F*fhilu platana v fetevM, II. izdaja. Cena Din L*— izhaja riak dan (Jutra] turom V ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1‘—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80‘—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-flfi In 30-71 Jugoslovan Rokopisov •• rriiiat Oglasi po tarifi to dogovora. Oprava v Ljubljani. Gradišče4, tol.30-68. Podružnica t Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, teL 20-60. V Celju: Slomškov trg (. PoSt !«k. r*B.i Ljubljana 1S.62L St. 106 Ljubljana, sobota, dne 9. maja 1931 Leto II. Francosko stabilizacijsko posojilo Jugoslaviji Pogodba o posojilu je bila podpisana včeraj v Parizu - Po»ojilo je namenjeno za zakonito stabilizacijo dinarja in za javne gradnje - Velik uspeh naše države na mednarodnem denarnem trgu - Fiasko obupne kampanje proti Jugoslaviji Silas Stravvn Sila* Stravvn predseduje zborovanju mednarodne trgovsko zbornice v VVashiugtotMi. Kralj Karol o novem režimu v Romuniji Pariz, 8. maja. d. Komunski kralj Karol Jo v [ftZR°xVOru -7' dopisnikom »Journala« izrazil svo-JOMoudenje, ja so v inozemstvu romunsko vla-tuJO «r 17,0 spremljali z nervoznostjo. >Troba je vedno poudarjati,« je dejal kralj, »da o uvedbi diktature v Romuniji nikoli ni bilo govora. Naša vladavina je ustavna in parlamentarna in 1.0 taka ostala.« Glede svojega sestanka s kraljem Jugoslavije je izjavil, da jo bil to prijateljski posel, pri katerem se o politiki sploh ni govorilo. Končal je z besedami: »Romunija ostane zvesta svojim starim prijateljstvom in zvezam. Ona pa ostane v prijateljskih odnoSa-jih tudi z državami, Iti niso z njo zvezane.c Proslava petdesetletnice romunske neodvisnosti Bukarešto, 8. maja. n. V nedeljo dne 10. t. m. bodo na najsvečanejšl način proslavili 50-letnico proglasitve Romunije za kraljevino to njene neodvisnosti. Hkrati bodo proslavili 100-letnlco osnovanja prvih romunskih pehotnih polkov. Ob tej priliki bo prirejeno veliko depiliranje romunske vojske vseh vrst orožja pred kraljem Karlom. Nov madjarski glas za zbližanje z Jugoslavijo Budimpešta, 8, maja. n. Na današnji plenarni Boji madjarske reprezentančne zbornice je nok rešili politik zopet stavil predlog, da se zunanja politika Madjarske preorijentira napram Jugoslaviji. Neodvisen košutovec, .poslanec Iledmegy Kis, 'jo poudarjal, da zgodovinske tradicije, zemljepisni položaj in realne gospodarske razmere zahtevajo naravno onijentacijo madjarske-ga gospodarstva k zvezi z Jugoslavijo in Poljsko. Oster spor med MacDonal-dom in angleškimi lordi London, 8. maja. AA. Časopisi obširno razpravljajo o včerajšnjem glasovanju lordske zbornice, ki je z 82 glasovi proti 31 glasovom odklonila zakonski načrt o amelijoraciji poljedelskih zemljišč. Listi menijo, da je lordska zbornica s svojo nepomirljivostjo napovedala vladi boj, ki se bo lzvojeval prihodnje volitve. Časopisje končno pravi, da bo ta borba zelo olajšala skupen nastop liberalcev in delavske stranke v ustavnih vprašanjih. Volilna zmaga angleških laburistov London, 8. maja. AA. Prt nadomestnih volitvah v spodnjo zbornico v Saintrolloxu pri Glas-gowu je bil Izvoljen z 10.044 glasovi kandidat delavske stranke W. Leonard. Za konservativnega kandidata J. Kennedjrja je glasovalo 8.662 volilcev. Kandidatinja narodne stranke gospa Oampgell je dobila 3.521 glasov. Delavska večina znaša 1382 glasov. Pri volitvah leta 1929. je dobil delavski kandidat 19.445, konservativni kandidat 11.430 in komunistični kandidat 613 glasov. V Španiji je 75 odstotkov analfabetov Madrid, 8. maja. AA. Španski prosvetni minister je dal o prosvetnih razmerah v Španiji tole izjavo: Kar se tiče prosvetnih razmer, je v Španiji najslabše na svetu. Najdrastičneje prikazuje to stanje pismenosti, število nepismenih znaša 75 odstotkov. V samem Madridu je 50.000 otrok, loi niso mogli bitii vpisani v Sole, dasi so njihovi starši to želeli. Provizorna vlada je odredila 1,000.000 pezet za najem novih zgradb, ki bodo služile šolskim potrebam v Madridu 5l,c)00.000 pezet pa za iste potrebe v provinci. Španija ima milijone in milijone ljudi, ki ne znajo napisali niti svojega imena. Vlada bo posvetila »ajvečjo pozornost prosvetnim razmeram v državi. . > Beograd, 8. maja. Danes ob 18. jo bila v Parizu podpisana pogodba o posojilu, ki ga Jugoslaviji da mednarodna finančna skupina z banko »Union Pari-siennoc na čelu. Posojilo znaša 1.025 milijonov francoskih frankov, emisijski kurz 87*5, obrestna mera 7*/», rok posojila 40 let, konverzija je mogoča šele im> 5 letih. Posojilo je namenjeno stabilizaciji dinarja, deloma pa tudi potrebnim gradnjam t državi. Beograd, 8. maja. Danos dopoldne je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11. do 13. in pol. Seje so se udeležili vsi gg. ministri razen dr. Mateja Drinkoviča in dr. Stanka Sverljuge. Na seji je minister za trgovino in industrijo predložil poročilo o pogajanjih z avstrijsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Ministrski svet je dal trgovinskemu ministru navodilo, po katerih bo izdelal proti predloge avstrijskim predlogom. Med sejo ministrskega sveta je prišlo sporočilo finančnega ministra dr. Šverlju-ge iz Pariza, da je bila danes ob 13. podpisana v Parizu pogodba o posojilu pri nekem bančnem konzorciju z »Union Pari-siennec na čelu. Posojilo znaša 2 milijardi 300 milijonov Din (1.025 milijonov frankov). Posojil« je sklenjeno za 40 let, obresti ?•/*, kurz 87i»0. Letna konverzija po 5. letih. Posojilo je čisto finančno in bo sluzilo stabilizaciji dinarja, delftma pa za dela r državi. Beograd, 8. maja. Posojilo, ki je bilo sklenjeno 8. maja v Parizu, je vsekakor najugodnejSe izmed vseh posojil, kar jih je naša država sklenila po vojni. Dejstvo, da se je to posojilo sklenilo v času najhujše depresije na svetovnem denarnem trgu in po več propadlih emisijah, med njimi zlasti grški, in po drugih, ki so sklenjena po mnogo težjih pogojih nego naše, pomeni posebno velik uspeh naše države. To posojilo je čvrst dokaz, da se kreditna sposobnost Jugoslavije in njena politična, finančna in gospodarska stabilizacija na merodajnem polju mnogo bolje ocenjuje od stanja vseh drugih balkanskih in mnogih drugih držav, tombolj, ker se je to posojilo sklenilo po obupni kampanji pro-tivnikor v nekem delu svetovnega tiska zoper podelitev posojila. V zvezi s sklenitvijo tega posojila, se je razširila bajka, ki so jo vrgli v svet naši nasprotniki, čes da današnji režim v Jugoslaviji ni deležen zaupanja Evrope in da zato sploh ni mogoče, da bi posojilo dobili. To stabilizacijsko posojilo je bilo sklenjeno brez vsakih drugih obvez naše države, to se pravi, da ni vezano napram posojilodajalcu ne na izvršitev raznih gradenj s provizijo podjetnikom, in tudi ne za reguliranje drugih obvez naše države. Posojilo bo služilo izvedbi zakonske stabilizacije dinarja, deloma pa javnim gradnjam v državi. Zakonska stabilizacija dinarja, za katero so se brez uspeha trudile prejšnje vlade, se bo zdaj vendarle izvršila in se bo tako ustvarila možnost, da bodo država, posebno pa zasebni gospodarstveniki v bodoče mogli priti db cenejših dolgoročnih kreditov v inozemstvu. Vse intrige proti dinarju, ki so se žo dozdaj izjalovile, so s tem končnoveljavno obsojene na pogin in tako se bo zaupanje v našo valuto okrepilo tako doma kakor v inozemstvu. Izvršitev javnih del iz ostanka tega posojila bo brez dvoma mnogo pripomogla k ublažitvi gospodarske krize in dala našemu gospodarstvu novega poleta. Glede na razmere na mednarodnem denarnem trgu se sme novo posojilo na vsak način smatrati za posebno ugodno. To lahko najbolje vidimo iz tehle primerjav z našimi prejšnjimi in nekaterimi tujimi posojili. 1. Dolarsko posojilo (Blair) 15 25 milijona dolarjev, emisijski kurz 95-5, obrestna mera 8°/o, trajanje 40 let, sedanji kurz 90 do 91*5. 2. Dolarsko posojilo v višini 30 milijonov dolarjev, emisijski kurz 92-5, obrestna mera 7°/», trajanje 30 let, sedanji kurz 81 do 81-75. 3. Monopolsko posojilo, 22 milijonov dolarjev, emisijski kurz 90, trajanje 30 let. 4. Hipotekarno posojilo (Seligman), 12 milijonov dolarjev, emisijski kurz 87, obrestna mera 7°/», trajanje 30 let, sedanji kurz 85* do 85-5. 5. I. romunsko posojilo leta 1928 v višini 101 milijona dolarjev, emisijski kurz 88. obrestna mera 7#/o, trajanje 30 let. 6. II. romunsko posojilo leta 1930, višina 51 milijonov dolarjev, emisijski kurz 86-5, obrestna mera 7,5°/o, trajanje 40 let. 7. Grško posojilo leta: 1928 9 milijonov funtov, kurz 91, obrestna mera 6°/o, traja-lije 30 let. 8. H. grško posojilo leta 1930, 4 5 milijona funtov, kurz 87, obrestna mera G0/«, trajanje 37 let. Važnost letošnje konference Male antante Izjava «lr. Marinkoviča »Petii Parisienu« - Biomeniar pariškega lista - Blagodejni vpliv rodbinskih zvez med IHj. Vel. kralj em Aleksandrom in kraljem Karolom Pariz, 8. maja. AA. >Petit Parisien« prinaša razgovor svojega posebnega dopisnika v Bukarešti z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem v zvezi z nedavnim sestankom zastopnikov Male antante v Bukarešti. Dr. Marinkovič je med drugim rekel: Čeprav je bil ta sestanek Male antante navaden vsakoletni sestanek državnikov Male antante, je bil letošnji posebno važen glede na vprašanja o gospodarski in industrijski krizi. To so vprašanja avstrijsko-nemške carinske zveze, načrt francoske vlade in vse tiste ini-cijative, ki so se pojavile v poslednjih me- secih. Takoj moram naglasiti — čeprav sem v naprej vedel, da na tem sestanku ne pride do diferenc v nazorih treh držav — da sem bil prijetno iznenaden, ko imo ugotovili, da niti v samih osnovnih temev ljih ni prišlo takorekoč do razlik pri oce njevanju postavljenih problemov in da smo jih pojmovali na isti način ter se v taktiki zedinili lažje, kakor je bilo moči pričakovati glede na značaj omenjenih vprašanj in glede na dejstvo, da stališča posameznih zainteresiranih vlad v teh vprašanjih niso bila prej znana. To mi daje pravico do vere, da bo naša akcija v Ženevi imela značaj naj večje smotrenosti lin enotnosti. t ’ K tej izjavi je »Petit Parisiftnc ntipisal na uvodnem mestu lista komentar, v katerem pravi, da so bili vsi vnaprej prepričani, da bo dr. Marinkovič v Bukarešti služil kot morebitna vez med romunskim in češkoslovaškim stališčem. Komentar dalje naglaša, da se glede na politiko kontinuitete v Beogradu in na istovetnost stališč Beograda in Bukarešte, more videti, kako srečno dclujojo rodbinske zveze med kraljem Karolom in kraljem Aleksandrom. Popolna Briandova zmaga v parlamentu Nemčija in Avstrija Imeli korist od novega francoskega protinačrta. Silen vtis njegovega zunanjepolitičnega ekspozeja — Navdušene ovacije poslanske zbornice Pariz, 8. maja. AA. Nocoj je imel francoski zunanji minister Briand v zbornici dolgo pričakovani zunanje politični govor, ki je na vse navzoče napravil silen vtis. Ako je menil Briand s svojimi izvajanji razpršiti nezaupanje v svojo zunanjo politiko in ohraniti svoje prijatelje, se mu je t* popolnoma posrečilo. Ko je stopil z govorniškega mesta, mu je zbornica priredila burne ovacije, ki so popolnoma prevpile posamezne protestne klice z desnice in levice. Zbornica mu je priredila naravnost triumfalne ovacije. Briand je govoril zelo dolgo in pri tem razvil vse svoje go-vorniške zmožnosti in dosegel v svojih izvajanjih redke višine govorniške zmožnosti in ostrosti duha. V svojem govoru se je bavil med drugim tudi z avstrijsko-nemškim carinskim sporazumom. Dalje je govoril o francoskem protinačrtu in o zastoju pomor,3kih pogajanj ter tako pojasnil marsikatere strani teh važnih vprašanj. Na drugi strani pa se jo Briand odločne postavil proti avstrijsko-nemškemu sporazumu ter izjavil, da ga Francija ne be trpela. Pri tem pa je izrazil upanje, da bo »ta Angleški učenjak Courtauld rešen Kopenhagen, 8. maja. AA. Angleškega raziskovalca Oroenlandake Courtaulda, ki ga je bila huda zima odrezala od sveta in ki se ni mogel ganitt iz svoje vremenske opazovalnice, »o končno rešili. Letalska ekspedicija inu j® prišla 5e pravočasno na pomoč. Zunanji, ministri držav Male antante ob raistauku v Bukarešti. Težkoče na kongresu mednarodne trg. zbornice Nasprotje med Anglijo in Ameriko glede vprašanja medzavezni-ških vojnih dolgov in reparacij Nov velik _uspeh vlade gen. Zivkoviča Veliko francosko stabilizacijsko posojilo Je sklenjeno. Včeraj ob 