. Počenjata prav neverjetne stvari! . *■ Dunajska drsalna revija zares vrhunski spektakel na ledu Jubilejna 30. dunajska drsalna revija se fetos imenuje »Confetti« - Štirideset drsalcev sodeluje v baletu - Nastop trikratnega svetovnega prvaka Emmericha Danzerja, večkratne evropske prvakinje na ledu Ingrid VVendl in še vrste slavnih mojstrov ledene ploskve se prepleta v fantazijsko bogatem programu - Revija bo gostovala v Celovcu od 6. do 20. februarja! Naša prevozna podjetja bodo organizirala obisk iz vseh večjih krajev Slovenije! v spletu vsega lepega, ki ga prikazujejo Contetti, je Ingrid Wmm1I povsod deležna še posebne pozornosti ob'skovalcev revije. Novinarji nekaterih slovenskih in hrvaških redakcij smo si letošnjo uprizoritev dunajske drsalne revdje ogledali že 3. januarja na Dunaju. Tisti, ki so videli vse dunajske revije zadn^'nh let, so bili mnmja, da je letošnja jubilejna predstava najboljša. Tako so ocenili »Confetti« tudi kritiki v številnih najbolj znanih časopisih v več evropskih državah. Obiskovalcu revije dve uri programa naglo mineta tn težko je reči, katera to6ka sporeda je na^lepša in najbolj uspela. VideU smo presenetljivo ubran klasični bar let, do beata množično, baletne fantazije in pravljične točke, ki jih spremljajo lepe, znane melodije, ob tem pa bogati kostimi v pestrih barvah nudijo pravo pašo za oči. Menda nd treba posebej poudairjaibi, da so nastopi trilkraAinega svetovnega prva- ka Emmeirioha Dansserja, večkratne .eviropsike prvaikanje Ingrad! Wendl, zmnih mojstrov ledene ploskve, kot so Etnmi Putaringer in Femand Leemans, Felix in Monique Heininger, Micheie Colberg, Inge Paul, Alena Atigustova, Hugo Diimler, Alena Pokorna in komikov Herberta Bobka ter Richarda Ledvilka, še posebno mikavni. Ne smem pa poezabiti Liiciena Mejrerja in njegovega nastopa s šdm-panaoma Jackyjem in Joem. Živalci iz rodu opic sta na letu počeli prav neverjetne stvari. Z drsalkama na šapah sta celo igrali perjandoo. Da so zvezde iwije »Ckm-fetti« tudi zasebno prav prijetni in prav nič »visoki« ljudje, smo se prepričali po reviji, ko so nas povabiSa na skupno večerjo v znani Grtln-aing. Emmerich Danzer nam je v krc^ drugih zvezdnikov prav prijazno nazdravljal, ko smo udarili dve kranjsikd narodni, a se je vse skupaj- v joku, končalo. Nekdo je za Salo spustil solzilno bombico, in tako smo imeli vsi mokre robce, preden smo se razšli. .Povedali so nam, da obleke in rekviziti letošnje dunajske drsalne revije ne tehtajo nič manj kot 25 ton in da so na potovanjih zloženi v 173 velikih kovčkov in zabojev. za več kot 500 kostu-rtiov so F>orabili nad 10.000 metrov blaga dn 1.500 metrov čipk. Samo klobuke nastopajočih je več kot pol leta delalo 6 ljudi! Zanje so porabili 6.500 peres, 3.000 metrov žice in 2.900 umetnih rož. V režijd Willa Petra in v koreografiji njegove žene Editii je letošnja 30. uprizo-rdtov dunajske revije dosegla velik usx>eh v Passau, Haagu, Antwerpnu, Berlinu in na Dunaju. Po štirinajstdnevnem bivanju v Celovcu bodo gostovali še na Holandskem, v Francdji, na Češkem, v Kanadi m v Sovjetski zvezi. Prebivalcem Dolenjske, Posavja In Bele krajine bodo ogled drsalne revije v Celovcu omogočila naša avtopre-voana in turistična podjetja, ki bodo iz vseh večjih krajev organizirala enodnevne izlete. Osemdeset dinarjev, kolikor bo treba predvidoma odčteiti za vstopnico in potcmuije, res ni veJnko za tako doživele. Ce. bodo potovanja oargani-zirana tako, kot je naše or-gandjsiralo podjetje KOMPAS, p>otem bo i^let zares prijeten. Med gostovanjem dunajske revije bodo v Celovcu vse trgovine ves dan odprte, ob sobotah pa do 16. ure. Povsod bodo stregli tudi v slovenščini, Vrm tako bodo v mestu odprti vsi gostonski lokali in tudi mehaniki bodo na uslugo. Na koncu še ugotovitev: že zdaj so celovške izložbe urejene tako, da jih vsak rad pogleda. Res pa je, da je vse, kar je lepo, zelo drago. Kot pri nas. RIA BACER Gadje gnezdo še i»s da izjav Ali bo Metlika tudi letos brea pustnega karnevala? »Nič se ne ve,« je predstavnik glavnega gadjega gnezda B( zidar Flajšman-Kopaševič Nič ni slišata, da bd slavni gadje metliški že kaj razmišljali o organizaciji pustnega karnevala, lu je zlasti v letu 1967 tako zaslovel, zato smo prosili za izjavo enega najbolj zavzetih gadov, Kopaše-viča, ki se sicer pdše Božidar Flajšman; — Nismo se še nič pogovarjali o letošnjem pvistu. Naš karneval je prejšnja leta dobil že tak obseg, da mu samo gadje gnezdo, brez večje organizacijske pomoči, ni več kos. Morali bi imeti sodelavce za propagando, prodajo vstopnic, nabavo rekvizitov in podobno. Ko je bUa septembra lani v Metliki borčevska proslava pred vinsko kletjo, je pri organizaciji sodelovalo več kot 100 ljudi, pri pripravljanju karnevala z nič manjšim obsegom pa smo bili prejšnja leta gadje zelo osamljeni. — Toda ah je skupina starih gadov še pripravljena so delovati? — Nočem dajati dokončnih izjav, toda če bodo z menoj vred poprijeli tovariši Cmu-gelj, Bračika, Ckocm in Mihelčič, bodo sodelovali tudi drugi. Poudarjam pa, da sami ne bomo delali. Ce že miislimo prireditev organizirati, potem mora bita boljša. Enemu izmed na novo sprejetih odmerjajo kazen s palicami na zadnjo plat. (Foto: P. Miklič) „Obsojen, ker je prestrašil zajca!“ Včeraj je bil konec lovske sezone, kostanjeviškd lovci pa so ga — po starodavnab šegah, seveda — proslavili že 12. januarja. Priredili so skupen lov. Po lovu so se zibra-li v gostilni Klavž v Kosta-Vse je^'Odvisno od tega, ko- njevici. iiko bo pripravljenih Slovesen način so kirsti- sodelovati. Pogl*(^ar metliške Gadje zalege Kopaševič ni proti karnevslu, pa tudi ni rekel, ga bo organiziral. isstrem divjega racaka tako nesrečno, da je ta p>adel v Krko in utoaiil... V navadi je, da obtoženec taji svoje dejanje in da noče Kot ▼ dinio, odločitev še ni li tri nove člane. V zeleno bratovščino so boli sprejeti Franc Jordan in Jože Hladnik, oba iz Kostanjevice, teoper lov-se laiiw^ nadejamo spet pri- ded zjdton. Jordan je bil ob-jefcneg® Pustnega spektakla tožen, da je do sajuti ustre-V Met^- lii zajca. Hodnik pa, da je mora pri njej sodelovati širok krog Mtetličanov z mladimi na čelu. Da pa bi mi starejši delali, mlajši iie bd se nam smejaili, tega ne bo več. namiznoteniško prvenstvo SLOVENIJE Somrak č^i v Sloveniji! Velik uspeh Novomeščana Marjana Somraka — Na republiškem prvenstvu nastopili igralci iz Ko<:evja, Sodražice in Novega mesta v soboto in nedeljo je bilo v Loubl^ani prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za člane in članice- Nastopili so najboljši igralci in igralke iz 26 namiznoteniških klubov. Med teflanovalci so bili igralci tudi iz Sodri^ice, Ko- POSLEDICE VOŽNJE BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA. v sredo, 8. januarja, se je zgodila pri sevniškem mostu čez Savo huda prometna nesreča, ki bi se lahko tragiĆno končala. Anton Derstvenšek, kmetovalec s Kumamega pri Sevnici, je zavil s ceste, prebil ograjo in z avtomobilom VW zgrmel 8 m globoko. Voznik je bil le lažje poškodovan, vozilo pa so dvignili s pomočjo žerjava iz KOPITARNE. Na postaji milice v Sevnici smo zvedeli,’ da je vozil brez vozniškega dovoljenja. (Foto: A. Železnik) čevja k Novega mesta. Največje Presenečenje je pripravil N«*o*neščan Marjan Somrak, li je med posamezniki v H kolu gladko poraail Krnca, iKJsilca četrte dcupd-ne. Sofirak pireteklo soboto ni po^^ ovir. Nato je izločil Mar lika s 3:2, Brumna s 3:0 in ' borbi za uvrstitev v finale Je Mrgolela s 3:1. S tako bcgatim izkupičkom se je uvaS^ii v finalno skupino, v kateri je meril svoje moči z netodsnjiim državnim reprezentančni Teranom iz Kra-nje, ladinskim državnim prvakom Zekšem in Kranjča-nom R®WuSiiČem. V tflifci konkurenci drugi dan ni ^nogel doseči kaj več kot četito mesto, kar pa še vedno predstavlja največji uspeh v njegovi dosedanji karieri. Ob tako velikem uspehu Novom®ščana je seveda zbledelo vse, karkoli so dosegli Vlom na podstrešju V noči od 12. na 13. januar je nek<*i vlomil v omaro na podstrešju hiše Kristine Jur-glič iz Prelesja pri Šentrupertu- zdaj še neznani storilec je ukradel 3.967 din. Vlom s*> odkrili ftele 13. januarja 'rvečer, ko to poročamo, po ga še raziskujejo. Vlom v Gorenji vasi Ni še dolgo tega, ko je bilo vlomlje«K) v hišo Karoline Robek v Goreniji vasd pri šmarjetl. Ugotovili so, da je storilec neki mladoletnik iz sosednjo vasi, ki je podobno dejanje storil že lani. Mladoletnik 9* je splazil v Ro'bko-vo hišo sko^J okno. Kaj 'e odnaseI*še niso ugotovili, ker In'.t’^ioe v Času vloma ni bilo doma. ostali. Novomeščan Miro Berger se je v kategoriji članov B i*vrstil med 16 najboljših, Somrak in Kapš pa sta med dvojicami zasedla odlično deseto mesto. Končni vrstni red pri članih: 1. Teran, 2. 2ekš, 3. Marušič, 4. Somrak. 5. Klevičar, 6. Grinial, 7. Mrg(^e, 8. Lebar. P.UHL prismati. Nič čudnega torej, če so vsi trije obtoženci pred lovskim senatom na vse krip-Ije tajili očitana hudodelstva. Senat pa jdh je obtožil še marsičesa drugega, jih spoznal za krive in obsodil. Kazen je bila huda, prestali pa so jo takoj po obsodba: na lovski nač:n so jim s p^ico odmerili po nekaj krepkih na zadnjo plat... Nato so kazen s^Mli z dobrim cvičkom in se poveselili še pKrano v noč. Pesmi, ki je donela med gostilniškimi zidovi, pa so veselo pri-t^nili tudi trije na novo sprejeti člani. Kostanj eviškdm lovcem želimo v prihodnji lovski sezoni dober pogled, v obdobju hudega mraza, ki je pred naani, pa naj ne pozabijo na divjad. Naj bodo njihova krmišča vedno polna! P. MIKLIĆ ČESTITKE IZ VIPAVE Srečno novo leto želijo vsem bralcem našega Usta, domačim in priijateljem dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Vijjavi: Franc Dragan z Roj, Branko Dragan iz Bitne vasi, Franc Pinculič iz Oštrca, Božo Župančič s Sel-šumberka, Alojz Mrgole iz Jelš, Franc Jamnikar iz Krške vasi, Janez Pelko iz Tržišča, Novomeščan Marjan Somrak je prijetno presenetil . Zdenko Rabzelj iz Krmelja, z osvojitvijo 4. mesta na Jože Sinkulič z Ravni in Tone prvenstvu v Ljubljani. Klavžar iz Stolovnika. ■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ TUM SNEG SE JE PODRAŽIU S Težko je verjeti, da ima sneg ceno v teh zimskih dneh, ko ga je povsod na i pretek. Pa je vendar res! Pri novomeškem Kurivu ga namreč prodajajo po isti ceni kot premog! Zajeten kup snega, ki ga vidite na zgornji sliki, je bil primešan toni premoga, za katero je kupec odštel 102 -din. Voznik je pripeljal ta premog 9. januarja stranki na Kidričev trg 1 (Foto: M. Vesel) i €e slon pobesni DOŽIVEL IN ZAPISAL RICHARD' SCOT note o!l ins9doq JASI^S 1/11 javi^oa TOOS ORAHOIR In ko sem gledal, kako premagam vladar odhaja v »prostovoljno« izgnanstvo in prepušča oblast in harem mlademu zmagovalcu, me je kar žalost obšla. Mislil sem na ta boj, ko sem se vračal v taborišče. Toda življenje gre neizprosno naprej svojo naravno pot. Počasi sem se sprijaznil z usodo starega monarha, kakor se bo moral sprijazniti tudi sam. Tedaj še nisem vedel, ha kaj vse je pripravljen strmoglavljeni vladar. Nočni obisk maščevalnega starega gospoda Ko sem šel počivat, sem začutil, da narašča veter. Prve kaplje dežja so že trkale po šotoru. To je bil rahel, nese-zonski dež in njegove kaplje so me prijetno uspavale Spal nisem niti dobro uro, ko me je prebudil topot močnih kopit. Videl sem, kako je mimo šotora stekel neki slon. Lonci, ponve in druga posoda so leteli na vse strani, ker je bil slon zašel v šotor, v katerem smo imeli kuhinjo. Mladi črnci, ki so spali v šotoru, so brezglavo zbežali ven in se skrili v hosto. Pograbil sem puško in planil iz šotora. Toda hitro sem se spomnil, da je malokalibrska in sem jo imel ob postelji le zato, da bi ustrelil kakega leoparda. Kajti leopardi se ponoči radi potikajo okrog taborišča. Velikokalibrsko puško sem imel v tovornjaku, skupaj z drugo opremo za lov na divje slone. Deževalo je vse huje. Toda ko je sinil blisk, sem opazil silhueto slona z dolgimi tihlji in enim samim oklom. Slon se je bližal prav tovornjaku z orožjem. Spoznal sem, da to ni navaden klatež, ampak stari znanec monarh, ki se hoče nad slabejšim maščevati za poraz, ki ga je pretrpel od močnejšega. Prva žrtev: 16-letni Musuli Monarh je podivjal od bolečine in trpljenja, pobesneli slon pa ubija vse, kar najde na svoji poti. Poznal sem take zverine, ki so pobijale domorodce in razpodile cele vasi. Oblast je morala na take podivjance organizirati posebne hajke, če jih je hotela imičiti. Stari monarh je obvohal tovornjak, nato je naslonil glavo na kabino in porinil. Tovornjak se je prevrnil kot prazna konzervna škatla. Trije domačini, ki so spah v t^ vomjaku, so kot vreče prileteli na tla. Hitro so se pobraU in bliskovito i^[inih v gozd. Četrti, šestnajstletni Musuli, ni imel sreče; na nogo mu je padel zaboj s hrano. Monarh je nesrečnega fanta ovil z rilcem in dvignil v zrak. Ustrelil sem v zrak, upajoč, da bo strel slona preplašil m da bo Mu-sulija spustil. Vendar ni pomagalo. Naj streljam v slona. Vedel sem, da bi ga krogle iz lahke puške še bolj razkačile in prinesle smrt mnogim v taborišču. Razen tega je slon dvignil Musula do višine svoje glave, zato nisem mogel nie-riti slonu v glavo, ker mi jo je zakrival nesrečni tuleči mladenič. Pragozdni orjak se je naglo obrml m stekel Pfoti džungli poteptal je moj šotor. Z dečkom v rilcu je izginil v gosti podrasti. Musulovo vreščanje je še dolgo odmevalo. Ko je utihnilo, sem vedel, da je mladenič mrtev. Nevarna hajka se je začela Steve Catlin je pritekel iz svojega šotora. »Ali je bil to stari monarh?« je vprašal. Da, prav on. Ubijalec, ki ga moramo pokončati.« V podrtem šotoru sem komaj na^l žepno svetilko. Steve in moj spremljevalec črnec Kuli sta šla z menoj, šli smo v pragozd po slonovem sledu, že dvesto metrov daleč od taborišča smo našli kose raztrganega Musulove^ . telesa. Podivjani monarh mu je odtrgal roke in noge m jih razmetal okrog po drevju. Tudi truplo je bilo vkleščeno med rogovilo visok^a drevesa. »Se nocoj bom ubil tega slona a^ pa bo on ni^e. -Steve, lahko greš z nami ali pa ostani raje v taborišču. Kakor želiš,« sem rekel prijatelju. »Z vami pojdem,« je odgovoril Steve. Vzel sem velikokalibrsko puško, Steve pa svojo dvocevko. Spremljev^cem sva naročila, naj pripravijo hrane in vode za tri dni. Z nama so šli moj odlični zasledovalec, dva mladeniča, ki sta nosila puške, in štirje nosači hrane in vode. Stopili smo v gosto džimglo in šli sredi noči na podivjano gozdno pošast. Z baterijami in svetilkami smo odkrili krvavo slonovo sled in 'šli za njim v pragozd. Pot je bila težka, saj je svetilka metala svetlobo komaj meter in pol daleč, razen t«ga je močno deževalo. Okoliščine so bile staremu podivjancu v prid. Slona je nevarno loviti celo poelo zavarovati vozilo po stari četni, ostali pa so morali po novem odšteti za zavarovanje skoraj še enkrat več. Večina prizadetih trdd, da to ni v sMadu z itstavo, ker ni bila dana vsem lastnikom avtov enaka možnost, se pravi, da bi vozilo zavarovali i>o isti ceni. V zadnjih dneh pa so tisti, ki so plačali več, že malo potolaženi, ker podražitev zavarovanja manda ni bila prav izvedena in bo razveljavljena. Od pristojnega ore ^i pa le redko. Hkrati pa drago plačujejo nastopajoče iz drugih krajev. Vendar ne gsre le za XMstop otrok; učenci se v krožku vadijo za nastop dneve in dneve, priznanja dn pomoči pa ne dobijo od nikoder. Nekateri ao menili, da Je bila narejena velika napaka, ker Sole (pcredvsem gimnazija) niso dobdle tek>vadnic, kot je bilo že skilenjeno. Dom telesne kulture ne zadostuje za vse Solarje. V telo-vacWai bi po pnogramisikem načrtu lahko telovadilo največ 30 učencev, sedaj i>a jdh vadi nad 80 vsako uto m vsak dan od 7. iire :yutraj naprej. Za telovadbo uporabljajo t\Kki pP0stcxre, ki nlao bili zidani za ta namen, kar gre vse na škodo ob-jeilcta, predvsem pa na i&odo vadbenega načrta šolske telovadbe. Vse to bi bilo treba podrobno analiasirati. Nek&-teoi celo menijo, da je bil z gradnjo doma telesne kulture že rešen piroblem šolske telesne vzgoje, drugi pa spet trdijo. dS' ni dotvolj izkoriščen. Oboje vabimo v Podružnica časopisnega podjetja DELO iz Novega mesta je postavila pred občinsko skupščino v Kočevju v teh dneh kiosk. V njem bodo, kot je razvidno iz vloge, ki so jo naslovili občinski skupščini, prodajali domače in tuje časopise ter revije. Kočevski občani pa si želijo, da bi v tem kiosku prodajali vsaj še koleke. Zdaj morajo namreč ponje pešačiti skoraj v središče mesta, občinska skupščina in sodišče, ki sta največ ja potrošnika kolekov, pa sta prav pri kiosku (Foto: Primc) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Neupoštevan komunalni predpis Več določil odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost družbenega pomena, te niso upoštevale - Kataster komunalnih naprav še ni vpeljan - Neprilagojeni statuti dom, da nam poOcažejo »praznino«. f Posojila za hiše_____________________ v jjreteOdem leitu so v kočevskem podjetju TEKSTI- ^a zsuinji seji občinske skupščine Kočevje, ki LANA dali posojilo za grad- J© 27. decembra, so razpravljali o delu komunal-njo zasebnih stanovanjskih ^ delovnih organizacij, ki opravljajo komunalno hiš 22 članom kolektiva, in dejavnost posebnega dnižben^a pomena ter sprejeli sicer v zneskih okoli 15.000 odlokov in soglasij. Zaradi pomanjkanja časa so do 20.000 din. Leta 1967 je razpravo o delu Stanovanjsk^fa podjetja preložili na dobilo taka posojila le 7 čla- eno prihodnjih sej. nov kolektiva. Za letos pa Poro&ilo o izvajanju odlc^ o komunatoih delovnih organizaci-Jah, Id opravljajo kotnunalno de-javnort posebnega družbenega pomena, je ugotavljajo, da prizadete komuna'ne organizacije ta predpis bolj slabo uiofitevajo. Tako te organizacije niso do vskla-dile svojih statutov in drugih spet predvidevajo, da bo dobilo posojila za gradnjo hiš nad 20 delavcev. Štiri nove trgovine 2e aprila bo bočen«^ podjetje TRGOPROMET od^lo več novih poslovalnic- Okoli l. aprila bo odprta nova trgovina v Livoldu, nekako od l. do 15. aprila trgovina z gradbenim materialom v Kočevju, Ljubljanska cesta 47 (bivši Union), in trgovina v Cabru. Z& ppvi maj pa bo v Kočevju predvidoma odprta še pfva specializirana trgovina s pohištvom- s^ošnih aktov z v^javnimi predpisi. Nobena ni pore^ožila v potrditev tudi letnega plana investicijskega v2xlržovanja komunalnih naprav in perspektivnega programa investicij (i^ema je le vodna skupnost Kočevje—Ribnica). Doededno vodenje kaUstra komunalnih naprav Pa ni mogode, ker prijav za vnašanje t ta kataster ni ali p« so pomanjkljive. • Vseh teh nalog v komunalnih delovnih organizacijah ne opravljajo. k^ nimajo potrebnega strokovne^ kadra, pa tudi pristojni ob6in^ upravni organ ni bil pri svojem nadzorstvu in.zahtevah dovolj temeljit. Občinska skupščina je eddeoi-la, da morajo komunalne delo>vne orgaiUEacije najkasneje do 15. februarja vakladiti svoje notranje pre^i^ s ^loSno veljavnimi predpisi, ker jim bo t nasprotnem občinaka skupščina raopu^Uia organe upravljanja in odredila prisilno upravo. Bazen tega morajo takoj začeti izdelovati programe za gradnjq komiuialnih naprav do konca leta 1970. Na seje svojih delavskih svetov morajo v bodoče vabiti tudi predstavnike družbene skupnosti, seveda takrat, ko obravnavajo vjTašanje o zadovoljevanju ix>treb občanov ali organlza. clj. ^roti morajo prijavljati Zavodu za izmero in kataster zemljišč tudi vse qpremembe oziroma nove gradnje kotnimalnih naprav. Upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, pa bo moral v bodoče bolje poskrbeti, da bodo odlok do^edno izvaj&U. DROBNE tZ KOČEVJA ■ ■ ■ DOLGO^niAJNEJSI MRAZ že plača rezervacija, naj bi pri Je povzročil v Kočevju na vodo- tem tudi ostalo, ne pa da pride vodnih instalacijah precej škode lahko vsak v lokal. Potem se na-in težav. Vodovodne naprave ne- mreč prične gneča, kajti rezerva-prestano zmrzujejo v novih in cije so že preračimane na polno starih stanovanjski hišah. S te- zasedbo lokala. Tako izgubi re-žavo dobiš na hitro monterja, ker zervacija svoj smisel, zabava pa so vsevprek zaposleni. Potem se ne more biti več tako prijetna, pa prične po hlM razbijanje In Pri vsem tem pa nam manjka Se zazidavanje, kar povzroča slabo precej osnovnega smisla in olike voljo. Teh nevšečnosti so si sta- za taike prireditve. Kljub najbolj-novalci pogosto sami krivi. Pozi- šl volji so gostinci pri tem brez mi j? treba vodovodnim napravam moči, ker njihovih opozoril in posvetiU več pozornosti, pa bo proS^ gostje bre* rezervacij manj stroškov in jeze! 1 POVIŠANE STANARINE sploh ne upoštevajo. RAZBIJANJE KUDCAV- 80 tudi naš redni spremljevalec in vbunlj^e ob prestopu v novo leto. Letos bomo zopet za 25 odstotkov bliže ekonomski ceni stanovanja. To Je predzadnje povečanje. V letu 1970 bo zadnji 25-odstotni povišek izenačil stanarino z ekonomsko vrednostjo stanovanja. robe na športnem stadionu je te kar redno. To so prostori, ki jih imajo zaljubljeni parčki za najbolj prikladne v tem zimskem času. Kaj zato, če razbijejo vrata? Veliko izmed njih si doi^lja, da niso znani. Opazovali so Jih, in če ne bodo s tem prenehali, jih ■ ■ ■ silvestrovanje je za bomo daU z imeni v čao^is, mla- nami. V splošnem so se z doma. doletnice pa bomo priporočili ma- čimi prirc^tvaml kar pohvalili. . micam, da bodo zanje malo bolj Edina kritika je bila, da če se skrbele. Kmahi kandidacijski zbori Predvolilna aktivnost v kočevski občini - Kdo naj bo kandidat za odbornika ali poslanca? O stališčih za kandidiranje odbornikov in poslancev so razpravljali na zadnji seji kadrovske in vx3lilne komisije pri izvršnem odboru občinske kon* ference SZDL Kočevje, ki je bila 9. januarja. Ugotovili so, da nvorajo biti kandidati za od3xxmike in poslance predvsem taM, ki 80 sposobni in moralno ne-oporečeni. Osaiovna obveznost bodočih odbornikov ui po-slanoev bo, da se bodo za-vcoemali za programska iizho-dišča Socialistična zveze. Dolžni bodo uresničevati diru-žbena stališča SZDL, ki je najbolj množična organizacija in torej predstavlja m uveljavlja hotenja in želje večine občanov. Kandidacijski zbori, ki bodo poneikod združem s krajevnimi konferencami SZDOL, se bodo začeli v februarju. Nđ njih bodo občani predlar gali možne kandidate za od- bornike občinske i^kuipščine, razpravljali o možnih kandidatih za poslance in izvolili delegate za občinske kandidacijske konference. Na beh konfereiKiah bo glavni poudairek na programskih izhodiščih SZDL, ki bodo obravnavala bodočnost vseh gospodarsOoiIh panog v občini, niravstvo, šolstvo, socialno varstvo, davčno politiko, zaposlovanje, investi-oije in drugo. Več o teh programskih izhodiščih bootno pcxročali v eni naslednjih številk našega lista. Pred zborom občanov Rinža Je zamrznila in za mladino se je spet začela drsalna sezona. Na ledu je vedno več drsalcev in hokejistov (ki igrajo kar z raznimi palicami, za puck pa so uporabili peto gumijastega škornja). Verjetno se bodo kmalu na ledu pojavili Se balinarji (Foto: Primc) Krajevna skupnost Kočevje pripravlja osnutek delovnega programa za letos, ki naj bi ga sprejeli na zboru občanov v začetku februarja. Upamo, da bo krajevna skupnost tudi prikazala, koliko denarja je bilo zbranega v preteklem letu od občanov v obliki rasmdh po-lspevkov in kako je bil ta denar porabljen. Na zboru občanov bo podano tudi poročilo o izvrševanju lanskega delovnega prc^rama krajevne skupnosti. Lani 2000 nočnin manj v hotelu PUGLED v Ko-- čevju 90 lani zabeležili le 7588 nočnin, *Ieta 1967 pa že _ 9736 ali 2148 manj kot leto prej. Domači gostje so prenočili v hotelu lani le 6018>krat (predlanskim 8023-krat), tuji pa 1570-krat (predlanskim niSnkrat). Tudi število gostov, ki so prenočevali v hotelu, je nekoliko padlo. Tako je hotel zabeležil lani 4153 gostov, predlanskim pa 4226 ali 73 več. Iz teh podatkov se vidi, da so se lani turisti zadrževali v Kočevju manj dni kot predlanskim. ŽiČNiCA v zraku aii v vodi? z obljubljeno vlečnico to zimo ne bo nič, prizadevajo pa si, da bi postavili manjšo Poleti smo že pisali, da bo Sodražica do te zame dobila vlečnico za smučarje. Smo že sredi zime, žičnice pa še ni. Pociovno smo obiskali predstavnike krajevne skupnosti in jih pobarali za vzrok. Zvedeli smo, da vlečnica ne stoji le zato, ker jim je GENERALTURIST že obljubljeni kredit odklonil osuroma preložil za eno sezono. Do tega nepričakovanega preobrata je menda prišlo zaradi razgovorov o sodelovanju ali združitvi GENERAL-TURISTA in PUTNIKA. Komisija GENERALTURISTA je bdla že dvakrat v Sodiražici, izdelala načrte in ek nomsko u.L—j*jitev za vlečnico. Za elaborate je Turistično društvo Sodražica že plačalo 2000 din. Traso za vlečnicD so že zakoličili, ker jim je bilo sporočena, da je denar zagotovljen. Vendar Sodražand še niso vrgli puške v koruzo. Pravijo, da že teko razgovori, da i>; V' krjCKem kljub vsemu le positavili manjšo motorno vlečnico. Snežne razmesre so namreč tu zelo ugodne, smučarski tereni lepi, posebna ugodnost pa je, da je Sodražica 3 do 4 krat bliže Ljubljani kot Kranjska gCTa. Ribe, ribiči in Ribničanje Protestirajo proti osnutku zakona o ribištvu v nedeljo, 5. januarja, so imeli člani ribiške družine v Ribnici redni letni občni zbor. Na njem so pregledali dosedanje delo in se pogovorili o bodočem delu dnožine. V preteklem letu so ribiči veliko storili za pomladitev iribdškega zaroda v potokih na območju svoje družine. Revir ribiške družine je