13. je bilo 7 mednarodnim konzorcijem bank podpisana veliko stabilizacijsko posojilo Jugoslavije v višini 1,025 milijonov francoskih frankov ali skoraj 2300 milijonov dinarjev in sicer po kurzu 87'5 in po 7 %. Posojilo je vseskozi finančno posojilo in se bo uporabilo za zakonsko stabilizacijo dinarja, v kolikor pa posojilo presega za stabilizacijo potrebno vsoto, se bo uporabilo za izvesticijska dela, ki se imajo izvršili po programu vlade generala Petra Zivkoviča. S stabilizacijskim posojilom je dosegla vlada gen. Zivkovica nov velik uspeh, ki je pomemben ne samo na gospodarskem temveč tudi na političnem polju. Kajti novo posojilo je bilo sklenjeno kljub silni kampanji nasprotnikov Jugoslavije proti novemu posojilu. Kar »j si mogli ti nepomirljivi nasprotniki našega naroda le izmislili proti naši državi, vse to so prinesli v svet in razširili v velikih listih v alarmantne tatarske vesli o Jugoslaviji. Pri tem so jim zvesto pomagali izdajalski emigrantski krogi, ki so skušali z bombami in atentati prepričati svet o nesolidnem notranjem položaju Jugoslavije. Pa zaman je bila vsa ta njih podla kampanja in veliki svet se ni dal preslepiti in očiten dokaz popolnega poraza le klevetniške kampanje je novo posojilo. Z novim posojilom pa je izbito dno tudi drugi kampanji, ki se je vodiila v mejah Jugoslavije same. Vedno znova in znova so širili razni emisarji tujih interesov vesli, da ne more obslali sedanji režim, ker nima nobenega ugleda v tujini, vsled česar tudi ne more dobiti nobenega posojila v tujini. In zlobno so dostavljali ti agenti, da ga ne more dobiti niti pod najtežjimi pogoji, na katere da je seveda beograjska vlada ilak pripravljena. Vse te zlobne vesli so z novim posojilom postavljene z vso ostrostjo na laž, ker ni samo novo posojilo sklenjeno, temveč celo pod tako ugodnimi pogoji, pod kakršnimi ni mogla dosedaj skleniti zunanjega posojila niti ena jugoslovanska vlada. Ta uspeh Je tein večji, ker vlada danes gospodarska kriza, dočim so sklenile prejšnje jugoslovanske vlade posojilo v času visoke konjunkture. Še večji pa je uspeh vlade gen. Zivkoviča, če upoštevamo pod kakšnimi pogoji so morale druge države skleniti zunanje posojilo. Tako je morala sprejeti Romunija posojilo po Kurzu 86.5 in 7-5% obresti, Poljska pa ni mogla doseči čistega finančnega posojila ter se morala obvezati, da nabavi za zgraditev železnice v Gdinj potrebni materijal v tujini. Naše posojilo pa je čisto finančno in država razpolaga čisto prosto ž njim. Nobena tajnost pa tudi ni, koliko držav se je trudilo, da M dobilo zunanje posojilo, a so bili vsi napori zaman. Med temi državami so bile tudi takšne, ki se štejejo med velesile, a zunanjega posojila vseeno niso mogle dobiti. To dejstvo šele prav jasno pokaže veliki uspeh, ki ga je dosegla vlada generala Zivkoviča. Veliko zunanje posojilo pomeni zato veliko priznanje tujega sveta Jugoslaviji in njeni kreditni sposobnosti, obenem pa tudi jugoslovanski vladi, ki je znala odpreti svoji državi tudi v času najmočnejše gospodarske krize tuj denarni trg. To priznanje tujine bo znatno dvignilo ugled naše države, kar bo v novo korist vsemu našemu gospodarstvu. Leta in leta se je že skušalo dejansko že izvedeno stabilizacijo dinarja tudi uzakoniti. Toda šele vladi generala Zivkoviča se je ta namera tudi posrečila in s tem odprla našim podjetnikom možnost, da tudi oni dobe v tujini dolgoročne kredite. Vsemu našemu gospodarstvu je s tem dana možnost za nov razmah in napredek. Pa tudi takojšnjo praktično korist bo imelo naše gospodarstvo od novega posojila, ker' se bo znaten de) uporabil za produktivne investicije. Z njimi se bo znatno omilila gospodarska kriza in naši ljudje bodo našli novo delo in nov zaslužek. Kakor pa pomeni novo posojilo velik aspeh za Jugoslavijo in njeno vlado, tako pomeni še silnejši neuspeh za vse neprija-telje Jugoslavije. Propadla je vsa njih kampanja, brez učinka so ostale njih klevete in s prezirom gre jugoslovanski narod mirno preko njih na delo. Na plodonosno in produktivno delo, sebi v korist in v utrditev evropskega miru. Padanje brezposelnosti v Nemčiji Berlin, 8. maja. A A. Po uradnih podatkih M 1. maj se je mižalo Število brezposelnih v Nemčiji napram 17. aprilu za 240.000. Rim, 8. maja. n. Nasprotje, ki je nastalo med Anglijo in Ameriko na kongresu mednarodne trgovinske zbornice v Washingto-nu, je izzvalo veliko zanimanje fašistovske-ga tiska. »Giornaled' Ilalia« naglaša v svojem uvodnem članku, da bi bilo treba v današnjih časih razbistriti atmosfero nele v Evropi, nego po vsem svetu, da bo mogoče izvesti politiko zbližan ja in zaupanja. List opozarja z ozirom na to nasprotje, da je nastalo zaradi tega, ker je zastopnik Velike Britanije naglasil potrebo, da se vprašanje medseavezniškil) vojnih dolgov napram Ameriki kakor tudi vprašanje vojnih reparacij reši na kompromisnem temelju, ali da se celo, če je mogoče, brišejo tako vojni dolgovi kot reparaeije. Amerika je zavzela nasprotno stališče, toda današnja situacija na svetu zahteva, da se vodi račun o tem vprašanju. Evropski vojni dolgovi in nemške reparacije težko obremenjujejo evropske države. Dr. Luther je trdil, da odtehta- Podaljšanje poslovanja Rim, 8. maja. v. Posebno sodišče, ki ga je ustanovil fašistovski režim za zaščito države in javne varnosti koncem 1.1926., je imelo po zakonu z dne 25. novembra 1926, določeno poslovno dobo do 6. decembra 1931. 1. Fašistovska vlada je menila, da bo dotlej že uveljavila novi kazenski zakonik, ki bi, kakor kažejo njegovi sedanji načrti, obsegal določbe zakona o zaščiti države v svoji drugi knjigi pod prvim poglavjem. Izkazalo pa se je, da bo mogoče novi kazenski zakonik uveljaviti šele 1. julija 1931. 1. in ne že leto poprej, kakor je to prvotno hotela fašistovska vlada. Zaradi tega je režim sklenil, da se podaljša poslovna doba posebnega sodišča za nadljnih 5 let. Zadevni zakon je predložil poslanski zbornici sam Mussolini. V svojem poročilu, v katerem je hotel utemeljiti potrebo, da se podaljša poslovna doba fašistovskega posebnega sodišča, je navedel dva razloga. Prvič je treba po njegovem mnenju preizku- Zagreb, 8. maja. k. Danes se je pričel proces proti morilcem Tonija Schlegla nekaj minut po 8. uri. Predsednik senata Bubanj je pozval k zaslišanju obtoženko Marijo Ilranilovi-čevo in ji pokazal pismo, ki je prišlo na njen naslov z Dunaja. Ona je danes ponovno zatrdila, da pismo ni njeno. Predsednik ji je tedaj odgovoril, da je to neverjetno, ker je bilo pismo šifrirano. Pismu je bilo priloženo še eno drugo, ki je bilo pravtako Šifrirano in ki ga izvedenci na noben način niso mogli razbrati. Iz tega so morali sklepati, da se je pismo nanašalo na načrte za nove umore in nova rušenja mostov. Hranilovičeva je dejala, da tudi ona ne pozna pisave in da pisma ni nikoli prejela. Predsednik je noto pozval k zaslišanju Hor-vatka in ga vprašal, če mu je Herceg zares dajal, da so v zabojih tulci patron. Horvatek je odgovoril, da so bili v zavojih zares takšni tulci, da pa tega ni vede). Predsednik je tedaj odredil krajši odmor. V dvorano so privedli obtoženca Hereega, ki so ga sodniki danes vnovič zaslišali. Obtoženec je izjavil, da ga že od leta 1929 od časa do časa popada slabost. Predsednik mu je tedaj dovolil, naj govori, dokler more, za tein pa ga vprašal o neki gospodični Aneti, ki je bila njegova prijateljica in po kateri ga je Perčec pozval s Sušaka na Reko, kjer sta se tudi res se stala v kavarni Budai. Herceg je na nadaljna vprašanja dejal, da se na tem sestanku s Per-čeeem ni menil o politiki. Priznal pa je, da je Perčecu prinesel nekaj praznih kovčegov. Sledila je konfrontacija med njim in Horvat-kom, ki je prizna), da so iz aktovke moleli konci neke Žice, da pa ni vede), čemu bi naj bila žica, a da je menil, da je žica za električni vod. Na vprašanje predsednika je Herceg v na-daljnem zasliševanju dejal, da ni potoval v inozemstvo razen na Reko. Tedaj mu je predsednik prečital izpovedi, ki jih je dal sodniku Hanošu. V teh zapiskih je rečeno, da je 12. junija na Perčecevo zahtevo potoval v Pečuj in da ga je Dimitrovič pri Ferdinandovcih prepeljal preko Drave, da so ga inadjarski orožniki aretirali in izročili nekemu kapetanu, kateremu pa je dejal, da ga pošilja Nace in ga je kapetan nato takoj izpustil na svobodo. Predsednik je nato opozoril Hercega, da se vrši baŠ te dni v Beogradu velik proces in da se Hercegove izjave pred preiskovalnim sodnikom popolnoma skladajo z izjavami onih obtožencev, ki jih sodi državno sodišče v Beogradu. Predsednik je obtožencu predočil, kako je nemogoče, da bi za vse te podrobnosti, ki jih je on navedel, vedela policija, preden je bil on zaslišan. Herceg je tedaj obrazložil to s tem, da je njemu Podravina zelo dobro znana še iz vojnih Časov. Tudi ni priznal, da bi se bila po njegovi inici-jativi organizirala delavska pravaška mladina, nego se j« ustanovil hrvatski pevski zbor, katerega je vodil Perčec. Priznal je, da je bila jo reparacije in druga nemška bremena polovico vsega nemškega hogastva. Morda ta trditev ne drži v celoti. Toda gotovo je, da bi z likvidacijo teh bremen gospodarska kriza v Nemčiji znatno ponehala. Istočasno pa bi se zmanjšala gospodarska kriza po vsej Evropi. Berlin, 8. maja. AA. Časopisje priobčuje obširna poročila o konferenci mednarodne zbornice za trgovino v Washingtomi. Po poročilu newyorškega lista »H era ld Tribune« nameravajo nemški in angleški zastopniki staviti predlog, naj bi konferenca imenovala poseben odbor za vojne dolgove in reparacijsko vprašanje. Berlinski listi pozdravljajo nastop angleških delegatov, ki so se pridružili nemškim zastopnikom v tem važnem vprašanju, čeprav je predsednik Združenih držav Hoover pred dnevi ponovno izjavil, da Združene države odklanjajo tak predlog. siti preosnovana porotna sodišča v sodstvu o zločinih, ki zadevajo najvišje državne interese. Drugič pa je potrebno podaljšanje poslovna dobe fašistovskega sodišča zaradi tega, »ker obstojajo v nekaterih obmejnih krajih ognjišča zločinske infekcije, ki so jih ustvarili in ki jih netijo ljudje z one strani meje in ki jih je treba na najener-gičnejši in nagel način uničiti. Za izdatno pobijanja lakih zločinov, ki so jih zakrivili tujci, je treba ohraniti posebno sodišče, ki združuje ekeemplarnost svojih sodb z brzi-no svojega postopanja. To pa je tem bolj potrebno, ker predstavlja mir v tistih pokrajinah enega najvažnejših interesov ne le za mir nacije, marveč tudi za sam evropski mir.« Fašistovsko posebno sodišče se bo v toliko preosnovalo, da bo prešlo pod neposredno kompetenco ministrskega predsednika, vodili in sestavljali pa ga bodo še nadalje fažistovski častniki. večina članov Hrvalske stranke prava proli Perčecu, da pa ne ve zakaj. Prav tako danes ni priznal, da je on Hraniloviča dvakrat spravil na Reko. Zaslišanje Hercega je trajalo do 14. ure. Tedaj je predsednik proces prekinil in ga odgodil do jutri zjutraj. Hitler kot priča v procesu proti narodnim socijalistom Berlin, 8. maja. n. Danes je imelo berlinsko sodišče svojo senzacijo. V Charlottenburgu je v procesu proti štirim narodnim socijalistom, Iti so obtoženi radi krvavih spopadov s komunisti, nastopil kot priča Adolf Hitler. Zaslišan je bil kot priča, da pove, ali imajo napadalni oddelki njegove stranke nalog, da nastopajo s silo proti svojim političnim nasprotnikom. Hitler je to pod prisego zanikal in naglašal, da je to popolnoma neresnično. Članom napadalnih oddelkov je strogo prepovedano rabiti silo. Oni so dolžni javiti vsak incident svojim voditeljem. Tisti voditelj, ki bi dal tak nalog ali taka navodila, bi bil takoj izključen iz stranke. Adolf Hitler je nato še odločno naglašal legalnost in lojalnost svoje stranke. Te Hitlerjeve izjave so zbudile začudenje, ker vse delo njegove stranke govori proti temu. Glasovi o odpoklicu poljskega poslanika na Dunaju Dunaj, 8. maja. d. Poljski poslanik na Dunaju dr. Karel Bader bo v kratkem odpoklican. Baje zavzame važno mesto v zunanjem ministrova. Na njegovo mesto pride na Dunaj bržkone kak varšavski uradnik zunanjega ministrstva. Sprememba v osebi poslanika se izvrši že konec maja. V diplomatičnib krogih zatrjujejo, da bo poljsk poslanik dr. Bader odpoklican zalo, ker se na eni strani ni pokazal zadosti informiranega v vprašanju nemško - avstrijske carinske unije. Na drugi strani zato, ker ride-ve z odlokom avstrijskega kmetijskega mini. 'ra dr. Dolfussa glede uvoza poljskih telet v Avstrijo ni rešij v smislu želja svoje nadrejene oblasti. Dramatična aretacija nevarnega bandita v Newyorku Newyork, 8 maja. n. Sinoči so prijeli nevarnega bandita Crawleya in njegove najbližje pomočnike. Ko je policija zvedela, da se Crn\v-ley skriva v neki zapuščeni vili v predmestju, je takoj poslala tja 300 policistov, da primejo zločinca, ki je pred kratkim umoril neko učiteljico in » tem silno razburil prebivalstvo. Policija je postavila okrog hiše patrulje. Razvil se je boj, pri katerem je policija uporabljala bombe in izvršila napad na vilo. Napad J* uspel po uporabi plinov za »olzenje. V vili au našli hudo ranjenega Crawleya in podvoditelja njegove tolpe Durnigera, ki je bil tudi ranjen. Razen njih so našli tam tudi lflletno Cratvle-yevo ljubico, ki je bila po vsem »odei aktivna pomočnica pri vseh njegovih zločinih in celo pri umorih. Obisk francoske eskadre v naših vodah Split, 8. maja. k. Francoska eskadra, ki po-seti naše luke, pride v Split 10. junija. Splitsko luko posetijo 3 bojne križarke in ostanejo tam 3 dni. Iz Splita krene francoska eskadra v Kotor, kjer se bo mudila nekaj dni. Vsaka križarka francoske mornarice ima na krovu po 150 do 200 ljudi. Ukazi v vojski Beograd, 8. maja. 1. Nj. Vel. kralj je odredil, da se 54. pešpolk odslej imenuje 54. pešpolk Karola II., kralja Romunije. Od 3. letalskega polka k 6. je premeščen kapetan 1. razreda Trostman Itiigo kot vršilec poveljnikovih dolžnosti, generalštabrii polkovnik Riipnik Lavo je nameščen kot vršilec načelnikovih dolžnosti pri poveljniškem štabu 3. armijske oblasti; inže-njerski kapetan I. razreda Kober Drago kot vršilec dolžnosti poveljnika 2. bataljona 1. pionirskega polka; inž. kapetan I. razreda Drobil-Rtišanov Marcel pri 1. tehničnem bataljonu železniških oddelkov; kapetan I. razreda Tarnaj Kiliniind je razrešen svoje dolžnosti, za upravnika glavnega vojnega skladišča št. 3 pa je imenovan artilerijski polkovnik Baldas Ernest. Ustanovitev fonda za brezposelne rudarje Beograd, 8. maja. AA. Na osnovi zakona o ustroju vrhovne državne uprave in zakona o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike ter tozadevnih odredb je minister za gozdove in rudnike podpisal naredbo o osnovanju fonda za skrb za brezposelne rudarje. Nova navodila za izvrševanje zakona o lovu Beograd, 8. maja. A A. Na osnovi § 44. zakona o lovu iz leta 1898 in zakona o lovu z marca 1924 je minister za gozdove in rudnike predpisal nova navodila za izvršitev zakona o lovu, s katerimi se spremenijo navodila iz leta 1921. Natečaj za poštne pripravnike Beograd, 8. maja. AA. Prometni minister je razpisal natečaj za 7 pripravnikov z diplomo pravne fakultete, 4 pripravnike z diplomo teh. fakultete elektrotehnične skupine, 19 moških uradnikov in 10 ženskih uradnikov s popolno srednjo šolo. Pogoji so določeni v natečaju. Rok je 15. julij 1931. Prošnje je vložiti pri pristojnih poštnih direkcijah. Proces proti teroristom v Beogradu Beograd, 8. maja. 1. Proces proti teroristom se je pričel danes ob 8. uri. Danes so bili zaslišani Franjo Carevič, dr. Klemen in po krajšem odmoru Simon Mikič ter kot zadnji Franjo Canii<5, ki je bil obtožen, da je podpiral ilegalno delo in Tilninnu kot kurirju teroristov dajal denarna sredstva. Usmrtitev kapetana ledolomilca »Krasina« Helsingfors, 8. maja. AA. Sovjetske oblasti so v Arhangelsku justificirale Yoggija, kapetana znamenitega ruskega ledolomilca »Krasina«, ki je sodeloval pri rešitvi Nobilove ekspedicije na Severni tečaj. Po poročilih finskih listov je bil usmrčen zaradi obtožbe, da je sodeloval s sovražniki sovjetskega režima. Voggi je bil Estonec. Ruska vlada je uradno obvestila estonsko vlado o njegovi justifikaciji. 22 višjih častnikov usmrčenih v Rusiji Varšava, 8. maja. d. Kakor poročajo iz Har-kova, je bilo 22 višjih častnikov ukrajinskega vojaškega okrožja, ki so bili pred meseci obdolženi, da so poskušali zanetiti vojaško vstajo, usmrčenih. Tekme med Jugoslavijo in Japonsko Zagreb, 8. maja. A A. Tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo in Japonsko, ki bi se bile morale vršiti danes popoldne na igrišču akademskega teniikega kluba v Zagrebu, so morali zaradi dežja odgoditl in se bosta prva singla Igrala Jutri ob 3. popoldne, igra v dvoje v nedeljo ob pol 4., poslednja singla pa v ponedeljek ob 3. popoldne. Brzdanje haremskih žen v Egiptu Kairo, 8. maja. AA. Ker so se začele harem-ske žene v zadnjem času politično udejstvovati in ker nastoj>ajo z opozicijsko stranko Vafda proti vladi, je policijsko oblastvo izdalo odlok, 8 katerim prepoveduje poseganje haremskih žena v volilno borbo za parlament. Drobne vesti Oslo, 8. maja. AA. Ker je ostala v zbornici v manjšini, Je norveška rtada sinoči demisijonl-rala. Fnnchal, 8. maja. AA Oporniki, ki so se zatekli na bojno ladjo »Ourlew«, »o se vieraj izkrcali. Bili so takoj aretirani. Odvedli Jih bodo najbrže na otok Cape Verda. l.ouvain, 8. maja. AA. Tu ao v prisotnosti belgijske kraljeve dvojice odkrili spomenik kardinalu Mercteru. London, 8. maja. AA. Uradno poročajo, da je Rockefeller daroval londonski visoki gospodarski ln politični Holi 146 000 funtov sterlingov. Berlin. Ji. maja. AA. V soboto bodo pose til a Anglijo nemška športna letala. Vrnila bodo lanski obisk angleških letalcev r Nemčiji. Danes se zberejo v Duesseldortu In bodo letela jutri zjutraj preko Amsterdama, Calalsa ln Lllla v Anglijo, kjer bodo pristala na letališču Heston ▼ Mlddlef**exu. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 8. maja. d V splošnem se skraja sedanje vreme le a« bo dosti spremenilo. V severnih Alpah polagoma poslabšanje. fašist, izrednega sodišča Kako utemeljuje Mussolini ta svoj sklep — »Ognjišča zločinske infekcije v obmejnih krajih« Peti dan zagrebškega procesa Opetovana zasliševanja Hraniloviceve, Horvatka in Hercega Dr. MORAVSKI: Mudi dnevi (Narodnemu trpinu, bivšemu slovenskemu koroškemu deželnemu in državnemu poslancu Grafenauerju ob njegovi 70letnici v hvaležen spomin) Življenje našega koroškega tribuna — bivšega narodnega poslanca je zelo pestro in zanimivo. Sam sin preprostega kmetiča in orglarja je ostal pri isti obrti in delu kot oče: bil je oratar tn orglar. Po ljudski šoli je ostal doma, da je pomagal očetu na polju, pri hiši in živini. Z očetom je hodil po deželi, kadar sta pospravljala stare cerkvene orgle. Tako je naš mladi France že kot mladenič prepopotoval vso Koroško in spoznal svoje ožje rojake od Zile do Drave, od Krke in Gline tja doli do romantično lepe La-budske doline. V Rožu in Podjuni je bil tako domač med ljudmi kot bi bil med njimi vzra-stel. Spoznal je vse narodne običaje, šege, navade ter ljudsko življenje, delo in trpljenje. — Kot fant doma se je v prostem času pridno sam izobraževal. Cele noči je bral knjige ter se učil it njih dobrih naukov. — Posebno se je zanimal za politično gospodarska vprašanja kakor tudi za verske zadeve. Zato je g posebno vnemo predvsem rad bral sveto pismo. — Bil je živahnega temperamenta, iskrene, trde, neomajne vere v Boga in njegovo pravičnost, zato je bil tudi prepričan optimist vse svoje življenje tudi v borbi za pravice in enakopravnost koroških Slovencev. Zgodaj je zašel v javno življenje ravno zaradi svojega kritičnega duha in mišljenja in radi svoje visoke naobrazbe, inteligence in talenta, ki ga je kazal pri vseh javnih nastopih. Šele 28 let star je bil izvoljen v domač občinski odbor, kjer je prednjačil s svojimi nasveti in predlogi. — Narod je postal nanj pozoren in leta 1897. ga je izvolil za svojega deželnega poslanca v koroški deželni zbor, v katerem je nepretrgoma celih 20 lel zastopal koroške Sloven-ce do propada Avstrije 1918. Neustrašeno je nastopal v deželnem zboru zoper svoje nasprotnike — Nemce ter se boril za slovensko šolstvo, za narodne pravice slovenskega jezika v uradih ter za gospodarsko, politično in kulturno samostojnost koroških Slovencev. Leta 1907. ga je narod poslal tudi na Dunaj kot državnega poslanca. Tudi med visokimi in učenimi gospodi na Dunaju je bil Grafenauer mož na svojem mestu s svojim impozantnim nastopom in duhovitimi govori. Bil je poslanec do razsula Avstrije leta 1918. Toda Grafenauer je imel življenjsko smolo. Ze kot fanta so ga enkrat zaprli za tri mesece, ker je preveč »odkrito«: govoril. Bil je samo v preiskovalnem zaporu, toda obsojen ni bil, temveč oproščen. — Nemci so ga skušali izvabiti v svoj tabor. Obetali so mu časti, denar, visoke službe in brezskrbno življenje, ako prestopi na njihovo stran. Toda vse zaman. Grafenauer je ostal sam sebi, Bogu in narodu zvest in ni podlegel sladkim vabam krivičnega nemškega mamona. Ostal je mož značaj, čist, jak in navdušen, nesebičen Slovenec, ki je z vero v Boga žrtvoval vse svoje delovno življenje za narodov prid in blagor. Med svetovno vojno je postal Fr. Grafenauer velik trpin, revež, lahko rečemo, narodov mučenik. Že 56 let starega so ga kot državi nevarnega zaprli in obsodili na pet let ječe. — Ovadila ga je neka oseba, češ da je v neki gostilni v družbi govoril, da bodo Rusi-Slovani zmagali in da bo Avstrija propadla. — Priče so pokrivem proti njemu pričale in bil je obsojen na pet let najstrožje vojaške ječe. Celih 18 mesecev je bil z drugimi odličnimi avstrijskimi politiki Slovani — med njimi dr. Kramaf — zaprt v kaznilnici v Mollersdorfu na Nižje Avstrijskem. Godilo se mu je silno slabo. Zbolel je na smrt. Toda trda zdrava ziljska korenina je kljubovala in ostal je pri življenju. V zaporu je postal Grafenauer pravi ljudski pesnik. Popisal je svoje trpljenje v verzih, ki dokazujejo njegovo dušno bol, trpljenje, pa tudi njegov poetični dar. Tako le poje: »Jaz sem obrtnik, vratar, ki blagor naroda mu mir je bil vsekdar. — Zato me v groze in nasilja letih zadela sovražnikov je jeza prokletiti. — Zato naj pesem moja gre iz kraja v kraj in naj budi — povsod spomin na hude dni, ki naj enakih nam nikdar ne da jih rčakati neba vladar! Kratka, a težko impresionistična slika voj nega gorja in nesrečnega možat O svojih pesmih pravi: »Kar dal sem na papir, Podoba moja je in nje okvire — — — In kaj je zakrivil, da so ga osumili, zaprli in obsodili? Oblasti ste naznanjen kot mož nestrpen, zvit, nevaren in prekanjen, dejanski srbovit. Da tajnosti poznate sovražnih nam držav; «ovete Srbe brate in Ruse, kar ni prav, Da Srbom ste poslali v podporo kronic več, iz nas se norčevali, kar je kaznjiva reči — Trenolke, ko je moral v spremstvu orožnikov v ječo brez slovesa, opeva tako-le: V solzah sem se proslavljal s slovesom brez besed, le »i Bogom« sem ponavljal — SIov<5 je bil pogled. — Le čista vest podala z menoj se je na pot in skrbno varovala me v hudih dneh je zmot. V zaporu: Morili so me dnevi —. me trle so noči, ubogi meni revi pomoči bilo ni. — 1 Polnoč je kladvo bilo, brezbrižno kot vselej; a v me bridkost je lilo, bridkost brez konca meji Sem spomnil se domačih, izvil iz prs se vzdih; po luni in oblakih poslal sem vzdih do njih. Oba sem prosil eno popotnika nebA: pozdravita mi ženo, otroka moja dva. To moja je družina, ki hudo bol trpi, pogreša inene, sina, (sin mu je padel v vojski!) zdihuje — in molči. — Taki s čustvi nesreče in otožnosti prežeti so Grafenauerjevi verzi, ki jih je skoval in zvaril v zaporni celici »v hudih dnevih«! To je Grafenauerjev duševni profil. Lep je, čist, neoma-deževan je! Klub koroških Slovencev priredi 18. maja t. 1. ob osmih zvečer v dvorani »Delavske zbornice« Koroški večer kot skromno proslavo Grafenauerjeve 70-letnice. Prijatelji Korošcev in Grafenauerjevi častilci, udeležite se ga v velikem številu! Za strokovno izobrarbo trgovskega naraščaja Zgradba Državne trgovske akademije in Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani zagotovljena Blizu deset let že teče akcija za zgradbo po slopja za Državno trgovsko akademijo in Državno d vo razredno trgovsko šolo v Ljubljani, ki jo je pokrenilo Društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani. Predsedniku Zbornice TOl g. Ivanu Jelačinu, ki kot predsednik društva agilno in žilavo vodi to akcijo, se je po ponovnih in dolgotrajnih intervencijah pri kr. vladi v Beogradu končno posrečilo izposlovati, da je g. ministrski predsednik general Živko-vič odobril najetje posojila v znesku 4,700.000 