precej velik, saj gosipodarijo z ribjim zarodo-m od izi\nira Ribnice pa do Rašice pri Velikih Laščah. Sklenili so, da bodo v tjodoče osireje nastopali proti knvolovcem, pa tudi proti svojim članom, ki ne bodo lovili v skladu s pravili družine. Razpravljali so tudi o osnutku predvidenega novega ribiškega zakona. Ribndški ribiči so osnutek odiklonili z obrazložitvijo, da bd novi zakon, če bi bil sprejet v sedanjem besedilu, onemogočil ribiške družine in bi naredil ribiS'^vu na Slovenskem več škode kot koristi. Odgovornim organom v Ljubljana so v zjvezi z osnutkom novega zakona poslali protestno pismo. Med sklepi za bodoče delo je pr'memben še ta, da bi gojili v niibniških potfofcih ščuke, kar bd bilo brez dvoma velika pridol>itev. Seveda pa b do v tem letu, kot vedno doslej, obogaitiU potoke z rib--jim zarodom, tako s postrvmi kot tudi z nekaterimi rugimi vrsteim rib. •J’ V Ribnici je bil 8. januarja odvzem krvi. Odziv na to humano akcijo je bil letos nadvse zadovoljiv. Organizatorji krvodajalske akcije, to je organizacije Rdečega križa, so predvidevali 200 krvodajalcev, na odvzem pa je prišlo 216 oseb. Od tega so 204 ljudem odvzeli kri, 12. pa ne. Vsekakor je to za ribniške razmere in še posebej za aktiviste Rdečega križa velik uspeh. Na sliki: ob zadnjem odvzemu krvi (Foto: Mohar) i Denar odteka iz našega obrata V ribniškem obratu ŽIČNICE zahtevajo, da naj bi jim ostalo vsaj 50 in ne le 10 odstotkov skladov, ki jih ustvarijo - Boje se zastarelosti LjubljaiKko podjetje 2ICNICA Je pred leti iistanovUo v Ribnici obrat, v katerem izdelujejo predvsem su&ilmoe za les, ki gre^ v denar, člani kolektiva tega obirata se skupaj s svojim vodstvom trudijo. da bi bild izdelki čimbolj kvalitetni. Celotno podjetje je (Jroizved o lani za okrog 12,5 milijonov din raznih izdelkov, ribniški obrat pa je v tem znesku soudeležen z okoli 1,65 milijona din. To je za kolektiv, ki ne 8teje niti 30 članov, kar 1^ u«p^. Kot dobri gospodarji so določili precejšen mesek za sklade — nad 150.000 din. Pri delitvi sredstev skladov meid obratom in ma- imeli samoupravni organi v obratu še večjo veljavo, trudili se bodo, da bMo vladali v kolektivu vedno tovariški odnosi in da se bodo še bolje strnili v naporih za naptredei: o>brata. Tečaj za bolničarje Občanski odbor Rdečega križa Ribnica je organiziral tečaj prve pKMnoči za prostovoljne bolničarje. Za tečao. PRED ZBORI VOLIVCEV V RIBNIŠKI OBČINI Zbore bodo vodili odborniki Na dnevnem redu precej za občane zanimivih vprašanj - Zbori volivcev bodo zaključeni predvidoma do konca tega meseca v teh dneh se bodo začeli v ribniški občini zbori voJiv-oev. Sklicuje jdh občinska skuioiičina, jim je tudi določila enoten dnevni red, in sicer: potročalo odibomikov v izvrževanju sklepov zborov volivcev iz leta 1968, poročilo o nekaterih pomembnejših ukrepih občinske skupščine v Badnjih dveh letih, jKMOČilo o realizaciji proračtmskih dohodkov in iiadatlkoiv in raa-pirava o občinskem proraču- nu za letos ter vprašanja volivcev. Na zborih volivcev bo podano tudi ix>ročilo o tem, kaj je občinska skupščina že napravila in kaj bo še za uveljavitev stališč sklepov in priporočil repubLške skup-ščine, ki so bila sprejeta v zadnjih dveh letah in se nanašajo na sitanovanjsko gospodarstvo, obrt, zaposlovanje, kmetijstvo, vzgojo in izobraževanje, vaa^stvo starej- ših oseb, prispevke, davke in takse ter na ix>sebne naloge krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL v zvezi z narodno obrambo. Poseben jKmdarek pa bo na p>oročilih odbornikov o izviršenih sklepih zadnjih zborov volivcev in izvrševanju sklepov občinske skupščine. Zbore bodo vodili občanski odborniku in ne, kot je bil običaj doslej, občinski uslužbenci. tičnim podjetjem se jim po mnenju koektiva obrata dela krivica. Doslej je bilo tako, da jim je i«d-jetje pustilo le 10 odstotkov skladov. Kolektiv obrata i>a predlaga, da se jim v bodoče pusti za razširitev proizvodnje vsaj 5o odstotkov skladov, ki so jih sami ustvarili. Niso proti temu, da se povečujejo proizvodne zmogljivosti v drugih obratih podjetja, odločno pa na^rotujejo, da bi njihov obrat zaostajal za razvojem ostalih obratov v podjetju. Ribniški obrat 2ICNICE ima v načrtu dograditev . • _______ novih delovnih prostorov. Radi bi J® začel 10. januarja, .se povečali proizvodnjo in zaposlili prijavilo 26 članov RK. Po-nekaj ljudi, Itenar pa potrebu- uk bo trajad 80 ur in se bo d^ končal v zadnjih dneh tako kot doslej iz leta v leto od- arja. Med prijavljenci prevla- zao^. V duijejo ženske, kar je ra- nekaj letih bi lahko postali ne. - ■ _l rentabilni Ukinitev bližnjega ob- zumljivo. Tečaj je v prosto- * rata TORBICA v Sodražici je zgo- rih osnovne šole v Ribnici, vodila pa ga bo dr. Alenka tom, ki zaradi nerentabilnojti jo- « ■ stane matičnemu obratu v breme. Voljč-Siimer iz Ribnice —T O tem in drugem so razpravljali na nedavnem občnem iboru sin. dikalne podružnice. Ljudjje so bili-nejevoljni, ker na zbor ni prišel mhče iz vodstva podjetja, da ba Jim nalil čistega vina o nadaljnji usodi obrata. Kolektiv obrata že. li sodelovati z ostalimi cA>rati in tudi sodeluje, toda hočejo biti ©-nakopravni in prav imajo! Na zboru so se zavzeli za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Ugotovili so tudi, naj bi bil sindikat tisti, ki bi se zavze', da hi Učenci osnovne šole v Sodražici, ki so včasih morali v šolo in domov pešačiti, so *Ho veseli, da je zdaj za večino okoliških vasi le organiziran prevoz učencev. (Foto: Primc) Sodražica: obrat konfekcije? Vodstaro -podj^ja SUKNO Zapuže, ka ima enega svojih obra4x>v tudi v Jurjeviči pri Ribnicd, si prizadeva, da bi v prostorih likvidirane »Torbice« v Sodražici činniprej odprl obrat konfekcije. Vso kaže da bodo načrti o raz-potreditvi strojev v tem obratu dokončani že ta mesec. Vodstvo SUKNA pa pričakuje, da bo občinska skupščina Ribnica za ureditev ocaroma opremo obratov prispevala okoli 200.000 dnn. Občinska sflcupščina bo že na prihodnji seji raspravljala o virih za sotinancdianje uredatve tega obraita. čebelica v Kovinskem Kovinsko podjetje v v Ribnici je verjetno edino v občini, ki ima sklad za vzar jemno pomoč, ah kakor pravijo, »Cebelloo«. Čebelica deluje zelo uspešno že vrsto let. Vanijo vplačujejo delavci tega kolektiva, kadar pa so v stiska, sd sposodijo denar pri Čebelici. Tako je bilo že marsikateremu članu omenjenega podjetja omogočeno, da }e prišel do potrebnega posojila. Prav bi bilo, da bd sil tak slad'medsebojne pomoči omislili tAJdi po ostalih podjet,jdh. GRADAC tel. 76-17'}. lok » Po Konkurenčnih cenah . zdelujemo vse vrste lagrobmicov spomenikov, spominskih obeležij ui vsa ceracerska dela nitro in svalitetno Še vedno niso zadovoljni Na zadnji seja oi:x:inske skupščine Ribnica so odbor- '/i iz Loškega potoka povedali, da za nijihovo območje zjoozaravstvena služba še vedno na zadovoljivo uireje-na. Potočani namreč še vedno menijo, je njihovo območje zapostavljeno in da tudi zadnji ukrepi zdravsibvene-ga doma zadev okoli zobozdravstva niso zadovoljivo rešili. Skupščina je imenovala posebno komisijo (Ivan Lavrič, Lado Podane in Stanko Rus), ki naj ba do bližnjega zbora volivcev skušala skupaj z direktorjem adravstve-nega doma te zadeve rešiti. Posvet o možnih kandidatih za poslance V Ribnici je bilo 8. januarja posvetovanje predstavnikov poditičnih organizacij in volilne komisije republiške konference SZDL Slovenije. Razpravljali Sx) o možnih kandidatih za bližnje voDit-ve za republiške in avezne poslance. V iaboru so evi-dentirali ljudi, ki so se doslej izkazali pni družbenopolitičnem delu ali na delovnih mestih v delovnih organizacijah. Pogovorili so se tudi o pripravah v zvezi z voliitwami, ki jih bo treba izvesti pred 13. aprilom —dnevom valitev. Tu čaka Socialistično zveeo in sindikate še posebno odgS3vomo delo. Volitve bodo ra.TiO’sane 23. februairja. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah e sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne oener krompir Kočevje; Ribnica: (cena v din za kg) 0.85 0,90 sveže zelje 1,60 2,00 kislo zelje 1,75 in 1,95 2,00 kisla repa 1,75 — fižol v zrnju 5,70 in 6.10 5,00 in 7,00 čebula 3,30 3,20 česen 15,00 16,00 solata 3,30 3,50 in 5,00 paradižnik — 10,00 korenje 2,55 2,50 peteršilj 5,00 5.00 pesa 2,10 14,80 1,20 radič 13,00 cvetača 4,10 5,00 jabolka 3,55 in 3,75 2,50 hruške 4,00 lomaranče 4,85 5,40 mandarine 6,20 — limone 5,30 5,40 in 7,00 banane 5,30 5,60 grozdje 4,80 5,00 jajca (cena za kos) 0,82 in 0,90 0,85 RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ NOVO LETO je veliko Število občanov pričakalo v prijetni družbi v gostinskih lokalih in drugih veselični prostorih. Povsod je bilo poskrbljeno za iejna grla in lačne želodce. TlsU, ki so ostali doma in imajo televizijo, pa so bili razočarani nad revnim televizijskim ^x>redom. pred nekaj leti). Denar je baja že zagotovljen. Modernizacija ceste je več kot nujna ■ ■ ■ PORAVNALNI SVOT pri krajevni skupnosti Ribnica je imel v preteklem letu 24 predlo-gov Za obravnavo. Številka je nekoliko manjša kot predlanskim, ker so nekateri spori poravnani že ob prijavi. Okoli tri četrtine sporov je bilo poravnanih. Tudi letos so prevladovali, spori zaradi osebnih razprtij ■ ■ ■ SKORO V CENTRU RIBNICE, za prostori Restavracije, je nekaj dotrajanih gospodarskih poslopij, ki ne sluzjo več svojemu namenu. Te zgradbe ^ zelo kaae podooo Ribnice, ki je ^ASn/Jl V VIinCAH — sdcer po vojni, posebno v zad-nekaj letih, zelo spremenila podobo. Letos naj bi odstranili Se ta madež Ribnice. ■ ■ ■ CESTA LJUBLJANA-Ka ĆEVJE je bila pred kratkim poledenela. Od Ljubljane do Dvorske vasi upravlja z njo ljubljansko Cestno podjetje, ki je cesto posulo z drobnim pesk<»n; od tam dalje pa spada pod novo-meSko Cestno podjetje — in ni bila posuta. V bodoče si želimo enakopravnosti tudi na našem delu ceste. ■ ■ ■ DELA\ SKA UNIVERZA v Ribnici se pripravlja skupaj z občinskim sindikalnim svetem na organizacijo predavanj za novoizvoljene funkcionarje sindikalnih podružnic. V načrtu imajo tudi predavanja za vodilne ljudi v svetih krajevnih dcupnosti in Se nekatera druga. ZAPOTOKU resno razmlSlJajo gradnji, gasilskega doma v svojem kraju. V njem naj bi imele prostore tudi politične organizacije tega kraja. Upravni odbor gasilskega društva bo predvideno gradnjo gasilskega doma predložili v obravnavo občnemu zboru. M bo v kratkem. ■ ■ ■ Z VSTOPOM V NOVO LETO so spet narasli upi, da bodo letos začeli z modernizacijo ceste Vinice—Sodražica a so bres?>la5no do-b’’ pri ""»ekem gradbenem te^n ku. Ker so nekatera P':xijetja prispevala les. največ ga je dalo podjetje Be-grad, so v Cmomlju dotoi-li skaka'jiico, ki je stala samo 230 ddn. Na iKm skakalnici bodo 19. januarja ob 14.itri organizirali belokrajijsko prvenstvo za člane in mladince. Pričakujejo veliko udeležbo movalcev in gledalcev. Stari trg bo sodeloval Igralska družina v Starem trgu se je že odločila za sodelovanje v Zupančičevem natečaju. Ker 90 zaradi finančnih rasaner odvisni od takega odrskega dela, ki ne terja zahtevnejše scene, sd še premišljajo, kaj bodo igrali. Med igralci so starejši in mlajši, režijo pa je prevzel prof. Marko Kobe. Belokranjska mladi* na v Operi v petek, 10. januarja, Si je mladina iz Bel© krajine ogledala Verdijevega Rigoletta v ljubljanskem opernem gledališču- Iz Omomlja so odpotovali v Ljubljano s posebnim vlakom učenci višjih rpiredov osnovne šole in dijaki gimnazije, medtem ko je metliška mladina potovala z avtobusom. Večino mladine je Rigoletto navdušil, posebno tiste, ki 90 bili tokrat prvič v o^jeri. A. L. t V Sodevcih nov transformator v kratkem bo dograjena nova transformatorska postaja v S9devcdh pri Starem trgu, ki jo gradi podjetje Elektro Kočevje. Prebivalci Sodevc, Kota, Blaževcev, Za-' peči tn Dečine bodo imeli poslej močnejši tok, tako da bodo lahko uporabljali tudi stroje in poslušali radfo, kar jim je bi'lo doslej onemogočeno. E»ri gradnji novega transformatorja in postavljanju drogov so s prcitovolj-nim delom pomagali tudi občani. V Črnomlju 3.792 ljudi Na matičnem uradu so zbrali lansike podatke ter ugotoviti, da je bilo v letu 1968 v vse\j občini doma rojenih samo 42 otrolk, vsd drugi pa so prišli na svet v porodnišnici. Na domovih je umrlo 125 občanov, porok pa j« bilo 115, od tega 53 v Or-nomlju. V isačetku januarja je bilo T občini 17.212 prebivalcev, in sioer 8310 mo-ikih in 8002 žensk. Črnomelj z Loko, Kočevjem in Vojno vasjo je štel 3792 ljudd. K. W. Seja občinskega komiteja ZMS Pretekli četrtek je bila v Cmomlju seja občinskega komiteja ZMS, na kateri so ocenjevali nedavne konference po terenskih aktivih, razpravljali pa so tudi o pripravah na občin^o mladinsko konferenco, ki bo verjetno konec januarja. KOVICE „Svojega že ne bi pustil!“ Nova proizvodna hala beltovega mehanskega obrata je že zgrajena, le obrtniška dela v upravnih prostorih (na sliki) še niso končana. (F»to: R. Bačer) 'oci hodijo |m> 12 km na dan po četrt metra globokem snegu do šole v Starem trgu Cisto res je, da hodijo šolarji iz Podgore, Za-goždaca in Radenc spet vsak dan 6 km do staro-tirške šole in prav toliko do doma! Snega je vsaj 25 cm in po hriboviiih stezah nad prepadi lahko kdo samo malo zdrsne, pa se bo anašel v Kolpi. Med otroki, ki takole pešačijo, pa so iz vasi Radeći tudi piTvošoldki. Ali otroku lahko kdo zameri, če ves izmučen in moiker p»ride v šolo ter v tepli učilnici pri pouku zaspi? To se tudi delaje! Problem ni nov, saj o njem že več let razpravljajo, toda vsako zimo znova v vsej strahoti izbije. Starši so že večkrat izijavili, da ne bodo več pošiljali otrok v šolo, toda še zmeraj so se dali pregovoriti Baje prepričevanje zdaj ne zaleže več in vse češče je slišati glasove, da po prvem pol-let: februarja stekla proizvodnja. Za m^iansdci obrat in seveda za vso tovarno pomenijo novi obratni prostori bistven naipredek. . Omogočili bodo za 50 'Ijdstotkov večjo zimogljivost, boljše delov"ie pc^oje, veliko bolje organiziran delovni proces, večjo produktivnost in bbljšo kvaliteto izdelkov. Podjetje je v gradnjo hale vložilo 1.340 tisoč din lastnih sredstev, pri banki pa so dobdii še 1.500 tisoč din posodila. Kupili so tudi 14 novih strojev, nekaj nove strojne opreme pa bodo dobili v kratkem. Zdaj je v Beltu zakoslenih povprečno 600 Ijiudi, do konca letošnjega leta pa je v načrtu preoejSr^je povečanje delovne sile. Zaipcsliti nameravajo še okoM 150 ljudi, od tega vsaj 20 Inženirjev, in Se neCta^ drugih strokovnjakov 6 fakulteto. Proizvodnja, ki je lani po oceni veljala ckoli 20.750.000 din. bo imela letos vse drugačno vrednost, zlasti če... Belt ima trdne dogovore z neko. aelo znano tujo tvrdko. Od nje nameravajo odkupiti licenco za prcdavodnjo droč-nikov za avtomolnlske motorje. DosJej je morala vsa domaća avtomobilska industrija te dele pretežno uvažati, za(to bi se Belt s proizvodnjo dročnikov lahrko čez noč uveljavil. Uresničitev teh načrtov, s katerimi bi se tovarna lah-. ko visoko povtapela, je odvisna le od teg£^, če bodo v bankah pravočasno ćobiii 10 milijonov dni kredita. Potrebujejo ga aa naikup novih strojev in za rat^iritev sedanje livarne, v kateri bi morali vpeljati posebno linijo za litje dročnikov in drugih u-Itkov iz trde litine." Gre za to: prodzvodnja dročnikov je pri nas sselo interesantno delo še za marsikoga. Ce Belt ne bo letos dobil kreditov, bo jnoral nanje čakati leto ali dve. Medtem pa ga lahko prehiti kak drug kolektiv iste etroke. Menda ne i2dajamo poslovne skrivnosti, če povemo, da tudi pri najetju omenjenega pcisojila' ne kaže slabo. Trdno upanje za odločilen vzpon beloOČranjske strojne tovarne in livarne torej oibstaja. RIA BACER Nesolidno ^ poslovanje na »PETROLOVI« bencinski črpalki 30. decembra 1968 sem šel v večernih urah v Črnomelj sosedu po zdravnika. Ker sem imel zelo malo gorim, sem računal, da se bom lahko pripeljal v 12 km oddaljeni Črnomelj, poiskal zdravnika in obenem dobil tudi gorivo. Uradno je črpalka odprta, kakor piše, do 20. ure. Tja sem prišel pet minut čez določeni delovni čas. Uslužbenec ^Petrola Jaka je bil še na .črpalki. Prosil sem ga, naj mi da bencin, ker ne morem domov. Na moje pregovarjanje in prbšnjo, naj mi da gorivo, ni hotel ničesar odgovoriti. Zaklenil je vraia in odšel v bližnji hotel Lahinjo. Stopil sem za njim in ga ponovno prosil, naj me ne pusti brez gorirxL. Odvrnil mi je, da nima ključev, kar pa ni bilo res, saj je nekaj minut pred tem z njimi zaklenil vrata na črpalki. To sta opazovcda Stanislav Peteh iz Črnomlja in Rude Kralj iz Fučkovcev. Da sem se lahko odpeljal 12 km daleč do doma, mi je dal Stanislav Peteh iz svojega avtomobila bencin. Tako poslovanje pri Petrolu res ni Tia mestu, njegovi uslužbenci naj se zamislijo, kako bi bilo njim, če bi se znašli v podobnem položaju. ANTON ADLESIČ Dolenjci 6 p. Adlešiči ČE ŽELITE Ddgovoi ai) naslov iz ma ;ih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ati Enamko za W din. UPRAVA LISI A Med mladimi največ zanimanja Razgovor s predsednikom občinskega mladinskega komiteja v Črnomlju Borisom Škedljem Prisilna uprava v „Planini" Zaradi nereda in izgube so se odborniki odločili za uvedbo prisilne uprave Zaradi nereda, slabe disci-jpline in slabih poslovnih uspehov, ki so bili očitni po 9 mesecih poslovanja v letu 1968, so na občinski seji v Cmomlju tik pred Novim letom izglasovali prisilno upravo v čevljarskem podjetju »Planina«. V črnomaljski skupščini so že prejšnja leta nekajkrat razpravljali o tem podjetju in zmeraj odlašali s prisilno upravo, ker so se zanašali na ČRNOMALJSKI DROBIR ■ VINICA IN CRNOMEU sto doslej pokazala najvefi zaiilmanja za sodelovanje v nateCaJu za Zupančičevo nagrado. Prosvetno društvo »Miran Jarc« Iz Cmoznlla Je prijavilo upriaorltev SpewacK0ve-gs dela »NaSi trije angeli«, medtem ko drugi udeležbo prijavljajo, niio pa $e sporočili rep^oarja. ■ TEC.AJ fil VANJA IN KHOJE-NJA ORGANIZIRA v Cmomlju Zavod za ku’turno-proi^tno dejavnost. Prijave sprejemajo do 30. januarja na zavodu, kjer dajejo tudi vse liifonnacije. Tečaj bo vodila Andjelka Vasović Iz tovarne Bagat, pouic pa bo vsak dan ob večernih urah in bo trajal 20 dni. So’.nina znaša 60 din. ■ V CRNOMUII .SO SE Z.ACE-I-l 80 umi in 20-uml tečaji prve pomoči. V vsakem tečaju Je •po 31 moSklh in žensk, ki so jih določila podjetja in ustanove. Prvi 20-uml tečaj je bil že končan. Tečajniki <30 ialll aelo zadovoljni.' Organizirali nameravajo še en kratek tečaj v Cnx>mlju in enega v Semiču. Predavajo zdravniki črnomaljskega zdravstvnega doma. ■ ZAENKRAT SLAB USPEH — Lansko šolsko leto Je bU na črnomaljski glnuiaziji uspeh boljši kot iTeJSnJa leta, saj Je 91 odst. dijakov izdelalo razred. Ob jmtI letotaji redovalni konferenci pa Je bil učni ujpeh spot izredno slab, najslabfii pa v 3. letniku. Učenci t«ga razreda so bili lani najboljši na Soli. saj Je razred 100-odstotno izdelal, letos pa je m^ 32 dijaki samo 6 učencev ostalo brez opomina. Upajo, da bo ob polletju že nekolilru) boljše. ■ OBCIN.SKA VOLILNA KOMISIJA je dala v razpravo osnutek proiiTamskih Izhodišč za kandidiranje odboimikovA in poislancev. V programu Je postavljena zahteva po hitrejši rasti proizvodnje ter razvoju kmetijstva In tiuisma v občini. V okvini tega Je predvideno. naj bi ic v letotoji zimi izdelali program razvoja tiuiama za območje Vinioe In obkolpskegu prede’, a. obljube kolektiva, da bodo nepravilnosti odpravili. Zdaj pa je očitno, da se razmere niso prav nič spremenile, celo poslabšale so se. Podjetje je razen tega že leto dni brez direktorja in ne izpolnjuje svojih obveznosti do kupcev in naročnikov. Ni torej čudno. da je nastala ob tričetrt-letju 1966 manj&i a izguba v višini 3.924 din. Ko so na seji glasovala za uvedbo prisilrte uprave, so se odborniki soglasno odločili zanjo. V nedeljo na Štrekljevcu Ne drugič sklicano krajevno konfererKx> SZDL na Stre-kljevcu je v nedeljo prišlo okoli 80 občanpv. Hudo so Icritizirali nedelavnost dosedanjega poiedsednika in sekretarja organizacije, p>a tudi občane, ki prejemajo v raznih oblikah družbeno pomoč, a v organizacijeJi ne delajo- V razpravi so obravnavali tudi pereče krajevne zadeve-Ljudje so želeli, da bi skozi vas redno voail avtobus in da bi že letos zadeld graditi vodovod- O popravilu vaških poti pa se nameravajo pogovoriti po posameznih vaseh-Za novega predsednika organizacije jf bil izivoljen Janez Konda z Osojnika- K. W — S čim se je m’ad’Ina na čnnomalijskem področju v preteklem letu največ ukvarjala in kakišne načiie ima za leto 1969? — Nedavne mladinske konference Ta terenu so pokazale, da je naša mladina v letu 1968 najbolj' zavzeto delovala na kultumo-prosvet- nem področju. Vaški aktivi so imeli uspešne dramske, foMome In pevske .skupine, ki so tekmovale na Zupančičevem natečaju. — Na katerem področju mladinskega delovanja je po vašem mnenj« vrzel? — Po mojem je bilo najmanj narejenega na idejnopolitičnem področju. Razen na čnKiraalJiski gimnaziji in deloma na poklicni kovinar- s*d Soli se m’.adina ni idejno ieobraževala. To je slabo. — Kateri mladinski aktivi so bili lani pri delu najbolj uspešni? — Pohvalo zasluži predvsem mladinski akstiiv tovarne Iskra v Semiču, med vaštei-mi organizacijami pa so bili zeio delavni v Gribljah, v Butoraju lin zadnje mesece v Dra^afcušu. — Kako se bo letos odvija- lo deilo mladine v občdzii? — Natečai] za Zvipančičevo nagrado bo sjpet razgibal večino vaških in tovamiških aktivOT. Kot kaže, se bo mladinslko delo tudi v letog-njem leiu predrvsem odvija- lo na kultur oprosvetiiem področju. želijo pa si tudi več sdoupodh izletov. Tako se v mnogih krajih že pogovarjajo o o«;ledu skakalnih tekem v Planici. Mladina bo sodelovala tudi pri izvedbi sipomla-denslkih voHtev. 36 hvaležnih upokojencev Tovarna BKLT ob vstopu v leto 1960 spet ni pozabila bivših članov kolektiva. V tovarno je povabila svoje upokojence, kjer smo doživeOi lep sprejem. Direktor Vladimir Lončar nam je na kratko opisal razvoj podjetja v zadrxjem časai, nato pa smo si of^ledali proizvodnjo. Priredili so nam tudi prigrizek in nas obdarovali. Iskrena hrvala vsem, ki so organizirali srečanje z upokojenci, obenoon pa kolekitivu Bel ta za daseženi napredek čestitamo. TONČKA 5KOF \ Precej jih je šlo v Nemčijo 333 občanov s področja metliške občme je lani dobilo potne liste' Od tega so izdali skupinskih potnih listx)v, 9 oseb se je za stalno izselilo v tujino, okoU 30 odstotkov vseh, ki so dobili potnu list »a je odSlo v Nemčijo. ^ švedsko, v Francijo ali v Svioo. ZANIMIV PREDLOG, VREDEN RAZMISLEKA Bo tokrat gospodarstvo podprlo kmetovalce? Inž. Janez Gačnik, direktor metliške zadruge predlaga, kako ukrepati, da bi bili zasebni kmetovalci domače občine že letos precej na bojjšem - Vse je odvisno od dobre volje gospodarskih organizacij Znano je, da kmetijstvo zasebnega seMorja zadnja leta upada in da so kmetje POZIV DAVČNE UPRAVE v METLIKI Davčna uprava občinske skupščine Metlika poziva vse prispevne in davčne zavezance, katerim se predpisujejo prispevki in davki glede na dohodek in promet, ki so ga doseli v letu 1968, da v smislu 148. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 7/67 in 40/68) predložijo napoved o celotnem dohodku in prometu, doseženem v letu 1968 Enako morajo vložiti napoved tudi vsi lastniki zgradb, ki dajejo stanovanjske in ostale prostore v najem, bodisi gospodarskim organizacijam ali zasebnikom proti plačilu v gotovini ali uslugam. Razen navedenih zavezancev morajo vložiti napoved tudi zavezanci, katerih osebni dohodek iz katerih koli virov je presegel 20.000 din. Lastniki krav in telic, starih nad 8 mesecev, naj prijavijo morebitne spremembe v številu le-teh v odnosu na število v letu 1968. Prispevne in davčne napovedi ter ev. spremembe v številu krav in telic morajo biti vložene najpozneje do 31.1.1969. Tiskovine za vložitev napovedi bodo na razpolago pri davčni upravi ObS Metlika, soba št. 4. DAVČNA UPRAVA ObS METLIKA že povsem izgubili voljo do dela, ker se ne morejo dokopati do napredka. Inž. Janez Gačnidc, direktor metliške zadruge pravi, da bi se zasebnemu kmetijstvu dalo pomagati. Kako? — Kmetje ndso proti mo-de(mJzaciji, * sa-navljali vinograde, izboljšeiva-li hleve, kupovali stroje itd, toda nimajo denarja. Mladi odhajajo pa»v zato, ker ne morejo sodobno kmetovati. Naša zadruga sicer daoe kredite, a to je vse premalo. Ce bi naže večje gospodarske otrganiiaacije kot so: BETI, Novoteks, Komet, Klaiv-nica in mesarija ter trgovsko podjetče, morda pa še kdo drug, del svojih skladoa se bo zamisel nadalje uresničevala, je odvisno od razumevani^ia kolektivov. Po mojem naša podjetja ne bd smela jpazabiti, da so dobila delovno silo izključno iz kmetijstva, zato bi bilo prav, če bi zdaj gospodarstvo p>odprlo kmetovalce. Predlog je sanimiv;. o njem bi kazalo resno ra^i- sliti B.B. mm »»« čez zimo. so se nehala dela pri gradnji nove stavbe Doma počitka. Stavba je pod streho, spomladi pa bodo gradili dalje. Računajo, da bodo že na jesen lahko sprejeli ostarele v lepo urejene sobe novega doma. (Foto: R. Bačer) Še letos sodoben vrtec za predšolske otroke Zakaj samoprispevek za novo varstveno ustanovo in nekaj podatkov o predvideni gradnji s tem da se je večina Metličanov izrekla za samoprispevek, namenjen zlasti gradnji nove varstvene ustanove za najmlajše, so .akra-ti že potrdili, da sedanji prostori otroškega vrtca res ne ustrezajo. Vrtec je začel v Metliki delati pred 6 leti v zasilno urejenih prostorih v gradu. Prostori pa so vlažni, temačni, in ker so v njih še velike temperaturne razlike so otroci večkrat prehlajeni. Vrh vsega je neprimerna še lokacija, zatožni čudno, če zahaja redno v vrtec samo 28 otrok, medtem ko živi v mestu 214 malčkov. Novi vrtec bodo začeli letos graditi na travniku med stanovanjskimi bloki in sejmiščem, predvidoma pa bo veljal okoli 800.000 din. Idejni projekt predvideva pavi-Ijonsko gradnjo, tako da bodo lahko prostore po potrebi dograjevali. Nova varstvena ustanova bo najsodobneje urejena, v njej pa bo prostora za 3 skupine predšolskih otrok ali za približno 60 malčkov. s samoprispevkom občanov, s prispevki delovnih organizacij in s sredstvi sklada za otroško varstvo bodo v Metliki zbrali okoli 400.000 din posojila od republiške skupnosti otroškega varstva in na enak kredit pri banki. SPREHOD PO METLIKI ■ ZMERNA SUllA ZIMA se ustalila XK) novem letu. Sicer Je včaaih ponoči iivo srebro zdrsnilo tudi na miniis petnajst stopinj, v glavnem pa se temperatura podnevi giblje le malo pod ni^o. Pri tem gre olje, ki ga ljudje uporabljajo za gretje ^i, kar dobro v promet. Pred novim letom ga Je na metliški bencinski črpalki kak dan 23nanJkaIo, v prvem tednu po praznikih pe so ga prodali kot 8000 litrov. Pač pa Je pirodaja bencina padla skoraj za tretjino prejšnjega r^rometa. Komur namr reč ni trete nujno z avtom na pot, ta rajši hrani vozilo v garaži in čaka dni, ko bo vofoja po cestah lepSa in predvsem varnejSa. ■ V METLIŠKI KNJIGARNI Mladinske knjige Je promet ob novoletnih praznikih kar lepo narasel. Zanimivo Je, da J« bilo prodanih zelo veliko Slodniakovlh kompletov PreSemovega življenja in pesmi. Zdaj kunci pridno posegajo po zbirki n1^ beseda, v kateri Je spet iz£lo nekaj slovenskih klasikov. ■ CENE NA PRVEM ŽIVILSKEM SEJMU v tem letu se v Metliki niso veliko razlikovale od lan^h. Liter koruzne moke Je veljal 1 din, ajdove 3,5 din. Ječmenove kaše 2,5 din, prosena pa Je bila za 1 din dražja. Kilogram pSenic« ali konoe Je stal 1 to prosa p« 2 din. Glavica deaia' ali šopek peter&ilja sta bUa po 1 din, korenina hrena 1 do 1,5 din, venec čebule pa 2,5 do 5 din. Kepa sira Je veljala 2 din, lonček smetane 2,5 din. Jajca pa 80 do 90 par. Zenske so prinesle na trg tudi perutnino, in sicer so zahtevale za kokoS okoli 18 din, medtem ko se Je cena pur in piiranov gibala med 50 in 60 dinarjev ■ V VINSKI KLETI ter v vinotoču kmetijske zadruge so okoli novega leta na drobno stočlU precejšnje količine vina. Metliške črnine niso hodili iskat samo do-m^ini, temveč so ponjo porihaJaU tudi zasebniki iz Črnomlja, Novega mesta in drugih krajev. Od Metlike do Rosalnic sama jama Lani so težka vozila in povečan promet na cesti Metlika—Rosalnioe ' tako unićili cesto, da se po njej komaj prebijajo osebni avtomobili. Občani bi na vsak način radi imeli popravljeno cesto, zato so pripravljejii tudi sami prispevati. Nekateri lastniki avtomobilov so pripravljeni dali, kar 1000 din prispevka. V kratkem bo prišlo do ra^o-vojrov med predstavniki občine Metlika in Cestnega podjetja. Februarja kmetijska predavanja Metliška delavska imiverza bo prihodnji mesec v sodelovanju s Socialistično zvezo in kmetijsko zadrugo organizirala po vaseh kmetijska predavanja. Strokovnjaki iz zadruge bodo starejšim in mlajšim kmetom predavali o vinogradništvu, živinoreji in poljedelstvu, obenem pa jim bodo dajali tudi praktične strokovne nasvete. Kmetijska predavanja bodo organizirali kot skrontmo nadomestilo za redno kmetijsko šolo, za katero niso zbrali dovolj prijav. Nikdar niso toliko zidali Kdor malokdaj obišče Metliko, se gotovo čudi, koliko je vsakič novih hiš. Samo lani so na občini izdali 38 lokacijskih in gradbenih dovoljenj za postavitev enodružinskih stavb. Od teh jih je že 14 pod streho, 18 pa v Metliki dozidanih V BETI analitska ocena delovnih mest v tovarni Beti je pred ne-kaj meseci delavski svet določil posebno komisijo, ki naj bi pripravila novo analitsko oceno delovnih mest. Komisija je decembra končala svoje delo, nakar so predložene ocene obravnavali po vseh svetih delavnih enot, ki 50 dali svoje pripombe. Na zadnji seji delavskega sveta 11. januarja pa je analitsko oceno delovnih mest obravnaval delavski svet in Jo sprejel z nekaterimi poprav-kL Tako si bo moral zaposlen, če nima potrebne kvalifikacije za svoje mesto, pridobiti kvalifikacijo v roku, ki ga bo določal delavski svet —r Sodelovanje je začeto Zadnji seji občinske skupščine Metlika je prisostvoval tudi predsednik Kluba belo-krajnskih študentov Peter Ja-kLč. Po sklepu skupščine belo* krajnsikih študentov, da bodo začeli z domačima občinama bolj« sodelovati, je fikupščma zvodila za stalnega predstavnika na sejah metliške skupščine Maneka Puxa mlajšega, enega člana pa za stalnega člana upravnega odbora občanskega sklada za štipendiranje. Po Čem je v Metliki zemlja? 2SetnlJišča imajo v Metliki in okolici zek> različno ceno. Medtem ko v hribovskih predelih -dobite paSnuke in stelj-nike po 0,50 din, pa zahtevajo nekateri zasel»idki za 25emljiSče v mestu tudi 30 din. Zemljo, Id je v lasti splošnega družbenega premoženja prodajajo povprečno po 10 din m*. ifneHiškitAtfednik Plinska luč danes teden Amaterski oder iz Brežic je razstavil v mestu dve reklamni omarici s posnetki z vaj za PLINSKO LUC. Premiera bo danes teden v prosvetnem domu. Nastopajo Tea Dominko, Danilo Koritnik, Vlado Podgoršek, Jana Jaklič in Mija Miklavžin. Sceno je pripravil Vlado Cedilnik. Prvič po dvanajstih letih bo ob premieri izšel gledališki list. Uvodno besedo zanj je napisal Marjan Belina. Igralci imajo v načrtu tudi več gostovanj. Desetkrat na pogoriščih Brežiški gasilci so lani desetkrat hiteli na pomoč, ve-činoma na druga območja.. Najteže jim je tedaj, ko morajo gasiti na avtomobilski cesti, pa ne dobe nobenega povračila, čeravno morajo uporabljati kemična sredstva za gašenje. Zavarovalnica še vedno ne kaže neobene pri-pravljnosti za denarno podporo. Za njihova op>ozorila je vsako leta enako gluha. V soboto konferenca SZDL Člani občinske konference SZDL v Brežicah bodo v soboto, 1. februarja, razpravljali o volilnem programu in volilnem pravilniku. Na seji bodo obravnaval tudi dosedanje delo skupščine; odbornikov in poslancev. Gradnja počitniškega naselja v Cateških toplicah bodo letos spet gradili. Postavili bodo 40 počitniških hišic, uredili ^ tokamp in pralnico za avtomobile. Tudi nov kiosk za prodajanje spominkov bodo FK>stavili, dokončali garderobe pri kopališču in naročili vrtanje za raziskavo vode. Vse skupaj jih bo velja- lo 2,100.000 dinarjev. Posoji- lo bodo zaprosili pri ljubljanski kreditni banki. RADIO BREŽICE PETEK. 31. JANUARJA; 18.00 do 18.20 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.20—19.30 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. NEDEUA, 2. FEBRUARJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Reportažni zapis s 5. redne seje občinske konference ZKS Brežice — Danilo Koritnik: Turistično izobraževanje — S seje občinske skupščine Krško poroča Marjan 2ibret — Za naše kmetovalce: Mira Sko-čaj — Kako se zavarujemo pred nevarnim lesnim škodljivcem — hišno gobo — Magnetofonski zapis; Pred premiero Amaterskega odra Brežice — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 1. FEBRUARJA; 18.00 do 19.00 Novo v knjižnici. — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — športni komentar — Obvestila in filmski pregled. 19.00 do 19.30 — Glasbena oddaja? Predvajamo vam novejše posnetke na-rodno-zabavnih ansamblov. PROGRAMSKA NAČELA SE OBLIKUJEJO PRED VOLITVAMI SZDL bodočim odbornikom na pot Skupščina in Socialistična zveza z roko v roki k uresničevanju skupnih ciljev - Občina se ne bo več smela zapirati vase Izvršni odbor občinske konference SZDL v Brežicah je na seji 21. januarja pretresal programska izhodišča za kandidiranje odbornikov. Osnutek, ki je v razpravi, vsebuje najprej ugotovitev, da je občini Brežice potreben dolgoročen razvojni načrt. Omogoča naj sodelovanje z drugimi občinami in republikami, njegovo uresničevanje pa mora sloneti na trdnem samoupravnem dogovarjanju. v občini in zunaj nje morajo priti do veljave vse ustvarjalne sile, ki so sposobne krepiti družbeni razvoj ter željne razvijati samoupravni sistem. Gospodarstvu je potrebna modernizacija, znanje in ustvarjalnost. Gospodarski napredek občine bo pospešil razvoj turizma, trgovine in obrti, sodobno gospodarjenje v kmetijstva in izboljšanje cest ter komunalnih naprav. Občinska skupščina se bo morala zavzemati za poslovno sodelovanje gospodarstva zunaj občinskih meja, pospeševati združevanje ter ustanavljanje novih obratov in novih gospodarskih organizacij. Delež investicij za sodobnejšo proizvodnjo se bo moral povečevati. v kmetijstvu je družba dol žna prevzeti del odgovornosti za združevanje razdrobljenih površin, za sodobno tehnologijo pri obdelovanju. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden 50 se jonesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Matilda Stipan, uslužbenka iz Zapruš, sl je pri prometni nesreči poškodovala rebra; Anton Tomažin, delavec iz Kalc, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Jože Gačnik, sin upokojenca iz Krške vasi, se je pri smučanju zabodel v trebuh. za dopolnilno izobraževanje kmetov in za pospeševalno službo. Kreditni pogoji za zasebnega kmeta naj se izenačijo s pogoji za družbeno proizvodnjo in pogodbeno sodelovanje. Doseči bi morali enakopravno vključevanje v predelovalno industrijo in trgovino. Brežiška občina naj bi v prihodnje zaposlila čimveč mlad h strokovnjakov in se na ta način pribliiiala razvitejšim slovenskim občinam. V njenem razvoju veliko obetata zlasti turizem in gostinst vo, za kar so potrebne večje naložbe. Z napredkom turizma je tesno povezala tudi modernizacija cest. še nadalje zaslužita veliko pozornosti zasebna obrt in vlaganje zasebnih sredstev v njen razvoj. Odnos do za sebnega dela naj spodbuja napredek obrti in ji zagotovi trdno gospodarsko osnovo. Tudi pri kreditiranju bi morali odpraviti različne poglede do drožbene obrti in zasebnikov. Kreditni pogoji še vedno niso izenačeni, vzporedno z razmahom obrtnih dejavnosti bi morali izboljšati nadzor nad zaposlenimi in doseči za delavce enake delovne pogoje v gospodarskih organizacijah in pri zasebnikih. Osnutek programa podrobneje razčlenjuje tudi odnos skupščine do šolstva, otroškega varstva, kulture, štipendiranja, zdravstva in socialnega varstva. Nazadnje poudarja krepitev krajevne samouprave ter prenos pristojnosti in dohodkov na krajevne skupnosti, da bodo te lahko načrtno gospodarile. Prizor iz Hamiltonove grozljivke PLINSKA LUČ. Amaterski oder iz Brežic vabi na premiero 6. februarja. Delo režira Vlado Podgoršek. Na sliki: Tea Dominko kot gospa Manningham in Danilo Koritnik kot detektiv Rongli. (Posnel: Fotoklub Brežice) Borci bodo podprli Socialistično zvezo Naj javnost zve, kdo je kandidat za predsednika občinske skupščine V soboto, 25. januarja, je bila v Brežicah razširjena seja občinske Zveze ZB NOV. Na njej so bili prisotni predstavniki obč. skupščine in vodstev druž-beno-političnih organizacij. Delo sekretariata v minulem letu je prikazal predsednik Milan .šepetave. Zatem se je razvila razprava o pri- PRAVNO POMOČ TUDI MAJHNIM KOLEKTIVOM. Brez denarja po nasvet? Sindikat predlaga službo pravne pomoči Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Brežicah je te dni sprejelo sklep o ustanovitvi službe pravne pomoči skupaj z občinsko skupščino. Svoj predlog je sindikat utemeljil s tem, da bi pomagal tistim občanom, ki nimajo denarja za iskanje pravnih nasvetov pri odvetnikih. Služba, ki jo nameravajo ustanoviti, bi dajala napotke brezplačno. Občinski sindikalni svet pričakuje od skupščine pritrdilen odgovor in predlaga, da bi predsednik ObS čimprej sklical razgovor s predstavniki družbeno-političnih organizacij o ustanovitvi te službe. Denar zanjo bi morala oskrbeti skupščina in sindikat. Na strokovnjaka, ki bo dajal nasvete občanom, se bodo lahko obračale tudi manjše delavne organizacije. Večina teh nima urejene samoupravne zakonodaje, zato bi mnogim prišlo prav, če bi jim svetoval izkušen pravnik. Predlog za ustanovitev službe pravne ppmoči ni nov. Odborniki in predstavniki sodišča ter sindikalni delavci so ga že večkrat sprožili. Ker nihče ni dal denarja za tako službo, je pobuda poča kala ne ugodnejše čase. J. T. pravah na letno skupščino združenj ZB. Opravljene morajo biti do konca februarja. Na njih bodo ocenili dosedanje delo, zato je dolžnost odbornikov, da o vsem natančno poročajo članstvu. Borčevske organizacije bodo prevzele nase veliko odgovornost pri obrambni vzgoji ljudstva. Nastopale bodo skupaj z dirugimi organizacijami, zato bodo sodelovale že pri določanju programov. Na sobotni seji so sklenili, da se bodo borci vsepovsod vključili v predvolilne priprave. Podprli bodo prizadevanja Socialistične zveze za kandidiranje tistih občanov, ki bodo upoštevali težnje SZDL in ZK za uveljavitev samouprave v naši družbi. Reševanje socialnih in zdravstvenih vprašanj borcev bo še naprej ostalo dolžnost združenj. Tudi stike z društ- vi in organizacijami, ki imajo v svojih vrstah mlade ljudi bodo borci morali obdržati, sai prek njih najlaže ohranijo vrednote narodnoosvobodilnega boja. Ko so razpravljali o volilnih pripravah so podprli predlog, naj že pri evidentiranju kandidatov javnost zve, koga predvidevajo družbenopolitične organizacije za predsednika in podpredsednika občinske skupščine. Volivci bodo imeli možnost, da pretehtajo dosedanje delo kandidatov in ocenijo njihovo sposobnost za opravljanje naloge, ki jim jo nameravajo zaupati. Zveza ZB je na seji sprejela predlog, da za predsednika skupščine kan- didira Vinko Jurkas, za ix)d-predsednika pa Ivan 2ivič. Na zboru so pretresali tudi predloge za odcepitev rezervnih oficirjev in podoficirjev od organizacije ZB. Dokončn^a stališča niso sprejeli. O tem bodo razpravljala še krajevna združenja. J.T. NA ČATEŽU BODO ŠE VRTALI V ZEMLJO Dogovor sosedov v Toplicah če bo zmanjkalo termalne vode, bo poiskala AGRARIA druge vire za ogrevanje Na nedavni skupni seji upravnih odborov AGRA-RIE in zdravilišča Cateške Toplice so uskladili razvojne programe obeh delovnih organizacij v soseščini. Pogodili so se tudi za izkoriščanje termalne vode. da ne bo več prišlo do nesoglasij. Podaljšano proračunsko leto Občinska skupščina je lani omejila najemanje posojil, kolikor je le mogla Predstavniki AGRARIE so ponudili zdravilišču, da v prihodnosti lahko računa na zemljišče, na katerem je zdaj NOVO v BREŽICAH ■ v C.\TESKIII TOPLICAH se le pripravljajo na pustovanje. Prva velika pustna zabava bo v soboto, 15. februarja. Privlačna bo zaradi srečelova, izbire najlepših ma.sk in dobre pustne večerje. Goste bo zabaval ansambel UNION iz Ljubljane s pevko Andrejo Zupandičevo. Druga pustna prireditev je napove, dana za torek, 18. febiwrja. Na nje) bo pel Vice Vukov. ■ V PONEDEUEK SE JE ZA. ĆEL tridnevni seminar za vodnike medvedkov in čebelic v taborniških vrstah. Povabili 30 jih i* Artič, Dobove, z Bizeljskega in iz Brežic. ■ TABORNIKI ODREDA MATIJA GUBEC so 2e nekaj časa zaposleni s iTipravami na tradicio-nalno plesno zabavo, ki bo v cobo. to 8. februarja. Sami bodo okrasili dvorano, naštudirali kulturni program in izde'ali razglednice za šaljivo pošto. Dobitke za srečelov zbirajo po delovnih organizacijah in pri obrtnikih. Priporočajo se, da ne bi nikjer ostali gluhi za njihovo akcijo, saj s tem pomagajo odredu do boljše opreme, ki jo bo nakupil iz izkupička prireditve. ■ ZA 27. JANUAR Je bil sklican odbor za pripravo jTOilav 50-letni-ce KPJ. V odboru Je 17 članov. Njihova naloga je, da sestavijo programski okvir prireditev, s katerimi bodo v občini počastili jubilejne obletnice ustanovitve KPJ. 5indikatov in SKOJ. ■ BRE2ISKI GASILCI so imeli ta meiec svoj 87. redni letni občni zbor. Delo društva Je bilo v minulem letu izredno uspeSno, čeravno so bili ves čas v denarni stiski. Edino trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA je pokazalo razumevanje za društvene potrebe. Z denarjem, ki 90 si ga gasilci prislužili, ko JO vozili vodo v vasi, kjer je zagospodarila suša, so nakupili nove avtomobilske gume. Občinska skupščina v Brežicah podaljšuje proračunsko financiranje za leto 1968 do 31. januarja. To pomeni, da se lahko vsi proračunski dohodki, vplačani do tega datuma, uporabijo za pokrivanje proračuiiskih izdatkov v minulem letu. Najemanje posojil je skup-ščJia land omejila. Prvič je sklepala o posojilu za adaptacijo osnovne Sole v Artičah In drugič o kreditih za obnovo stanovanjskih hiš, borcem, ki žive doma na kmetijah- Skupni znesek p>osojil je bU 400.000 novih dinarjev. Na zmanjšanje posojil so vplivali predvsem neugodni kreditni pogoji. Medtem ko so nekaj let prej odobravali (>3sojila na 30, 40 ali celo 50 let, jih v zadnjem času nudijo na F>etletno oziroma največ na desetletno odplačilno dobo. Občina je lani najela manj kreditov tudi zaradi tega, ker bremenijo proračim izredno visoke anuitete, ki jih odplačuje s precejšnjima težavami- IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Cizelj iz Kranja — Darjana, Vera Požar iz Mihalovca — Miroslava, Marija Ivanuš iz Prosinca — deklico. A-lojzija Levak iz Podgorja — Miroslava, Mihaela Bogovčič iz Bregan-skega Bela — Romana, Anita Brumen iz Trnja — deklico, Štefanija Kolman iz Zabukovja — Dominika. Rozalija Pungerčar iz Boršta — Jožico, Milena Blazinšek iz Krške vasi — Roberta, Zofija Hotko iz De<^lh sel — deklico. Folklora in lutke N osnovni šoli v Dobovi imajo dve folklorni skupini in lubkovni krožek. Plesalci študirajo belokranjske in gorenjske p’ese, lutkovni krožek pa je prav zdaj pripravil igrico »Pavlihova radovednost«. Anka Kos s Silovca je tajnica krajevne organizacije SZDL Sromlje. Pravi, da na vasi tako delo ni lahko, najbolj neprijetno pa je pobiranje Članarine od hiše do hiše. V Sromljah je narobe v prvi vrsti to, da organizacije ne nastopajo skupaj, čeravno bi tako več dosegle. (Foto: J. Tcp-pey) breskov nasad. Ta predel je na levi strani ceste, ki pelje v Toplice. Zdravilišče se je odločilo, da ga bo sprejelo v svoj razvojni načrt. Na ozmlju med bazenoma in avtomobilsko cesto bo imela AGRARIA proste roke za širjenje vrtnarskega obrata. Obe delovni organizaciji sta sklenili upoštevati turistični značaj kraja. To pomeni, da ga ne bosta kvarili z objekti, ki ne sodijo tja. Pri izkoriščanju termalne vode ima prednost zdravilišče. Oba družabnika jo bosta gospodarno uporabljala. AGRARIA bo še naprej ogrevala z njo rastlinjake, ohlajeno pa usmerjala v oba bazena. 2e konec tega meseca ali pa v začetku februarja bodo v raziskovalno vrtino vstavili širše cevi. AGRARIA predvi-, deva novo raziskovalno vrtino do globine 300 metrov. V letu 1970 bosta financirala po eno vrtino AGRARIA in zdravilišče. Namen vseh teh raziskav je ugotoviti, kolikšne so največje količine termalne vode na tem območju. Izsledki bodo osnova razvojnih programov obeh sosedov. V primeru, da bi vode primanjkova- lo, bo iskala AGRARIA za ogrevanje nadaljnjih 45.000 kvadratnih metrov rastlinjakov druge vire za ogrevanje. J. T. BREŽIŠKE VESTI sa?-. RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKE KONFERENCE SZDL Preuranjena odločitev v vrhovih Nesorazmerja med razvitimi in nerazvitimi so pri poslanskih mandatih prevelika - V krški občini so evidentirali malo žena »Tovariš Markovič, kaj lahko poveste bralcem s posve-t ovarija preclstavnikov 65. volilne enote, v katero so vključene tudi spodnjeposavske občine?« »Obravnavali smo občinski In republiški volilni program ter izrekli pnpombe glede razdelitev Slooroke na matičnih uradih vsak dan, ob sobotah pa samo v Krškem. Matičarji bi se menjavali. Po drugem predlogu bi bile F>oroke samo v Krškem, v Kostanjevici in na Senovem oz. v Brestanici. Tretja možnost predvideva sklepanje zakcnske zveze le na sedežu občine, kjer je že tako največ porok. Predlagatelji menijo, da je ta predlog najustreznejši Vabilo za ponedeljek Krajevni odbor Socialistične zveze Videm vabi vse občane na letno konferenco SZDL in kandidacijsko konferenco, ki bo v ponedeljek, 3. februarja, ob 17. uri v domu Svobode na Vidmu. Na konferenci bodo razpravljali o uspehih in delu mesta Krško ter imenovali kandidate za odbornike občinske skupščine. Tudi o poslancih za republiško in zvezno skupščino se bodo pogovorili. Odbor pričakuje, da se bodo konference udeležili razen Videmčanov tudi občani s Kremena, Sremiča, Bučarice in Stare vasi. Od obiska na kandidacijskih konferencah bo predvsem odvisno, kakšne ljudi bodo predlagali za bodoče zastopnike v občinski skupščini. Spet registri za živinorejce Rejce dobre in prvovrstne plemenske živine bodo spet vpisovali v register. V krški občini bodo za to najbrž pooblastili celjski živinorejsko-veterinarski zavod. Ta bo potem nadzoroval zdravstveno stanje živine in razmere, v katerih bo živina odraščala. Izdelujemo KLOBUKE in ČEPICE ter popravljamo stare klobuke J02ICA SEVSEK, klobu-čarstvo, KrSko (bivši frizerski salon LavrinŠek), pri mostu. Sekretar občinske konference SZDL Krško Peter Markovič staja za političnimi pripravami. Občinske konference so se znašle v kočljivem p>olo-žaju. V isti sapi, ko se borimo proti kampanjam, smo že sredi njih. Ta naglica bo gotovo prinesla s seboj slabe posledice.« »Kakšna so mnenja o pred- Bo 600.000 dinarjev zadostovalo? Tako se te dni sprašujejo predstavniki krajevne skupnosti v Krškem, ker so zastavili obširen delovni program za letos. S tem denarjem nameravajo skrbeti za parke in zelenice, za red, čistočo v mestu, za urejanje ulic in cest in drugih komunalnih naprav. V njeno pristojnost sodi še marsikaj, vendar je odvisno od sredstev, koliko tega bo krajevna skupnost uresničila. volilni aktivnosti v vaši občini?« »S predlogom o razdeUtivi poslanskih mandatov nismo zadovoljni. Razen t^a je prišel prepozno. Javnost z njim ni bila seznanjena, kar ni v skladu z našim demokratičnim sistemom. Na število zaposlenih smo šli preuranjeno. Ta merila so le delno opravičljiva. Sedanji predlog za ve^no slovenskih občin ni spremenljiv. Pn nas s-no za taico ki bo upoštevala število pre-bivalstjva in število zaposlenih. Sedanja nesorasanerja med razvitimi in nerazvitimi predeli Slovenije so očitno prevelika in jih bomo mora- li odpraiviti. Razen tega menim, da vsak tak predlog, ki pride na hitro šele na startu političnih priprav, neugodno vpliva na volivce.« »Kako poteka evidentaranje kandidatov za odbornike in poslance?« »Začeli smo kai dobro in od 1. do 14. februarja se bodo zvrstile kandidacijske konference v delovnih organizacijah in na terenu. Za republiška zbor skupščine SRS je bil v volilni enoti Krško evidentiran dr. Jože Brilej. Za odbornike občm-skega zbora je bilo doslej evidentiranih 38 kandidatov. Pri izbiri kandidatov za odbornike se zopet ponavlja slabost, da je premalo žena. Menim, da bd morali to pravočasno popraviti in odločneje vključiti žene kot proizvajalke in občanke v občinsko skuipšči-no.« J. T. Kdo bo kandidiral? v krški občini so doslej evidentirah p>o enega kandidata za zvezno in republiško skupščino. V družbeno-poli-tični zbor zvezne skupščine so predvideli časnikarja Franca Šetinca. Zanj so se odločili tudi v drugih občinah te volilne enote. Lojzek in Marija Podlogar s Čreteža sta prodala svinjsko kožo Koteksovi poslovalnici v Krškem. »Morda bova pa izžrebana,« upata na tihem. (Foto: J. Teppey) Svinjske kože so prepoceni v sezoni odkupijo več kot tisoč svinjskih kož — Kmetje bi jih oddali več, a jih slabo plačujejo -celo slabše kot pred nekaj leti Sezona za odkup svinjskih kož je sezona kolin, ki traja od decembra do sredine marca. V poslovalnici KOTEKS v Krškem so od 23. januarja odkupili 550 kož. Njihova skupna teža je šest tisoč kilogramov. Kmetje bi jih prinesli še več, če bi bila odkupna cena ugodnejša. 