dinarjev pri Državni hipotekarni banki v svr-ho zgradbe omenjenega šolskega poslopja. Neumornemu prizadevanju predsednika g. Jela čina se je posrečilo pridobiti ministra za trgovino in industrijo g. Juraja Demetroviča, da se je še s posebno vnemo zavzel za izvršitev tega projekta, katerega uresničenje bo daloko-sežnega pomena za strokovno naobrazbo našega trgovskega naraščaja in za razvoj naše trgovine specijelno v Sloveniji. Da se likvidira gori o-menjeno posojilo, bo prepustilo Društvo »Trgovska akademija« v državno last krasno stav-bišče na vogalu BIeiweisove in Gregorčičeve ulice, ki ga je svoječasno kupilo s prispevki naših trgovskih in Industrijskih podjetij in denarnih zavodov. Čim bodo izvršene nekatere formalnosti glede odobritve načrtov, ki jih je izdelal inž. Šubic, je pričakovati, da se bo pričelo z zgradbo poslopja, ki bo gotovo eno najmodernejših v državi, verjetno še tekom letošnjega poletja. S tem smo končno vendarle dosegli, da bo srečno završena velika akcija za zgradbo naše Državne trgovske akademije v Ljubljani, za katero se je vložilo že toliko dela in intervencij in ki bi je brez požrtvovalnega In žilavega vodstva društvenega predsednika gosp. Ivana Jelačina ne bili izvedli gotovo še dolgo vrsto let. Gentlemen Prvovrstni krojaški salon Zaloga angleškega In Češkega blaga Ljubljana, Mlklo6l<3eva cesta 18 Tomo Hlada Blejske zanimivosti Bled, 7. maja. Semkaj prhajajo ljudje skoro vseh kulturnih narodov, največ Nemcev iz Avstrije pa tudi iz Reicha, ki ložirajo v Parkhotelu. Pred kratkim jih je prišla večja skupina ter narejajo v lepih pomladnih solnčnih dneh krajše in daljše avto-izlete po Gorenjski. Kakor se čuje ostanejo na Bledu še dalj časa. Želimo jim mnogo oddiha in prijetnega bivanja med nami. Avtobusni promet se vrši redno k vsakem vlaku, le žal da je prevozna cena še vedno visoka. Gradbena dela blejskih hotelov se z mrzlično naglostjo dovršujejo. Ker je jedilnica v hotelu Jekler premajhna, se zida sedaj nova, ki bo zelo povečana. Dela v Toplicah in Kasini se končujejo in upati je, da bo v najkrajšem času ze vse gotovo. Le podaljšek Park-hotela bo ostal do jeseni, skoro v sedanji obliki, končno zgrajen bo šele v naslednjem letu. Lepa razgledna točka vrh Straže je dobila prikupno lice. V poletnem času prihaja semkaj na stotine tujcev, zato je lastnik Park-hotela prestavil vrtno plesišče, ki je bilo pred Kasino na vrh Straže. Napravil se bo tudi buffet, popravlja se staro keglišče, posekalo se je v svrho boljšega razgleda mnogo gozdnih dreves po-nravila in uredila se bo pot na Stražo itd. »kratka, Bled se z vso naglico pripravlja na se-Z1JO, ki obeta biti letos še boljša od lanske. V najkrajšem času bodo morala biti končana dela s kanalizacijo, ako pa bodo nastale kake ovire, se bodo jarki zasuli, ceste pa uredile in izravnale ter izročile prometu. Kanalizacijska dela se bodo nadaljevala šele v jeseni. Za ta čas se predvidevajo še mnoga druga dela, pred vsem betoniranje in asfaltiranje najobljudenej-šili blejskih cest. Iz posebnih tehničnih vzrokov so bila te dni ustavljena gradbena dela garaže in stavbe, kjer so bila predvidena stanovanja za uslužbence Park-hotela. Pri hotelu Troha je gradbena tvrdka Slavec iz Kranja napravila nov prizidek, kjer bo stala nova kavarna. Rateče na Gorenjskem Pred tujsko sezono. Tujsko-prometno društvo je izvedlo že nekaj priprav za poletno sezono, ki obeta biti živahna. Popravljajo se pota, napravljajo se klopi in mize ob potih in na razglednih mestih, na križiščih in važnejših točkah pa napisne table iu markacija, tako da se bo vsak -tujec lahko orijentiral. Iz več krajev prihajajo že vprašanja po stanovanjih, znak, da je za naš obmejni kot zanimanje. Sobe in postelje so čiste, po zelo nizki ceni in jih je dosti na razpolago. Tudi z dobro in zadostno hrano bo preskrbljeno. Da je naš kraj s slovito Planico nekaj lepega in privlačnega, mora potrditi vsak, ki si je že ogledal naš obmejni kot in naše krasne skalnate velikane. Da smo Rate-čani dobri, prijazni in postrežljivi, je dokaz to, da prihaja vsako leto več tujcev v naš kraj, in to iz vseh krajev države. Koča Tamar v Planici pri Ratečah (ne Planica pri Kranjski gori) je stalno čez poletje oskrbovana. Vse informacije in pojasnila daje Tujsko-prometno društvo Rateče, Gorenjsko. Soke Istvc K današnji izbirni tekmi za Pariz Večkrat smo že slišali na raznih občnih »borih in sestankih, da sokolske prireditve niso tako obiskane kakor bi morale biti. Navajali so se najrazličnejši vzroki, zakaj ni tistega zanimanja več za telovadbo in sokolske tekme, kot je biro pred svetovno vojno in nekaj let po svetovni vojni. Kje tiči vzrok? Odgovor na to vprašanje je prav lahek. Glavna napaka, da ni zanimanja za telovadbo in tekme je v tem, da vso stvar premalo propagiramo in se obdajamo • nekaikim »kitajskim zidom«. O javnih telovadbah izve naša publika iz lepakov in časopisnih notic, med tem pa, ko o teicnnah bodisi saveznih, župnih in društvenih ne izve »koro ali pa popolnoma nič. Ravno k tekmam bi morala naša publika priti v čim večjem številu, d# spozna prav,, gadove sokolske vzgoj# in velike napore, ki jih zahtevajo od tekmovalcev. Tako pa se vršijo naše tekme brez vednosti publiike, tako-rekoč za ožji krog sodnikov in pa tistih izvoljencev, katerim načelnik »dovoli« prisostvovati tekmam. Poglejmo kako se vršijo tekme pri bratih Čehih in drugih narodih. Že mesece in mesece se vrši obširna propaganda po sokolskih listih in dnevnem časopisju, raspo&ljejo se vaibila najuglednejšim osebnostim k pose-tu tekem itd. Pri nas bo dane« in jutri izbirna tekma (Slanov 3KJ za svetovno prvenstvo v Parizu. Alt je naša publika o tem kaij informirana ali eeiio pozvana, da pride pogledat izbirno tekmo? V časopisih beremo suhoparno poročilo ,da se tekma vrii, nikjer pa ne zasledimo poziva, da bi publika v čim večjem številu prisostvovala izbirni tekmi m tako pokazala priznanje bratom tekmovalcem, ki bodo v težki borbi branili ugled in čaat domovine. COS je imela na velikonočno nededio izbirno tekmo za Pariz. Iz poročil je razvidno, da je tekmi prisostvovala ogromna množica so^ kolske publike in dajala duška krasno izvedenim vajam posameznih tekmovalcev. Vsem pa naj bo vzgled tekma za prvenstvo na orodju nemških turnarjev v Bssenu, M se je vr*ila ob udeležbi nad 10.000 gledalcev. Tekmovalo je le 110 -tekmovalcev in pri tej tekmi je vzdržala publika do konca. Žal, da poročila o tej zanimivi tekmi ne moremo priobčiti v celoti, kot ga ima glasilo nemških turnarjev »Deutsche Turnzeitungc. Zanimivo je, da niso še danes objavljeni rezultati naraščajskih in članskih tekem sokolske župe Ljubljana na orodju, ki so se vršile v mesecu aprilu. Izgovor, da to niso popolne tekme, — tekme v lahki atletiki bodo v jeseni in da bodo takrat objavljeni skupni rzultati, ne drži. Sokolsko članstvo se zanima tudi za uspehe na ; orodju in ravno zaraditega bi moralo žuipno načetoištvo objaviti rezultate čim preje. Naš namen mi na tem mestu razpravljal o pomenu sokolskih tekem in javnih nastopov. Pov-darjamo pa, ako se objavljajo razni občni zbori in sestanki, toliko bolj bi se morala polagati večja važnost za tekme, ki so bistveni del sokolske telesne vzgoje. Sledimo vzg]edu bratov čehoslovakov in drugih narodov, prirejajmo tekme za javnost in ne za sobe in prepričani smo, da ne bomo več čuli na zborovanjih jadikovanja, da ni zanimanja za našo lepo sokolsko Stvar. j. h. uaa: iFarnuicr 9omon 67 Ponosen, otožen nasmešek je zaigral na Lucilijinih ustnih, ko je vstala. Skoraj očitujoče je rekla: »0, mylady, vedite, da mi je njegovo ime presveto, da bi ga lahkomiselno vpričo tujcev izrabila? Samo vas sem si upal vprašati o preteklosti lorda Cecila, z nikomer drugim bi ne govorila o tem.< In ko je Farumorova mati pritisnila večerni poslovilni poljub na otrokovo čelo in mu pogledala v obličje, je vedela, da govori resnico. Njen čisti, plemeniti značaj ne bo nikoli z radovednostjo ogrožal svojega miru s tem, da bi skušal prodreti v tajnost njenega življenja. Kaj takega bi utegnil narediti le kakšen zloben človek namenoma. 8- Med mnogimi, ki so v Elebru dvorili Farnmorovi va-tovanki, potegujoč se za en smehljaj njenih ustnic, je bil Valdor edini, katerega je Lucilia upoštevala. Do vseh gospodov je bila ravnodušna; poslušala je njihova laskanja napol veselo, napol začudeno, toda čim »o odmela v njenih ušesih, je že pozabila nanje. Samo Valdorju je bila očitno naklonjena. In to ne morda zato, ker je bil izkušen v občevanju z ženskami in se ji je morda znal spretnejše približati kakor ostali, ampak ker je mislila, da je udan, iskren Farnmorov prijatelj. Mlada deklica je nagonski čutila, da sicer mnogo spoštujejo in se boje Farnmora kot voditelja velike stranke, vendar pa da ga malokdo ljubi. In ker je mislila, da je Valdor med poslednjimi, ga je rad poslušala. Valdorju ni ušlo, kaj je vzrok, da ga dekle odlikuje pred drugimi. Spoznal je, da vodi do Lucijinega zaupanja samo ena pot. Moral ji je torej govoriti o njenem varuhu. In to pot je ubral s finim, prirojenim mu taktom ter isi pridobil dekličino naklonjenost. Farnmor je s strahom in hudimi slutjami opazoval njegovo početje. »Mylady Chesville mi je pripovedovala,« je rekel nekega dne Valdor Luciliji, ko sta jahala drug vštric drugega skozi zeleni park, »da je bil vaš gospod oče dober Farnmorov prijatelj. Torej sem ga gotovo tudi jaz poznal.« Lucilia ga je pogledala z veselim presenečenjem in vzkliknila: »Ali je to mogoče?« »Gotovo, poznal sem skoro vse Farnmorove prijatelje. Moram ga vprašati. Zelo bi me veselilo, če bi se spomnil moža, ki vam je bil tako blizu.« Valdor je govoril ljubeče. Vedel je, da je mogoče priti do njenega srca z ljubeznjivostjo, ne pa z laskanjem; njegove oči so jo prisrčno gledale, glas mu je zve- nel kakor od ganotja. Lucilia ga je hvaležno pogledala in rekla: »Bil je najboljši prijatelj mojega varuha. To morete soditi že po tem, kar je naredil zame. To je naj-plemenitejši in najboljši človek!« Solnčni žarki so predrli skozi gosto vejevje in drevje ter obsijali njen ljubki obrazek. V nežnem, rožnatem siju ji je žarelo obličje, oči so se ji lesketale od zanosa, vsa njena postava je izražala zamaknjeno, božansko občudovanje moža, ker ni videla temnih strani njegovega značaja. Iti prvič se je Valdor v ljubosumni nestrpnosti pregrešil proti taktu, ki mu je bil prirojen. »Mi, gospodična,« je odgovoril naglo, »mi ga navadno sodimo baš nasprotno. Vaša hvaležnost je pretirana. Saj ni težko vestno izpolnjevati varuške dolžnosti do tako ljubke varovanke. Ali ste uverjeni, da ostane vedno do vas tako nesebičen, kakor je bil, dokler ste bili še otrok? Morda pa ni. njegovo srce še docela odmrlo, dasi je videz tak? Ah, gospodična, sami sebe ne poznate!« Komaj je izpregovoril te besede, že se jih je pokesal. Po učinku je uvidel, kako so bile neumestne. Mlad-, deklica ga je zardevajoč pogledala napol užaljeno, napol prestrašeno in vendar se je čutila srečna. Nenadoma je zdivjala proč od njega k skupini jahačev, med katerimi jo bil Farnmor. »Ali si se česa ustrašila?« jo je vprašal varuh v skrbeh, ko je videl njeno žareče obličja. Jz 2>«€zvolte banovine d »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 90 s dne 9. maja 1981. ima sledečo vsebino: Zakon o zaščiti eipecdal-nega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe. — Pravilnik o Močauju obolelih oeeb in nadzorstvu nad zdravimi osebami iz zakužcniih hiš. — Pravilnik o nadzorstvu nad pitno vodo. — Popravek k vzporednemu pregledu občih državnih raahodkov za leto 1931/1932. — Razglas kraljevske banske uiprave Dravske banovine o izpremembi krajevnih imen Stara in Nova Oslica v Stara in Nova Oselica. — Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. d »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine ima štev. 30 z dne 9. majat. 1. 