2e dve leti je omejena na 3 dinarje, pred-tem pa so kupovali kože že celo po 4,2 dinarja kilogram. V Kostanjevici, V Pobočju, na Velikem Trnu in v Bre-stanicd oddajajo kože AGROKOMBINATU, ta pa jih po- GALERIJA ŠE VEDNO POD PLAŠČEM KNJIŽNICE Vsako leto manj novih knjig Koliko knjižnici in koliko galeriji, to Je vprašanje - Nobena ne sme biti prikrajšana, saj sta obe v Krškem potrebni Gaierija v Krškem dobiva denar za redno delo od knjižnice. Položaj galerije v okviru Valvasorjeve knjižnice pravno ni določen v nobenem predpisu zavoda. Prej ali slej je treba računati na ofttke, da knjižnica šepa zaradi galerije ali pa tudi obratno. Program galerije je zavzel že tolikšen obseg, da njene dejavnosti res ni mogoče več Bkrivati pod plašč knjižnice. Razen t^a se lahko zgodi, da vodilni uslužbenec knjižice ne bo obema enako naklonjen, ker ne bo mogel l>i-ti. Da ne bi prišlo do zapletov, bodo morali samoupravni organi točno razmejiti status o^h ustanov. Pa še nekaj podatko«v o knjižnici. Leta 1^5 je povečala zalogo Za 1212 kixjlg- Precej je bilo podarjenih, a Se vedno okoli tisoč kupljenih. Danes v Brestanici Na-današnjem posvetu krajevne organizacije SZDL v Brestanici, na katerega vabijo tudi predstavnike drugih organizacij, bodo obravnavali priprave na skupščinske volitve. Določili bodo tudi datum za kandidacijsko konferenco. Sodeč po dosedanjih pripravah, bo predvolilna dejavnost v tem okolišu zelo razgibana. Naslednja leto je kupUa 630 knjig, leta 1967 le še 337 in lani 171. Nakup torej iz leta v leto nazadnje. To zmanj-§uje število bralcev, ki veliko povprašujejo po novostih. Nasploh pa knjižničarstvo zaostaja tudi drugod. Precej bralcev odt^^ie televizija, Land je bilo v Valvasorjevo Najpomembnejše: usmerjanje gospodarstva Za jutri je v Krškem sklicana seja občinske skupščine. Največ pozornosti bodo odborniki namenili smernicam za gosF>odarskl razvoj občine v tekočem letu ter razpravi o bilanci sredstev in obveznosti splošne porabe v občini. Spremeniti nameravajo območja dveh krajevnih uradov. Imenovali bodo predstavnika v skupščino komunalne skupnosti Novo mesto ter namestnika občinske volilne komisije. Na dnevnem redu je še več drugih zadev. knjižnico včlanjenih 1015 bralcev. Obiskovalcev je bilo 3825, ti pa 50 si izposodili 6934 knjig. Na en obd^ ne prideta niti dve knjigi. Med bralci je tri četrtine mladine in četrtina odraslih. Med odraslimi so na prvem mestu upokojenci in gospodinje, nato uslužbenci, delavci in kmetje. Krška knjižnica ima tri iz-p^tave; na Raki, na Velikem Trnu in v Koprivnici. Tudi tam bi i-adi dobili za branje čimveč novih knjig, vendar matična knjižnica težko ustreže njihovim željam. Večino knjig kupi lo v enem Izvodu ta pa mora ostati v Krškem J. T. Odcepitev od Kostanjevice Prebivalci iz Mladja in Prušnje vasi bi se radi prd-ključili krajevnemu uradu Podbočje. Svojo zahtevo po spremembi utemeljujejo s tem, da )ih s Podbočjem veže csta in tudi pošto imajo tam. Predlog za odcepitev od Kostanjevice sta podprli krajevna organizacija in občinska konferenca Socialistične sređuje naprej. Kmetom so s tem nekoliko skrajšali pot do odkupnega mesta. Vsaka stota koža je izžrebana. S tem poskuša p>odjetje privabiti več ljudi za od^jo kož, kajti s 0^0 se mu to ne posreči. V Krškem je dobilo pet dobitnikov po dve brisači iz frotirja. Dobitki so skromni, vsaj pri prvem žrebanju. Kasneje pridejo na vrsto tranzistorji, kolesa, kosilnice in televizor.jti. To kmete bolj vleče. Razen svinjskih kož odkupijo v Krškem tudi veliko govejih. Te pošiljajo v predelavo usnjamam v Slovenskih Konjicah, v Šoštanju in drugih krajih države. Svinjske kože pošiljajo v tovarno usnja na Vrhniki in v Kamniku. Večino teh uporabijo za velur usnje, ki gre vse v izvoz. Prav zaradi tega, ker je povpraševanje po svinjskih kožah veliko. W jih lahko odkupovali po višjih cenah, pravijo kmetje. Potem bi žrebanje nagrad odpadlo. J. T. Ena konferenca bo dovolj v krški občini je te dni zaživelo predvolilno politično delo. Povsod ra^ravljajo o evidentiranju kandidatov za odbornike občinske skupščine in za poslance skupščine SRS. Te dni so na seji predsedstva občinske konference in volilne komisije pri SZDL kritično ocenili nekatere predloge ustavnih amandmajev. Sklenili so, da bodo kandidacijski zbori sklicani v prvi polovici prihodnjega meseca in da bo do takrat končano evidentiranje kandidatov za odbornike. Na tej seji so se dogovori- li, da bi za določai^je kandidatov v zbore republiške in zvezne skupščine zadostovala ena konferenca, ki bi štela 65 članov. Od tega bi jih 30 izbrale sindikalne organizacije, 30 občinska konferenca socialistične zveze, pet pa občinska Zveza ZB NOV in ZMS. Predstavnike kandidacijske konference bodo morali izvoliti povsod od 31. januarja. Seja konference bo po 15. februarju. Na pustno rajanje v Kostanjevico! V Kostanjevici na Krki so že sredi pustnih priprav. Pripravljalni odbor za »šelma-nje« se je obrnil za denarno pomoč na družbeno-politične organizacije in podjetja. Pustne prireditve se bodo začele v nedeljo, 16. februarja. Po bližnji in daljnji okolici bodo tedaj oklicali Kurenta. Naslednji večer bo slavnostna baklada In občni zbor »Prforcen' ‘uisa«. Po končanem zboru vabijo udeležence gostišča, ki se bodo na ta večer posebej pripravila. V torek, 18. februarja, bo prianjanje medveda ter nastop oračev in sejalcev. Sledila bo revija mask. V sredo bodo na vrsti pogrebne svečanosti za Kurentom. Program je vabljiv, zato Kostanjevičani upajo, da bodo prišli na njihove vesele prireditve tudi ljudje iz drugih krajev, kjer pustni običaji niso tako razširjeni. Seja občinske konference SZDL V torek, 4. februarja, tx) seja občinske konference Socialistične zveze Krško. Na dnevnem redu so priprave na volitve, razprava o volilnem programu in sprejetje pravilnika o volitvah odbornikov in poslancev. KRŠKE NOVICE ■ OBČNI ZBOR KO ZB. Člani krajevne organizacije ZB Krško, 178 jih je po Številu, se bodo v soboto, I. £ebiruarja, ob 16. uri zbrali v sindikalni dvorani tovarne papirja na letnem občnem zboru. Ocenili in analizirali bodo lanskoletno delo organizacije, pogovorili se bodo o bodočem delu, izvolili Pa bodo tudi nov, 9-članski UD in nadzorni odbor. ■ VABILO NA CELOVŠKE KON-FETiE. Avtoturistično podjetje IZ-LETO'JC le Se nekaj dni zbira prijave z& ogled tradicionalne in letoa Jubilejne drsalne revije KONFET-TI ki bo od 6. do 19, februarja v zdravstvenem domu. Videti Je, da uprave ZD ne gane preobremenjenost ordinirajočih zdravnikov v ZD in na terenu niti ne čakanje zavarovancev. sicer bi verjetno te ukrejRJE: Vaščani te vasi se resno pripravljajo na elektrifikacijo svojih domov. Zaskrbljeni so pa prav zaradi tega, ker je predračunska vrednost vseh del več kot 37 milijonov starih dinarjev. Seveda bodo sami opravili vsa težaška dela (izkop jam) in skušali pridobiti les za električne drogove, vendar to v primerjavi s pred-račimsko vrednostjo ni veliko. Zato bodo morali prispevati tudi precejšnje denarne zneske. Za pomoč so se obrnili tudi na občino in vse delovne organizacije. Minuli petek .so imeli v Podgorju prav v ta namen sestanek vseh zainteresiranih strank. OBVESTILO PLANINCEM. V nedeljo, 2. februarja, vabi planinsko društvo »Lisca« vse svoje člane, da se. udeležijo izleta na Lisco. Odhod bo zjutraj ob 6.30. Odpeljali se bodo z vltikom do Brega, nato pa bodo šli peš čez Razbor. KRAJA AVTOMOBILOV. Lani in tudi letos je bilo v Sevnici že več kraj avtomobilov. Sevniška postaja milice je storila vse, da so te avtomobile čimprej našli in jih vrnili lastnikom, vendar kljub temu enega, ki je bil ukraden v novembru minulega leta, doslej Se niso našli. Za ta dejanja so v večini primerov osumljeni gojenci vzgojnopoboljSevalnega doma Iz Radeč, ki pogosto pobegnejo iz doma. SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO bo na jutrišnji seji razpravljal o potrditvi petletnih lovskih načrtov, o ustanovitvi lovišča Bučka ter predvsem tudi o pospeševai^ju zasebne kmetijske proizvodnje in davčnih olajšavah, ki naj bi Jih sevniška občina določila s svojim odlokom za tiste kmete, ki bodo modernizirali proizvodnjo. IZDELAN je regionalni prostorski program razvoja turizma na Dolenjskem, ki ga je izdelala Do-lenjslu tiu^tična zveza Novo mesto ob sodelovanju Zavoda za izobraževanje kadrov in produktiv- nost dela iz Novega mesta. Ta SZDL. Na dnevnem redu bo ocena dosedanj^a dela odbornikov ter smernice za prihodnje, razen tega pa tudi volilni pravilnik, katerega osnutek je že pripravljen. Na konferenci bodo obravnavali volilni program, ki bo sestavljen kratko in vsem razumljivo, predvsem pa bo realen in uresničljiv. Vodstvo Socialistične zveze pričakuje, da bo na bližnjih kandidacijskih konferencah sodelovala večina volivcev v občini, predvsem pa člani družbenop>oli- program obravnava tudi območje tičnih organizacij in društev, občine Sevnica. ■ IZLET V CELOVEC. 8. februarja bo iz Sevnice vozil avtobus na znamenito drsalno revijo v Celovec. lalet stane 95 dinarjev za osebo, prijave j« zbira Jofe Smodej na občinski gasilski zveži v gasilskem domu. ■ BOROVO V NOVIH PROSTORIH, Prejšnji teden so preselili prodajalno »Borovo« v nove, lepo urejene prostore v trgovski hiši. Kot je povedal vodja poslovalnice Vlado Kozamernik, Je gradbeni del »tal 230.000 din, skupaj z vso o-premo pa bo trgovina veljala skoraj 300.000 din. NIMAJO SVE2EGA KRUHA. 15. februarja — maškarada Ker bo predpusta sredi februarja že konec, je treba s pripravami na letošnje pustovanje zelo pohiteti. Tudi letos bo v Sevnici priljubljena Partizanova maškarada na pustno soboto, 15. februarja. Zanjo je zbrano že veliko število lepih nagrad, ki jih Prebivalci Šmarja hvalijo ponudbo bodo dobile naj-močja zastopalo še manj ix>-slancev. kot >ih je doslej, bo to zapostavljanje , še bolj izrazito. Izredno velike volilne enote bi vplivale na zmanjšano družbeno-politično dejavnost v občini. Ker republiška skupščina ne sprejema odločitve samo v interesu zapKjslenih v kulturi, prosveti ali zdravstvu — temveč v interesu vseh pre-o-%^icev Slovenije, je nesprejemljivo stališče, da bi mandate razdelili izključno po številu zaposlenilh v teh dejavnostih. V tem smislu ne more dovolj uspešno delovati poslanec, ki živi v drugačnih razmerah, kot živi prebivalstvo oziroma njegovi volivci, zlasti ne tedaj, če je redno zaposlen v svoji delovni organizaciji in mu primanjkuje časa za dobro opravljanje poslanske viloge. V družbenopjlitičnih organizacijah smo povsod poudarjali, da je FK)trebno krepiti samoupravo na vseh področjih ter na vseh nivojih in smo tudi vsa družbena \^ra-šanja v občini urejali na ta način, ki je edino učinkovita in možna pot. Naš aktiv razume da v vseh vprašanjih družbenega življenja ni mogoče najti za vse najboljših rešitev glede razdelitve poslanskih mest v zborih delovnih skupnosti pa se odiločno zavzema, da se upošteva tudi število prebi*-vaJcev, in ne samo Število zaposlenih v posameznih dejavnostih. Zahtevamo, da republiška konferenca SZDL in republišča skupščina naša stališča tudi upoštevata. Širši politični aktiv občine Sevnica želeli pa bd tudi svež kruh in ne en dan starega. ■ POZIV UPOKOJENCEM. Sev-niStoo društvo upokojencev poziva svoje člane, naj vsaj do konca marca jxxravnaJo ftlanarino, ker bo kmalu po tem občni zbor društva, na katerem bodo obravnavali vsakoletni obračun. ■ NI POPUSTA PRI OLJU. Vodstvo občinske gasllste zveze se Je pritožilo, zakaj tudi gasilci tako kot gospodinjiva. Sole ta zdravstvene ustaix>ve nimajo poi^usta pri nakupu gorilnega olja. Dobili so odgovor, da zdaj stanja m mogoče----------------------------------------------------------------- — kSTSS"« J® p«"’*« «“!!; Y “e- pozabija/o na gasijo. inventarja v g^ilskih želo ter o nalogah gasilstva. ■ RAZUMEVANJE LISCE. Na društvih sevniške občine, so Javno so opozorili podjetja, 50-umi tečaj za izprašane gasilce le-ta sorazmero kar dobro naj čimprej izdelajo obram- c^jiemljena To so »M ^rte. blida za druge delovne orgiuidzacije, tuda na razširjeni soji obcin* Seveda tudi tokrat niso mo-da bi pokazale več razumevanja za ske gasilske zveze, 19, janu- gli mimo financiranja »asll-Tečaj se bo kMičai 2. ^ kateri SO sodedovali stva. Predsednik občinsikf predsedniki, tajniki in povelj- skupščine Franc Molan je na nlki društev. Društva so dobro opremljena #________________________________ K temu pripomore tudi lastna delavnica — Občni zbor občinske gasilske zveze bo 16. marca gasilstvo, marca. BSE ENA CESTA. S prosto-nim delom so začeli gra^ti te eno cesto na območju krajevne skupnosti Sevnica. Ljudje so sklenili narediti cesto Šmarje—Ledina prek Zajčje gore. Občni zbori društev so bili opravljeni že povsod z ia^je-mo Sevnice, kjer bo 9. februarja. Občni zibor občinske gasilske zveze bo v nedeljo, 16. marca. Zanj se je potrebno temeljito pripraviti, ker bo treba izbrati tudi novo vodstvo. Na seji so govorili o pripravljenosti na vojno stanje seji zagotovil, da bo gasilstvo dobilo prav toliko Iz občinskega proračuna kot lani. Obravnavali so tudi priprave na stoletnico sevniškega tabora ter na stoletnico slovenskega gasilstva, predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej pa je poročal o gasilski ekslkurzijl na Bavarsko. Se bolj se počutimo zapostavljene Pri najstarejši Sevničanki Upokojenka Neža Umek iz Kolodvorske ulice 1 bo 21. februarja stara 90 let Kar za 8 let je presegla potrebno pokojninsko dobo; 43 let ima priznanih kot gospodinjska pomočnica, pa ji je še ostalo veliko čaša, da uždva zaslužen pokoj, poseda v svoji skromni izbi in se kdaj pa kdaj napoti na krajši sprehod. človeka preseneti z iz-rednim spominom. »Da, to je bilo pa na sv. Jožefa tega in tega leta,« podkrepi vsako pripK)ved, pa čeprav gre za dogodek pred 60 ali 70 leti. »V Sevmco sem prišla leta 1905, tisti dan, ko je bila veselica Franca Jožefa. Kot vidite, sem tu ostala vse doslej.« »Kaj pa zdravje, kar trdni ste videti?« jo pov-orašamo. »Ko sem bila mlada, sem bila tako . bledična, in slabotna, da so me por slali celo na poseben pregled krvi. No, potem se je kri popravila in sem bila kar zdrava. Zdaj pa se me je lotila revma, ki me včasih muči celo noč.« Neža je preživela vse svojce in svoje gospodarje. Težko ji je, kadar pripoveduje o njih. Čas si krajša, kot ve in zna. Do lanskega leta je imela celo naročen naš list, zdaj pa ji je vid toliko opešal, da ne more več brati. Pomagajo ji sosedi, ki so nas tudi opomnili, naj ji v domačem listu zaželimo zdravja in zadovoljtsva ob njenem visokem jubileju. M. L. Preživela je vse gospodarje (Foto: Legan) sfvNlŠKIJ^STMIK ČE DAŠ VEČ ENEMU. MORAŠ VZETI DRUGEMU Vprašaj nad občinskim proračunom Za leto 1969 manjka 1,24 milijona novih dinarjev - Prispevki iz osebnega dohodka od kmetijstva so po predlogu skupno za 5 odstotkov večji Sestavljavci občinskega proračuna se še niso znašli pred večjo zagonetko: po doslej predlaganih merilih in izračunih bo v občinski blagajni letos manjkalo 1,24 milijona novih dinarjev, pri tem pa anuitete, ki jih je tudi treba plačati, niti niso vštete. Temeljni izobraževalni skupnosti bi po izračunu občina dala za 66,8 odst. več denarja kot lani, druga proračunska poraba pa bi se morala zmanjšati na 79,4 odst. lanske. Kaj ukreniti? Značilno za letos je, da bodo skupni dohodki proračuna za 5 odst. manjši kot lani. Občina bo dobila manjši delež od prispevkov od osebnih dohodkov, sorazmerno manj od obrti in avtoprevoz-ništva — zaradi ukinitve prometnega davka na avtopre-vozniške storitve. Nekateri viri dohodkov proračima bodo sicer večji, vendar bodo skupni dohodki manjši od lanskih. Računajo, da se bodo zaslužki zaposlenih povečali letos za 6 odst., zaposlenost pa za 1. odst., vendar bodo zaradi nižje prispevne stopnje dohodki proračuna občine od osebnih dohodkov za 8 odstotkov manjši. Trebelno: letos 19 cest Leftošnji načrt krajevne skupnosti Trebelno predvideva vzdrževanje in obnovo kar 19 cest. Letos naj bi zgradi- li tudi 2 km nove ceste Sta-tenberk—Jagodnik in en kilometer ceste Zapadeži—Srednjak, obnovili cesto Mirna vas—Španov most ter še nekatere drage vaške poti in ceste. V sredo je bila v Trebnjem razprava o proračunu in obdavčitvi kmetijstva. Ker so se prispevne stopnje povečale za toliko, da jih zaradi povečanih drugih dajatev in splošnega položaja kmetijstva kmetovalci ne bi zmogli, so obremenitve zmanjšali tako. da so nekatere katastralne občine dali v nižje skupine oziroma pod-skupščine. Skiun^ni prispevki iz osebnega dohodka od kmetijstva bi se tako poveča- li za 5 odst., kar je po mnenju predlagateljev še sprejemljivo. Davek od prometa blaga na drobno bo dal po predvidevanju za 5 odst. več dohodkov. Delno se bodo povečali tudi nekateri drugi dohodki proračuna, ki pa ne predstavljajo večjih postavk proračuna. In izdatki? Po izračunu strokovnih služb bi bilo mogoče proračunske izdatke zmanjšati na skupno 5,33 milijona dinarjev. Socialno varstvo zahteva zaradi večjega števila podpirancev in dražjega oskrbnega dne v domovih za 22 odst. več denarja, več je treba tudi za zdravstveno zaščito in kulturno dejavnost, za krajevne skup- nosti in družbeno-politične organizacije ter društva pa je predvideno prav toliko kot lani. Stroški za delo državnih organov (občinske uprave, sodišča, uprave javne varnosti voljenih organov, pravobranilstva) bi po predlogu znašali 1,87 milijona din ali 5,2 odst. več kot lansko leto. Samo za občinsko upravo je predvideno 1,21 milijona din aU za 2,7 odst. več. Po merilih, ki jih je predlagala republiška izobraževalna skupnost in potrdil republiški izvršni svet, bo moral občinski proračun odstopiti temeljni izobraževalni skupnosti 2,34 milijona din ali dve tretjini več kot leta 1968. Ko se vse to preračima, zmanjka za kritje donigih potreb 1.24 milijona dinarjev, pri tem pa niso vštete anuitete ki jih je treba plačati iz občinskega proračuna v znesku 623.090 din. Kako premostiti primanjkljaj, je še odprto vprašanje. M. LEGAN Toplo popoldne je v nedeljo, 26. januarja, zvabilo v vinograde prve vinogradnike. Tako je Tone Bevc (na sliki) obrezal prve trte v svojem vinogradu nad Rib-jekom pri Mokronogu. (Foto; Legan) ZDAJ LE DVA VRTCA V VSEJ OBČINI Potrebe ne prenesejo odlašanja Kaj predvideva program razvoja otroškega varstva v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni - Podaljšano bivanje v šoli zaenkrat neuresničljivo Začele so se priprave Slab obisk na Mirni — Komisije pripravljajo volilni program — Delna sprememba v skupščini v trebanjski občini so se že začele priprave na skupščinske volitve. V krajevnih organizacijah SZDL, ki jih je skupno 18, bodo hkrati opravili letne konference in krajevne kandidacijske konference, kjer bodo razen kandidatov za odbornike in delegatov za občinsko kandidacijsko konferenco izbrali tudi kandidate za člane občinske konference SZDL, fci ji bo spomladi potekel mandat. V prvih krajevnih organizacijah je bil odziv zelo različen. Tako je bilo v Dobrniču. na Čatežu in v Sentruper. tu dosti udeležencev in uspešen dogovor, mnogo slabšo oa je bilo v sredo na Mimi, kjer konference niso mogli opra- vi td, ker je prišlo premalo ljudi, od starega odbora pa samo dva člana. Volilna komisija občinske konference SZDL je že sprejela nekatere predloge za odbornike in poslance, počakala pa bo do konca prve polovice februarja, ko bodo op- Krmelj: strojniški tečaj Tudi v Krmelju bo 2, 9. in 16. februarja strojniški tečaj za gasilske strojnike iz vseh društev na tem območju občine. S tem bo popravljen organizacijski spodrsljaj, ko je bil tečaj že sklican, predavatelja pa ni bilo. ravljene vse krajevne kandidacijske konference in kandidacijske konference v delovnih organizacijah ter bo na vrsti občinska kandidacijska konferenca. Občinska skupščina bo tudi v prihodnje imela 58 odbor-niških mest. Predlagam 'e. da bi v zboru delovnih skupnosti odvzeli kmetijski podskupini dve mesti in jih da- li industriji v skladu s spremenjeno strukturo prebivalstva v zadnjih letih. Komisije, ki bodo pripravile volilni program, že delajo. Stvaren, uresničljiv in jasen volilni program je treba čimprej pripraviti, da bodo z njim seznanjeni volivci. Trebanjska občina ima 6 tisoč otrok v starosti od 14 let, vendar je v organizirano otroško varstvo aajetih vsega 48 otrok. Ocenjujejo, da je v treh občinskih središčih, Trebnjem, Mokronogu in na Mimi, od skupno 341 predšolsikih otrok več kot p>olovica takih, za katere bi morali organizirati varstvo. če k njim prištejemo še otroke, ki hodijo v šolo, potrebuje otroško varstvo kar 500 otrok ali desetkrat toliko, kot je zmogljivost vrtcev v Mokronogu in Trebnjem. Starši si seveda pomagajo, kot vedo in znajo, zato težave vseeno niso tako hude, kot kaže na prvi pogled in je še čas, da občina tudi glede tega naredi napredek. Zaostalost se ne kaže samo v majhnem odstotku otrok, ki so v varstvenih u.'>ta-novah, temveč tudi v s’abi opremljenosti in stiski, v katerih so otroci in njihovi vzgojitelji. Trebanjski vrtec na primer ima samo 0,82 kvadratnega metra igralnega prostora na enega otroka; podobno je tudi v Mokronogu. Najhuje pa je na Mimi, kjer na potrebe po organiziranem otroškem varstvu že nekaj let stalno opozarjajo. V tem kraju se bodo z dograditvijo nove šole razmere bistveno spremenile, saj bo za vrtec na voljo dovolj prostora v stari Soli. Program za naslednjih nekaj let predvideva izboljšanje tudi v Trebnjem in Mokronogu. Ko bo v Trebnjem do- Več naročnikov knjig Prešernove družbe Ugotovitev, da polovica Slovencev v enem letu ne prebere nobene knjige, je spodbudila Prešernovo družbo k še večji prizadevnosti za dobre, toda cenene knjige. V trebanjski občini je bil zadnje leto narejen opazen napredek, saj se je število poverjenikov povečalo od 5 na 7, število naročnikov knjig Prešemove družbe pa od 85 na 138. Največ naročnikov je pridobila Mara Strajnar, učiteljica na osnovni šoli Mima. Poverjeniško mrežo na meravajo v občini še razširiti. končana gradnja montažne stavbe, bo v njem pridobljeno 90 kvadratnih metrov igralnega prostora, v mokro-noškem vrtcu pa bodo opravljene nekatere izboljšave v notranji ureditvi. Račun kaže, da bi za uresničitev teh načrtov potrebovali 551.300 diimrjev, pri čemer pa so všteti vsi izdatki za gradnjo vrtca v Trebnjem, ki so ga lani začeli graditi angleški mladinci. Pol potrebnega denarja se bo nabralo v rednih virih, za pol pa bo pK)trebno najeti posojila. Zakaj v Trebnje po obrazce? Davčna uprava v Trebnjem letos ni izdala dovolj pismenih razglasov za vlaganje davčnih prijav. Davčni zavezanci so sicer s tem seznanjeni po časopisih, vendar to ni dovolj. Ker občina ni založila krajevnih uradov s potrebnimi obrazci, morajo davčni zavezanci ponje v Tre-Dnje, s tem pa imajo nepotrebno pot in stroške. Razumljivo je, da bo zaradi tega vloženih tudi manj prijav. Na tak način se oblast ne približuje občanom. S. P. NOVO v MOKRONOGU ■ KONČNO ST\LN1 ZDRAVNIK. Končno je Dudi Mokronog dobil stalnega zdravnika splošne prakse, ki dela vsak dan dopoldne, le ob petkih popoldne, ker ta dan dela dopoldne otroška zdravnica. S tem ukrepom zdravstvene službe in z zdravnikom dr. Jožetom Jakličem so prebivalci Mokronoga in okolice zadovoljni. n DOBER KRUH Z iMIR-NE. Ker je dosedanji mo-kronoški pek Lavrinšek prenehal peči kruh, vozijo sedaj kmh z Mime, prodaja pa ga poslovalnica pri cerkvi. Trgovsko podjetje DOLENJKO odjemalci prosijo, naj prodajo nadaljuje, saj je icruh zelo dober. Slišati je namreč, da bo trgovina prenehala prodajati kruh tikoj, ko bo začela spet delati mo-kronoška pekarna. Ljudje menijo, da je konkurenca nujno potrebna. Elektrika za Lipnik? Lipnik, majhno naselje z nekaj hišami, je ena izmed zadnjih vasi v trebanjski občini, ki še nima električne napeljave. Spada v krajevno skupnost Dol. Nemška vas, ki ima v načrtu elektrifikacijo te vasi, če bo le dobila predvideno občinsko T)omoč. Brez elektrike so še nekatere druge hiše v tem delu občine, vendar so tako razmetane, da bo napeljava razmeroma draga in težje uresničljiva. Obračun TVD Partizan Trebnje 23. januarja se je sestal odbor TVD Partizan in obravnaval zaključni račim za lansko leto ter načrt za de- lo v letu 1969. Društvo je dobilo lani 6.000 din pomoči iz občinskega proračima in je z nekaj dodatnimi dohodki končalo lansko leto brez primanjkljaja. Za letos je razen odbojkarske in košarkarske sekcije predvideno tudi tekmovanje v plavanju v novem kopalnem bazenu na Temenici. Odbor je sklenil razširiti članstvo in pritegniti k športu več mladine. Danes o o/roškem varstvu Danes pKjpoldne se bo v Trebnjem sestala skupš'iina temeljne izobraževalne skupnosti. Na dnevnem redu je program razvoja dnevnega varstva otrok za obdobje naslednjih štirih let, program razvoja in financiranja izobraževanja v letošnjem letu, zaključni račim temeljne izobraževalne skupnosti za lani in zaključni račun sk]a-da za otroško varstvo. Naročite svoj list na domači naslov TREBANJSKE IVERI ■ NAČRTI ZA GRAD. V tre-banj »kem gradu Je razen raastav-nega prostora za dela slovenskih ljudskih umetnikov, ki jih združuje trebanjski tabor, predvidena tudi ureditev Baragove sobe. kjer bo razstavljena Baragova zapufiCina. Friderik Baraga, nekdanji lastnik gradu, doma iz Male vasi. Je namreč razen svojega verskega poslanstva med preprostim ljudstvom v Ameriki opravil delo, ki presega verske okvire. ■ GOSTOVANJE IZ LJUBLJANE. v nedeljo je gostoval v Trebnjem KUD France Prešeren Iz Ljubljane s Pinžgarjevo igro »Razvalina življenja«. Vstopnina Je bila razmeroma visoka — 5 din na osebo. ■ IGRIŠČE PRI MODNIH O-PLAČILIH. Pri obratu MODNIH OBLAČIL v Starem trgu bodo zgradili odbojkarsko Igrišče. Mladinski aktiv bo potem i^rirejal različna tekmovanja. ■ POSVET o LOVSTVU. V torek Je bil sklican sestanek predstavnikov sevniSke, novomeške in trebanjske občine na katerem so obravnavali vprašanja o lovstvu, ki zadevajo vse tri občine. ■ RAZPRODAJA. MODNA O-BLACILA so v torek spet priredila razprodajo konfekcijskih izdelkov. Take razprodaje so ponavadi kar dobro obiskane. ■ TREBNJE IMA 829 PREBIVALCEV. Trenutno ima naselje Trebnje 829 prebivalcev. Ker se kraj hitro veča, bo potrebno prej ali slej uvesti ulice, o čemer pristojni že razmišljajo. Ko se bodo k T^bnjemu priključili tudi bližnji kraji; Stari ti^, Odrga in Cviblje. se bo Trebnje še precej povečalo. 60 šolarjev in predšolskih otrok se je udeležilo smučarskega tečaja ki ga vodijo telovadni učitelj Nace Bukovec, njegova žena Bariča, sin Andrej in dijak Nace Sila. Tečajniki so smučali tudi v Crmošnjicah, največ časa pa so prebili na smučišču za pokopali.ščem v Trebnjem. Na sliki je ena izmed skupin. (Foto: I>egan) TKGBANJSKEiOVICE Slabo spričevalo Čeravno slišimo o društveni m družbeni dejavnosti v Artičah veliko pohval, tega ne bi mogli reči za knjižnico. Leta kljub menjavi knjižničarja že pol leta ni izposojala knjig. V prosvetnem društvu se bo moral kdo zavzeti, da bo delo drugače steklo. Tako so menili čiani občinskega sveta ZKPOS na seji 11. januarja. Otroci na snegu Zadnje dni so osnovne Sole v brežiški občini priredile več smučarskih tekmovanj.' Na Veliki Dolini goje sankanje in smučanje že nekaj let. Učenci so se tokrat pomerili tudi v smučarskih skokih, slalomu in spustu. Tudi sankači so prišli na svoj račun. Najboljše so nagradili, v nedeljo, 12. januarja, pa so jih spremili na republiško pionirsko prvenstvo Hrvatske v Sveto Nejjeljo. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteklih štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile; Antonija Cerjak iz Pesjega — deč-Ka, Antonija Pedretič iz Fluga — dečka, Alojzija Kink iz Raven — Alojza, Tereza JevSnik iz Brestanice — deklico, Veronika Ka-večiC iz Not« va« — deklico, Marija Pleterski iz Krškega — Matjaža, Dragica Žmavc iz Brežine — Bernardo, Pavla Koren iz Pokleka — Silvo. Terezija Ho-ste iz Ljubljane — Tomaža. Frančiška Kozole iz Veternika — Jožeta, Frančiška Avsec iz Krškega — dečka. Marija Ferlin iz Piršen-brega — Vlada, Marija Giovaneti iz Krmelja — Draga, Olga Petan iz Sel — Roberta, Jožefa Zierer iz Sevnice — Damtana. Marija Kovačič iz Vukovega sela — deklico, Elizabeta Rajterif iz Črešnjevca — Bernardo. Mojda Plan-kar iz Veniš — Bojano. Mbtna Kranjc iz Zabukovja — .\'bino, Alojzija Brečko iz Sevnice — Bogdana. Marija Kranjc iz Podgorja — Mojco. Marija Savnik iz Cmca — Borisa, Erika Revinšek iz Gabemika — dečka, Maida Marondini iz Sevnice — Rosando, Ivanka Pož\in iz Apnenina — Milana in Nada ćemelič iz Globokega — Danico. Matični urad Artiče v decembru ni bilo rojstev izven porodnišnice Poročila sta st*: Stiepan Šepat, de’avec iz Sen-kovec. in Tereiija Urek, bolniška r*re?nica iz Trebeža. — Umrla je: Mnriia Ciriak, orpužitkarica iz Dečnih v*l 77 Jpt RADIO BRFŽICE PETEK, n. JANUARJ.\; 18.00 do 18.20 — Nove plošče RTB. obvestila. 18.20—19.M — Glasbena oddaja; Izbrali ste sami NEDKIJA, 19. JANU.^RJA: 11,00 — Domače zanimivosti — Priprave na letošnje volitve — Damjan Vahen; Turizem sblliuje narode — Za naše kmetovalce; Obisk prt rekorderjih pride'ovanja hibridne koruze — Nedeljsko srečanje z Avgustom Stankom in njegcnrimi pevci — Pozor, nimaž prednosti — ObveUila, reklame In s|;ajali živino v globokem jarku pod vasjo, kjer izvira potok Globočica. Pri gradnji vodovoda so položili 500 m cevi za napajalni vod do zbiralnika. Tega so zgradili nad vasjo tako, da znaša višinska razlika med zajetjem in zbiralnikom 59 m. Iz zbiralnika so razpeljali ce-. vi do posameznih hiš Tako je dobilo vodo 16 gospodinjstev, kolikor jih šteje ta vas. S tem se je ljudem izpolnila večletna želja: ženam in dekletom ne bo tjeba več nosita vode na glavah in možem v brentah. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteklih štirinajst dni so se ponesrečili in iskali pomoč v brežiški bolnišnici; Jožeta Fraiikoviča, kovača iz Podbočja, Je rte^do udaril po gla vi in mu jo poškodoval; Janko Severovič, logar iz Stojdrage, Je padel m si Tilomil levo nogo; Mihael Uivk. upokojenec z Mi-halovca. Je i>adel z lestve in si poškodoval glavo tef dobil notra- nje poškodbe; Jožefa Senica, gospodinja iz Sevalce, Je i^idla v kuhinji in si poškodovala desni kolk; Jožeta Nagliča, delavca iz Lok, Je povoail avto in mu poškodoval glavo, desno in levo roko; Prter 21gante. sin uslužbenca iz Krškega, si Je pri smučanju zlomil desno iv>go; Ivanka Zorko, upokojenka iz Sentlenarta, ja pa dla na dvorišču in si poškodovala levo nogo; Jožefa Avguštin, u-pokojenka iz Goleka, je padla na poti in si poškodovala glavo; Anton Drstven.IMNA/IJC:i so si na rokometnem igrišču pred šolo uredili drsališče. Pridno ga polivajo z vodo, da bo ledena ploskev lahko čimprej sprejela ljubitelje drsalnega ftporia. ■ UCENCI (iL.\SKENE ŠOLE so 14. januarja priredili koncert za gojence in starše. Tako prireditev pripravijo vsak mesec. Sodelovali bodo tudi na republiški glasbeni reviji in na reviji glasbenih šol v Celju. Ob torkih se vključujejo v glasbene oddajo brežiškega radia. ■ DRUfiO SOBOTO V KEBRU. ARJU bo v Brežicah tradicionalni taborniški ples. Izkupiček prireditve bodo spet namenili nakupu opreme za taborjenje ■ V MESTU JE ftE DESI-rr ki lometroV neasfaltiranih ulic Lani je pomagala mladina pri urejanju pločnikov. Tudi za letos predlagajo organizacije, da bi k urejanju mesta privabili mlade VSAKO LETO IŠČE ZAPOSLITEV 350 MLADIH UUDI Mladi upajo^ da jim bo delavska univerza le odprla pot do poklica Nezadovoljstvo zaradi formalnih razpisov v časopisju - Sklad za ustanavljanje novih delovnih mest v občini je bil potreben Po' izjavi predstavnikov Zveze mladine le 12 delovnih organizacij v brežiSki občini upošteva dogovor O prijavljanju prostih delovnih mest na zavodu za zaposlovanje. Večina podjetij sprejema na delo nove delavce brez posredovanja zavoda. Mladim to ni prav, razen tega pa se pritožujejo zaradi razpisov, ki SO največkrat samo formalni, saj je delovno mesto zasedeno že vnaprej. BREŽIŠKE VESTI f6" Vodovod so gradili predvsem z lastnimi sredstvi. Opravili so nad 5000 'delovnih ur. Pri g^radnji so imeli več težay: kamnit teren za kopanje jarkov, slab dostop do zajetja in zbiralnika, kamor so morali spraviti gradbeni material. Sami so zbrali 13.000 din. Finančno pa sta jih E>odprU tudi občinska skup^ina v Brežicah in krajevna skupnost Mrzlava vas-Vel. Malence. Vrednost vodovoda je ocenjena na 35.000 din. Otvoritve vodovoda so se udeležili tudi predstavniki občine Brežice. Te je prisrčno pozdravil prizadevni predsednik vodovodnega odbora vaščan Ivan Gramc. Z dograditvijo vodovoda v Globočicah je dobila vodo zadnja večja vas na področju krajevne skupnosti. FRANCE SMERDEIL Ustni časopis na Bizeliskem v nedeljo. 12- t. m-. ««o obiskali Bizeljsko Urije časnikarji KMEČKEGA CJLASA V zadružnem domu so priredili ustni časopis. Tntervmvali .so direktorja zadruge Ferda Se-petavca, ravnatelja osnovne Sole Roka Kržana in še nekatere. V dvorani <*o bili zbrani tudi šolarji. Delovni ljudje se bodo organizirali v petek, 10. Januarja, je občinski sindikalni svet v Brežicah sklical telesne delovne invalide na razgovor s predstavnikiom republiške Zveae telesnih invalidov in predstavniki dnižbervo-iKJliUč-nih organizacij v občini. Razpravljali so o pomenu In vlogi te zveze ter ievolili predstavnika v regioffialno celjsko in republiško, zvezo POPRAVEK v .številki 47 Je bilo objavljeno, da sta na Bizeljskem dva tečaja Avto^oto društva in da vodi tečaj v osnovni toll tov Arnšek, tečaj v gostišču »Pri veseli Mimici« pa tov. Božič. Avto-moto društvo Brežice nam je sporočilo, da objava ni bila točna, ker na Bizeljskem ' Avto-moto društva sploh nimajo. Tečaj v osnovni šoli so vodili člani ^MD Brežice, medtem ko je v gostišču vodil tečaj zasebnik Ivan Božič Društvo meni, da to za tečaj ni primeren prostor, ker alkohol ne so^ v bližino bodočih "oznikov Dopisnike Dolenjskega lista pa društvo naproša, da v prihodnje pošiljajo bolj točne pDdatke, saj ureomoč se obračajo mladi ljuidae na sindikate in druge organizacije. Nekoliko jim je odleglo, odkar se je konec lan^ega leta občinska skupščina odločala ustanoviti sklad za nova delovna me-9ba. S tem nezaposlenosti še ne bo konec. Občinsko gospodarstvo v sedaivjih razmerah ne more nuditi zaposlitve približno 350 mladim ljudem, ki vsako leto po končani osnovnošolski obveanosti iščejo kruh. Zelo težko je dobiti delo za tiste, ki ne dokončajo osmega razreda osnovne šole. Tega se zveza mladine zave- da in na zadnji konferenci so člana predlagali, da bi o-mogočili mladim poklicno usposabljanje pri delavski u-niverzi. Ta ustanova je mladim že prišla nasproti z vsakoletnim razpisom večerne osnovne šole. Zanjo je precej zanimanja in mnogi so jo že uspešno dokončal. Pot do kruha je delavska univerza tako odprla vsem tistim, ki so ptokasuuli voljo do učenja. M!adina je na zadnji konferenci pokazala veliko pri-pravljennost za sodelovanje z drugimi organizacijami, kd do sedaj ni. bilo povsod uspešno. Največ stikov so go- jUi s Socialistično zvesso in organizacdjamd Rdečega križa, ker so mlade tudi najbolj odprtih rok sprejemale v svoje vrste. Socialistična zveza je mladini veliko pomagala zlasti v Brežicah, ko so pripravlgali delovno akcijo. Z dobrim sodelovanjem s SZDL so se pohvalili tudi v Artičah. Medsebojne stike med ZMS i^> drugimi organizacijami pogosto otežujejo ra ’ čni pogledi na način dela. Mladi se c^evajo za sodobne oblike, starejši pa so vajena aktivističnih prijemov, ki jih mladi ljudje odklanjajo. Mladina si želi čimbolj razg-ba-no dejaivnost, množično športno udejstvovanje, sodelovanje v delovndh akcijah, s taborniški organizaciji, planinskih društvih in drugih specializiranih organizacijah.. J.T. Prizadevni gasilci Velikega Obreža Prejšnjo soboto je 72 člar nov in mladincw ter delegatov iz sosednjih društev bilo na občnem zboru gasdlskega društva v Velikem Obrežu; udeležil se ga je tudi zastopnik občinske gasilske zveze. Letos slaive obreški gasilci 65-letnico ustanovitve. Poročila so pK>trdila, da je bilo društvo lani delavno in da je ves čas uživalo pomoč vseh članov in vaščanov. S prostovoljnimi prispevki (84.000 Sdin) so uredili notiranjost dvorane v gasilskem domu. Zlasti veliko so ix>magali s prostovoljnim delom mizarji, člani društva. Mladinci so med letom ustanovili svoj aktiv in se kar lepo vživeli; imajo svojo administracijo in blagajniško p>oslovanje, nekai denarja so dobili pri kolesarskih dirkah, pripravili I>a so tudi dve plesni prireditvi. Tako so si lahko kupili s svojim denarjem gramofon, plošče, šp>ortne majice in hlačke ter si uredili nc^o-metno igrišče. V razpravi smo slišali mnenje, da bi morala skupnost gasilska društva bolj podpi- rati. To je tudi dolžnost zavarovalnic, katerim čuvajo gasilci premoženje občanov in pomagajo reševati, če je treba. Mladinci bi radi prenesli p>arcelo, na kateri imajo igrišče, v last gasilskega društva ali p>a vasi Veliki Obrež. Tudi za igrišče so precej naredili sami in vložili vanj nad 170.000 Sdin. Na občnem zboru so člani F>o-hvaUli poročilo in dejavnost mladincev, hkrati pa so vseh 22 mladih sprejeli v svoje članske vrste. Za štiri še živeče člane, ki so v društvu že od 1919, je bil to že petdeseti občni zbor; dobili so spominske diplome za zaslužno in požrtvovalno delo. Morda ni bilo prav, da nihče na zboru ni omenil dejavnosti tamburašev, članov društva, saj skoraj na vseh prireditvah sk^rbijo za ples in veselo razpoloženje (seveda brezplačno). Občni zbor je naložil uprav- nemu odboru, da mora letos poskrbeti za tečaj prve jkv moči, za strokovni gasilski tečaj, urediti mora pročelje gasilskega doma in zgradita še en bazen. Glavna skrb pa bo namenjena dostojni počastitvi 65-letnice ustanovitve društva, kar bomo pripravili v letošnjem juniju. ANTON KRAMER Bo obnova v Savudriji odobrena Počitniška stavba v Savudriji, kjer poleti letujejo otroci iz brežiške občine, j€> nujno potrebna obnove. Tudi Opremo bi morali dokupiti. Zveza prijateljev mladine je 2a letovanja v preteklem poletju poravnala vse račune. Najemnina za zgradbo je po mnenju predsedstva ugodna In bd zato želeli zadržati h.šo vnaprej Za njeno obnovo je Zveza planirala 300.000 dinarjev. Obrtniki so se dobro izkazali Gasilci pred izpiti Gasilsko drušbvo v Skopicah je priredilo tečaj za izprašane gasilce. Obiskuje ga 24 slušateljev-. Izpiti bodo konec meseca, zato se tečajniki marljivo učijo. Delo društva je pred nedavnim pregledala občinska komisija. Gasilci v Skopicah so zelo prizadevni in so edini v občini, ki imajo tudi žensko desetino. Gostovanje z »Begunko« Prosvetno društvo SLAVČEK z Velike Doline je v nedeljo, 12. januarja, uprizori- lo dramsko delo BEGUNKA v Mrzlavi vasi. Predstavili so se tudi člani glasbenega ansambla, ki študirajo narodne pesmi iz svojega okoliša. Dvakrat na teden je premalo v Cerklje prihaja zobozdravnik dvakrat v tednu. Prebivalci menijo, da .'e to premalo, saj veliko ljudi išče pomoč po zasebnih ordinacijah v Zagrebu, Razen tega bi tudi šolarji potrebovali zase vsaj en dan v tednu. Prosvetni delavci so pozdravili predlog za šolsko zobno ambulanto v tem kraju. Pohvala prizadevnim društvom in učiteljstvu Za novoletno obdarovanje naj mlaj šib je občinska Zveza prijateljev mladine v Brežicah prispevala po dva dinarja na otroka. Nekaj sredstev je zbrala pri podjetjih, nekaj jih je nakazala občinska skupščina. Delovne organizacije so ponekod same obdarile otroke zaposlenih in zveza je dobila veliko manjše vsote kot pretekla leta. Zelo dobro so se izskaaall zasebniki obrtniki, ki so s svojimi prispevki pomagali prirediteljem novoletne jelke IZ hude denarne zadrege. Za obdaritev so v Brežicah in okolL^ikih krajih dodali svoj delež tudi starši, društva, delovni kolektivi in p>osameznl-tei. Organizacijsko breme pri prirejanju otroških praznovanj so nosila društva prijateljev mladine in šolski kolektivi- V Brežicah so učitelji naštudirali' lutkovno igrico »Peteršiljčkova mama« in jo kaff štirikrat predvajali otrcv kom. Na novoletnih prireditvah je sodelovala tudi glasbena Sola z baletnim in glasbenim programom Na seji predš.-dstva Zveze prijateljev mladine, ki je bila 9. januarja v Brežicah, so organizacijo prireditev za otroke ugodilo ocenili. Društva so .se povsod potrudila, da je bil program čimbolj pester in da so se otroci razveselili obiskov dedka Mraza in njegovih daril- Prva seja volilne komisije v Brežicah v sredo, 22 januarja, se bo sestala volilna komisija pri občinski konferenci SZDL. Obravnavala bo osnutek programskih izhodišč za kandidiranje in osnutek volilnega pravilnika Ta teden se že sestajajo odb;>ri krajevnih konferenc in ocen,>u,Jejo delo dosedanjih odbornikov, ponekod pa tudi delo poslancev- Izbrali so novega sodnika Za novega sodnica ol^čtn-skega sodiši'ia v Brežlonh so odborniki na zn.ini' Sčine iinffliovali dipl -rm ‘•ne-ga pravn'ka s .‘^or'nišk m i& pitom Slavka Lupšinu la Brt^ic. • BODO PRIŠLI SPET NA VRH PREDNOSTNEGA SEZNAMA? Zaradi dolgega molka in obzirnosti do dnigili so bili skoraj pozabljeni V Koprivnici pričakujejo skorajšnjo izpolnitev obljube za razširitev šolske stavbe - Sedanja šola ima samo 3 učilnice Sole v Koprivnici že dalj časa nismo omenjali. Med tem se ni tam nič spremenilo. Obljube, da bo stavba dozidana najkasneje do leta 1965, so se zavlekle celo čez novo leto 1968. Delovni kolektiv in pa starši so precej dolgo molčali. Z razimievanjem so sprejeli pojasnilo, da je treba dati prednost izgradnji brestaniške šole, ker se je tam stara šola že podirala. Potem je prišel na vrsto most čez Savo In precej izsušil detname vdre v občini. V Koprivnici so tudi to razumeli in molčali naprej. Zdaj je most postavljen, o rafissvetljavi na jjrednostnd lišiti pa si Ko(privničani še niso na jasnem. Učiteljsiki ko-lekitiv p>06taja malodiišen. Po občini že kTožijo vesti, da bo najprej, na vonsti gradnja osnovne šole v Krškem. Toda kakorkoli že bo, molčali več ne bodo. Sola mora dobiti prostore, ki ji pripadajo. Vsaiko odlašanje gre na škodo otrok. Razmere, v katerih delajo učdtelji in učenci, so izredsio ^be. Sola ima vsega skupaj samo tri učilnice in pisarno, ki je obenem zbornica in shramba za vse. V stranski stavbi, kjer je bil še pred poldna-gim letom bife, je zdaj za- sdMo urejena učEnica, da o-brokom ni več treba gostovati v kmečiki hiši. Koprivniško osnovno šolo obiskiuje 220 otrok. Število je ustaljeno skozi dve desetletij« in teži bolj navzgor kot navadol. Na šoli adaj nimajo niti delavnice niti kabinetov in seveda tudi telovadnice ne. Po dograditvi bodo imeli pouk še vedno v dveh izmenah. Učiteljsiki kcdektiv.«se dobro zaveda, da si česa po-dC'bnega kot v Brestanioi ne morejo privoščiti. Učenci so od šole večinoma precej oddaljeni. Nekateri pešačijo tudS po šest kilometrov in več. Prav za te bi kazalo vpeljati xxxialjšano bivanje v šdi, da bi j^im nudili kako uro dodatne i>omo-či. Doma so otroci zaposleni s kmečkim delom, iz šole se voračajo vitrujeni in poesimi mnogokrat po temi. Poti ne vodijo po ravnem, ampak v hrib. Otroci prihajaijo v šolo iz predelov, kjer še ni zasvetila elektrika. Ta oddaljenost in okolje, v katerem živijo, torej nujno zahteva večjo i>omoč učitelja, za to pa je potreben tudi prostor v šold. Po idejaem načrtu, ki ga je pred leti napravil inž. Franc Filipčič bi veljala dograditev šole okoli 700.000 dinarjev. Ko so prebivalci zvedeli za to, da nameravajo koprivniško osnovno šolo povečati, so pokazali zelo veliko pripravlj-snost za prispevke v denarju in materialu. Zbrali so blizu 90 kubikov lesa. Rudarji na Senovem so obljubili večdnevni zaslužek in po vsem nko-lišu začeli zbirati denar. ^ In pri tem je ostalo. Dob ra volja je z leti splahnela. Vsi se zavedajo, da bi s takojšnjo gradnjo prižiranili precejj denarja, zdaj pa bodo stiroSki narasli. Pa nič zato, samo da bi se začelo! ■ J02ICA TEPPEY Razcepljeno Posavje se združuje (Nadaljevanje s 1. štr.) gospodarja. Zvrstilo se je precej okrajev, od Krškega do Trbovelj, Celja in Novega mesta. Posavje Je še vedno razcepljeno, saj se veže delno na novomeško, delno na celjsko regijo. Na p>osYetu v Krškem 8. jar nuarja letos, na katerem sta bila razen p>oslancev in pred-postavnikov spodnjeposav-skih občin prisotna tudi predstavnika izvršnega sveta SRS Rino Simoneti in Boris Vadnjal ter inž. Marko Šlajmer od Biroja za regionalno planiranje, so udeleženci prišli do spoznanja, da je Spodnje Posavje zaokrožena regija s skupnimi težnjami in da je v tej pokrajini nujno enotno gospodarsko načrtovanje, da je treba Izboljšati prometno povezanost in skupno planirati razvoj kmetijstva, industrije, turizma, šolstva, zdravstva in drugih dejavnosti. Medobčinski svet je v povabilih za skupni sestanek zastavil več vprašanj o vlogi. Spodnjega Posavja v slovenskem gospodarstvu, na katera naj bi odgovorili predstav- niki republiških institucij. Iz odgovorov je želel zvedeti, ha kolikšno podporo v tej regiji lahko račimajo, ker občine z lastnim denarjem ne bodo zmogle vsega. Sem sodi preusmeritev proizvodnje na Senovem, izboljšanje prometnih zvez in še vrsta drugih nerešenih zadev. Odgovori so delno razjasni- li položaj, iz vsega p>oveda- nega pa izhaja tale nasvet: »Naslonite se na lastne moči!« Udeleženci so dobili tudi zagotovilo, da bo Posavje gotovo upoštevano v dolgoročnem načrtu Slovenije in deležno več podpore pri tistih investicijah, ki največ bremeni občine pa naj bi odprle svoje meje navzven in navezale trajne medsebojne stike. J02ICA TEPPY Odločno za več poslancev \ ^ Predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL šmarske, laške, šentjurske, sevniške, krške in brežiške občine so se minuli teden sestali v Rogaški Slatini. Omenjene občine sestavljajo skupno volilno enoto za volitve zveznih poslancev. Na seji so pretresali volilne programe. Programa zvezne in republiške konference SZDL so dobili po vseh občinah, vendar so na seji poudarili, da sta preveč splošna in da bodo morale občinske konference sestaviti programe za lokalne razmere. V njih naj bi upoštevali tudi reševanje komunalnih vprašanj, sicer se volivci ne bodo vključili v predvolili^o raaspravo. Na medobčinskem posvetu o vključevanju Spodnjega Posavja v slovensko gospodarstvo 8. januarja v Krškem. (Foto: Jožica Teppey) Pozabili so nanj, preden so ga sploh ustanovili Vprašanje je še vedno aktualno, čeravno je bilo sproženo že pred nekaj leti v Krškem gredo ribe dobro v denar. Dopoldne se postavi novomeški prodajalec z njimi na desni breg Save, popoldne pa pred CELULOZO, kjer kupci stojnico nemudoma izpraznijo. (Foto: Jožica Teppey) Ko bodo razpravljali o kandidatih, se bodo odločali za tiste, ki bodo pripravljeni dosledno uveljavljati njihove želje in zahteve. Predstavniki SZDL so na skupnem sestanku razpravlja- li še o osnutku pravilnika za volitve zveznih poslancev. Zavzeli so se za enotno kandidacijsko konferenco za volitve v zbor narodov, or-ganizacijskopolitični, gospodarski, kultumo-prosvetni in socialnozdravstvoni zbor. Odločno so zagovarjali predlog, naj bi v vsaki volilni enoti kandidiralo v zbore po več kandidatov, in ne le po eden, kakor smo bili vajeni doslej. Nazadnje so sekretarji in predsedniki občinskih konferenc spregovorili o možnih kandidatih za omenjene zvezne zbore. Veliko javnih nastppov Sindikalna godba v Krškem je sodeloivala lani na 12 javnih prireditvah (pri rstzvitju praporov, gasilskih JubUeJih. v sprevodih, budnicah in komemoracijah). Igrala je na 29 pogrebih. Promenadne konverte (4) je priredila v Kostanjevici, na Senovem in pri brestaniškem ribniku-Godba ima svoj sedež v CELULOZI. V njej igra 23 aktivnih članov in 11 učencev. Približno pred tremi leti je svet za Šolstvo, kulturo in prosveto na em izmed red-nih sej sprejel sklep, da bi v krški občini ustanovili zavod za kulturo. Predlog so dali Kostanjevičani, ker je kulturna dejavnost tam naj-' bolj razvejana. Zavod naj b4 upravljal z Domom kulture, s kostanjeviškim samostanom, s kinom, Gorjupovo galerijo, Lamutovim salonom in Dolenjskim kulturnim festivalom. Dohodki naj bi se stekali vanj iz vstopnin odrskih up rizoritev gledališke družine, iz prostovoljnih prispevkov, dotacij iz občinsk^;a prora čuna ter drugih virov. Na ra. čim novo ustanovljenega za. voda so pired leti predvideli v proraCunu 50 000 dinarjev, &avoda pa še vedno m. Dobro bi bdlo le zvedeti, fcaj je preprečilo njegovo Od meril je veliko odvisno Ta mesec se bo v Krškem sestal zbor delovnih skupnosti skupaj z občinskim sindikalni svetom, da bo določil merila za financiranje sklada aa ustanavljanje no"\^ delovnih mest in merila za pomoč organizacijam, ki imajo možnost pKDvečati število zaposlenih. ustanovitev. Končno bi to lahko bil občinski zavod, ne samo kostanjeviškd. Saj bO prav lahko ixrevzel skrb nad vso, kulturno dejavnostjo občini- Morda pa Je sporen sedež? J- T. Bo prišla pomoč z obeh strani? Prebivalci Dobrave in Pristave pri Podbočju žive sicer v krški občini, nakupovat pa hodijo predvsem v Cerklje in Brežice. Krajevna organizacija SZDL je dala pobudo za luejaaje ceste Podbočje — Dobrava — Buše-ča vas. Cesta od Podbočja do Pristave je v redu, nato pa sledita dva kilometra zelo slabe poti. Ljudje so pri-pravljend ta del sami urejati, če bi dobili vsaj malo denarja. Ker je cesta delno v brežiški, delno v krški občini, piričakujejo pomoč z o-beh strani. Občina Krško Je neurejeni cestni odsek opredelila kot vašiko pot, domačini pk vztrajajo, da bi tudi ta podaljšek prišteli med ob čiiiske ceste. To vprašanje bo na prvi seji občinske skupščine verjetno sprožil njihov odbornik. J. T. Samoupravne napake pod lečo Občinski sindikalni svet v Krškem bo pripravil analizo n^ravilnosti in pomanjkljivosti pri samoupravljanju v delovnih organizacijah. O tem so že nekajkrat razpravljale druge organizacije, pa tudi občinska konferenca Zveze komunistov na zadnji seji. Sindikalni svet bo poslal v delovne organizacije strokovno skupino, ki bo pritegnila v razgovore člane delav-sk^a sveta, sindikalne delavce in po potrebi tudi druge člane kolektivov. V takih razgovorih bodo posamezniki poskušali ugotoviti napake, ki' so se uveljavile v samoupravni praksi. Analizo, ki jo bo nato sestavil občinski sindikalni svet, 'bodo uporabili kot gradivo za razpravo na sestanku samoupravljavcev, da bi potem laže odpravljali slabosti. Odmev na anketo Po objavljenih rezultatih ankete za izbor najboljšega Športnika Do-lenjske v leta 1968 Je naš dopisnik iz Krškega Lado Hartman poiskal trenerje plavalcev Nika Zibreta in ga povprašal, kaj meni o uspehu, ki ga je njegov varovanec Franc Čargo dosegel s tem, da je postal športnik Delenjske. Niko Pimat ni popolnoma zadovoljen z izidom glasovanja, ker je pričakoval, da se bo već odličnih krških plavalcev uvrstilo med 10 najboljših. Vesel je, da Je Čargo dobil največ glasov, kar je tudi pričakoval. Omenil je, da anketa ni luikazala dejanske kvalitete posamemih športnikov in Je občaloval, da ni med deseterico slovenski rekorder in prvak Dušan Zlatič. V deseterico najboljših prav tako nista uvrščeM Mirko Žiberna in Ljubo Potočnik, člana plavalne reprezentance ozi- roma SFRJ. Trener Niko Je predlagal, da se v letošnji izbor za najboljše športnike Dolenjske poleg bralcev lista vključi še posebna strokovna komisija, ki bi jo igrali iz vse Dolenjske. Ta bo lažje in objektivneje ocenila kvaliteto pojameznih Smrtnikov. Predlog je sprejemljiv in ga bomo prihodnje leto upoštevali — (športno uredništvo) L. H. Delo skupščine komunisti pred KRŠKE NOVICE 30 LET GASILSKE ENOTE. Letos praznuje gasilska enota CE-LUIOZA 30-letnioo delovanja. V ta namen bodo organizirali več ^retnostoih tekmovanj z okoliškimi gasilskimi četami, za zaključek pa se bodo pomerili v različnih tekmovai>jita še z gasilskimi enotami sdovenske papirne industrije. S KRUHOM NISO ZADOVOLJ-NI. Videmčani se ne rooorejo pohvaliti, da Jedo dober kruh. Vse kaže, da IMPERIAL varčuje s kvasom in kurjavo, saj kruh večkrat tudi pečen ni dovolj. Nasprotno pa občani hvalijo kruh zasebnih pekov. Včasih bi se lahko ii&lli tudi od 2Bsebnikov. NOVO VODSTVO SINDIKATA. Nedavno ao v txmtmi papirja na občnem rtx>ru izvolili no>vo vodstvo osnovne organizacije slnrtlta. ta. Vodstveni orgen — konferenca — ima 41 članov. Izvolili pa so tudi posamezne komisije konference, ki bodo ski^le m rekreacijo, za kulturno dejavnost, za borčevska vprašanja in kolektivno samopomoč INVALIDI V SVOJEM ZDRU2E-NJU. Na pobudo stalne konference za rehabilitacijo invalidov SRS bodo v kratkem ustanoviti organizacijo invalidov, za področje občine bo medobčinski center t Novem mestu, v Krtkem pa bodo ustanovili podružnico. Člani te organizacije bodo vsi delovni inva- lidi, invalidski u^pokojenci, invalidna mladina in invalidni kmečki proizvajalci. Invalidi poedrav-Ijajo ustanovitev tovrstne omganl-zacije, saj bodo v bodoče lahko načrtno reševali pereča vprašanja invalidnih oseb; ta vprašanja so do sedaj plansko c^ravnavali le v posameznih delovnih organizacijah. Največ delovnih invalidov med dolenjskimi občinami ima Krško, med davnimi organizacijami pa rudnik premoga v Senovem. BOLEZENSKE IZOSTANKE SO ANAUZIRALI. Vzporedno s prizadevanji, ki jih Je tovarna papirja vložila za zmanjšanje poškodb pri delu, se Je snanjšak) tudi število izgdbljenih dni ožiro-ma boleaenakih izostankov. Kritično stanje glede bolezenskih izostankov, kakršno Je bilo v letih 1964, 1Đ65 in 1966, ko so imeli od 5 do 6,25 odst. zaposlenih stalno v bolniškem staležu, se Je id>olJ-Salo zlasti t l«tu 1967, ko Je odsotnost saradi bolesti pedla na 3,5 odst. V lanskem I<^ se Je odstotek ponovno povedal, Ten-dar Je še zadovoljiv. Komite občinske konference ZK v Kršjcem se pripravlja na redno sejo, na kateri bodo pretresali poročilo o delu skui>ščine in oblikovali merila za izbiro kandidatov v bodoče skupščinske organe- V občini so se začele že tudi konference krajevnih organizacij Zveze komunistov- Jutri bo na vrsti druga, v prihodnjih dneh pa se jih bo zivr-stilo še sedem- Dodatni avtobus Minuli ponedeljek so na delavski progi Brežice—Krško morali vpeljati dodatni avtobus. Potniki so bili do sedaj nezadovoljni zaradi velike gneče. Odkar vozi še en avtobus, je pot znosnejša. Dodatni avtobus vozi iz Do-leix]e vasi vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Prejemki zaposlenih se bodo še večali v tovarni papirja so v letu 1968 povečali produktivnost za 13 odstotkov, merjeno po količini napravljenih • izdelkov, in za 45 odstotkov, merjeno po dohodku. Povečanje popolnoma upravičuje razr meroma velike osebne prejemke zaposJendh; lani so povečali osebne doixxike za 24 odstotkoiv. V iniimerjavi z drugimi, manj renta>bilnimi delovndnii oirganizBcljami so osebni dohodki v CELUIX>ZI segli precej vdsoko in se bodo Se dvigali, če bo kolektiv uspešno izpolnjeval proizvodne in poslovne načrte za leto 1969. Danes mladinski posvet Za danes je v Sevnici sklican posvet predstavnikov občinskih mladinskih organizacij iz Krškega, Brežic in Sevnice. Razpravljali bodo o naslednjih vprašanjih: dijaški samoupravi in delu mladine na brežiški gimnaziji, o pripravah na volitve poslancev :n odbornikov ter o oblikah medobčinskega sodelovEuija. Na posvetovanje bodo povabljeni tudi predstavniki dijakov brežiške gimnazije. A. 2. 