4)'iloženo abecedno stvarno iu osebno kazalo za letnik 193(1. d Gospod minister trgovine in industrije Juro Demetrovič je blagovolil prevzeti častno predsedstvo XI. ljubljanskega velesejma, ki bo od SO. maja do 8. junija t. 1. d Imenovanje. Po službeni potrebi so premeščeni g. Franc Peternel, uradnik na postaji v Zidanem mostu k postaji v Ljubljani gl. kol., g. Janez Kralj, uradnik na postaji Podnart-Kropa za postajenačelnika v Mimi peči in Franc Alt, uradnik na postaji v Ptuju za postaijenačelnika v Slovenskem Javorniku. d Opozarjamo na oglas na šesti strani glede oen manufaitoturnega blaga pri družbi COMMERCE, Tavčarjeva ulica It. 2, prvo nadstropje. Ii72a Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, d V Dolu pri Domžalah so učenci najvišjega razreda osnovne Sole vsadili 1000 smreke raznim manjšim gospodarjem, ki so prijavili svoje prošnje za sadike. Delo je nadzoroval poleg domačega učiteljstva tudi gospod grajski oskrb-nik-gozdar Mayer Franc na Krumperku. d Zgoden roj. Trgovec g. Ivan Traun v Na-ropljih je dobit v sredo 6. t. m. prvi čebeljni roj. Ejubljtma Sobota, 9. maja 1931, Gregor N. Pravoslavni: 26. aprila, Vasi lHje. Notno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U * t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v ftiMri. * ■ Akademiki! V nedeljo 10. t. m. ob pol 11. uri bo v prostorih družbe sv. Cirila in Metoda (Beethovnova ulica 2, pritličje, levo) pripravljalni sestanek za ustanovitev akademske podružnice CM družbe. Pridite vsi, ki se zavedate važnosti in zaslug te nase edine, stare narodnoobrambne organizacije, ki je dandanes prav tako potrebna, kot kdaj prej. Pridite vsi, ki še mislite in čutite idealnol — Pripravljalni odbor. ■ Klub koroških Slovencev v Ljubljani priredi v sredo 13. maja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani v počastitev 70-letnice koroškega voditelja in jugoslovanskega mučenika Franca Grafenauerja »Koroški večer«. To bo večer posvečen delu G rafenauerje-vemu in ljubezni do naših koroških rojakov. Pri prireditvi bo sodeloval z venčkom koroških narodnih pesmi pevski zbor Kluba koroških Slovencev, ki je bil šele pred kratkim ustanovljen in bo na ta večer prvič pokazal javno, kaj »na. Vstopnine ni, ker je prireditev namenjena v prvi vrsti v propagandne svrhe. Prostovoljni prispevki se bodo uporabili v dobrodelne namene. V teh dneh bodo bivali v Ljubljani tudi igralci Izobraževalnega društva iz St. Jakoba v ltožu na Koroškem. Vprizorili bodo na povabilo Uprave Narodnega gledališča v Ljubljani na praznik 14. r.inja ob 15. uri v Dramskem gledališču znano *?picarjevo koroško igro »Miklova Zala«. Igralci bodo igrali v svojem rožanskem narečju. Ker je igra zelo bogata na krasno podanih prizorih iz narodnega kmečkega življenja slovenskih Korošcev in so Št. Jakobčani znani kot najboljši koroški pevci, smo prepričani, da bodo koroški rojaki, ki bivajo v Sloveniji, in njihovi prijatelji napolnili pri tej prireditvi dvorano ljubljanske Drame. ■ Sokol Ljubljana II javlja pretužno vest, da je preminul njegov dolgoletni nad v-se požrtvovalni odbornik brat Leopold Grunte ld. Na zadnji poli spremimo ga korporativno v kroju v nedeljo 10. t. m. ob 'A 6. uri popoldne iz hiše žalosti Masarykova cesta 64, kjer je tudi zbirališče. Zaslužnega brata, ki si je stekel za naše društvo nevenljivih zaslug, ohranimo v častnem spominu. Odbor. , ■ Obrni zbor rezervnih oficirjev. Na četrtkovem »boru Zveze rezervnih oficirjev je bilo sklenjeno, da se društvo razide in da vstopijo člani i Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Ljubljana. Člani razpuščene Zveze so se takoj nato udeležili občnega »bora ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. Po poročilih fuiikcijonarjev Udruženja so govorili župan dr. Puc, ban dr. Marušič, divizijonar Ilič, dr. Žirovnik, g. Perhavec in drugi. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: župan dr. Dinko Puc, načelnik direkcije državnih železnic v p. Ernest Vargaaon, ravnatelj Evgen Lovšin, bančni uradnik Rajko Pavlin, odvetnik dr. Albin Kandare, upravitelj Standard Oil Company Alfonz Lorger, načelnik banfcne uprave dr. Filip Orel, inženjer mestnega gradbenega urada Nace Perko, univ. profesor Slojičevic, profesor Rado Pavlič, za namestnike pa bančni uradnik Joško Pd'ber, mag. phanm. Jakob Borčič in priv. uradnik Vekoslav Turel. V nadzorni odbor »o bili izvoljeni kot člani direktor podružnice Drž. hipotekarne banke Bulajič, blagajnik glavne carinarnice Josip Košir, bančni uradnik Rudolf Kramar, za namestnika pa inž. Ivan Ahllk ter profesor tehnike inž. Stanko Dimnik. ■ Sokolske izbirne tekme la mednarodno telovadno tekmo, ki »e vrši ob priliki proslave 50-letnice obstoja Mednarodne telovadne federacije meseca julija t. 1. v Parizu, se vrše danes in jutri na letnem telovadišču »Ljubljanskega Sokola«. Začetek tekem danes ob pol 15. uri, jutri ob pol 9. uri. V slučaju slabega vremena se vrže telcuie v telovadnici »Ljubljanskega Sokola« v Narodnem domu. Vabimo sokolsko publiko, da v čim večjem številu poseli iabirne tekme in pokaže priznanje našim vrlim borcem pri težki tekmi. Vstopnina Din 5-—, za dijake Din 2-—. Zdravo! ■ Obrtniki! Jugoslovenski ženski savez v Ljubljani bo danes in jutri naibiral prispevke v »Materinski fond«, ka ga je ustanovil v pomoč bednim in podpore potrebnim materam, kakor delajo to ženska društva tudi v drugih državali. V pomoč materi bo izdal savez tudi Meke in jih razpečeval našemu občinstvu. Koleki 6e lahko pril epi ja jo na pisma, račune itd. in se bo tako propagiralo to človekoljubno in humanitarno delo. Vsem obrtnim zadrugam da obrtnikom priporočamo to požrtvovalno akcijo ženskega saveza in jih prosimo, da podpirajo njega stremljenje v korist bednih in revnih mater. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. ■ Dijaški koncert, kii se vrši danes v velikii dvorani hotela »Union« in ga vodi g. prof. Ivan Repovš, ima zelo pester spored. Pomnoženi šolski orkester bo izvajal več samostojnih točk od Bizeta, Dvoraka, Smetane in Bacha. 80 članski mladinski zbor bo pel priljubljene jugoslov. narodne pesmi s epremljevanjem orkestra. Mladi violinski virtuoz Uroš Prevoršek nam bo zaigral dve kompoziciji. Nad 120 članski mešani zbor pa se je lotil dokaj težke naloge proizvajati nekatere težje umetne pesmi, izmed katerih je Jos. Klemenčičeva »Poglejte duše« trd oreh tudd za izvežbane pevce. Zastopani so še skladatelji: St. Premrl, Vodopivec, Hubad in Dav. Jenko s svojim »Spevom ciganov« iz vedno lepe, sveže in efektne »Vračare«. Vso javnost vaibimo, da se udeleži koncerta in s lem pokaže dijaštvu, da tudi ona ana ceniti trud in idealizem, ki navdušuje glasboljubečo mladino, da se s toliko vnemo pripravlja za »voj veliki javni nastop. Vstopnice se dobe v Matični knjigami na Kongresnem trgu do 6. ure pop., »večer pa 1 uro pred koncertom pri blagajni. Cene vstopnicam so tal:o nizke, da jih zmore vsakdo. Dobiček je namenjen za nabavo muzikalnega materijala na zavodu in v podporo revnim učencem. ■ Strelci oblastne streljaške družine! V nedeljo 10. t. m. se vršijo strelske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8‘80. Udeležba strogo obvezna. Vse prijatelje strelskega športa uljudno vabimo, da se udeležijo strelske prireditve. ■ Velika senzacija za Ljubljano. V Ljubljano sta prispela dva velika ameriška traktorja tvrdke Caterpillar, ki jo zastopa v Ljubljani Ha’riey Daviidson Motor Import d. z o. z. Včeraj je tvrdka priredila produkcijo s »Sixtyjem« na Vilharjevi cesti. Zanimivi demonstraciji so prisostvovali inženjerji mestnega gradibenega urada z direktorjem Prelovškoni na čelu, več občinskih svetnikov in zastopniki gospodarskih korporacij. Traktor je napravil v poldrugi uri 200 m dolgo lepo cesto. Zal, da je nadaljno delo ustavil d^ž. Med niveliramjem terena se je zbralo na Vilharjevi oestii vse polno občinstva. Samo Ob sebi je razumljivo, da so bili navzoči tudi naši fotografi. Samomor bankirja Ugleše Krestiča Tajna o nenadnem izginotju direktorja Ru-sko-slovanske banke v Beogradu je pojasnjena. Njegovo truplo je predvčerajšnjim našel v Donavi 10 km od Beograda ribič Ivan GJeorgije-vič iz Starih Balovca. Ribič Ivan je zgodaj zjutraj s svojega čolna opazil na vodni površini črn predmet, kt je bil podoben kosu lesa. Odpeljal se je s čolnom proti plavajočemu predmetu in ko se mu je približal, je ves osupel opazil, da gre za človeško truplo. Privezal je truplo na čoln in ga spravil na obrežje. Sodeč po obleki, je neznanec pripadal boljšim krogom. Na roki je Imel lepe rokavice. Oblečen je bil v lepo obleko ln ogrnjen s plaščem. Ribiča Je pa najbolj iznenadilo to, da je utopljenec imel privezana pod pazduho 2 komada opeke ln velik kos svinca. Samomorilec je bil pogrešani bankir TJgleša Krstič. Ker Je bil dober plavač, si Je pred samomorom obtežil obleko, se zavil v plašč ln skočil v reko. Bal se Je gotovo, da bi se v zadnjem trenutku premislil in »ačel v vodi plavati. Ribiči so o najdbi takoj obvestili oblasti in izročili tudi listine in denar, ki so ga našli pri utopljencu. Kdo je utopljenec, je spoznal učitelj Nikola Mudrič iz Starih Banovcev; ta je tudi obvestil o dogodku ravnateljstvo Rusko-slovanske banke v Beogradu. Odtod so obvestili o tragični smrti bankirja tudi Krestičevo rodbino. Njegovo truplo Je ležalo v vodi že 7 dni, torej od dneva, ko je Rrestlč izginil v Novem Sadu. Pretekli četrtek je namreč Krestič zapustil neki novosadski hotel in neznanokam odšel. Svoj kovčefr le pustil v hotelu. Najbrž je že isto jutro skočil z novosadskega mostu v Donavo. Ker Je bil obtežen »o ga valovi takoj zagrnili. Pri samomorilcu so našli razen legitimacij tudi potni list, ki Je bil na novo po- ■ Godba Nar. žel. glasb, društv* »Sloge« priredi ob lepem vremenu v pavjljouu kavarne Zvezda drevi od pol 19. ure dalje promenadni koncert. ■ Odprta noč in dan «o groba vrata. Umrla »ta: Herman Orehek, 1 mesec »tar, el n uslužbenca oeatne lelemioe, Bohoričeva ulica 10; Ivan Aleš, 66 let »tar, čevljarski mojster, AhaclJeva št. 10. — V ljubljanski bolnicah so umrli: Ana Rupniik, roj. Cigale, 60 let stara, *flna spre v. drž. žel., Moste pri Ljubljani; Zvonko Ramšak, 11 mesecev tiar, »in delavca, Gaborje pri Celju; Jakob Kogovšek, 68 let star, vozni preglednik drž. ieil., Verovškova ulioa 16; Franc Demšar, 8 mesece star, sin delavca, Jezersko; Jakob Fliegl, 50 let star, klepar in posestnik, Tržaška cesta 24; Ljubica Stosič, 27 let stara, žena glav. trafikanta, Toplice-Zagorje; Marjeta Legar, 8 tedue stara, hči ključavničarja, Jernejeva ulica; Janez Zavihi, 1 dan star, sin posestnice, Otrkoše; Boris Bavdek, 8 in pol mesece »tar, sin banč. dirig., Kranj; Anton Likozar, 41 let star, oficijal mest, nač., Prefina ul. 2( Franc Šušteršič, 84 let star, kajiar, Laze pri CrmoSnjicah; Franc Gričar, 46 let star, hiš ar, St. Jurij p. Kumom; Franc Sasso, 4 in pol leta star, sin posestnika, Vinje-Dol pri Ljubljani; Franja Škrk, 60 let stara, ko-čarlca, Plavne pri Tržiču; Sergej Loboda, 44 let star, slikar, Masarykova c.; Franja Veiibole, 49 let stara, žena trgovca, Izlake pri Litiji; Franc Jamnik, 2 leti star, sin cerkovnika, Prevalje pri Preserju; Marija Pirc, 25 let 6tara, hči posestnice, Vodmatski trg, Franc ICerttč, 6 mesecev star, sin ključavničarja drž. žel., Poljane pri St. Vidu nad Ljubljano; Josip Novak, 18 mesecev star, sin posestnika, Vel. Račna pri Ljubljani; Ana Devetak, 12 let star« hči zidarjeve žene, Stepanja vas; Marija Pajer, 76 let stara, Šmartno pri Litiji; Ljudmila Mencinger, roj. Pregl, 26 let stara, žena posestnika, Begunje pri Radom-lju. Blag jiim spomin, žalujočim naše sožalje! ■ Pasja pravda zaključena. Se Je Ljubljančanom v spominu sfera s psom Črtom, katerega je sluga v bolnici neki C. s pomočjo kurjača Leopolda II. ustrelil. Crt Je bil last zuanega gojitelja dobermanov g. Ivana Grilca, ki je po sedmih letih Izsledil storilce. Leopold H. je bil obsojen, pa se Je pritožil in pred dnevi je obsodbo potrdila tudi višja Instanca. S tem je ta pasja afera likvidirana. ffltvelbov m Prireditev Rdečega križa v Košakih. Rdeči križ v Košakih bo priredil v nedeljo, dne 10. t. m. ob 15. uri v gostilni Račič v Košakih svojo prvo letošnjo veselico. m Zborovanje mariborskega učiteljskega društva. V četrtek so tu zborovali učitelji iz Maribora in neposredne okolice. Udeležba je bila izredno velika posebno še, ker se Je zborovanja udeležil tajnik ljubljanskega poverjeništva UJU, ki je predaval o novem uradniškem zakonu z ozirom na učiteljstvo. Učitelji so rešili razne tekoče stanovanjske in društvene zadeve. m Razpored za zgradarino. Davčna uprava v Mariboru naznanja, da je za vse območje davčne uprave razpored za zgradarino (hišni davek) za davčno leto 1931. že gotov ter na vpogled med uradnimi urami od 11. do 18. t. m. v sobi št. 4 v pritličju uradnega poslopja v Cirll-Meto-dovi ulici št. 1. Davčni zavezanci se opozarjajo, da se o ugotovljeni davčni osnovi in odmerjenem davku v smislu člena 130 cit. zakona potom plačilnih nalogov obveste posebno. Zoper višino davčne obnove se zavezanci lahko pritožijo v roku 30 dni od dneva prejema obvestila. Pritožbe se morajo kolkovati z 20 Din. Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 m Položaj našega delavstva v tekstilni indu-gtriji. Ze opetovano smo omenili, da sprejemajo naše tekstilne tovarne, ki so visoko zaščitene s carino, pa kljub temu silno drago prodajajo trjen, kar je sprva opravičilo sum, da je Krestič pobegnil v Inozemstvo. Najbrže Je imel namen odpotovati v Avstrijo in tam izvršiti samomor. V beležniol, ki so jo našli v njegovem žepu, je bankir imel zaznamovane ljudi, katerim Je posodil znatne vsote. Zapisal je tudi imena onih oseb, katerim je poslal poslovilna pisma pred samomorom. Pri sebi Je imel 860 Din. Samomor je izvršil zaradi neuspehov v svojih bančnih poslih. Strašno maščevanje otroka Kakor smo poročali, je 5. t. m. uničil požar v Oštricah prt Novem Marofu 14 kmečkih hiš ln 12 velikih gospodarskih poslopij. Ogenj je nastal popoldne, ko so bili domači zaposleni na polju. Ker Je pihal veter, se Je požar hitro razširil. Ko so prišli ljudje domov, so našli pogorišča namesto hiš. Oasit so prihitela gasilna društva iz Novega Marofa, iz Varaždina ln iz Varaždinskih Toplic, ki so preprečili še večjo katastrofo. Na mesto požara je prišel tudi sreski načelnik g. Turkalj, Zanimivo je, da je požigalec 6-leten otrok, kakor je preiskava ugotovila. 6-letni Djuro, sin nekega Stipana se ni hotel igrati s svojim mlajšim bratom in ga Je zato mati natepla. Otrok je materi takoj zagrozil: Ker si me tepla, bom zažgal skedenj! Kmalu nato je mati opazila z nKe, da Je otrok res skedenj zažgal in nato poteptal ter ga še do danes niso našli, fikodo cenijo na 400.000 Din. b Nevihta nad MedJlmurJem. I* Čakovca poročajo, da je divjala v četrtek nevihta, ki je zahtevala 2 žrtvi. V vasi Žabniku v občini Sv. Martin je strela ubila poljedelca Karla Nagyja. Poginila sta tudi konja s katerima Je oral na njivi. V Belici pri Čakovcu Je pa strela ubil* neko kmetico, ko Je delala na polju. svoje izdelke, uuie domače tnočj skoraj izključno samo na slabša delavska mesta. Kako jih plačujejo, pa naj pokažejo sledeči približni podatki. Povprečno zasluži naš delavec na leto 10.600 Din, na dan pa 36 Diu. Krog 70% delavcev in delavk zasluži na teden po 120 do 215 dinarjev. Mezde so sicer različne, a navadno se gibljejo od 80 do 44 Diu na dan, pri Ženskah celo samo od 22 do 36 Din. Kolektivne pogodbe ni v nobeni tovarni, predpisi o delovnem času pa se večinoma povsod kršijo; z nizkimi nagradami, katerih pa niti redno ne izplačujejo, silijo delavstvo k protizakonitemu 9 do 10-urne-mu delu. Primerjave dokazujejo tedaj, da zasluži delavec za kg. predenja 370 Din, dočim predstavlja storjeno delo vrednost 14-60 Din, delo stane tovarne le 25% dobička! Pri tkalnicah pa znaša zaslužek delavca pri 1 kg 6 do 10 Din, prirastek vrednosti pa najmanj 25 Din. Dobiček po odbitku plačila za delo znaša tako 60 do 75%! Pijte original »CHABESO«. 1114 m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče nujno: železostrugarja, mizarja za pohištvo, 2 krojača, 2 navadna delavca, šteparlco, 6 kuharic. 2 hotelski sobarici za deželo, 34 kmečkih dekel, 11 hlapcev k goveji živini, 4 hlapce h konjem, tapetnika, čevljarja, 8 elektromonterje, kovača, več učencev pekovske, mizarske in krojaške obrti; za Split: hotelsko kuharico; za Omiš: dve hotelski sobarici; za Karlovec: dve varuški, za Zagreb: dve vzgojiteljici. m Koncert v parku. Jutri, v nedeljo od 11. do 12. ure bo v Mestnem parku koncert vojaške godbe. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Cernu? Te dni je vzbudilo mnogo uevolje pregledovanje potnikov pri Glavnem kolodvoru po nekih tujih organih, ki ne poznajo niti ljudi niti našega načina postopanja. Ali ne bi to, če je potrebno, lahko izvršili organi naše krajevne oblasti? m Neugodno vreme. Zadnje dni je vreme skrajno spremenljivo, razlike v temperaturi so znatne in nagle. Ponekod je padla tudi slana ln napravila precejšnjo škodo na posevkih, po-■ebno pa na sadnem drevju, ki je v najlepSem cvetju. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor. 1184 m Nesreča delavca. Včeraj je krožna žaga odrezala tri prste na desni roki 401etneinu delavcu Josipu Leonhardu iz Presternice, ki je zaposlen na žagi v Vrtni ulici. m Nesreča. Pri Sv. Ožboltu ob Dravi je vče-laj padel pri delu 581etni posestnik Anton Vreč-• Jro in se tako nevarno poškodoval na glavi, da h moral v bolnico. m Samomor? Marija Kok je javila polioiji, da le v torek nenadoma izginil njen mož Anton Kok, usnjarski pomočnik, ki Je bil zadnje dni zelo zmeden in potrt in je često govoril o samomoru. m Težka nesreča krovca. V Prepeljah na Dravskem polju je v četrtek padel med delom ■ neke strehe 721etni krovec Franjo Pippenbn-cber, si zlomil levo roko in se tudi notranje nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanje je vsled visoke starosti zelo resno. m Nesreča posestnice. Med delom na doma-čem dvorišču je v četrtek padla 271etna posestnikova žena Matilda Megliceva iz Rač tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. m Ob prste. Pri rezanju slame je rezilo odrezalo v sredo 251etnemu posestniškemu sinu Martinu Hortku v Ribnici na Pohorju tri prste na levi roki. Hortek je moral v tukajšnjo bolnišnico. Pragersko Poroka. Poročila sta se te dni Anton Kmetec in Marija Pernatova, oba iz Strazgovc pri Pragerskem. Bilo srečno! Cepljenje proti osepnicam. Danes v soboto od 8. ure zjutraj dalje bo v tukajšnji osnovni šoli obvezno in brezplačno cepljenje otrok proti kozam ali osepnicam. Igra. Prosvetno društvo iz Črešnjevca bo priredilo jutri, v necleljo, ob 15. uri popoldne V tukajšnji osnovni šoli igro »Tri sestre« ln burko »čašica kave«. Vstopnina bo majhna. Poljčane Razstava poljedelskih strojev. Strojna tovarna in livarna Ježek, ki je pri nas uredila stalno zalogo in prodajo raznih poljedelskih strojev, bo sredi tega meseca priredila razstavo svojih strojev. Sejem. Naslednji sejem — tretji v tem letu — iu to za živino in blago, bo pri nas v ponedeljek po Križevem, t. j. 18. maja. Litija Potrebna kanalizacija. Na vrtovih hišnih posestnikov nove naselbine pri pokopališču povzroča ob vsakem deževju voda, ki se steka iz obcestnega jarka veliko škodo. Cementne cevi ležijo v svrlio kanalizacije tega predela tu že skoro eno leto. a se kljub večkratni prošnji prizadetih merodajni faktorji ne zganejo, da bi to delo izvršili. PodpoTa. Na predlog sreskega načelnika gospoda Podboja je društvo Rdeči križ na svojem občnem zboru sklenilo razdeliti med nekatere revnejše družine okrog 1500 Din podpore. Darovi. Gdč. Zinka Rodetova, učiteljica v Šmartnem, je mesto cvetja na grob ge. Ivane in g. Franca Knafliča nabrala za CM družbo 155 dinarjev; v nabiralniku odbornice in gostilničarke gdč. Pavle Meškove pa se je nabralo za CM družbo 100 Din prostovoljnih prispevkov. Lepo bi bilo, ako bi tudi drugi gostilničarji uvedli v svojih lokalih take nabiralnike. Diplomiral je na elektrotehniškem oddelku ljubljanske univerze naš domačin g. Maks M i -h e 1 č i č za inženirja elektrotehnike. Odličnemu športniku in nogometašu iskreno čestitamo! Izlet na Sv. Goro priredijo v nedeljo 10. maja okoliška gasilska društva v spremstvu Cfreh godb. Na sporedu je promenadni koncert, neue itd. Ker imajo člani v kroju brezplačno v*4bjo, naj bo udeležba čim večja. 5*nes ob 20. uri imajo vsi člaui litijske »Lipe« družabni večer »na Pošti«. Pridite vsi, d« se pozabavamo in napojemo! cicv«znje po zvezdi večernici 71. Prav tedaj, ko sta deček in deklica premišljevala, kako bi splezala na tla, sta zagledala še drugo čudo: ogromnega polža. Lezel je s svojo veliko hišo na hrbtu naravnost proti gobi. Mlada popotnika sta radovedno obstala, da bi videla, kaj bo. Polž se pa za njiju ni Prav nič zmenil. Naglo in slastno se Je Pričel gostiti z okusnim prigrizkom. »Gobo nama bo pojedel!« je dejala Danica in se zasmejala. Obsojen ponarejevalec denarja Mednarodni pustolovec Jovan Popovič obsojen na dve leti in en mesec ječe Maribor, 8. maja. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je stal danes 52-letni Jovan Popovič, bivši trgovec iz Beograda, sicer pa znan mednarodni pustolovec, ki je prehodil že vse dele sveta in povsod poskušal svojo srečo. Neštetokrat je prišel v raznih državah v konflikt z zakonom, posebno zaradi ponarejanja denarja. Tako je bil 1. 1923. obsojen na težko ječo v Los Angelesu v Kaliforniji, 1. 1928. na Dunaju radi goljufije itd. Lani v decembru je Popovič prišel iz Beograda v Maribor, od koder se je dne 17. decembra odpravil proti državni meji pri St. liju. Tu je hotel že zjutraj na avstrijsko stran, a opazil in zavrnil ga je orožnik Finhut. Popoldne je spet skušal preko meje, a s še manjšo srečo. Dohitel ga je finančni stražnik Rupert in ga aretiral. Med potjo na orožniško postajo je Popovič raztrgal neki ovoj in ga hotel za- vreči. Ko mu ga je finančni stražnik odvzel in ga pregledal, je nalel v njejp fotografske plošče s posnetki bankovcev angleških funtov šterlingov. Pri poznejši preiskavi pa so našli pri njem še druge predmete, potrebne za ponarejanje denarja in vodni tisk angleških nov-čanic po 5 in 10 funtov. Ko je finančni stražnik Rupert aretiral Popoviča, mu je ta ponujal 100 Din, da bi ga izpustil. Pri zaslišanju v Št. liju, na tukajšnji policiji in tudi pri današnji razpravi je obtoženec trdil, da so bile plošče namenjene le za reklamo za neko milo, da mu jih Je dal baje v Beogradu neki Alfred iz Berlina in mu naročil, naj jih odnese v Nemčijo. Sodniki pa seveda niso verjeli in so Popoviča obsodili na 8 leti in 1 mesec težke ječe, 400 Din denarne kazni in na Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 6 let. Krvav dogodek na Dunajski cesti Bosanec Hamžič, ki je zaklal delavca štrajnerja, obsojen na 6 mesecev zapora -- Kazen se mu je odložila na 3 mesece in je bil takoj izpuščen Ljubljana, 8. maja. Dopoldne se je vršila pred senatom trojice pod predsedstvom sodnega svetnika Kralja zanimiva obravnava proti 24-letnemu Bosancu Ibrahimu Hamziču Iz Velike Kladuše, srez Ca-zin, muslimanu, oženjenemu delavcu v Ljubljani, stanujočemu v mestni gramozni Jami ob Vodovodni cesti. Obravnavi je prisostvovalo Številno občinstvo. Državno tožilstvo Je zastopal namestnik g. Goslar, obtoženca Je zagovarjal odvetnik Milčinski. Obtožnica Pokojni Franc Strajner je 18. marca t. 1. imel na Smartinski cesti z nekim Ahmedovlčem in drugimi bosanskimi delavci Incident ln je pri tej priliki poškodoval Ahmedovima na glavi. Zato je bil 2. aprila zaslišan kot osumljenec pri deželnem sodišču. Poškodovani Ahmedovlč, ki je bil istočasno povabljen s Strajnerjem, se ni Javil k zaslišanju. Na povratku s sodišča je pokojni Strajner v družbi s svojim najemodajalcem zakonskima Kržišnik ln s prijatelji Francetom Sturmom, Alojzijem Končanom ln Francetom Mihevcem šel v gostilno Kovač v Kolodvorski ulici, kjer so spili 3 litre belega dalmatinskega vina ln se nato vračali proti domu. Na Dunajski cesti blizu Linhartove ulice je družbo prehitel obdolženec s svojo ženo. Na Kržišnikovo opozorilo, da je to tisti Bosanec, • katerim je Strajner imel Incident na Smartin-skl c., je Strajner pohitel za. obdolžencem, vendar v njem ni spoznal onega, ki je bil tudi pozvan na sodišče k zaslišanju. Ko pa mu je Kržišnik ponovno zatrdil, da je obdolženec identičen z onim Bosancem, Je Strajner zopet šel za obdolžencem in ga poklical, češ da se ima z njim nekaj zmeniti. Obdolženec pa se ni hotel fi Strajnerjem pogovarjati in se j« umaknil na drugo stran ceste. Ko pa je Strajner z dvema spremljevalcema prišel zopet k obdolžencu, Je ta nenadoma Izvlekel iz nožnice velik bosanski nož in z njim trikrat z vso silo zamahnil proti v bližini stoječemu Mihevcu, Končanu in Straj-nerju. Prva dva sta se še pravočasno umaknila, Strajner, ki je pa ostal na svojem mestu, pa je bil zaboden v pljuča In Je čez tri ure l2dlhnil. Obsodba Namestnik državnega tožilca g. Goslar Je poudarjal, po zaslišanju obtoženca In prič, da o silobranu ne more biti govora ln Je predlagal ostro kazen. Zagovornik Milčinski je navajal, da je bil Strajner znan lzzlvač ln nasilnež. Njegovi starši sami so bili mnenja, da jo bo la enkrat lzku-pll. Hamzlčeva obramba je bila potrebna. Iz tega, da Je obdolženec, ae mu ne sme odrekati vera. Predlagal je njegovo popolno oprostitev. Zagovornikova izvajanja Je Hamzlčeva žena, slabotna, suha ženska, očitno težko bolna, večkrat prekinila * vzkliki, radi česar Jo je dal predsednik odstraniti iz dvorane. Zunaj je Izbruhnila v krčevit Jok: Hotela bi, da padem pred sodniki na kolena in jih s povzdignjenimi rokami prosim milosti. Komaj so Jo utolažlli. Predsednik senata je po kratkem posvetovanju razglasil obsodbo, da se obsoja Hamzič ra* dl prekoračenega silobrana na 6 mesecev zapora — v kazen pa se mu šteje preiskovalni zapor od 2. aprila dalje — In na povračilo kazenskih stroškov. Na zagovornikovo prošnjo mu je senat odložil kazen za tri mesece, da bo med tem pomagal ženi, ki živi z dvema otrokoma v veliki bedi ln pomanjkanju Roparski umor v Kriški gori pri Žužemberku Žužemberk, 7. maja. Danes zjutraj se je bliskoma razširila po trgu vest, da so našli v vinogradu v Kriški gori umorjeno 78 let staro prevžitkarico Marijo Bo-ker. Stanovala je v zidanici, kakih 200 m od ceste, ki pelje iz Žužemberka proti Stični. Posedovala ni razen zidanice in malega vinograda ničesar. Bila je občeznana kot skromna ženica, ki si je svoje vsakdanje živjjenske potrebščine pridobila * težavo ter so ji ljudje često priskočili na pomoč, da so jo ubranili pred pomanjkanjem. Imela je v Ameriki sina, kateri Je pa pred kratkim umrl ter ji je poslala sinova žena mal denarni znesek, da bi ji bilo s tem vsaj malo olajšano življenje. Ljudje so to seveda zvedeli ter začeli govoriti o dolarjih, ki jih je dobila ženica iz Amerike. To je bil tudi glavni vzrok, da se je neki brezvestnež polakomnil tega denarja in jo na zverinski način umoril. Uinorjenka je bila napadena v noči dne 0. t. m. Po vsem sodeč še ni legla k počitku, ker je bila, ko so jo našli umorjeno, v svoji dnevni obleki, kakor so jo videli prejšnji dan sosedje. Napadalec je strl sipo na vratih, odmaknil zapah ter vdrl v zidanico in ji nato prerezal vrat. Nesrečnica se Je morala obupno boriti z napadalcem, kar dokazuje nered v stanovanju. Postelja je vsa razmetana, odeja na tleh, kakor tudi drugi predmeti, vse okrvavljeno in raztrgano. Po mizi, postelji in steni se vidijo krva- vi odtisi rok nesrečnice, ki se je skušala v zadnjem hipu rešiti morilca. Toda njena borba je morala biti kratka, ker vsled strašne rane je kmalu izkrvavela in podlegla. Po tem groznem dejanju jo je zverinski morilec zavlekel iz zidanice, kjer jo je vrgel čez škarpo po vinogradu. Obležala je kakih 5 metrov od kraja zločina. Po končahem strašnem dejanju je šel morilec nazaj v zidanico, tam si je umil okrvavljene roke v škafu vode in nato prebrskal stanovanje. Značilno za ciničnost zločinca je, da si je privoščil še nekak prigrizek, kar priča polna posoda rabljene masti na ognjišču. Po obvestilu je orožništvo takoj začelo iskati zločinca. Morilec je pustil za seboj znake, ki bodo omogočili ugotoviti, kdo da je. Na sredi sobe je ležala cunja vsa krvava, pod katero se pozna natančen odtis čevlja. Ti odtisi se popolnoma ujemajo s stopinjami, ki vodijo od kraja zločina po vinogradu proti cesti. Niti z« zločincem ne vodijo daleč, ker po viem sodeč je sto- ril to domačin, kateremu so bile prilike dobro znane. Na kraju nesreče se je zbralo ogromno ljudi, ki so se zgražali nad podlim morilcem, ki je umoril staro in siromašno ženico. Upamo pa, da orožništvo izsledi morilca in ga preda roki pravice. Kranj Strelska družina v Kranju javlja svojim članom, kakor tudi nečlanom, da se bo v nedeljo radi dežja prekinjena malokaliberska tekma nadaljevala v nedeljo 10. t. m. od 14. ure naprej na vrtu hotela »Stara pošta«. Redne strelske vaje se vršijo vsako nedeljo dopoldne in popoldne na strelišču v Struževem. Kino Talija predvaja v petek 8. maja in v soboto 9. maja vsakokrat ob 9. uri nemi velefilm Poročnik njezine Visokosti v glavni vlogi Svetislav Petrovič in Agnes Esterhaszy ter z dodatkom zvočne velese igre. V nedeljo 10. maja 100°/« nemški velefilm Valček v spalnem vagonu v glavnih vlogah: Albert Paulig, Falkenstein, Fritz Schultz, Lucia Englisch, Adele Sandrock, Truda Broliner, Angelo Ferari, Maks Wilsem. Predstave ob 5., 7. ln 0. uri, v ponedeljek pa ob 9. uri. Št. Jurij ob južni železnici Se o vlomu. Kakor je »Jugoslovan* že poročal, se je izvršil v trgovini g. Anton Fedraua pred kratkim velik vlom. Zlikovci, ki jim je bila hiša dobro znana, so vdrli v dobro založeno trgovino iz dvorišča. Zasledovanje vlomilcev ni bilo lahko, takoj ko se je pa tukajšnjim orožnikom posrečilo najti shranjene stvari na kozolcu g. Urleba v Lokarjih, so šli le ti za pravo sledjo in aretirali dva vlomilca in priležnico enega od teh, pri kateri so zasegli veliki del ukradenih predmetov. »Dobro informirana« ljubljanska dnevnika sta poročala, da je zlikovce izsledila celjska policija, kar pa ne odgovarja dejstvu, temveč jih je izsledilo in aretiralo naše vestno orožništvo pod vodstvom komandirja Cvetkoviča, ki je trojico izročil za čas zaslišanja policiji v Celju. Sedaj je do malega vse pokradeno blago najdeno, manjka le še blaga za približno 1000 Din, Velika nevihta. V sredo popoldne je bila nad St. Jurjem velika nevihta z gromom in točo, udarilo je tudi v novo veliko gospodarsko poslopje g. Mastnaka. Večje škode ni bilo. Stavbeno gibanje. Stavbena vrzel, ki je ločila takozvani »spodnji trg« od tesno zazidanega »gornjega trga« se lepo izpopolnjuje in bodo v tem delu letos postavljene zopet dve lični vili, in to šelez. uradnika Petka in veterinarja Uršiča. V kratkem l»o dograjena tudi nov« gospodinjska lola, ki je bila le lani pod streho. Iz policijskega predala Ljubljana, 8. maja. Posledice užaljene ljubezni Frančiška K., roj. leta 1906. v Aimeniki, pri-Mtndaa v Šmarje Sap, srez Ljubljana-okolioa, »sanska delavka i* Zaloga pri Skoti#eri, je pri-javl8a policiji, da jo je samski delavec državne železnice Franc H., roj. leta 1908. v Mostah, v leiku zadnjih treli let v času, ko je imela z njim ljubavuo razmerje, prevari! poa obljubo zakona za 2400 Din, ki mu jih je dala v zneskih 400, 300, 200, 100, 50 in manj Din, kolikor je pač zahteval. H. Je prekinil z njo ljubavno razmerje in začel ljubiti! drugo dekle, s katero se namerava v najkrajšem ča«u poročiti. Frančiška ge izpovedala, da ge bil K. priprav- Žxn, da ji povrne omenjeni znesek in da ji je dal dvakrat po 200 Dim. Tudi jo je prosa!, naj ga ne naznani policaji. 8. t. m. pa ji je naenkrat izjavili, da je ni za noiben znesek preva- lil in da ja ni tudi nič dolžan. H. je, zaslišan, priznal, da je Frančiški obljubili zakon, da pa je ne more poročiti, ker je imela v totem času kakor z njim Ijuibavna razmerja tudi a drugimi moškimi. Frančiška mu je pač izročila nekaj denarja, vendar ne celih 2400 dinarjev. Dve nesreči in napad 18-;letna delavka Marija Ježek z Ježice si je v tovarni >Jugositeyer< urezala z nožem v desno nogo. — 6-letnemu ainu posestnice Stanku Podgoršku iz Vodic je njegov 10-Jetni brat po nesreči odsekal s sekiro 2 prsta na levi nogi. 56-Je'tni posestnik Franc Javornik iz Rodric, občina Jarše, se je mudil v neki gostilni v Domžalah. Neki gost ga je pričel izzivati in ker ni hotel reagirati, je razjarjen potegnil nož ln ga zabodel v levo roko. Sreča v nesreči 88-1 el mi delavec Franc M arčun iz Bukovice pru Vodicah, je padel raz stavbnega odra na stavbi i'emize ob Celovški cesili v Z«• šiški 5 m globoko. Na splošno začudenje tovarišev, ki *o mu takoj prihiteli na pomoč, Je odnesel Marčim 1« lahke poškodbe, lako da mm niti ni bilo potreb« v bolnico. Braslovče Kuluk. Županstvo Braslovče razglaša, da so aeznami zavezancev za ljudsko delo pri župan-atvu 14 dni na vpogled. Poroka. V sredo sta bila poročena v Petrovčah g. Leopold Turnšek, veleposestnik iz Gorice in gdč. Anica Rojnikova, po domače Plavčeva iz Podvrha pri Braslovčah, hčerka Uglednega veleposestnika. Bilo srečno! Trzin Trzin lepo napreduje in prekaša v tem pogledu marsikatero vas. Najstarejša izmed vseh »stanov Je gasilno društvo, ki je proslavilo na Florijanovo nedeljo 25-letnico svojega požrtvovalnega delovanja. Ustanovitelja tega najpotrebnejšega društva sta gg. J. Kralj in L. Bleje, takratni naučitelj. Ravnil tega je še Nepolitično Izobraževalno društvo, kc*er$"a u-atanovitelja sta gg. J. Kralj (mlajši) in St. 8 i c h e r 1. To društvo .si je zgradilo svoj lastni dom, ki se imenuje: Trzinski dom za gospodar-»tvo in prosveto. Sedanji predsednik tega dru-itva je nadučitelj g. A. A r r i g 1 e r. Na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, t. j. 5. julija, bo blagoslovitev Trzinskega doma za gospodarstvo in prosveto. Nadalje pa imajo tudi kmetijsko podružnico, ki ima največ zaslug za gospodarski napredek občine Trzin. "Radio Ljubljana, sobota, 0. maja. 12.15 Plošče (ine-ian program). 12.45 Dnevne vesti. 18.00 čas, SMe, borza. 18.00 Viktor Pirnat: Loorum — gulj dalmatinskih voda. 18.30 dr. Čampa: Jugoslovanska zakonodaja. 19.00 Pavel Kunaver: O Krasu. 10.30 Ga. Ortliaber: Angleščina. 80.00 Bogo Pleničar: Sah. 20.30 Rezervirano za prenos. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio-kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 10. maja. 9.00 Dir. Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kaneta. 9.30 Pireno« oerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje: P. dr.R. Tomunec. 10.20 Ferdo Jelenc: Krnji-jiovodistivo za hotelirje. 11.00 Radlo-orkester. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče, šlagerji iz zvočnih filmov). 15.80 Dvoboj na harmoniki (Magister in Pristovec). 16.00 Predavanje o Pavlini Pajkovi. 20.00 Koncert muzike Dravske divizije. 22.00 Radio-orkesler. 22.16 Časovna napoved ia Soročila. 28.00 Napoved programa za naslednji an. Zagreb soboto, 9. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 18.80 Novice. 17.00 Koncert: Beethoven. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera, Beogrud. Zagreb, nedelja, 10. maja. 11.30 D opoldan siki koncert, 11.80 Kuhinja. 16.00 prenos tenis tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo in Japonsko. 17.30 Jaz* orkester. 20.30 Pesmi in arije (Ar. 9ielska). 21.50 Novioe. 22.00 Lahka glasba: Radio orkester. Beograd, sobota, 9. maja. 11.80 Plošče. 12.85 Radio orkester. 13.30 Novioe. 16.00 Plošče. 16.30 Klavirski koncert. 17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 18.00 Sokolstvo. 19.30 Predavanje. 20.00 Narodne pesmi. 20.80 Koncert (harfa m violina). 21.00 Plošče. 21.80 Poročila. 21.50 Po Evropi. Beograd, nedelja, 10. maja. 9.00 Prenos iz Sa-borne cerkve. 10.90 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.80 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plošče. 19.30 >1* mojih spominov« (Branislav Nuftič). 20.00 Violinski koncert. 20.40 »Gospodična Julija«, tragedija Strindberg. 21.40 Novioe. 22.00 Narodne pesmi. 22.30 Koncert balalajk. Praga, sobota, #. maja. 11.16 Plošče. 12.25 Bratislava. 15.50 Otroška ura. 16.80 Moravska Ostrava. 19.05 Bratislava. 20.00 Vokalni kvartet. 21.00 Brno. 22.80 Moravska Ostrava, Praga, nedelja, 10. maja. 7 (XI Koncert orke-•tra v Karlovih varih. 8.80 Plošče. 9.00 Ko&ic«. 10.00 Brno. 11.00 Komorna glasba. 12.06 Poljudna glasba. 18.06 Plošče. 16.00 Brno. 19.00 ffraiti- Sv«. 20.00 Poljudna glasba. 21.00 Radio orke-r. 82.8® Orkestralni koncert. Katastrofa svetovnega lesnega trga Analiza zastoja lesne trgovine v svetovnem gospodarstvu nudi naravnost porazno sliko. Svetovna gospodarska kriza je povzročila tako katastrofalen zastoj, da je ž njim prav resno ogrožena vsa svetovna lesna trgovina. Praški narodni gospodar dr. K. Uhlig navaja indeks uvoza in izvoza posameznih držav-producentov, kakor tudi držav-konsumentov, ki nazorno prikazuje, kako ogromno se je znižala potroSnja lesa v posameznih svetovnih državah. Izvoz lesa iz Češkoslovaške je v letu 1927 dosegal 110% povprečnega izvoza, v letu 1928 je indeks dosegel 93%, leta 1929 je padel na 67%, v letu 1930 pa celo na 52%. V prvem četrtletju tekočega leta je dosegel jedva 29% povprečnega izvoza. Tudi v Nemčiji niso razmere mnogo bolje. Od 120% v letu 1928 se je indeks izvoza znižal v prvem četrtletju tekočega leta na 42%. V Angliji se je isti indeks znižal od 117% na 76%. Francija je v tem oziru nekoliko bolje odrezala. Splošna slika kaže katastrofalno nazadovanje v srednji Evropi ter zmerno padanje v zapadni Evropi. Lesni urosi posameznih držav: 1930 napram prejfinj. letu v milijonih Din Anglija 11719 - 822 - — 7% Nemčija 5107 -1397 = -22% Francija 3459 + 532 “ +15% Združene države 3255 —1485 “ -31% Italija 2200 — 136 - — 6% Belgija 2172 — 367 - —14% Madjarska 922 — 386 - —30% Češkoslovaška 398 — 157 - -29% V letu 1930 je Nemčija zmanjšala svoj uvoz za 1400 milj., istotako tudi Amerika. Anglija je sprejela za 800 milj. manj, Belgija in Madjar-ska skupno za tričetrt milijarde, Italija in Češkoslovaška skupno za pol milijarde manj. Edino Francija zaznamuje pol milijarde porasta, kar pa nikakor ne odtehta ogromnega nazadovanja na ostalih tržiščih. Procentualno največje poslabšanje izkazuje Amerika in Srednja Evropa, znatno manjše poslabšanje je opažati v zapadni Evropi. V splošnem znaša znižanje samo pri navedenih državah okrog 3 in pol milijarde dinarjev. Promet vseh svetovnih držav pa se je gotovo znižal za polnih 7 milijard dinarjev. V tem pa je vpoštet samo promet blaga, ki je potovalo preko državnih mej; če k temu prištejemo še odjem notranjih tržišč, pridemo do go-rostasnih cenitev, ki znašajo po mišljenju dr. Uhliga najmanj 20 milijard Kč ali 33 milijard dinarjev. Iivoi lesa r sadu jih dveh letih: 1930 napram prejšnj. letu v milijonih Din Sovjetska Rusija 5292 +1234 “ +30% Zedinjene države 2956 —1260 “ —30% Poljska 2204 — 548 --------28% Avstrija 1508 — 391 - -21% Jugoslavija 1438 — 388 = —21% Češkoslovaška 845 — 188 ■* —18% Rusija je v obračunskem letu 1929/30 izvozila za 1-2 milijarde več kakor v prejšnjem letu in znaša njen porast 30%. Rusija je s svojimi 5-2 milijardami drugi najvažnejši svetovni lesni izvoznik. Prvenstvo si je še v nadalje obdržala Kanada, ki je v letu 1929 izvozila za 9 24 milijard dinarjev in je njen delež v svetovni lesni dobavi v letu 1930 znašal samo nekaj preko 6 milijard dinarjev. Ostala dva veleizvoznika Švedska in Finska, ki sta v letu 1929 še prednjačili Rusiji vsaka z nad 5 milijardami, sta v letu 1930 doživeli tako veliko nazadovanje, da sta jedva dosegli vsaka po nekaj nad 8 milijarde izvoza. Vsekakor sta obe ti dve državi manjšega kalibra po številu prebivalstva in zato ruski napredek ne pade tako očito v oči; vendar je to napredovanje Rusije doseglo, da se je situacija manjših dobaviteljev, ki je vsled splošne gospodarske krize itak reducirana na minimum, še znatno poslabšala. Kakor je iz zgornje tabele razvidno, so vsled ruske konkurence bile najbolj oškodovane Poljska, Avstrija, Jugoslavija in Češkoslovaška. Ameriško nazadovanje je v prvi vrsti pripisati zmanjšanemu odjemu kolonij, kamor je v glavnem usmerjen ameriški lesni izvoz. Vsa nazadovanja v letu 1930 pa so se pomikala več ali manj v mili obliki, medtem ko je propast v prvem četrtletju tekočega leta naravnost katastrofalna. Statistični podatki, ki bi zanesljivo pokazali to ogromno nazadovanje so se iz nekaterih važnejših uvoznih držav poznani in kažejo za Nemčijo 55%, za Anglijo 40% in za Češkoslovaško 54% nazadovanje napram lanskemu letu. Ali je lesna kriza že dosegla kulminacijo še ni mogoče ugotoviti. Vsekakor pa bodo katastrofe še znatno večje, če bo Rusija trdovratno uveljavljala svoj izvozni načrt in pritiskala z izvoznim lesnim dumpingom. Lansko leto je znašal izvoz 7'5 milj. ton, po načrtu bi se ta količina imela letos povišati na 10 milj. ton. S tem postajajo deleži ostalih držav vedno manjši in vsled stalno večjih ponudb morajo tudi cene še popuščati. Situacija postaja na ta način tudi, če bi se svetovna gospodarska kriza omilila, za manjše izvoznike še vedno brezupna. Gospodarske vesti X Objava. Dne 26. maja 1931 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofertalna licitacija v skrajšanem roku za zgradbo železobetonskega nadvoza v Radovljici. Načrte, proračune in druge podatke se dolti od 15. maja 1931 dalje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v Ljubljanskem dvoru, soba št. 98. X Bilančni zaključek škodo vili tovarn. Škodo ve tovarne in društvo rudnikov jn topilnic, katerih večina delnic pripada družbi »Union Kuropčennet in »Schneider-Kreuzotovem kon-sorciju«, so imele lani 76 milijonov Kč čistih dohodkov. Lani so sprejele naročil za 3 mili Jarde 19 milijonov Kč, to je 449 milijonov več kot leta 1929. V tovarnah je bilo leta 1930 zaposlenih 28.191 delavcev in uradnikov, to je 9200 manj ko leta 1929. Zmanjšanje števila delavcev je treba pripisati racionalizaciji dela v tovarnah. Svota 50 milijonov Kč, predvidena za investicije, je bila povečana na 117 milijonov Kč, tako da skupna svota za investicije znaša 2 milijardi 935 milijonov Kč. Družbin kapital znaša 200 milijonov Kč, rezerve 932 milijonov Kč, fond za stabilizacijo pa 300 milijonov Kč. X Uredba poštno-nakaznišk« službe i Veliko Britanijo po Poštni hranilnici v Beogradu. Z odlokom g. ministra za promet štev. 2084 z dne 22. aprila 1931 se uvaja s 15. majem t. 1. poštno-nakazniška služba po Poštni hranilnici v Beogradu s kraljevino Veliko Britanijo (Velika Britanija, Severna Irska, otoki kanala La Manche in Isle of Man). Kdor hoče poslati denar v Veliko Britanijo, naj kupi položnico obrazec 132 Š, ki jo dobi na vsaki pošti v kraljevini in na blagajni Poštne hranilnice v Beogradu in nje podružnic za 25 par. Položnico naj izpolni po tiskanem besedilu in jo odda hkrati z denarjem. Na eno položnico se lahko pošlje do 3000 dinarjev, v katerem znesku pa ni vračunana pristojbina. Dinarji se preračunavajo v angleške funte po tečaju (ponudba) beograjske borze izza prejšnjega dne. Pristojbina za pošiljanje denarja je 1°/« (1 dinar od vsakih začetih 100 dinarjev), najmanj pa 5 dinarjev. Lastniki ček. računa lahko nakazu jejo v Veliko Britanijo tudi s svojega ček. računa ob pogojih, ki so bili že objavljeni. X Ljubljanski velesejem naseden. Kljub temu da stoji na sejmišču deset velikih razstavnih tgradb, je ves razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se namerava ol> letošnji prireditvi prikazati popolno revijo industrijske in obrtniške produktivnosti i-n podjetnosti, se bo naknadno došHm prijavljencem dodelil prostor na ta način, da se onim razstavljalcem, ki so zahtevali velike prostore, dodeli malo manjše. X Velika udeležba tvrdk na XI. ljubljanskem velesejmu. Letošnji XI. ljubljanski velesejem, ki se vrS»i od 90. maja do 8. junija je tako zaseden, d« bo več tvrdik, katerim ne bi bilo mogoče dodeliti prostora v razstavnih zgradbah, razstavilo svoje proizvode pod solčnlki na proti em. X Sitne cene. Po zadnjih podatkih angleškega trgovinskega ministrstva se Je padanje cen v trgovini na debelo ustavilo tudi meseca marca. Indeks cen za meser april maša 63"6«/« in Je padel v primeri z marcem le *a 0'2»/o. Jtfeseea Od danes naprej pride v prodajo sledeče: Oddelek C za nogavice, žepne robce in drugo drobnino se otvori v sredo 13. i. m. Tiskani poplin.................k Din 10-— Etamin v modnih vzorcih ... „ 12-— 120 cm Damastgradl za žimnice „ 23-— 150 cm platno za rjuhe............. 19-— 80 cm angleški fini šifon ... „ 10-— Svilnate platnene rute ogrinjal-ke 2 m v kvadratu s franžami „ 75*— in velika množina angleških štofov, moderni vzorci, po skoro polovico reduciranih cenah. Dmžba COMMERCE Tavčarjeva ulica 2 — v prvem nadstropju februarja so padle cene za O'0, meseca marca pa za 0'3. Najvažnejša živila so se celo nekoliko podražila. Gospodarski urednik »Timesa« pravi, da se položaj v Industriji tako dolgo ne bo Izboljšal, dokler ne bodo pričele naraščati cene živilom in industrijskim proizvodom, člankar omenja dalje, da so se zaloge trgovcev ln in-dustrljcev zmanjšale, ker Je zaradi prenizkih cen zelo padla produkcija. Končno pravi, da se morajo cene živilom v kratkem dvigniti. X Sadjarski kongres. V četrtek popoldne je bila v prostorih poljedelskega društva konferenca, na kateri so razpravljali o določitvi dela ln programa sadjarskega kongresa, ki bo letos v enem izmed sadjarskih središč države. Na razstavi bodo zastopani sadjarski pridelki iz vseh krajev naše države, zlasti pa vzorci sadja, ki ga Je treba pri nas gojiti, ln način cepljenja sadik, posebno sliv. Na kongresu bodo razpravljali tudi o uspešnih sredstvih za proučevanje pobijanja sadnih škodljivcev ter o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se tudi pri nas poveča izvoz sadja v inozemstvo. Dobave Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, kabla, tehtnice in strojnih pil. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 10. maja t. 1. ponudbe glede dobave 700 kg železne žice in 20 metrov gumijevih cevi; do 21. maja t. 1. pa glede dobave 120 m* lesa. Borzna poročila dne 8. maja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 8. maja. Amsterdam 22’835, Berlin 13-520—13-550, Bruselj 7-8887—7-9187, Budimpešta 9-9136, Curih 1095, Dunaj 7-9807-80107, London 276"38, Newyork 56-61—56’81, Pariz 222-13, Praga 167-91-168-71, Trst 297-36-297-51. Zagreb, 8. maja. Amsterdam 22’835 bi., Dunaj 798-07—801-07, Berlin 13-52—13-55, Bruselj 788-37—792-37, Budimpešta 789-86—792-86, London 275-98—276-78, Milan 296-382—298-382, New-york ček 56-61-56-81, Pariz 221-13-223-13, Praga 167-91-168-71, Ztlrich 1093-50—1096-50. Curih, 8. marca. Beograd 9"1340, Pariz 20-285, London 25-2425, Newyork 518’90, Bruselj 72-175, Milan 27-1675, Madrid 53-25, Amsterdam 208-525, Berlin 123-60, Dunaj 73-03, Sofija 376, Praga 15-37, Varšava 58-15, Budimpešta 90-5325. Beograd, 8. maja. Berlin 13-52—13"55, Bruselj 788-87—791-87, Budimpešta 989-86-992-80, Dunaj 798-07-801-07, London 275-98-276-78, Milan 296-36—298-36, Newyork 56-61—56-81, Pariz 221-13-223-13, Praga 167-91-168-71, Ztlrich 1093-50-1096-50. Dunaj, 8, maja. Amsterdam 28.V52. Atene 9-2124, Beograd 12-5037, Berlin 169-21. Bruselj 98-75, Budimpešta 123-88, Bukarešta 4-23, London 34-565, Madrid 7390. Milan 37-205, New-york 710-45, Pariz 27-155, Praga 21-0437, Sofija 5.1465, Stockholm 190-40, Kopenhagen 190-15, Vaišava 7959. Zlirli-h 13688. Vrednostni papirji Zagreb, 8. maja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80—88-50, voj. škoda ar. 426—427 (426), kasa 426—427 (426). dec. 425*50-426-25, 4% agr. obv. 51 d.. 7% Bler 82625—83, 8% Bler 92-625—93, 7% pos. hipot. b. 84-50 d., Begluške 66-50—67. — Banke: Hrvatska 50—60, Pra-štediona 928-935, Union 174-176, Jugo 73-74, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d., Narodna banka 7850-7900, Srbska 187-190. -Industrija: Šečerana 290—295, Trboveljska 304—307, Slavonija 200 d., Vevče 120 d. — Tob. srečke 22—25, Rdeči križ 40 d., Zemaljska 140—143, Nar. šumska 25 d., Gutlman 128 do 131, Slaveks 25—33, Danica 81—85, Drava 235 do 237, Isis 45 d., Dubrovačka 350—380, Jadr. plovidba 510—525, Oceanija 180—194. Beograd, 8. maja. 7% inv. pos. 88—89, 7% Ber 83, 7% pos. hip. b. 85-50—85-75, 4% agr. obv. 51-25—51-50, 6% begi. obv. 67, tobačne srečke 19—22, vojna škoda 426—426-50. Narodna banka 7750. iu)(p3i}{ 'qo-9I at9.i3A»|UBg -bIbui ‘8 ‘tming zavod 45-20, Dunav-Sava-Adria 13-65, Trbovlje 37, Leykam 3. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 8. maja. 7% Blaire 81-25—82. Newyork, 8. maja. 8% Blaire 91-50—92, 7% Blaire 8125—82, 7% pos. Drž. hip. b. 85—85-50. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, brez prometa. Novi Sad, 8. maja. Koruza: baška, sremska 102—104, baška, sremska ladja Dunav, Sava 100 do 102. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 2 vagona, koruza 46, moka 4, otrobi 2 vagona. Tendenca: stalna. Sombor, 8. maja. Pšenica: baška potiska šlep 80 kg m—190, okolica N. Sad 78-79 kg 170-50 do 172-50, gornjebaška 79-80 kg 180—185, sremska, slav. 78 kg 162-50—167-50. — Koruza: baška 102—104, maj 102-50—105, Dunav šlep 102 do 105. — Moka: baška Og, Ogg 255-265, 2. 225 do 235, 5. 205—215, 6. 195—205, 7. 160-165. 8. 135—140. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: stalna. Promet: 88 vagonov. Budimpešta, 8. maja. Tendenca: ustaljena, promet: minimalen. Pšenica: maj 15-32—15-35 (15 32 do 15-33), jun. 15-19-15-21 (15-18-15-19). -Rž: maj 13-90-1405 (13-95-14). — Koruza: maj 13-98-1410 (14-10-1411), jul. 1404 do 14-29 (14-24—14-26), avg. 14 30, trans, maj 11‘30 (11-30—11-35). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, brez prometa.