23 komisij bo pripravljalo stoletnico tabora Pripravljalni odbor za stoletnico sevniškega tabora je imenoval 23 komisij, ki bodo poverjene za organizacijo te največje prireditve Spod. Posavja v prihodnjem letu. Naloga komisij je v kratkem pripraviti vse organizacijske nadrobnosti. Prireditev naj bi imela predvsem kulturno obeležje, zato bodo'nanjo povabili mnoge kulturne skupine in odprli nekatere razstave Pripravljalni odbor že sedaj poudarja, da je tabor naloga vse občine, zato so družbenopolitične organizacije poklicane, da sodelujejo. Nagrajeni aktivi in posamezniki Na letni mladinski .tonfe-'' renči v Sevnici so podelili nekaterim najbolj delavnim mladinskim aktivom in posameznikom nagrade in diplome. Taka priznar^a so dobili; mladinski aktiv s Primoža za ureditev mladinskega kluba na Primožu, mladina v Šentjanžu za delo dramske sekcije, ranvatelj osnovne šole v Šentjanžu Jože Bavec za vodstvo te sekcije, mladinski aktiv v LISCI za delo dekliškega pevskega zbora in Marinka Haler za vodenje te ga zbora. Priznanja so dobili tudi mladinski aktiv osnovne šole v Boštanju, rokometaši, strelci, igralci namiznega tenisa. Knjižne nagrade so dobili nekateri člani mladinske organizacije, ki so dalj časa uspešno sodelovali v vodstvih. Nagrade za aktivnost so potrdilo, da mladina ni taka, kot jo je enostransko prikazala Tedenska tribuna. S. Sk. Več prijav inšpektorjev Lani je v občini naraslo število gospodarskih prekrškov, drugih vrst prekrškov pa ne Prejšnji teden so cestarji, ki skrbe sicer za ceste IV. reda, odstranili sneg s sevni-ške glavne ulice in s tem naredili veliko uslugo prebivalcem. (Foto; M. L.) NAŠ POGOVOR Z VODJEM CESTNE SLUŽBE ,,Zimska“ vprašanja za varuhe cest o vzdrževanju cest in zimski službi govori Alojz Lipoglavšek Ko se usuje sn^ izpod neba in se kot vozniki ali pešci stežka prebijamo po cestah, takrat se spomnimo cestne službe in njenega dela. »Tovariš Lipoglavšek, vi ste eden tistih mož, ki morajo na to misliti že prej in jih sneg ne sme.presenetiti. Kot vodja cestne službe imate na skrbi 80 km cest IV. reda. Kako gre v -letošnji zimi?« »Imamo 18 cestarjev In 16 Ijati v šolo. Pristojnim so po-snežnih plugov. Delo posku- slali celo dopise oziroma pri-šam razporediti tako, da so tožbe.« naši ljudje vse leto sorazmerno enako obremenjeni, v snežni zimi pa so prvenstveno zaposleni s snegom. Naredimo, kar je v naši moči. Te dni smo jih premestili v Sev- »Omenjena cesta je III. reda in mora zanjo skrbeti Cestno podjetje Novo mesto. Bila je uvrščena v kategorijo cest, ki jih ne pliižijo, vendar je bil na pritisk ljudi ta raz- nico, da so očistili pločnike.« pored spremenjen tako, da je »Prebivalci Razbora in okolice so protestirali zaradi tega, ker do njihovih krajev cesta ni bila plužena, otroke pa je bilo treba redno poši- Prepreoiti nenačrt-nost pri oddaji zemljišč tudi na tej cesti zimska služba. Pluženje so obljubili tudi za prihodnje leto. Vq;idar že sedaj opozarjam, da bodo prišle prej ali slej pritožbe tudi od drugod. Podjetje namreč ne pluži ceste Gaberje— Hinjce—Krmelj, čeravno bi jo moralo.« »In še eno vprašanje: ceste IV. reda v nekaterih drugih Inšpekcijske službe sevni-ške občine so bile lani učinkovitejše in doslednejše, zato se je povečalo tudi število predlogov za kaznovanje pri občinskem sodniku za prekrške. Skupno število obdolžencev se je lani v primerjayl z letom 1967 povečalo za 8 odst. in doseglo število 1M8. Podporni člani RK v Sevnici Krajevna or^anizacdja Rde-5ega križa v Sevnici je v sodelovanju z občinskim odborom naprosila v ..letu 1968 sevniška podjetja, da bi jpo-stala njeni p>odipomi člana. Piri tem ndso naleteli na gluha ušesa- Nadvse razveseljivo je, da so se vabilu odzvala tudi tista p>odjetja, ki imajo v Sevnici le obrate ali delovišča, o čemer zgovomo priča to, da je postalo Gradbeno -podjetje z;agoj*je podporni lilan z letnim prispevkom 500 din. SGP 2Jasavje iz Trbovelj z 200 din. GP Pionir Novo mesbo s 100 din, da ne govorimo o sevniških podjetjih. Krajevna org,*inizacija RK se za razumevanje v minulem letu vsem prisrčno zahvaljuje in želi, da bi tudi vsa ostala podjetja postaJa njen podporni član in tako podprla prizadevanja te humane organizacije- V nasprotju z gospodarskimi prekrški pa se je za desetino zmanjšalo število kršite-Ijev javnega reda in miru. Prav razveseljivo je, da je imelo lani opravka s sodnikom za prekrške le 12 mladoletnikov, kar je precej manj kot zadnja leta. Tudi število kršiteljev cestnoprometnih predpisov se je nekoliko zmanjšalo, vendar ne bistveno. Najpogostnejši prekrški so bili vožnja brez vozniškega dovoljenja, vožnja F>od vplivom alkohola ter neprimerna hitrost. Občinski sodnik ugotavlja, da je najprimernejši varstveni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja, zatem pa denarna kazen. V letu 1968 so kršitelji plačali 75.455 din denarnih kazni, presedeli skupaj 73 dni zapornih kazni, 12 kršiteljev pa je dobilo ukor. Potrebna le še izogibališča Na cesti Konjsko—Laze je potrebno zgraditi le še nekaj izogibališč in delo bo dokončano. Za gradnjo te ceste, ki je bila največja akcija krajevnih skupnosti v minulem letu, so prizadeti ljudje prispevali v delu in denarju čez 30.000 dinarjev. Cesta • je skrajšala pot v Sevnico tudi za trikrat. ALOJZ LIPOGLAVŠEK »Je. Tako se dš z dobrim razporedom del po naših izkušnjah več narediti. Vsak Kakšni odnosi do obratov v Sevnici bodo pripravili obširnejšo analizo odnosih med matičnimi podjetji in obrati Občane z destiega brega Save v Krškem bodo sklicali na zbor takoj, ko bo krajevna skupnost dokončno se- da je tako primerneje?« stavila program za letos. Svet krajevne skupiiosti želi v prihodnje odpraviti nesistematično oddajanje zemljišč za gradnjo. Navezal bo stike z odgovorno službo pri občinski skupščini in večjimi delovnimi organizacijami, da bi se te stvari čimprej 'ire-dile. občinah zaupajo komunalnim cestar ima svoj odcep m je podjetjem, pri vas pa imate zanj i>overjen. Tako doseže-v okviru občine ix)sebno sku- mo večjo odgovornost posa-pino, ki skrbi zanje. Mislite, meznikov.« M. L. Gospodarski dosežki minu-same spodbudne ugotovitve lega leta so bili, po tričetrt- za sevniške občane, letnem obračimu sodeč, zelo dobri, celo nadpovprečni. Za šestino večji neto proizvod, za pol večji skladi, ugodna delitev novo ustvarjene vrednosti, načrti do leta 1973, vse IZ RAZPRAV NA MLADINSKI KONFERENCI SEVNIŠKI PABERKI Gojiti je treba tiste dejavnosti, ki mladino združujejo in vzgajajo ■ KJE TELEFONSKA CENTRA. LA. Sevnica nujno potrebuje aovo ■avTx»natako telefondco centralo, da bi v kraju lalifco izbolJSall telefonijo. Ker pa >e podtno poslopje pretesno In neprlnvemo, jie treba naju prostor, velik 60 kvadratnih metrov, kje drugje. Ugotovili so, da prostor v stanovanjskem bloku ni primem, zato bodo centralo verjetno postavili v novi trgovk hijU. Te dni bodo o tem dokončno odločili. ■ NACRTI ZA KOPALIŠČE V MIRNI. Kot Je povedal predsed-nik sveta krajevne sk\ipnosti v Sevnici, Je ena najpomembnejših nalog krajevne slnonnosU v letoA-tOem letu — ureditev kopelih na Mimi. Načrti ao 2e pripravljeni, treba Je Se pridobiti zamlJlMe nad Jossovn v Boštanju, urediti do> stofp k vodi In zgraditi kabine. KopaliAde ncKj bi bilo urejeno do koj^ne sesBone. ■ SIVILJSKl KROJNI TEČAJ. Delavska univerza Sevnica se dogovarja 8 tovarno Šivalnih atro. Jev Miim, da bi tudi v Sevnici priredili te&aj m Hvanje in kiro-JeoJe. Verjetno bi bilo tako k»t drugod tudi v Sevnici zanj dovolj sanunanja. Po razporedu bi Ser. nica lahko priSla na vršto v februarju. ■ RAZŠIRJENA SEJA GASIL-SKE ZVEZE. V nedeljo, 18. januarja, bo v Sevnici seja vodstva občinske gasili zvoze. Nanjo ao vBbVi«nl tudi predsedniki, tajniki In p>ovel,tnHri dndtev. Na dnevnem redu so aktualne ea. deve n priprave za občni zbor. ■ KONSTITUIRANJE ODBORA. Odbor za gradnjo novega zdravst. venega doma v Sevnici Je i^ral za svojega predsednika dr. Jurija Pesjaka, za tajnika pa Mida Keršiča. Pripravil bo načrte, za uresničitev pa bo verjetno potrebno uvesti samoprispevek. ■ LETOS KONČNI IZPITI. 2e drugo leto obstaja v Sevnici dola za trgovske poslovodje, ki Je dvakrat na teden v gasilskem domu. Obiskuje Jo 16 ljudi. Letos bodo zaklJu^ l^ti, U bodo dali sev-nlAld trgovini nove usposobljene trgovce. OBIŠČITE TONČKOV DOM. — Kljub temu da Je v letotojem zimskem obdobju ie večkrat sne-illo in zapadlo preoej snega, je oesta na Lisco lepo vzdrževana, tako da Je do doma možen dostop z vsemi motornimi vozili. Ker so na Lisci dobri tereni za smučatvJe in 3ankatxje, priporočamo vsem ljubiteljem zimskega ftporta da obiščejo tudi pozimi Lisco, zagotovo bodo zadovoljni. NI2ANJE DAVČNIH OBVEZNOSTI. Na zadnji seji Je svet xa gospodarstvo ia finance občini skupAčine obravnaval X pro6enJ za Enižanje prispevkov In davkov kmetom za leto 1968. Pri obravnavi to upošteval tudi mnenje In predlog organizacijo SZDL ter na tej pc^lagl 15 proalloem o^sal aU znižal del davkov. Dvema prosilcema pa je slede na težko stanje v dnižinl dovoHl odk>g plačila obveznosti Mnenja z mladinske konference, kako izboljšati del9 organizacije Na letm mladinski konferenci v Sevnici je vrsta mladincev in gostov zavzeto obravnavala najvažnejše probleme, konferenca pa je sprejela zatem vrsto napotkov za delo v prihodnje. V skrajšand obliki objavljamo nekatere misli s te konference. V referatu predsednika občinskega komiteja Alfreda Železnika in v poročilu o dosedanjem delu je bilo ugotovljeno, da so bili v minulem obdobju v nekaterih krajih občine mladinski aktivi zelo prizadevni, pravo središče javnega življ^a. Kot primer so bili navedeni mladinski aktivi na Primožu, v Šentjanžu, Boštanju in v konfekciji LISCA, ki so dobili tudi javna priznanja. V poročilu so sestavljavci opozorili na zaostajanje nekaterih dejavnosti, v katerih zija na tem področju lahko naredila več, in dajali za zgled nekatere druge studie, ki imajo redne kmetijske oddaje. Dve tretjini gradenj v Sevnici v minulem letu so na oddelku za gospodarstvo izdali 75 gradbenih dovoljenj za gradnje zasebnih stanovanjskih hiš, skupaj z dovoljenji __________________ , ^ preureditve stanovanjskih je bila mladina nekdaj zelo ^ aktivna. Posebna komisija, tretjini novih tako je sklenila konferenca, gradenj hlS je v Sevnici. Za- V razpravi je zelo prizadev* ni športnik Martin Revinšek dejal, da potrebuje telesna vzgoja v sevniški občini bolj-Se pogoje delovanja in kvalitetnejši pouk v šolah. Pavel Perc je zahteval podporo za delo mladinskega kluba, Ivanka Mrgole pa je govorila o razmerah v n>ladinskem aktivu na Primožu. Darinka Hafner je dejala, da je treba nuditi več pomoči tudi tistim, ki delajo s pionirji. Jože Smodej je opozoril na nalogo mladinske organizacije in drugih organizacij ob letošnji proslavi 100-letni-ce tabora v Sevnici in proslavi 100-letnice gasilstva na Slovenskem. Franc Molan je govoril o predvolilni aktivnosti ter o sodelovanju mladine Kjer je svetloba, je tudi senca. Ne gre vsem gladko, zatika se manjšim podjetjem, obrt še vedno zaostaja, stalne pa so pripombe nad neustreznimi odnosi med matičnimi podjetji in obrati. Poslušajmo nekatera mnenja iz Sevnice. Ivo Pinterič, načelnik za gospodarstvo: »Odnosi med obrati in matičnimi podjetji obratov morajo dobiti tudi niso razčiščeni. Kolektivi materialno podlago za samoupravljanje.« ' Vlado Senčar, direktor METALNE v Krmelju: »Naš obrat ni udeležen v presežku celotne METALNE v Mariboru. Ce hočemo skleniti kak dogovor, moramo dobiti dovoljenje osrednjega vodstva.« Franc Ogorevc, direktor gospodarsko-računskega sektorja v LISCI: »Samostojnost obratov je ponekod zagotovljena z notranjo zakonodajo podjetja, ponekod pa ne. Občinska skupščina ima na voljo samo priporočila, to pa je premalo. Odnose in dogovore bi bilo treba utrditi s splošnimi predpisi.« Tako menijo nekateri gospodarstveniki. Ne samo v sevniški občini, tudi drugod imajo prlE>ombe k tem odnosom, ko matična podjetja ne puščajo obratom več samouprave in nočejo slišati za krajevne potrebe in splošne obveznosti. M. L. SI1VMISK1. VESTNIK auM bo pripravila poročilo o športnih organizacijah in sodelovanju mladine. Poživiti je treba tudi delo taborniške organizacije in mladinskega kluba y Sevnici ter dramske sekcije v nekaterih krajih, kjer se mladina zanje zani:na. Mladi so že opozorili, da potrebujejo na vasi tudi večjo strokovno pomoč pri delu v kmetijstvu. Pri tem so menili, da bi ljubljanska tolevi- nimiva je udi primerjava šte-vUa dograjenih hiš v posameznih letih, ki kaže, da je gradbena dejavnost začela zaostajati. Lani je bilo dograjenih 20 stanovanjskih hiš, kar je najmanj v zadnjih štirih letih. Leta 1S>67 je bilo dograjenih 27. leta 196fi — 25. Se eno leto prej pa 21. S črnimi gradnjami ni posebnih težav: v vsej občini jih je zdaj 10, vendar ne gre za stanovanjske hiše. ma v Sevnici. M. L. sevniške občine pri deliu le- ' talskega centra v Krškem ter Spet SeJmi V Sevnici o gradnji zdravstvenega do^ Po nekajtedenskem preklicu je bil v soboto v Sevnici spet sejem, ki je bil tokrat zelo živahen. Po izdanih potnih listih sodeč, je bilo prodanih 70 glav govedi, 34 svinj in 2 teleti. Sejmišče je obiskalo tudi veliko potujočih trgovcev, ki so prodajali svoje blago. Ker so imeli vmes veliko malovredne krame in kiča, se sevnišklm trgovcem take konkurence ni potrebno posobno bati. Nova avtobusna proga šentjanž-Hrastnik Ljubljansko podjetje SAP Je prevzelo z novim lobom nekdanj-o avtobusno progo Trbovlje—Hrastnik. Avtobus vocd skozi Krmelj, Tržišče In S(sntjanž, luir pireblvalstvo zelo odobrava. D. B PRED LETNIM OBRAČUNOM DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pomoč, vredna več kot sam denar Za leto 1969 pripravljajo sveti krajevnih skupnosti še večje načrte - Če bo le mogoče, bodo dobili tudi letos toliko denarja kot lani Na prihodnji seji trebanjske občinske skupščine, ki bo, kot predvidevajo 13. februarja, bo na dnevnem redu tudi delo krajevnih skupnosti. Ker te zadeve posameznih krajev najbolj zanimajo, je pričakovati eno najbolj živahnih zasedanj. Lani se je izkazalo, da je občinska skupščina ukrenila prav, ko je toliko povečala občinsko pomoč, saj se denar po tej poti najbolj »oplodi«. Med novoletnim obiskom v Ljubljani so predstavniki tovarne rastlinskih specialitet DANE z Mirne izročili predsedniku republike tov. Titu album slik z jesenskega obiska na Mimi. Maršal Tito si ga je z zanimanjem ogledoval in povedal nekatere vtise, ki so mu ostali, v spominu, ko je bU v Mirenski dolini. Zastoj V stanovanjski gradnji v občini je trenutno deset »črnih« gradenj -Ljudje še vedno preveč zaupajo šušmarjem Za lansko gradbeno deOav-noet v trebanjsika občini je sanačilen precejšen zastoii, na kar je vplivali tuda zma'^'iijšan dohodek kmečikega prebivalstva. V letu 1967 je oddelek m gospodairstvo pri občinski upravi izdal 441 gradbenih dovoljenj za preureditve in nove gradnje, lani pa samo 281. Lani so v občini začeli gra-diiJti 56 sitanovanjsSuh hiš, od tega 43 po vaseh in le 13 v treh glavnih občinskih središčih, predlanskim pa skupno 51. ZeLo značilno je tudi, da mnogi občani začrio graditi, potem pa zaradi po- Obisk Boža Kovača v četrtek, 9. januarja, je obiskal Trebnje član izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze Božo Kovač in se s predstavniki družbeno-političnih organizacij pogovarjal o nalogah ob spomladanskih skupščinskih volitvah ter o nekaterih predlogih za poslance republiške in zvezne skupžSine. manijkanoa denarja gradnjo vlečejo iz leta v leto. Lani, na primer, je bdlo dokončanih le csem stanovanjskih hiš. Za razliko od prejšnjih let so lana odkrili tudi prve »črne« gradnje. Trenutno jih je v občijni 10. Ugotovljeno je, da večina Itjnidi po nepotrebnem začne graditi brez do-voldentja, ker ne vedo za po- Predsednik koordinacijskega odbora za delo krajevnih sifcupnosti Tone Gole, ki pripravlja letno poročilo in je te dni obiskal večino krajevnih skupnosti, se težko odiloči, kije so bili najbolj prizadevni. »Veliko so naredili v KS Šentrupert, Mokronog, Mirna, Dobrnič, ker pa različne skupnosti delajo v različnih raamerah, je težko reči, katera je bila najboljša. Predvsem je važno, da so krajevne skupnosti opravičile svoj obstoj,« je odgovoril na nar še vprašanje. Te dni so imeli seje mnogi sveti Jtrajevnih skupnosti ter sestavljali načrte za leto 1969. Spet so na prvem mesta popravila in vzdrževanje poti in skupnih komunalnih naprav, ponekod pa že vidijo tudi n^catere druge naloge, ki naj bi jih opravljale skupnosti v korist prebivalcev na svojem območju. ■ Na velSd Loki, na primer, 90 že lani z denarjem pomagali prosvetnemu društvu, ki pripravlja igro »Deseti brat«, pomagati pa mu namera/vajo tudi v prihodnje. Lani je imela skupnost skup no 10.515 dki dohodka in je četrtina denarja ostala še za letošnje leto. ■ Tudi krajevna skupnost Sela Sumberk je sestavila program, ki predvideva predvsem za ceste in vadrževanje pokopališča 10.700 din izdat-Idov. Več kot polovico tega denarja bodo poraibild za vzdrževanje ceste IV. reda Velike Dole—Sela Sumberk, stopek, v katerem tako do- _ voljenje dobd^, nekateri pa " El so jo prevzeli v upravljaše ustrašijo komamalnega nje, prispevka, čeprav ga na vasi sploh plačevati ni treba! Se vedno je značilno, da večina graditelj ev najema šu-šmarje za opravljanje različnih del in misli, da s tem veliko prihrand. V resnici pa so dela včasih tako slabo o-pravljena, da je v nevarnosti celo varnost ljopravila potov v Hudejah, Vel. Sevnica, Vrhovem, črnem pK>toku in Bla- Radj bi asfalt do Šentruperta Svet krajevne skupnosti v Šentrupertu je zaprosil občansko skupščino za pomoč pri asfaltiranju ceste Šentrupert—Slovenska vas. Ko bo dograjena cesta Šentrupert— Dole in Šentrupert—Hom— Ravne—Gradišče, se bo promet na tem odseku še povečal, zato je modernizacija vse bolj potrebna. V Šentrupertu so pripravljeni ustano-viibi posebni odbor, ki bo zbiral prispevke in vodil akcijo, vseh stroškov gradnje pa prebivalci seveda sami ne bi zmogli MIRNA: letos 50-let-nica društva 50 letnico delovanja telovad-n^a društva na Mimi nameravajo člani TVD-Partizan počastiti s i>osebno akademijo in povečano aktivnostjo na špOTtnem področju. Mirenski Partizan je s svojimi sekcijami postal najbolj množično društvo v vsej trebanjski občini. Znani so uspehi nogometašev in smučarskih skakalcev, posebno pa raz-ve^ljuje, da je po dolgih letih premora spet začela delati telovadna vrsta, ki vključuje kar 75 pionirjev in pionirk. Vodi jo prizadevni Avgust Bah, vadba pa je ob ponedeljkih in četrtkih. Porast prestopništva v letu 1968 je bilo pred sodnikom za prekrške dvakrat toliko mladoletnikov kot leta 1967 1065 ljudi je v minulem letu kaznoval sodnik ^ pre-kirške v Trebnjem, to pa je več kot leto dni prej. Več J z odlično organizacijo nedeljskih smučarskih skokov na Mimi je domače TVD Partizan dalo novi prispevek k praznovanju 50-letnicc športnega društva na Mimi. Več o tekmovanju berite na športni strani. (Foto: M. Legan) kot polovica vseh prekrškov je bilo kršitev cestno prometnih predpisov. Lani je bUo na primer kaznovanih 191 ljudi, kii so vozili brez vomiških dovoljenj, pred'lan-skkn pa 129. Tudi alkohol je bil lani večkrat vzrok prekrška kot ptredlanskim. Kaznovanih je bilo 95 voznikov, ki so plačali kazni v zneskih od 100 do 500 novih din. Raaves^jivo je, da se je naraščanje prekrškov zoper javni red in mir vendarle zaustavilo. V letu 1968 je bi- lo takih kršiteljev 242, predlanskim pa 261. Cisto drugače pa je bilo z mladoletniškim prestopništvom. Število tovrstnih prestopkov je bilo dvakrat tolikšno kot leta 1967 in kar 66 j.ih je končalo pred sodnikom za prekrške. Zapomdh kaami je bilo polovico manj kot predhodno leto. Gospodarskih prekrškov je bilo nekako prav toliko, opazno p>a se je med njimi zmanjšalo Število prekrškov zakona o gocsdovih. Razmeroma majhnemu številu gospodarskih prekršlkov verjetno botruje tudi premajhna učinkovitost inšpekcijskih služb. tu, razen tega pa je na prvi letošnji seji sklenil pomagati socialno prizadet'm ljudem in bo Mariji Urbančič že letos dajal denarno pomoč. ■ Lani se je dobro izkazala tudi KS Knežja vas. Samo za cesto Knežja vas— Luža—Občine so vaščani opravili 1227 prostovoljnih delovnih tu*. Za letos imajo v načrtu cesto v Dol. Kamenje, ter racsširitev ceste Knežja vas—Selce—Rožem-pelj—^Krušni vrh. so samo n^atere izmed 17 krajevnih skupnosti, predvsem m^jše. čeprav gre preprostim ljudem, ki jih vodijo, včasih težko beseda iz ust in še težje pisanje na papir, se v sebi dobro zavedajo, kaj jim pomeni krajevna skupnost, ki je v nekaj letih postala najpo-memb.nejša oblika združevanja moči za skupne cilje in koristi. M. LEGAN mm NAJBOLJŠA SMUČARKA DOLENJSKE. Nedeljskega tekmovanja za Fricov pokal v črmošnjicah se je kot edina ženska zastopnica udeležila tudi Boža Rus iz Trebnjega in med 19 tekmovalci zasedla 10. mesto. Skupaj z inž. Damjanom Mlakarjem je nastopila v ekipi gozdnega obrata Trebnje, ki je med 6 ekipami osvojila 4. mesto. (Foto: S. Dokl) 8 komisij bo pripravilo volilni program Da bi za bližnje spomladanske volitve pripravili res dober volilni program, ki ne bo ^olj papirnat, je 8. januarja iz-vršni odlbor občinske konference SZDL imenoval 8 komisij, ki bodo pripravile programe za posamezne dejavnosti. V komisije so bili imenovani strokovnjaki in mnogi odgovorni ljudje, kar je zar gotovilo, da bo program dober in da bodo njegova določila kasneje tudi upoštevana. člani izvršnega odbora so posebno poudarjali pomen komisije, ki bo pripravila program za kmetijstvo, od katerega živi polovica prebivalcev trebanjske občine. Volitve in imenovanja Na predlog komisije za volitve in imenovanja je občinska skupščina odločila, da bosta Janez Mihevc in Avgust Gregorčič še naprej zastopala trebanjsko občino v samoupravnih organih Splošne vodne skupnosti Dolenjske. Jože Kastelic, načelnik oddelka za gospodarstvo, je bil imenovan za vršilca dolžnosti načelnika davčne uprave, ki je postala samostojen oddelek. Za načelnika davčne uprave je že razpisano delovno mesto. Sprejeli so program za letos Na seji občinskega icomite-ja ZK v Trebnjem so prejšnji teden sprejeli program dela za letošnje leto ter dela z mladimi člani Zveze Komunistov, ki so bili na novo sprejeti v organizacijo. Predvideli so tudi, da bo prihodnja seja občinske konference ZK v februarju. Invalidi ne uveljavljajo pravic Z lanskim letom so dobih osebni invalidi v sklopu zdravstvenega varstva tudi pravioo do brezplačnega tritedenskega topliškega ali klimatskega zdravljenja. Skrbstveni organi ugotavljajo za trebanjsko občino, ki ima skupno 430 invalidskih upravičencev, od tega 129 osebnih, da slednji razmeroma redko uveljavljajo to pravico. Lani se je za brezplačno zdravljenje prijavilo le 18 inr validov, od tega samo 3 nosilci partizanskega spominskega znaka 1941. Komisija za zadeve borcev NOV in invalidov predlaga, da je treba raziskati, zakaj je tako, ljudi pa seznaniti z njihovimi pm-vicami. Prav gotovo je namreč, da je zdravljenja potrebno več ljudi, kot se jih je prijavilo. ■TREBANJSKE IVERI ■ SE ENA TRGOVINA. Kme-tlj^ca zBdruga predvideva, da bo v trgovini, kjer zdaj prodaja re-produkaLjsU matei^, ureddia prodajalno tekstila In tekstilnih izdelkov. Prodajo reprodukcijskega materiala za kmetijstvo bi potem uredili v skladišču v Starem trgu. ■ OBNAVLJANJE ČLANSTVA v V AMD. Doslej je že velik del članov Avto-moto diiiStva v Treb-njem obnovil članstvo. Vodstvo predvideva, da se bo letos povečalo skupno število na več kot 200 članov, saj nove člajie vpisuje tudi baza AMZ Slovenije. Voe-niki motomdh vozil spoznavajo,-kakšne prednosti ima sodelovanje v organizaciji, posebno v Trebnjem, kjer Je blizu .sodobno opremljena baza AMZS. ■ MANJ DOVOLJENJ. Leta 1967 je bilo za naselje Trebnje izdanih 19 gradbenih dovoljenj, jiani pa le 8. Zastaja je delno kriva zakasnitev pri izdelavi novega zazidalnega načtra. ■ GOSTOVANJE LOJZETA SLAKA. V nedeljo Je na Mimi in v Trebnjem gostoval ansambel Lojzeta Slaka. Čeprav je bila vstopnina kar C din, obiskovalcev ni manjkala ■ SPOR SE VEDNO NERAZČIŠČEN. Neljubi spor, ki je nastal med vodstvom domačega turističnega društva In gostinci ob lanski kresna noči, še vedno nd razčiščen in hromi delovanje društva. Gostinci na^loh kaže)o še vedno premalo zanimanja za delo društva. TOAHJSK^OVICE Novi naročniki DOLENJSKEGA LISTA VOJNE POSTE: Jože Prešeren, Postojna; Stefan Judež, Čapljina; Alojz Plot, Virovitica; Božo Lamovšek. Bar — Cma gora; Ivan Milek, Cačak; Karli Peterlin, Leskovec, in Lado Gorišek, Zabok. INOZEMSTVO: Franc Zibert, Bloomsbray, Kanada; Daniela Mayr, Dunaj, Avstrija; Ana Holaj-ko, Dammarie, Francija; Marie Dorć, Sartbe, Francija; Anica Fink, Suhr, Švica; Slava 2agar, Winnipeg, Kanada; Anton Jevnl-kar, GUtersloh, Nemčija; Pepca Kastelic, Hamilton, Kanada; Srečko StuSek, San Juan, Argentina, in Cilka Strmšek, Hombourg, Francija ADLESICI: Frančiška Mušič, Ve- 111m qa1 1A ARTIČE: Ivan Urek, Glogov brod 7; Rudi Levak, Artiče 53; Jože Haloaer, Gor. Lenart 68. in Terezija Kolan, Arnovo selo 65 a. BELA CERKEV: Mladen Novak, Kronovo I. BIZELJSKO: Marija Gregil, Bizeljsko 109, in Alojz Zajc, Zg. Sušice 157. BLANOV: Neža Volčanjšek, Poklek 10. BOŠTANJ: Mimi Novšak, Konjsko 18; Ana Kozinc, Vrti 46, ia Antonija Glavač. Jablanca 3, BRESTANICA: Antonija Malus, Brestanica. In Ivana 2upevc, Lokve 10. BRE2ICE: Ivan Koprivc, Brezina 34; Ivanka Molan, Brežina .85; Marija Smiljanič, Vodnikova 1, in Zavod za kulturo, Brežice. BRUSNICE: Alojz Matko, Gabr. je 129, in Marija Hudoklin, Brusnice 39. CERKLJE OB KRKI: Rozika Koln, Bušeča vas 24; Ivan DomUc. Hrastje 16, in Albin Novak. Creš-njice 38 a DOBOVA: Karel Sepec, Dobova 103 B, tn Miha Gerjevič, Sela 9. DOBRNIČ: Fajii Kužnik, Pod- lisec 6, in Franc Zoran, Vrbovec 30 DOLENJSKE TOPLICE; Zlatko Murn. Podturn 66; Jožica Nardin, Sela 19; Majda Rotar, Podturn 31 In Ml’ka Pauc, Dol. Toplice 46. nOl.ENJA VAS: Gvido Benedejčič. Dolenja vas 29. DR.^GATUš: Peter Gorše, Draga tuš. DVOR: Franc Senica. Lašče 6, in Marija Kumelj, Dol. Kot 1. GRADAC: Jože Žugelj, Otok 13, in Alojzija Petrovič, Vranoviči 27. JESENICE NA DOL.: Zdenko Lazanski, Vel. Dolina 18 a. KAPELE: Miha Strgar, Slogon-sko 15; Jože Stanjko, Podvlnje 1. in Miha Radanovič, Vrhje 47. KOČEVJE: Marija Potisek, Sa!-ka vas 83; Angel Seanec, Kolodvor, ska 10; Alojz Tomažin, Cesta na stadion, in Matija Cetinski, Kolodvorska 21, KOPRIVNICA: Mimica Lužar, gostilna, Mrčna sela 17; Janko Bračun, Vel. dol 34; Neža Kovačič, Gorjane 27; Kancijan Sere, KoiJrivnlca 25; Vera Omerzo. Križe 37; Franc Kovačič, Gorjane 41; Jožefa Vodopivec, Vel. dol 36; I-van Macuk, Mrčna sela 15; Marija Kukovič, Vel. Kamen 52; Ivan O-meizu, Križe 31; Stefan Omerzu, Križe 21; Marija SoSterič, Mrčna sela 38; Žarka Sotošek, Veliki Kamen 20, in Cecilija Radič, Gor- KOSTANJEVICA NA KRKI: Marija SJculj, Vrhje 3, in Ivan Primc. Grajska cesta 15. KRŠKO: Jože Starc, Cesta krških žrtev 7; Jože Kožuh, Valvasorjeva 4; Milan Krošelj, Zg. Pu-hanca 4 a; Edi Gluk, Sotelsko 30; Marica Založnik, SDK; Jože Puntar, Sotelsko 5; Karlo Pateko>vič, Nova R^a 3; Lojze Spiler, Ob potoku 11; Adolf Terpinc, Pol^; Freinc Kodela, Cesta 4. jultja; Zvonko Gomilšek. Pot na PolSoo 23; Dane Strašek. Pot na Polšco 23; Milan Urbanč, Cesta krških žrtev 19; Janez Fabjan, Lomno 12, in občinski komite ZMS, Krško. KRŠKA VAS: Slavko 2ibert, Gor. Skopice 44 a, in Albin Piltaver, Krška vas 72 LESKOVEC:’ Štefka Pacek. Vel. Podlog 13; Marija Kerin, Libelj 3; Martin Rihter, Drnovo 9; Franc Kodrič, 2adovinek 11. in Marija Žagar, Leskovec 134. LOKA PRI ZIDANtCM MOSTU: Ivan Komlanc, Razbor, Podgorica 14; Silva Simončič, Loka pri Zid. mostu, in Karel Fon, Šentjur na Polju 17 MIRNA NA DOL.: ^anc Golob, Glink 4; Alojz Pate, Gorenja vas; Helena Kolenc, Gornja vas; Ana Habinc. Sevnica, ih Alekfknder Mole Gomila 7. MIRNA PEC: Jože Žagar, Dol. Karteljevo 26, in Franc Beivc, Gor. Karteljevo, n. h. MOKRONOG: Pepca Drnovšek. Mokronog 10: Jože Saje, Cilpah 3; Marinka Tratar, Hrastovica 11; Mihelca Jakoš, Hrastovica 8; Viktor Kuselj, Mokronog 92, in Anton Gorišek, Križni vrh 2. NOVO MESTO: Jože Novak, Kri. stanova 25; Tone Vidmar. Samski dom Pionir; Alojz Salehar, Industrija obutve: Boža Iler, Kurirska pot 9; Darinka Foršek, Ljubljanska 17; Jože Zaletetj, Paderši-čeva 24; Franc Kranjc, Adamičeva 9; Anica Banič, Trdinova 28; Ivan Saje, Zagrebška 6; Tinka Djuranovič. Trdinova 29 a; in Štefka Gider, Kurirska pot 8. NOVA SELA: Urška Klarič, Jesenov vrt 3. ORTNEK: Mirko Modic, Ortnek, in Jože Brinšek, Sv. Gregor 13. OTOCEC OB KRKI: Jože Junc. Sred. Grčevje 28. PIŠECE: Alojz Simonišek, Pavlova vas 10, in Mihael Plevnik. Dednja vas 25. PODBOČJE: Franc Josca, Podbočje 43. in Rudi Sokolović, Brlog 8. RIBNICA NA DOLENJSKEM: Stefan Gcwnbac, Ribnica, stolpič 2; Danko Tokič, Ribnica, stolpič 2; Janez Hočevar. Ribnica 120; Jože Češarek, Nemška vas 46; Marjan Tanko, Ma^a Hrovača, n. h., in Stane Klun, Ribnica 222 a. R.4K.\: Ivan Soln, Sela 19; Jože Krošelj, Cirje; Marijin dom, Raka; Justina Lisec, KržiSče 14; Martin Zupanc, Podlipa 7, in Franc Cešnovar, Mali Koren 1. SEMIČ: Anton Šuštaršič, Stari vrh 7; in -Ana Kočevar. Stranska vas 14. “ SEVNICA: Fanika Span, lisca, in Marija Krošelj, Lisca. SENOVO; Antonija Novak, Senovo 51; Antonija Bajt, Senovo, in Franci Zalar, Senovo 133. SROMLJE: ‘ Ivan Kostanjšdc, Sromlje 29; Marija Krošelj, Oklu-kova gora 12, in Martin Ban, Volčje 39 STRAŽA; Stane Nahtigal, Dol. Straža 21; Franc Avbar, Dol. Straža, in Selika Huskič, Soteska 38. STARI TRG OB KOLPI: Josip Veber, Predgrad 45. STOPICE; Matija Kobe. Do!ž 73; Alojz Hribar. Dol. Težka voda, n. h., in Jože- Bobte. Vel. Orehek 1. STUDENEC: Cvetka Mlakar, Hudo brezje 19; Franc Dobriha, Mala Hubajnica, in Jože Mlakar, Ponikve 2. SUHOR: Matko Kosec, Hrast 2. ŠENTJANŽ: Sandika Dremelj, Hrušice 13 Pismonoše si na novomeški pošti zjutraj pred dostavo urejajo pošiljke, Id jto bodo nato raznesli naročnikom. Tudi pismonoše uporabljajo pri razvrščanju v poštne predalčnike. ŠENTJERNEJ; TonCka Gorenc, Dol. Brezovica 18; Ivanka Zupan-člč.' Dol. Gradišče 14; Janez Blatnik, Gor. Vrhpolje 19; Marinka Skedel Dol. Gradišče 1, in Anton Gorišek, Dol. Stara vas 38. ŠENTRUPERT; Jože Brcar. Šentrupert 93. ŠKOCJAN: Danica Virant, Stara vas 10. SMARJETA: Veronika KržiSnik, Smarjeta. TREBNJE; Henrik Kmetec, Tre-bnje 82; Viktor Ostanek, Stari trg 45; Stefan Gorenc, Rihpovec 10; Fnmc Šircelj, Rihjjovec 3; Marija Uhan, Gor. Dobrova 4, In Bogo Vrščaj, Gor. Ponikve 3. TRžiSCE: Marija Kos, Zg. Mla-detiče 10; Alojz Knez, Sp. Vodale 13; In Dori Urigelj, Malkovec 6. URSNA SELA: Franc Povše, Gor. Sušice 35. VAS—FARA; Jože Rački. Oskrt 1 VELIKI GABER; Štefka Ihan. Zagorica, n. h. VINICA; Rade Vrllnčič, Bojanci 34; Jože Starešinič, Hrast 26; Katarina Frankovič, Nova lipa 12; Alojz Markovič, Nova lipa 20; Jurij Rogina, Stara lipa 19, in Marija Hudak. Učakovci 33. RAZNE POSTE; Micka Komet, pri Vinčeruti, Dadmatinska 12, Zagreb; Anica Kralj, Tomačevo 20, Ljubljana; Ivan Bizjak, Selo 1, Šentvid pri Stični; dr. Bratko Kreft, Tavčarjeva 4, Ljubljana; Tončka Tomšič, Notranje Gorioe 58, Brezovica pri Ljubljani; Ana Zajc, Muljava 38; Stane Vidmar, Oslica 8. Muljava; Vaki in Franci Hočevar, Ce>te na Brdo 8, Ljub-Ijanar—Vič; Sindikat METALNE, Zagrebška 20. Maribor; Marija Šiško, Vožarski pot 8, -Prule, Ljubljana; Rezka Kubelj, Vega, Ljubljana, Kotnikova 18; Franc Podpa-dec, Brezovica 218 pri Ljubljani; Martin Hribljan, Bubnjarski brod 15, Zur—Brod; Kati Vidoš. Kropa 1; Mimi Mandelj, Vir, Dvorža-kova 10, Dob pri Domžal^; Tončka Zupančič. Parmova ulica 48-1, Ljubljana; Stane Pečnik, Bukovica 21, Selca nad Škofjo Loko; dr. Zlata Visenjak, Peričeva 23, Ljubljana; Vinko Knez, Ul. bratov Mravljak 1 A, Velenje; Štefka Kočič, Valjavčeva 10. Kranj; Alojz Steklasa, žalna 2, Grosuplje; Er-nest Bezenšek, Podsreda pri Brestanici; Franc Mežnaršič, Dol pri Ljiibljanl; Ivanka Martinčič, Oha-nica 11. Borovnica; Fand Ogrizek, Hubadova 8, Ljubljana; Mojca Peterlin, SmArtinska, blok 98, Ljubljana; Anton Puščinik, Cesta ko-krškega odreda 14 E; Kranj; Alojz Rabotin. SmedniSka, drče, Kranj, in Alojz Kristan, Grobeloe 19, Vinski vrh. Gorica pri Slivnici. VOJNE POSTE: Martin Borov-Sek, Novi Pazar; Zvonko Blai3. Čakovec; Anton Ceglar, Va'jevo; Rajko Kaplan, Slavonska Požega; Franc Kramžar, Zagr^; Jože FUik, Osijek; Anton Vrt^lč, Pivka; Stefan Kavšek, Knjaževac; Jože Sajevec, Zagreb; Slavko Pavlin. Ni£; Milan Gazvoda, Čakovec; Matija Lisec, Cerklje ob Krki, in J<^ Repše. Dugo Selo. INOZEMSTVO: Vladimir Rom- ček, Urdorf, Švica: Frank Batc-ben, Linoolnwood, Amerika; Alojz Krajnc, Burlandingen, Nemčija; Stanka Banič, Stuttgart, Nemčija; Fanika Divjak, Harkingens, Svlca; Anica Palčar, MUnchen, Nemčija; Ivan Zagmajster. Berlin. Nemčija; Peter Anž’ovar, GUtersloh. Nemčija; Janez in Metka Cerovtok, Sundelfingen bel Re-uflingen, Nemčija; Anton Sraj, KetaArUn Brilnenbach. Nemčija; Franc Ivanič, Bremen, Nemčija; Jurij Majerle, Mulan — Vuasbruok, Avstrija; Marsaret Udovch, Mil-wauke. Amerika; Karolina Završnik. Dunaj, Avstrija: Anton Zamuda, Chicago, Amerika, in Franc Malnarič, MUm^ien. Nemčija. J SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR - Novo mesto PRODAJA; • STANOVANJA • VRSTNE HIŠE • GARAŽE v Novem mestu: garsonjere in dvosobna stanovanja - vseljiva takoj ali v avgustu 1969 v K r š k e m : garsonjere, enosobna in dvosobna stanovanja ter garaže za osebne avtomobile, vseljiva avgusta 1969 v Sevnici: dvosobna stanovanja in garaže, vseljiva y novembru 1969 vrstne hiše, nedovršene (v IV. fazi gradnje) ali vseljive po dogovoru v Metliki: dvosobna stanovanja in garaže, vseljiva takoj. Stanovanja so komfortna, z vgrajeno kuhinjsko opremo in centralno ogrevana. Cene zmerne! Informacije in sklepanje pogodb vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure, tel. 21-060 -oddelek za gradnje za trg Kettejev drevored 37 (Bršlin). Res, 1. februarja —3. DNP! 2 »Joj, plesali bomo!« se je razveselila Kaitka, se vzpela in potegniila Drejcu šiirok klobuk s kuštrave, nekoliko sajaste glave. »J\ih!« je zavrisnila, da je odjeknilo po eoado- vih. »Ju — uh!« se je odzval močan vrisk iz globine gosada in krepkeje so zadoneli glasovi harmonike. Zdajci se je zasvetila široka gozidna jasa. Duh po dimu je objel prišlece. Velika kopa onkr^ jase je ocz-nanjala oglenioo. Na robu jase, pod drevjem, je stala oglarjeva koča. Poleg nje velika skladovnica vreč z ogljem. »Ju-u-uh!« so pozdravila raskava grla. Pet ali šest sajastih mož je sedelo in ležalo na trati pred kočo. Na debelem hlodu je širokofpleč hrust vlelrel harmoniko. »Ho-juh!« Katka je vrgla Drejčev klobuk visoko pod nebo, pograbila Marijo okrog pasu in se zavrtela z njo po trati. Harmonikar je pritiskal poskočno melodijo. Iz mladega, zagorel^a obraza so se srAejale svetlorjave oči in okrog ramen so se mu majald dolgi plavi kodri. Z bleščečim pogledom je visel na devojkah, ki sta se na moč vrteli po trati. »Zdaj je pa dovolj, Katka!« Stari Gašper, Katkin oče, je stopil na prag svoje koče. »Vsa sem vrtoglava,« se je smejala Katka in sedla na hlod. »In woča. Jutri boS pa bolna,« je pristavil stari oglar. )f^r ILKA VAŠTETOVAr^^n VItAŽJE DEKLE ^^-^^(l^odovinski roman) »Gašper, ne javkajte!« je zapovedala Marija in se vrgla v travo h Katkinim nogam. »Kod pa si hodil, Janez, da te že toliko časa nismo videli?« se je obrnila na godca. Zagorelo obličje mladega oglarja je še bolj vzplamenelo. »Na Gorjance je šel na oglede, pa so ga Vlahinje napodile, ker je preveč pobožen papist.« »Ha-ha!« »Cesar Polde ga je klical na sestanek, pa sta se zgrešila.« »Janez, če bi te bili spomladi ujeli med novake — zdajle bi tekla tvoja kri tam gori na Holandskem.« »Ne budali, hudič, kdo bd pobil takega hrusta! Jenz, stavim, da bi se na tvojih prsih svetilo že toliko svetinj, da bi te Francozi s cesarjem zamenjali.« Od vseh strani se je usula na mladca velikana ploha ljubeznivih zbadljivk. »Hahaha! Prismode! Pustite ga no, da mi pove, kje je bil!« je smeje se kričala Marija. Skočdia je kfviSku in sedla na hlod podega Janeta. »Nu, hui^č, odpri vendar usta in povej, kod si hodil!« ga je potresla za rokav. »Saj si ^šala, hohoho!« je zvišika gledal nanjo plavolasi hrust in zopet prijel za harmoniko. Skočila je predenj in zvabila inštrument. »Ne boš! Tvoja harmonika je dolgočasna in tvoje poskočnice že vsi poosnamo. Pripoveduj, kaj sd doživel ali — ali se pa poberi od tod, pust^!« je zacepetala. Z eno roko je zaikotalila harmocidiko po travi, z druigo mu je segla v gosto zlaito grivo,in ix>bresla: »Nu, ali bo!« Se bolj mu je zc^orel obraz in iz svetlih oči je zasijal plamen, ki bi bil bolj izkušeno dekle preplašdl. Marija se je le otroško razFK)sajeno smejala: »Ne izpustim, če ne poveš.« »Le drži me, dekletce. Hoho! Marija, ne veš, kako imaš sladko ročico!« »Oof! mu je priletela »ročica« na lice. Jezno se je obrnilo dekkle od mladega oglarja. Ali v istem trenutku je skočil hrust na noge. Od zadaj jo je objel z mišičastimi rokami, se sklonil in — ko se je jezni obrazek obrnU protd njemu, je bliskoma pritisnil p>oljub na rdeče ustne. »Tako. Kazen mora biti.« ' Izpustil jo je, brž pobral harmoniko in skočil proti gozdu. Gromovit grohot iz raskavih grl je spremljal dogodek. Nekaj kakor solze je zameglilo Marijine (^. solze jeze in sramote. Z roko je obrisala ustne in s temnim pogledom zrla za mladim talarjem, ki je izginil za drevjem. Zmagoslavno je odjeknilo po gozdovih. »Ju-u-uh-huhiihu!« »Razbojnik! Nič se ne jezi, Marija! Saj poznaš Janeza; pravi hostnik je.« Napadalec Na cesto je priteklo razmr-šeno dekle. Bilo je razburjeno in vpilo je; — Na pomoć! ... Nadleguje me...! Ljudje so se razveselili, da se je vendarle neicaj zgo^o. V pričakovanju, kako se bodo dogodki razpletli, so začeli postajati. Zmršeno deOsJe pa je venomer ponavljalo iste krike, kot pokvarjen gramofon. — Na pomoč! ... Nadleguje me.. .1 — Kdo? — so vprašali meščani. > — Neki nagnusen tip — je reklo dekle. — Kje pa je? — so vprar šali pričujoči. — Tam, v stanovanju — je rekla in pokazala 2 roko. — A kako vas je nadlegoval? — je začel preiskavo ©den tistih organizatorjev, ki se vedno najdejo v takšnih primerih. Dekle je molčalo in se nemo oziralo naokoli. Okoli nje pa so bili sami ra-el sem ugotovil, da so mi dali mojo lastno, v kateri sem prišel v taborišče. Z vsem inventarjem. Celo nožiček so mi vrnili. »Je to navada v tej komandi?« sem vprašal štubaka. Ta mi je ravnodušno odgovoril: »Golo naključje, ni pa prvi primer.« — Sa.no da sem imel na hrbtu suknjič prerezan v obliki križa in vanj všito čisto drugo blago Pako ne bi mogel pobegniti. In na srčni strani suknjiča sem moral všiti rdeč trikotnik z oznako narodnosti in svojo taboriščno .'številko. Dva nova soseda Sem dobil na pogradu. Nekega Italijana Paola Lazzara iz Torina m Slovenca Gregorja, ki se mi je predstavil, da je doma iz Ljubljane Niti z najmanjšo kretnjo, pogledom aU z za las spremenjenim glasom nisem pokazal vznemirjenja ob srečanju — z Gregorjem, čeprav ga nisem pričakoval vse prej kot to. In zopet sem moral paziti na izgovarjavo popačeno smešne slovMiščine in na to, da vsega, kar mi je govoril, nisem smel razumeti Kot nekdaj pri Plevniku. BRANA ĆRNČEVIĆ; DVE DEGENERACIJI Degeneracija / • OČETJE Ljudje so se (že pred Turgenjevom) delili in se delijo na očete in otroke. Očetje so — po vseh sistematizacijah — ena, sinovi J)a druga generacija. Poznamo tudi pri nas spopad generacij? Poznamo. Toda samo v principu. Kot sin ne bi maral premagati svojega očeta, kot oče ne bi maral premagati svojega sina. Tako mi tudi delamo. Nihče ne namerava premagati svojega sina. Kar pa se tujih sinov tiče, oho, poznamo težave! Jugoslovanski oče razume, da njegov sin zapravlja denar, ki ga ni sam zaslužil, razume vse sinove svobode, med katerimi seksualna gotovo ni največja. Tuji sinovi so izgubljeni, njegov pa je samo razvajen, vihrav in mlad! Ko jugoslovanski oče misli na svojega sina, pravi: IVIIadina je čudovita! Ko pa jugoslovanski oče misli na mojega sina, govori: Tu je nekaj nezdravega! Ko bi mislil na svojega sina, je jugoslovanski oče kot ■Plvrooeiec in svetovljan — toleranten! Njegov otrok greši iz dolgočasja, zato ker je silno inteligenten, njegovemu otroku čas in dogodki ne dajejo dovolj življenjske hrane. Drugi otroci pa grešijo zato, ker so razvajeni in brez idej. Očka ni obča, marveč posebna kategorija, on ni oče vsem, zato ne more vseh razumeti. Mogoče je kje v krajih bogu za hrbtom, čim dlje od glavnih središč in mest, živi kakšen samoten očka, staromoden in konfuzen. Ta bo, nemara, prebutal sina, ko se bo napil (sin namreč), kaj ukradel ali storil silo kakšnemu dekletu. In tako nazaj, vse do Tarasa Bulbe in njegovega obupnega stavka: Jaz sem te rodil in tudi ubil te bom jaz! Nihče ne pričakuje, da bi bil jugoslovanski oče Taras Bulba, za kaj takega nista primerna ne kraj ne fias! Toda nikar ne zavrzimo nauka: Očka. če nisi Taras Bulba do svoiih otrok, nikar ne bodi Taras Bulba do mojih otrok! Degeneracija H - SINOVI Sin pa prav nasprotno razume vse očete razpn cvo-iega. Dolgočasen je samo njegov oče' Sin je spojil dva Saroyanova naslova v enega samega: MAMA, LJUBIM TE, OČKA TI SI NOR! Očka pripoveduje o svoji veličastni mladosti.. Po očkovem pripovedovanju je očitno kar sam nagnal Nemce. Očka me bo »izvlekel«, potlej pa pritisnil name. Očka je nor! Mama je čudovita. Molči in daje. Očka se čudi, zakaj mora od doma, kadar pridejo sinovi prijatelji in prijateljice. Mama razume. Očka je pozabil, da je bil nekoč mlad. Mwni pa se zdi, da je še vedno mlada. Kaj naj počnemo? Saj ne moremo iti na konec mesta in čakati na Nemce?! Le zakaj vas tako moti malo whiskyja, malce divjanja in nekaj deklet? Med ljudmi kroži vic, ki ga bom zapisal zavoljo avtentičnosti sinovskega stališča. (Dče in 'mati sta odšla v mesto. Sin telefonira dekletu, naj pride k njemu. Vendar ne pravi: PRIDI, SAM SEM DOMA. ampak: PRIDI. TRUPLA SO ODŠLA NA SUTJESKO! Zaključek Spopad med generacijama potemtakem obstaja. Prav. Na čigavi strani smo? Se v spopadu med očetom in sinom človek lahko opredeli? Ne vem. Jaz se ne opredeljujem. Kar se mene tiče, v spopadu med očetom in sinom zmneovalec pokvarjen! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK = vsak četrtek 60.000 izvodov! 29 TRGOVSKO PODJETJE NOVOTEHNA ODPRTO V SOBOTO, 18. JANUARJA NOVO MESTO KIDRIČEV TRG Oi JEIOVICA HIŠA ZASTONJ VELIKI NAGRADNI RAZPIS ZA BRALCE TEDENSKE TRIBUNE. BERITE TT IN SODELUJTE V RAZPISU, KI TRAJA DO KONCA FEBRUARJA. 2E MAJA SE BOSTE LAHKO SELILI V NOVO STANOVANJE ALI RAZKOŠNO VIKEND HISO. ALPINA TOVARNA CKVUEV — 2IRI PRODAJALNA NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto pomočnika — pomočnice POGOJI: dokončana trgovska Sola, lahko Je tudi začetnik. Pismene ponudbe poSljite najkasneje 15 dni po objavi razpisa na naslov: ALiPINA, prodajalna obutve, Novo mesto. NOVOTEHNA, NOVO MESTO razglaša prosti delovni mesti 2 KNJIGOVODIJ -SALDAKONTISTOV POGOJ: ekonomska srednja Sola; za 1 delovno mesto zaželena praksa. — Poskusno delo do 3 mesecev. Prijave sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi. OBVESTILO Vse zavezance vodnega prispevka — gospodarske in delovne organizacije pozivamo, da po zakonu o vodnem prispevku za leto 1968 (Ur. list SRS št. 43-388/67) prijavijo Zavodu za vo^o gospodarstvo SRS do 31, JANUARJA 1969 potrebne podatke za izdajo dokončnih ‘odločb pri odmeri vodnega prispevka za leto 1968. 1. ZA IZiKORISCENO ALI UPORABLJENO VODO: a) količino proizvedene lastne električne energije v kWh, b) količino uporabljene oziroma Izkoriščene vode iz vodovodnega omrežja v m», c) količino uporabljene oziroma izkoriščene vode lastnega izvora v m*, d) količino izkoriščene vode za pogon mlinov, žag in vodosilnih naprav v m*. 2. ZA IZPUŠČENO — ONESNAŽENO VODO: a) vse osnovne podatke, navedene v izračunu dokončnih odločb za leto 1967, b) za vse ostale dejavnosti, ki niso zajete v dokončni odločbi za leto 1967, po osnovah naštetih v Navodilih o načinu preračunavanja količin onesnažene vode In stopnje njene onesnaženosti v enote (Ur. 1. SRS št. 4-11/68). Opozarjamo vse zavezance vodnega prispevka na rok prijave in na kazenske sankcije po čl. 9 cit. zakona. ZAVOD ZA VODNO GOSPODARSTVO SR SLOVENIJE LJUBUANA PODJETJE »KREMEN« — Novo mesto proda NA JAVNI DRAŽBI zemljiško parcelo št. 853/1 - v naravi pašnik, ležečo v k. o. Pol-hovica - vas Mokro polje Dražba bo v sredo, 22. 1. 1969, ob 9. uri na kraju samem v Mokrem polju pri stanovanjski hiši štev. 5a.. Zainteresirani bodo pred pričetkom dražbe morali položiti varščino v znesku 5(X) din, ki se Jim po končani dražbi vrne oziroma se upošteva pri plačilu kupnine. Vse ostale informacije bodo interesentom objavljene pred pričetkom dražbe. ’ Na osnovi 176. člena 7. točke statuta BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA BETI Metlikd razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA P0C50JI: 1. pravna fakulteta In 10 let službe 2. visoka upravna šola in 20 let službe Osebni dohodki po pravilniku. Rokj prijave 15 dni po objavi razpisa. Po zakonu o prometu ž zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ št. 43/65) In sklepu 2. redne seje razširjenega delavskega sveta z dne 10. decembra 1968 razpisuje / STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE JAVNI NATEČAJ za prodajo stanovanjskih hiš Stanovanja so vložena v sklad stanovanjskih hiš pri Stanovanjskem podjetju Kočevje. Stanovanja se prodajajo v soglasju z vlagatelji oziroma lastniki in so zasedena. Vlagatelj stanovanj v stanovanjski sklad je kemična tovarna »Melamin« v Kočevju in podjetje »Itas«, Kočevje. Po gojlprodaje: 1. Izklicna cena za montažne stanovanjske hiše, zgrajene/na stavbnih parcelah stp. 806, 807.. 808., 809. in 810., vse k. o. Kočevje, je revalorizirana vrednost posamezne stanovanjske hiše, h kateri se prišteje še vrednost pripadajočega stavbnega zemljišča po 4,00 din za m^ 2. Izklicna cena za posamezne dele stanovanjske hiše (dvojčke) Črnomaljska c. 7., 8. in 9. je revalorizirana vrednost stanovanja. Vrednost stavbnega zemljišča Je že upoštevana v Izklicni ceni. 3. Kupec plača ob p)odplsu pogodbe 10 odst. od dosežene prodajne cene, ostanek pa plača v enakih mesečnih obrokih z 2-odst. obrestno mero v 15 letih. 4. Prodajalec stanovanjske hiše sl dovoljuje za ostanek kupnine vknjižiti zastavno pravico terjatve v breme kupca. 5. Ce kupec odtuji stanovanjsko hlAo, preden bi bila ta odplačana, zapade kupnina naenkrat in v celoti. 6. Krpec nosi vse' stroške v zvezi s kupoprodajno pogadbo (legalizacija pogodbe, stroški zemljiškoknjižnega prenosa, prometni davek na prwnet nepremičnin In drugo). 7. Varščina se položi v gotovini pred licitacijo pri blagajni Stanovanjskega podjetja Kočevje v znesku 1.000,00 din. 8. Prednostno pravico nakupa stanovanjske hiše Ima nosilec stanovanjske pravice oziroma če kupi nekdo drug, mora imeti na razpolago stanovanje za zamenjavo. 9. Licitacija je ustna in se bo opravila v prostorih Stanovanjskega podjetja Kočevje dne 31. Januarja 1969; pričetek ob 8. uri. Interesenti za nakup omenjenih stanovanj oziroma stanovanjskih hiš dobijo vse druge ustrezne p^^iat-ke pri Stanovanjskem podjetju Kočevje. Razpisna komisija KMETIJSKE ZADRUGE METLIKA razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE POGOJI: višja ah srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z več kot 3 leti prakse v kmetijskih organizacijah ali nepopolna srednja šola z več kot 10 leti prakse v kmetijskih organizacijah. NASTOP DEIJV 1. 3. ali 1. 4. l‘.K)9. Drugi pogoji po dogovoru. PRIJAVE sprejema razpisna komisija pri KMETIJSKI ZADUUOI METLIKA 15 dni po objavi razpisa. BADIO LJUBLJANA VSAK DAN; poroćlla ob 6.15, 6.00, 7.00 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETE3L. 11. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja s skladbami Pavleta Merkuja. 8.56 Pionirski tednik. 10.15 Fri Tss doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki sa tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. liBon Kocjan; DoUknosti preglednikov Čebel pil prepreteva-lUu Cebeljtti bolezni, 12.40 Ce> polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 NaJU poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.25 Glasbeni Intermeezo. 16.00 Vsak dan za vas. 1*2.05 Človek in zdravje. 18.15 Zvočm razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevlco Marjano DertaJ. 20.00 »NaS zbori t^onu-jejo«. 20.30 Dobimo se ob Isti uri. 21.15 Oddaja o morju in po-morSčakib. ■ SOBOTA, 18. JANUARJA; 8.06 Glasbena matineja. 9.25 6ez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuie goste. 12.30 Kme- ČE v VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TOVL tijskl nasveti — Ivan Krelt; Vrednotenje hranilnib vrednosti beljakovin pri poljičinah. l'i.40 An-samoel in solisti pod vodstvom Milana StanteU 13J0 Priporočajo vam .. 15.20 Glasbeni in- termesso. lb.40 Nai podlistek — A. Ristovlč: Kresnice 1* Prijedora. 16.00 Vsak dan za vas. 17.06 Gremo v kino. 17.35 Dva zbora i* Dolenjske. 18.li Pravkar prispelo. 18.50 S Itnjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont. 2P.OO Spoznavajmo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Oddaja za na£e liseljenc« ■ NEDELJA, la. JANUARJA: 6.00—8.00 Dobro Jutro! 8.06 Radijska igra sa otroke. 9.05 »Dober dan vam Stli Jurij Souček« — Srečanje v studiu 14. 10.15 Se pomnite, tovariši... Franc Stefan-čič-Jagrov: 2a petim nesrečni testi tečaj. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 NiUU poslušalci čestitajo in posdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaia. 13 5C Popoldne ob zabavni glasbi 14 30 Humoreska tega tedna — Neverjetne prigode prof. Modrinjaka. 14.45 Novi ansambli narodco-zabavne glasbe. 17.06 V svetu opernih melodij. 17.30 Radijska igra — Miloslav St^illk: »Unija zaui>anja«. 19.00 Lahko DOČ, otrocil 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V neddjo zvečer«. 22.15 Serenadnl večer. ■ FONEDEUEK, 20. JANUARJA: 8.08 Glast>ena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotk' za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Prane Forstnerič: Kako kranjska mle- karna ocenjuje kakovost odkupljenega mlek&. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši posluSald čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermemo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja; »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Blanclnijem. 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra in Komornega zbora RTV Ljubljana. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 21. JANUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Za šolarje — Kozlovska scKlba v Višnji gori. 9.25 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Juriča Zadravec; Vinogradništvo in vinarstvo Španije. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 raasbeno udejstvovanje mladih. 15.20 Glasbeni in-termeczo 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V tor^ na svidenje! 18.45 Dru-S>a in čas — prof. dr. Milko Kos: 1400 let po naseljevanju Slovencev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko El do Viler. 20.00 Radijska igra — Matjai Kmecl: Pišem radijsko igro. 20.54 Iz slovenske lažje orkestralne glasbe. 21.15 Deset melodij — deset pevcev. 23.15 Skupni program JRT — studio Zagreb. ■ SREDA, 22. JANUARJA: 8.06 Glasbena matineja > Debussyjevi-ml skladbami. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 Četrt ure % orkestrom Lavrrence Wtik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotld za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Jurl^: ZaSftitma redka drevesa kot naravni spomeniki. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermeno. 15.40 Naš podllst^ — R. K. Naravan: za vas. 17.05 M.adina sebi in vam. Lawleyeva cesta. 16.00 Vsak dan 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Tl in t^ra — 12. oddaja: Dr. Fedor Krejči. 22.15 S festivalov 'jazza. ■ ČETRTEK 23. JANUARJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz orkestralne in operne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični n^iotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž Lojze AvSič: Pred bilančnimi ob račimi v poljedelstvu. 12.40 Pi halni orkestri na koncertnem od ru. 13.30 Priporočajo vam.. 14.06 »Mladina poje«. 14.45 »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni intermez-zo. 15.M Majhen recital pianistke Tatjane Bučarjeve. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Naši znanstveniki pred mi-krofoncMn. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literani večer. 21.40 Glasbeni n<^-tumo. 23.15 Komomoglasbeni večeri. TELEVIZIJSKI a SPORED NEDELJA, 19. januarja 8.15 Kmetijska oddaja v madi&r-ščini (Beograd) 8.35 Poročila (Zagreb) 8.40 Narodna glasba (Zagreb) 9.10 Kmetijska oddaja (Beograd) 9.55 Propagandna oddaja (Ljubljana) 10.00 Smučarska FIS tekmovanja na Pohorju — prenos — (Ljubljana) 10.45 Otroška matineja: Daktari — (Ljubljana) 12.00 Smučarska FIS tekmonranja na Pohorju — prenos — (Ljubljana) 12.55 Kitzbllhel: Tekmovanja v smuku — prenos ETVR 15.20 Saga o Forsytib — ponovitev (Ljubljana) 16.10 Boks — reprezentanca BiH : Srbija (Sarajevo) 18.00 TV kažipot (Ljubljana) 18.20 Glasbena medigra — (Ljubljana) 18.35 Tanja in revolveraš — češlU film (Ljubljana) 19.45 CUtcak (Ljubljana) 30.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Humoristična oddaja R. L. Djukiča (Beograd) 21.35 Malo za Salo, malo za res — (Ljubljana) 22.00 Športni pregled (JRT) 33.30 IV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 20. januarja 17.45 Tiktak (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.25 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.30 Oživljanja pri prvi pomoči — (Lji^ljana) 18.50 Zabavna glasba (Beograd) 19.20 Znanost in mi (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljut>ljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) — Kaj se ne spominjate, doktor, da sem bili. pred šestimi leti v prav tem kopališču va; pacientka? V pralni stroj Superdetergent za avtomatsko strojno pranje ker vsebuj‘e OXYI.AN I 20.35 TV drama (Ljubljana) 21.35 Resna glasba (Ljubljana) 33.05 Poročila (Ljubljana) TOREIK, 21. januarja 17.45 Risanka (Ljubljana) 18.00 Gregec v je^ — lutkovna serija Kurir Gregec (Ljubljana) ,18.20 Po s'edeh napredka (Ljul>-Ijana) 18.40 NsvosU iz St\idia 14 (Ljul>> Ijaoa) 19.05 Velika mesta: Dunaj (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20JO Vijavaja (LJut^ana) 20.35 Goievieve — celovečerni angleški film (Ljubljana) Jazz: The Illinois jazz band — I (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SREDA, 22. januarja ^ 17.15 Pisani trak (Ljubljana) 17.30 Prenos športnega dogodka — (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) = M.30 3-2—1 (Ljubljana) = 20.35 Hoffmanove pripevedke — opera (Ljubljana) = 21.35 Ekran na rtranu (Zagreb) = 23.35 Poročila (Ljubljana) = CETRTEIK, 23. januarja 17.45 EHonlrskl TV studio (Ljub- 18.15 Komorni zbor RTV Ljub- Ijana (Ljubljana) ^ 18.45 Zabavna glasba (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) ^ 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) = 20.30 3-2-1 (LjuUjana) ^ 30.35 Saga o Porsytih — nadalje-vanje (Ljubljana) 31.25 Kulturne diagonale (Ljub-Ijana) ^5 32.10 Poročila (Ljubljana) PETEK, 24. januarja g 17.25 Daktari — serijski film — = (Ljubljana) 18^15 Glasbena oddaja (Beograd) 19.00 Svet na zaslonu — veliki — ;= (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) == 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20 30 3—2—1 (Ljubljana) ^ 10.35 Plavolasklne Ijubemi — te- ški crtovečeml fHm (Ljub- f= Ijana) Unicef — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana) = Poročila (Ljubljana) ■=x== SOBOTA. 85. januarja 17.45 Bd domače z ansamblom W lija Petriča (Ljub'Jana) 18.15 Mladinska igni (Zai^eb) 19.15 Sprehod Aozi čas: Martin Bohnnann — II (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Slučajno sta m srečala Romeo in Julija (Ljubljana) 21.25 Burleska (Ljubljana) 21.50 Sherlock Holmes — aerljsld fltaa (Ljubljana) 23.50 Posnetek tfortnega dogodka (L)uW!«n«> — Halo, Mirko, si ti? Takoj naženi tajnico s svojih kolen! Smeh stoletif v neki igri je govorila dolg samogovor, po katerem bi moral nastopiti zdravnik, a ga ni bilo od nikoder. Velike igralke to ni zmedlo, stopila je k oknu in govorila naprej, kakor da njen samogovor ie Tti končan: m »Ah, tamle prihaja doktor, veseli me.* A doktorja še ni bilo. Ona govori kar naprej in boječe gleda v smer, od koder bi se moral pokazati zdravnik: / »Poglejte ga, no, kako počasi gre; kar nič se mu ne mudi. Zdaj se je pa še ustavil in govori z neko damo. Le kaj ima toliko govoriti z njo? — No, vendar gre naprej. Ne, spet se je ustavil, zdaj pa gorjori z nekim gospodom. Gospod doktor pozna menda celo mesto. No, hvala bogu, sedaj je pa le prišel.* Ravno ko je spregovorila te besede, je zdravnik res prišel, a ne s tiste strani, kamor je Sara gledala, (emveč z nasprotne. Za trenutek je bila iznajdljiva igralka osupljana, nato pa je po dala doktorju roko in mu rekla: »Kako vendar ste prišli tako hitro okrog ogla, gospod doktor?* ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE V KMETIJSTVU IN OBRT-NIŠTVC, ZA VSAKO, VAŠKO GOSPODARSTVO — POMENI VELIKO PRIDOBITEV NOVI TRIFAZNI MOTOR „ELEKTROKOVINE” Uporabljate ga lahko za po^n kmetijskih, gospodinjskih in obrtničkih strojev. Zaradi odličnih lastnosti, kakor tudi zaradi nizke cene, je izdatek za nabavo najbolj smotrna naložba v gospodarstvu Njegova nabavna cena, ki je odvisna od moči motorja (od 1/4 do 10 konjskih moči), je minimalna v primerjavi s Številnimi prednostmi, katere daje vsake-nm gospodarstvu, ki ga uporablja. Jamčimo za kvalitetno izdelavo, za pravilno delovanje pa dajemo enoletno garancijo! Vsa pojasnila dobite v krajevnih trgovinah a tehnifikim materialom, pri na-Sem predstavništvu v Ljubljani. Titova 38, telefon (061) 315'824 in v tovarni ELEKTROKOVINA > MARIBOR DOLENJSKI UST * TEOm^ESTm^: mak četrtek 60M0 izvodov! 31 v TEM TEDNU VAS ZANIMA JANUARSKO VREME V PREGOVORIH Ce v prosincu drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. — Toplota v prosincu in vlaga zimi v svečanu na noge pomaga. — Makarij jasen ali meglen naznanja prav tako jesen. i LUNINE MENE: 18.1. • ob 05.59 25. 1. ) ob 09.23 2. 2. ® ob 13.56 Petek, 17. Janiiarja — Anton Sobota, 18. januarja — Vera Nedelja, 19. januarja — Marij Ponedelj^, 20. januarja — Bošt-Jan Torek, 21. januarja — Neža Sreda, 22. joituarja — Viktor Četrtek, 23. januarja — Rajko tev aveite žene«. 22. 1. ameritvv 22. 1. ameriški barvni likn »Prokleta sreča«. 23. 1. francoski barvni film »Džoni Banko«. KOSTANJEVICA: 19. 1. ameriški fi'bn »Revolvera. Si Case Grande« RDETLIKA: od 17. do 19. 1. franoosfci barvni film »Cmi tulipan«. Od 17. do 19. 1. ameriSki tlim »Tarzan gospodar džungle«. 22. in 23. 1. francoski barvni tilm »Naivnež«. MIRNA: 18. in A.9, 1. ital. tihn »Herkul osvaja Atlantido«. MOKRONOG: IB. in 19. 1. italijanski barvni film »Invazija Vikingoiv«. NOVO MESTO: od 17. do 19. 1. francoski barvni film »Brigada Antigangs«. 20. in 21. 1. italijanski barvni film »Made in Italy«. 22. in 23. 1. ital. film »Nemoralni tip«. POTUJOČI KINO: od 17. do 31. 1. fraivcoski barvni film »Nesnurtni bojevniki«. RIBNICA: 18. in 19. 1. angleški barvni film »Zlomljena krila«. SEVNICA: 18. in 19. 1. franco^ film »Obračun na obali«. 22. 1. francoski film »Sova lovi ponoči« SODRAŽICA:. 18. in 19. 1. ameriški film »Sladka Irma«. TREBNJE: 18. in 19. 1. nemžki kriminalni lilm »Skrivnostna grobrrica«. JOŽE VIDE in Mihovice, razglašam govorice zoper Fani Padarčič iz Mihovice za neresnične in se ji zahvaljujem, da odstopa od to£be. ČRNOMELJ: od 17. do 19. 1. ameri&ki barvni film »Jugoesahodno od Sonore«. 21. in 22. 1. švedsiki fibn »Sedmi pečat«, 22. in '23. 1. ^šf-ansko-ameriški barvni film »Spremljevalec z'.ate pošiljke«. KOČEVJE — »JADRAN«: od 17. do 19. 1. ameriški barvni film »Mož. ki ni znal ljubiti«. 19. 1. matineja »101 Dalmatinec«. 20. 1. ameriški barvni film »Gim«. 21. i. araeriSki barvni film »Kle- Dragi mami MAKIJI KOLENC ia Gor. Karteljevega 4, želimo za njen 71. rojstni dan še mnogo zdravih let: sinovi Franc, Vinto, Stane, Jože in Lojze z družinami, posebno pa sedem vnučkov. Ljubemu in dobremu očetu ANTONU BOJCU iz Gaberja 45 želi za nj^ov rojstni dan in god mnogo sreče, največ pa zdravja, Rezka z družmo. SLUŽBO DOBI SPREJMEM kovaškega pomočnika In vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Ciril Porenta, kovač, Mengeš. KOVINARSKA SOLA KOČEVJE sprejme visokokvalificirana in kvalificirana elektromehanika in orodjarja. Za elektromehanika je zaželena praksa pri izdelovanju varilnih aparatov, za orodjarja pa izkušnje pri izdelavi orodja sa plastiko. Oiseboi dohodki po dogovoru. Samska ataix>vanja so takoj na voljo, družinska pa t dnigl poloi^ leta Prijave poftljite do 26. 1. 1969 ISCEM gospodinjsko pomočnico aa 8 ur dnevno. Naslov t upravi lista. (49/G9). IdCEM kvalificirano kuharico in gosrodinjsko pomočnico za gostilno Naslov v upravi Dol. lista (49/89). FANTA — vajenca za cvetličarstvo in vrtnarstvo sprejmem. Pogoj dovršena osemletka. Hrana in stanovanje brezplačno v hiši. Jožica Pavlin, Ljubljaim, Janševa 18. SLUŽBO IŠČE KVALIFICIRANA kuharica se feli zaposliti v bližini Novega mesta. Nalsov v uprav4 Usta (42/69). STANOVANJA_________________ ODDAM opremljeno sobo dekletoma v Novem mestu. Ponudbe pod »Ugodno«. SOLIDNA ZAKONCA s otrokom iščeta skromno sobo. Lahko pomagamo T gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (43/69). DEKLE išče opremljeno sobo r Novetn mestu. Vselila bi se 1. 3. U69. Poniidba pod »Dobro gačami«. modelov. Jože Vajdič, Brestanica 142. PRODAM »šponjak« lahke sani in dve gramoesni trugi. Jote Rupar, Goriška vas 7, p. Škocjan. PRODAM rabljeno sobno in kuhinjsko pohištvo zaradi selitve. Dodik, Glavni trg 2, Novo mesto. PRODAM stabilni bencinski motor Slavia — rapid, 3 KS, ▼ dobrem stanju. Jakše, DrSna sela. NOV STROJ za iadelovanje lesenih palic do premera 23 mm (proizvajalec L5ser) prodam. Ponudbe na naslov: Herman O., 2alec, Uranjekova 4. POSEST PRODAM llISO in 30 arov vrta na Selih prt Otočcu. Alojz Kok-llč, 2aloviče 29, Smarjeta. PRODAM 2 ha goeda, elektromotor 7 KS, sobno pohištvo — novo, lOOO-litrsko kad, 9 kosov pocinkane pločevine za žletove in kljuke. Anton Pungerčar, 2a-loviče 34, Smarjeta. ZIDANICO (2 kleU, voda, elektrika) in vinograd (35 arov) v Dolnjem Gričevju prodam. Možen dovoz z avtomobilom. Informacije v- gostilni Vidrih v Otočcu. KUPIM manjše posestvo ali vzamem v oskrbo starejše ljudi. Tone Nemanič, SchOnhofstrasse 11, Klagenfurt, Avstrija. PRODAM HISO v Metliki. Naslov v upravi lista (47/69). PRODAM HISO z vrtom in goad, 5 minut od avtobusne pošUje. Jože Pirnat, Senuše 41, Leskovec. UGODNO PRODAM kmetijsko posestvo (6 ha) a novim gospodarskim poslopjem in hišo. Naslov T upravi lista (57/69). RAZNO PRODAM PRODAM nor pletilni stroj (Strickmascliiene) »Empisal — 302«. Dela nad 400 vzorcev, garancija pot let. Udovič, (iegel-nica 22, Novo mesto. PRODAM zakonsko posteljo, svet- lo, furnirano z vzmetmi ter ilmnicaml, in divan. Voljčeva 13, Novo mesta. PRODAM KOKOLI nosnice, pasme leghom, stare 9 mesecev. Mijo Gunjilae, p. Senovo 72. PROOAM FT.F.KTniCNT MTftOJ m tadelovanje strešne opeke in 300 Podpisani Anton Gore preklicujem vse, kar sem neresničnega trdil o Alojzu Keku s Pluske št. 4, ker mi on ni nikdar ničesar vzel, in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe. rtii Ob smrti dragega moža, očeta in očima ALBINA VERŠČAJA upokojenca iz Osrečja pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, kolektivu hotela Metropol, GOP mizarski delavnici Brod ter 6. 'in 7. razredu osnovne Sole Škocjan za podarjene vence, kakor tudi vsem sosedom za vso požrtvovalno pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku iz Novega mesta in dr. Zk>riču iz Škocjana, ki sta mu v zadnjih letih življenja lajšala bolečine, enaka zahvala gospodu župniku. Žalujoči; žena Mariga s sinovi Petrom, Marjanom in Vilijem, hčerka Greti, pastorka Vida z družino in drugo sorodstvo Ob težki izgubi našega dobrega očeta, starega očeta in pradeda FRANCA MIŠJAKA kovača z Vrha se najtoplejše zahvaljujemo sorodnikom, znancem in dobrim sosedom za izraženo sožalje. Prav lepa hvala kolektivoma Opekarne Zalog in Tonosa iz Savija ter vaščanom z Vrha za podarjene vence. Iskrena hvala častiti dxihovščini za sprem-5tvo. Žalujoči: sinovi Jože. Edvard, Marjan in hčerke Mara, Slava, Štefka, Tončlia in Danica ■ družinami Vrh. 13. januarja 1969 Ob prerani izgubi naše ljube mame JOŽEFE GOŠTE, nH0‘ Krašovec upokojenke in članice ZB se iskreno zahvaljujem so%dona, znancem in prajateljem, ki so mi v bridkih trenutkih blH v toladbo in oporo, ter vsem, ki so jo spf» mili na zadnji poti. Posebna hvala KO ZB NOV in WI Orehovica teir tov. predsedniku ZB za lepe poslovne besede ob odprtem grobu. Žalujoča hčerka Jožica z dro* žino in drugi Kranj, 13. januarja 1969 Ob nenadni snuti našega ljubega moža, ata, brata, strica in ujčka FRANCA LEVSTIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, učencem in učitelji^ osnovne šole Loški potok. Kmetijski zadrugi in krajevni skupnosti Loški pot<^. Kovinskomu poćUobju Ribnica in občini Ribnica za pcdclonjene vence, vaščanom in v*3em, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izr^li ustno ali pismeno soSalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Luetlču, duhovniku Pustotniku in sosedom za nesebično pomoč ter Francu Benčini in Ivanu Lavriču za poslovilna govora. 2alujoči: žena Gizela. otroci France, Mira in Eli, sestre ter nečaki in nečakinje Ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta in strica ŠTEFANA PINTARIČA se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, lepo cvetje in vence. Hhrati se toplo zahvaljujemo GO Kočevje, Društvu upokojencev, gospodu župniku za leiK poslovilne besede in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Matilda, sin Ru^ z ženo, hčerka Cilka z družino, vnuidnje in drugo sorodstvo. Kočevje. 26. 12. 1968 KRI NE Ob bridki izgubi našega nadvse dobrega, nepozabnega sina, moža, očeta, brata, strica in svaka FERDINANDA KOZOLETA iz Stolovnika se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so n^ v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, da^vali vence in cvetje ter v velikem številu pokojnito spremljali k zadnjemu počitku. Posebna zahvala gospodu župniku Kolenku, govornikom za ganljive poslovilne besede, godbi, sindikatu, rudniku, sosedom in znancem. Žalujoči: mati Marija, žena Marica, hčerka Marjanca, sestri Julka in Vida z družinama in drugo sorodstvo Mali Kamen 32, Stolovnik, Sisak, Mirna. Boštanj, Koprivnica lg(»/ESTILA I Prvovrstno cementno strešno opeko dostavljeno po 1 Ndin, dobite pri »Cementarstvu«, Milana Majcna Ljubljana. ščetke za loščilce in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. Ekspresno očisti oblačila Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. Stranke vljudno prosim, da dvignejo slike do 31. 1. 1969, ker bo delavnica za nedoločen čas'zaprta. Po omenjenem roku ne odgovarjam za fotografije. Mojca Doljak, steklarstvo, Breg 1, Novo mesto. Na poledeneli cesti ga je zaneslo 7. januarja popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti v Gornji Pohanci. Na desni strani ceste je parkiral osebni avto Ivan Urek iz Sela. Mimo je pripeljal tovornjak Franc FrigelJ iz Gaja, katerega Je na poledeneli cesti zaneslo v osebni avto. Škode Je za 600 dinarjev. Grmovlje: avtomobil zdrsnil s ceste Inž. Zinka Perija iz Gotne vasi Se je 9. januarja zjutraj pripeljala z osebnim avtomobilom do Grmovelj. Tam Je avtomobil zaneslo. v mostno og^o, nakar se je odbil in zdrsnil po nasipu, škode je bilo za okoli 500 din. Učakovci: trčila na nepluženi cesti 12. Januarja sta se med srečanjem na nepluženi cesti pred Učakovci zaletela z osebnim avtomobiloma Zdravko Ostronič z Vinice in Franc Propšelj iz Učakov-cev. škodo so ocenili na 4i000 din. Novo mesto: treščila na pločniku Ko je Anica Jazbec iz Novega mesta 8. Januarja zjutraj med potjo v Bi^ilin na Ljubljanski cesti z osebnim avtomobilom prehitela mc^)edista, jo Je začelo zanašati. Slavko Brg^c, ki se je pripeljal naproti z osebnim avtomobilom, se Je umaknil na pločnik. Tja pa Je zaneslo tudi Anico Jazbec in vozili sta trčili, škodo so ocenili na 4000 din. Semič: trčenje kljub previdnosti Na zasneženi, a neposipani cesti v Kotu pri Semiču sta se 6. januarja zjutraj srečala tovornjaka novomeškega gozdnga gospodarstva, ki sta ju vozila Anton Matkovič in Vinko Rabzelj. Kljub previdni vožnji sta tovornjaka trčila, škodo pa so ocenili na 3500 din. V 93. letu starosti je umrl naš dragi ata, ded in praded FRANC VALENTINČIČ vrtnarski mojster v pokoju Pokopali smo ga v torek- 14. januarja na šmihelskem pokopališču. Žalujoči: hčere in sin z družinami Valentinčič, Pogačnik, Casanova, Ferbež, Soldin, Torkar, Kolar, SellSkar in drugo sorodstvo Novo mesto: ponesrečenko odpeljali v bolnišnico 7. januarja je Štefka Jerman prečkala Cesto komandanta Staneta v Novem mestu, pri tem pa Jo je zbil osebni avtomobil, ki ^ je vozil Janko Popovič iz Žabje vasi. Jermanova je padla in se tako po&kodovala, da so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo so ocenili na 550 din. Novo mesto: na snegu sta zavirala Med rsečanjem v 2abji vasi 7. januarja dopoldne sta avtomobilista Ludvik Barbo Iz Češnjice in Brane Jerman iz Novef^ mesta na zanseženi cesti zavirala in se zaletela. Škode je bilo za okoli 1000 din. Škocjan: na srečo brez poškodb v Stari vasi pri Škocjanu sta se 6. januarja zaletela osebni avtomobil Stanislava Klobučarja iz Dobruške vasi in avtobus podjetja CJORJANCI, ki ga je vokU Jože Vukčevič. Na srečo ni bilo telesnih poškodb, škodo pa so ocenili na 8300 din. Nesreča v križišču 10. januarja popoldne se je pripetila prometna nesreča na križišču Dobovške in Prešernove ceste v Brežicah. Voznik osebnega avtomobila Ivan Grmac iz Globočic je vozil po Dobovški cesti proti Prešernovi cesti po sredini ceste, s Prešernove ceste pa Je zavijal v Dobovško voenik osebnega avtomobila Mirko Lapajnaš iz Brežic. Zaradi nepravilne vožnje prvega voznika je prišlo do trenja in je bilo na obeh vozilih za okrog 600 dinarjev škode. Neprimerna hitrost 10. januarja dojoldne se je pripetila prometna nesreča na mostu čez Krko in Savo v Brežicah. Ve-Ijal po sredini ceste voznik oseb-vega avtomobila Anton Kiuiej ia Brestanice. Zaradi vožnje po sredini ceste in neprimerne nitro^ je pri zaviranju vozilo zaneslo ▼ avtobus. Na vozilih j* za okrog 700 din škode. V Savo namesto čez most 8. januarja se je pripetila prometna nesreča na mostu čez Savo v Sevnici. Iz smeri Radeč je privozil voznik osebnega avtomobila Anton DrStvenšek i* Metnega vrha, ki je zavil v levo, da bi peljal čez most. Zaradi neprimerne hitrosti in zasnežene cešte ni nu>gel izpeljati ovinka. Zaletel se je v leseno mostno ograjo, jo zlomil in se nekajkrat pravmil po stimini v Savo. Voznik je utrpel le lažje lo-škodbe, na avtomobUu pa je za okrog 10.000 dinarjev škode. Voznik je TozU brez vozniškega dovoljenja. Š rdečila za ustnice in laki za nohte CE bolehate na želodcu ali na jetrih, šolču aU črevesju, če vas muAl zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte > adravnl-icom in poskusite zdravljenje s učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim DONAT vrelcemi Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMETJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) In DOLENJKI, Ce SI TRAJtlN in lep spomin želite, k zlatarstvu na Gosposko 5 stopite! Sevfcda: ▼ IJubljani — polog univerre' IZGUBIL SKM kluk v Stranski vasi rrt tunelu. Prosim najditelja, da pa vrne t gostišču na Rupeč vrhu. Naslov v upravi U-sU (52/69>, Pravje,daxves^ Pojasnilo in opravičilo Prejšnji četrtek približ. 7000 naročnikov v Spodnjem Posavju, v občini Trebnje in na p<^-ročju Kostanjevice — Šentjerneja nd dobilo Dolenjskega lista; prejeli so ga z enodnevno zamudo šele v petek. Neljube zamude Je kriva tlakama DELO v Ljubljani, ki ni pravočasno stiskala in razposlala celotne naklade naSega tednika (M.OOO izvodov), zaradi česar je v sredo ponoči ostalo v ekspeditu tiskarne neodposlanih pribl. 7000 izvodov našega časnika. — Prizadetim naročnikom in bralcem se vljudno opravičujemo zaradi zamude, ki nam jo je povzročila tiskarna. Hkrati prosimo vodstva vseh pošt, ki morda danes ne bi dobilo pravočasno naše 3. številke, da nam to nemudoma sporočijo po telefonu. TTPTfAVA DOLmJSKEGA LISTA LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje. UREJUJE UREEiNiSKI ODBOR: Tone GJoSoik (glavni tn odgovorni urednik), Ria BaCor, Slavko Dokl, MlloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mofikon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naroCndna: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.260 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrpdnostd 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu; 521-89 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — NenatroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani