Leto Vltt Štev. 142.
Poštnine pleCen* v gotovini.
V Krškem, v četrtek 25. septembra 1924.
Današnja štev. 150 Din
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Naročnikom v vednost.
Z ozirom na netočno plačevanje naročnine »Napreja* ,Lj. glasu1 in ,VorwSrtsa‘ smo sklenili, da mora od 1. oktobra is1. vsak naročnik naročnino plačati, vsak mesec naprej.
Kdor je kaj dolžan, mora v prvi vrsti gledati da plača naročnino za mesec naprej, dolg pa odplačuje.	UPRAVA.
Skupna last.
Kmeti« brez zemlje so pozdravili agrarno reformo z navdušenjem. Povsod je bilo vse polno živahnega vrvenja, da se izvršijo načela agrarne-reforme. Toda izvsšilo se ni nič, in zdaj je vlada še celo agrarne odbore razpustila in iaročila- njih a-gendo občinam, namesto da bi razpisala nove volitve. Ne te način so postali deležni blagoslove agrarne refomre le aaheteri redki posamezniki in še tem so- je blsgeelov izpremenil v prekletstvo, ker so- skregani s vsem svetom » ne morejo nazaj...
Zakaj?
Zate. ker so reševali agrarno reformo samo zase, ao pa za skupnost Ker so hoteli biti debeti sami. hren ozira na drage.
Ker niso razumeli smisla agrarne reforme, je ostalo pri starem, zemlje je v rokah bogatašev, posvetnih in cerkvenih, in sploh ne najdeš na vsem-Šlovenskem nobene občine, v kateri bi imeviti a delavni kmetje upravljali zemljo skopao, tako, kakor je hotela agrarna reforma : zemlja bodi skupna last in upravlja naj jo ljudstvo skupne.
Kolikor zemlje je zdrušene pri nas v skupno last, jo upravljajo vso kapitalisti: bodisi veleposestniki sami, bodisi banke, bodisi cerkveni poglavarji. Edinole kak pašnik je še v skupni lasti pod upravo delavnega ljudstva ssmegs, pa še ta je bolj v izpodtiko nego v srečo, ker neizobraženi in tolikokrat ogoljufani kmetje ne drže skupaj, ampak iščejo vsak zase svoj dobiček.
Le redki so tisti posamezniki v raznih kmetskih občinah, ki se vsega tega zavedajo in bi se trudijo dvigniti svojo in svojih sodragov izobrazbo, postaviti organizacijo in v tej organizaciji izvrševati tisto samoupravo, brez katere ljudstvo nikdar ne bo imelo svoje zemlje.
Ti posamezniki so redki in čeprav imajo ve-
Jaako Telban:
Memorije.
PREPOZNO.
Ti si tu pri meni, sladka, božajoča podoba nekdanjih dni. Smehljaš se kakor zunaj jasna mesečna noč in vendar te ne poznam že davno več. Morda te sploh nisem poznal nikoii. Tako si mi tuja. Sredi življenja sem te srečal nekoč, kako je 2e bilo?
Nesla si poln vrč vode. Tiho sem prišel za teboj, te prijel od zadaj in poljubil. Zasmejala si se prešerno, da so se vzbudili vrabci v smrekah in potem je bilo konec.
Dolgo je že.
Zakaj si prišla zopet buditi stare spomine, ki so pokopani daleč tam za deveto goro? Cuj! b kostanja je padel list Te ni nič strah? Zgrbančen, nunen je...
Dolgo je že.
Kakor pesem, ki zveni čez brda, daleč od ne-kod. utone za gorami, zato ker je zunaj jasna svetla noč in na tleh usahel list
Ti si tu pri meni in me božaš z zlatimi lasmi. Sedaj si se sklonila na mojo ramo, tako, da čutim tvoj dih na licih, velika, nepoznana uganka jesenskega lista. Id je nekdaj bil lep zelen v mladem jutru pomladnega dne.
P* je prišlo življenje, vroči poletni dnevi.
lik ugled večinoma povsod, tudi pri nasprotnikih, vendar nezavedno ljudstvo se ne da pridobiti za or ganizacijo. vsak pravi, da mora delati najprej zase. Revež! Misliš, da delaš zaae, pa delaš le za veleposestnika. za banke, za cerkvene poglavarje. Ti imajo svoje palačo in pojedine in škrlat. tvoj delež pa je pičla, nezabeljena poraza.
Kakor z agrarno reformo, ki bi naj izvršila temeljni in najvažnejši del socializacije, tako je tudi z industrijsko socializacijo. Neki sanjači so hoteli prevzeti tovarne in jih upravljati sami kar tako brez organizacije, češ, masa je zrela, masa to lahko stori. Toda — naj bo masa zrela kolikor hoče, ničesar ne more upravljati če ni organizirana! To je vendar jasno! Zlasti ni mogoče misliti, da, bi se dali sedanji upravitelji prisiliti upravljati industrijo tako, kakor masa hoče,
Masa namreč noče in ne more hoteti, volja je le v posamezniku. Posamezniki se morajo torej dogovoriti da bodo imeli skupno voljo in morajo to skupno voljo tako določiti, da se nC more nihče izgovarjati, češ nisem vedel, nisem razumel, tega nisem hotel itd. Kajti sodelovati se ne da brez skupne volje.
Kdor to razume, ne bo več govoril o masi, ampak le o organizirani masi.
Neorganizirana masa sploh ne more prevzeti industrijskega gospodarstva, saj- niti svojih prispevkov na more upravljati. Prispevki v mnogih lažior-ganizacijeh so le v rokah upraviteljev, korupcijo se vrši z njimi. In še potem, ko se je korupcija odkrila, se nezavedno članstvo nič ne meni. ker nima skupne volje (na pr. Kons. društvo za Slov.]. Na ta aašin je prešla tudi skupna last organizacij v roke posameznikov, tudi tu torej lahko govorimo, kakor smo rekli pri agrarni reformi, pri upravljanju skupne zemlje: vsa zemlja, vse tovarne, ves promet vsa skupna last je v rokah posameznikov, dokler niso organizacije poskrbele za samoupravo, za izvrševanje, za sodelovanje vseh organiziranih.
Po več letih boja je socialistična stranka pri nas končno določila pravilnik, po katerem se morajo ravnati val ki hočejo govoriti, da so za skupni program, ki predstavlja skupno voljo socialistov. Javno objavljanje strankinih organizacij in njih računov. je bila dozdaj edina eksekutivna moč. bi jo je ta stranka imela, moč namreč, da kdor ni vštet v teh organizacijah, ne more in ne bo mogel več govoriti, da je sodeloval, in če bo vendarle govoril, bo javnost vedela, da ^laže.
Ta moč pa v sedanjih časih ni zadostna. Za-
In sredi njih si se izgubila.
Ni ti bilo žal. Minula je cvetoča zora radosti, kakof sen sredi nemirne noči in iz dišečega zelenja je vzklila puščava, sredi nje kostanjev list, usahel, mrtev.
Tedaj si prišla nekega viharnega večera k meni. Tožno se je podil veter po vejah kostanjev. Jokalo je v deblu tisoč kesanj ht sredi tožbe tvoj glas:
»Ustvari mi zgubljeno mladost"!
»Prepozno je".
Med nama stoji starka, jesenska slana ji je pobelila lase, koščena desnica se ji trese iu gube so razorale nekdaj lepo lice. Vihar strasti je odnesel ljubezen* tja daleč, odkoder se nikdar več ne povrne. Čemu tožba, čemu solze, minulo je. Valovi življenja so razbiti upanje, ki je nekdaj stalo trdno, skala se je v toku časa omajala, ostal je samo še spomin.
Padlo je na tla. težko kakor svinec in pomečkalo mrtve kostanjeve tiste. Po vejah se je podil vihar in v deblih je jokalo.
Prepozno je.	*
LAŽ.
Lepa. visokorastla ie bila ona in tudi njemu se ni moglo niče očitati. Srečavala sta se na promenadi, v gozdu, na koncertu in njuni pogledi so prodrli skozi ohlapno obleko ter zadeli v srce. Liubila sta se in vendar se nista smela, bila je žena dragega. V duši so jima divjali boji, strast
to smo hoteli, da dobi skupna last teh organizacij tudi zaslombo pri sodišču, da bo tudi javnopravno določeno, kdo je odgovoren za upravljanje te skupne lasti, in da bo javnost tudi sodišče lahko poklicala na pomoč, če bo hotel kak posameznik od te skupne lasti uporabljati kaj za svoje osebne koristi
Ker je bil predlog, da nai se stranka organizira tudi kot registrirana zadruga, odklonjen, je bilo sklenjeno, da se strankino imetje izroči že obstoječi zadrugi ,Slogi', kar ni nič čudnega, km1 so vsi člani .Sloge1 brez izjeme tudi člani stranke.
Toda ta zadruga je le lastnica in braniteljica tega strankinega imetja, ne more pa voditi strankinih poslov in zlasti ne .Napreja*, ker tudi na gre, da bi stranka z nad 1000 plačujočimi člani izvro-čala svoje POSLE zadrugi, ki šteje le 154 članov. Do spora sicer ne more priti, ker so člani strankinega vodstva obenem tudi člani vodstva »Sloge* [pokrajinski odbor je obenem načelstvo in nadzorstvo .Sloge*], toda vendar je pri prehodu iz nekdanjega kaosa v novi red marsikdo zapeljan v čudno mešanje pojmov.
Vsem tem je treba povedati, da je skupna last tako vzvišen ideal vseh pravih socialistov, da pri načelu javnosti nikakor ni več mogoče, da bi ga nam še kdo izpodbil.
Le tistih se nam je bati, bi so v »Slogi" samo radi današnjega napredka, ki pa ne vedo. da današnji napredek nič ne koristi, če ga ne utrdimo za bodočnost s tem, da se držimo načel in da sodelujemo v samoupravi. Ne le ,Sloga*, tudi stranka stoji na stališču, de se da napredovati le z gospodarskim sodelovanjem. Toda gospodarsko sodelovanje nasprotnikov je kapitalizem, le poglejte agrarno reformo! Zato moramo imeti predvsem časopis, ki bo z javni obravnavanlem odpravljal nesoglasja, ne-sporazumljenja in nasprotsiva med nami Brez idejne skupnosti ne bomo zmagali gospodarskih na-sprotstev 1
Pa tudi z gospodarskega stališča je potrebno, da priznajo vsi tudi »Napreju* lastnost produkcije, ne le čevljem, žemljam in drugim vidnim dobrinam. .Naprej' pomeni namreč tudi gospodarsko vrednost in da so naši časopisi tako nič vredni ima svoj vzrok baš v tem, da se časopisna produkcija prepušča raznim Tavčarjem, škofom, Peskom, Kristanom itd. Ko bo »Naprej* zmagal svoje težave, potem bo vsa druga lastna produkcija aama po sebi rasla. To vedo nasprotniki, zato skušajo za vsako čemo razdražiti .Slogo' in stranko 1
je kričala izza vsakega grma, razvneta kri v žilah je elektrizirala čute, v dalji pa je stala morala, visoka, nedotakljiva, svet s svojimi neprebršljivimi zakoni. Zmagala sta. Težka je bila borba in ker sta bila prepoštena, sta se ločila. On je odšel daleč v tuji svet s srcem polnim pelina, ona pa se je vrnila k svojemu možu ter mu prodala telo, duša pa je odšla, tja daleč v daljne nepoznane kraje za ljubeznijo.
Čez dolgo dobo se je vrnil. Na klopi v parku je sedela prosta, mož ji je umrl, ko jo je zopet sreČBl. Podala mu je velo roko. Tok časa ji je potrgal cvetje z lic in tudi njemu je zima pobelila lase.
Najin'a ljubezen je bila velika, je izpregovoril on, toda še večja je bila dolžnost, ki jo je premagala.
Srečna sem, da nisem poslušala svojega srca, tako lahko mi je v duši in sladka je zavest ob koncu mojega življenja, da nisem padla v močvirje greha.
Obmolknila sta in nista se zavedla, da je iz niunih besed dihala laž. Bala sta se. da ne bi fae laži vsklilo kesanje po nečem lepem, ki je zbežalo mimo kakor sen, bi se nikdar več ne vrne — prepozno je.
Kaplja je padle neke noči z drevesa in beln žena je pokosila dve živliesji, med jekom pa je odmevala — laž,,,
izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
čekovni račun: št. 13.807.
[začasno, še tudi 13.3213
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise franklrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so pOltn. proste
Letnik VI., štev. 39. Četrtkova ,Naprejeva‘ številka
izhaja kot tednik:
GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din
Razno.
Prosvetni minister dr. Korošec je razveljavil Pribičevičevo naredbo, ki je prepovedovala učiteljem in učencem vstop v kakšno drugo telovadno organizacijo kakor v Jugoslovenski sokolski savez.
Celjski	klerikalci so se	za	občinske volitve
v	tem mestu	zvezali z Nemci,	pa	so začeli izdsjati
nov list »Celjske novice*, ki bo izhajal le do volitev. Nas malo zanima, kako se burfuazija tepe za svoja korita,	vredno pa je, da	se	ugotovi sledeče:
v	Mariboru	so se klerikalci	z	ostalo slovensko
buržoazijo združili proti Nemcem v »narodni blok* in »Slovenec* piše da zato, ker se zavedajo svoje narodnosti V Celju pa ustanovijo isti klerikalci z nemčurstvom blok proti slovenstvu. Brez dvojne morale bi ta gospoda menda še živeti ne utegnila.
Če je usoda lista vezana na bančne podpore: zagrebška .Riječ', glavno Pribičevičevo glasilo na Hrvatskem. bo baje prenehala izhajati. .Slavenski banki' v Zagrebu dolguje baje že 2 in pol milijona Din, ki jih hoče sedaj banka imeti nazaj. Baje .Riječ' ne pile tako, kakor je banki všeč, Banka db to lahke tudi doseže, da se .Riječ' — ,idejno* spremeni. če bi bilo to za kupčijo boljše.
Razmejitev med našo državo jn Italijo okoli Zadra v Dalmaciji je končana.
Na Bolgarskem se pristaši Todora Aleksan-in njegovi sovražniki med seboj koljejo kakor psi — psi naj nam oprostijo, če smo jih s to primero razžalili Vsak dan padajo na obeh straneh vodilne glave kot žrtve maščevanja. Aleksandrovi pristaši so ubili tudi njegova morilca. Vsa država se nahaja v popolnem anarhičnem stanju, iz katerega utegne nastati najstrašnejša državljanska vojna. Komunisti in zemljoradniki stopajo v zvezo z Ale-. ksandrovci. da vržejo sedanjo vlado in proglasijo republiko.
Na Bolgarskem so baje umorili tudi kralja, taka vest je dospela v Beograd, ki pa doslej še ni potrjena.
Misteriozni Bela Kun, Vsak čas poročajo, da se ie pojavil tam, kjer je najmanj verjetno. 14. tm. je baje odpotoval iz Budimpešte v Beograd, odtod v Trsi iz Trsta v Verono in zdaj menda že na Švicarskem piše svoje spomine iz časov, ko je bil predsednik komunistične republike na Madjarshem.
Med Italijo in Švicarsko je bila sklenjena za dobo desetih let pogodba o petčlanski komisiji, ki naj bi razsojevala o vseh sporih med obema državama. V kapitalističnem družabnem redu se takšne pogodbe imenujejo tudi »viši*.
Potres. V ponedeljek so čutili v Genovi na Italijanskem 5 močnih potresnih sunkov. Tudi iz Wisconaina v Ameriki poročajo o potresu, tam je bilo 60 mrtvih.
Tega pa ne bi smel poročati! »Slovenec* namreč, ki posnema po nekem francoskem listu sledeče: »Kdo bi mislil, da se bo moral Lurd ba-viti z isto krizo kakor mnoga kopališča in zdravilišča? Meseca junija so našteli 10.000 romarjev manj nego v istem mesecu 1. 1923, julija pa samo 71.131 romarjev napram 91.489 osebam v preteklem letu. Mnogi so ugotovili, da lurški prebivalci preveč izkoriščajo romarje, zato se poklanjajo Ma-. riji rajši tam, kjer dnevno življenje ne stane 100 francoskih frankov!* — Kdo bi mislil, da so zmožni pravoverni krščanski prebivalci predvsem seveda oni v kutah in talarjih — pa še pred očmi žive Marije device tabo nekrščansko brnažiti druge pravoverne kristjane? Kdo bi si mislil, da ne pomeni niti pravovernemu »Slovencu* lurška vodica nič več nego kakšna druga vodica, n. pr. ona iz žabjega potoka ali iz kurje mlake? Kdo bi si mislil, da postaja slovenskemu klerikalizmu že vseeno če časti Marijo za dvajset krajcarjev doma ali za 100 frankov na Francoskem. Ljudje božji, utegnemo doživeti, da bodo začeli podirati cerkve in kapelice, ker bodo prišli do spoznanja, da je Bog prav tako doma med štirimi stenami v katedralah kakor med rebresjem. In tl. ki bodo podirali) ne bodo kakšni neverniki Antikristi, temveč sami pravoverni katoliki »Slovenčevega*kova!
Na Marsu je življenje mogoče. Observatorij v Lewolu [Združene države] objavlja prve rezultate svojega letošnjega proučevanja Marsove površine, S posebno pripravo, tkzv. radiometrom, ki omogoča merjenje kake toplote tudi iz največje daljave, so ugotovili, da znaša Marsova toplota v dopoldanskih urah 9° C, v popoldanskih pa še več, torej niti oster hlad ne. Če zdaj ugotovijo, da še Marsov zrak po svoji sestavi omogoča živa bitja, potem se bo kmalu zopet ponovila tista stara pesem o Marsovih prebivalcih, ki je v zadnjih časih le zavoljo finska z Marsovimi depešami sramežljivo utihnila.
V obrambo New Torku so izgotovili Američani dva doslej največja topova na svetu, ki streljata na razdaljo do petdeset kilometrov ogromne krogle po 34 centov. S tema dvema topovoma menijo Američsnje obraniti svoje največje mesto pred brodovjem drugih držav — ki jim Američanje predlagajo lepo zamišljene razorožitvene resolucije ...
Parnik »Mauretania*. last Cunardove družbe je prevozil progo New-York — Plymouth v 4 dneh 21 urah in 57 minutah, To je doslej najbitrejša vožnja iz Evrope v Ameriko.
Kdor aa v mladih letih navadi alkoholnih pijač, postana navadno kmalu popolna pijanec. Zato Ptročit« n mladino list, ki vcsplja ie od mladih
nog mladini veselje do treznega življenja! »Mladi junak*. Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga*.
Ako piješ »BUDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raj!
OBlsks
MESTNI TRG 6
• Mm ernatovič.
Zapisnik
seje pokrajinskega odbora SSJ in KDZ dne 17. avgusta 1924.
Vsi člani pok. odbora, ki so bili navzoči na seji pokrajinskega odbora SSJ in KDZ dne 17. 8. na Zid. mostu naj pazljivo zasledujejo zapisnik in naj nam vsako pomanjkljivost ali netočnost takoj sproti sporočijo. Vsi popravki bodo objavljeni. To je potrebno zlasti zato, ker je bila ta seja večkrat z divjimi medklici od vseh strani motena in je v takih slučajih res težko voditi zapisnik.
Z objavo zapisnika moramo objaviti tudi dopise L. Klemenčiča. Če njemu ali kakemu drugemu pristašu njegove struje to ne bo všeč — ne moremo pač nič za to. Naša stranka mora varovati načelo javnosti in smo tudi prepričani, da bomo le na ta način dosegli pravo zedinjenje vsega delavstva. zato upamo tudi, da ne bomo s tem prav nič zmanjšali simpatijo, ki jo uživamo pri »Unitarcih*.
Navzoči: Ss. Karel Kisovec, Fran Rinaldo, Josip Pastorek. Jurij Jeram, Zv. Bernot, Alojzij Leskošek. Ivan Baraga, Andrej Martinček Anton Werden. V. Moderndorfar, Filip Grabner, Ciril B5hm, Ivan Krušič.
Odsoten: s. M. Umek
S. Bernot predlaga s. V. Mdderndorferja za predsednika.
Soglasno sprejeto.
S. MČDERNDORFER otvori sejo. konšlatira sklepčnost in prečita dnevni red: 1. Poročilo tajništva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za L. polletje 1924. 4. Proračun za bodoče gospodarstvo. 5. Strankin zbor. 6. Razno. Potem da besedo s. Bernotu k prvi točki dnevnega reda.
ZV. BERNOT: Politični položaj nam zdaj čisto jasno kaže. kai je in česa ni S. Krušič se je postavil izven pravilnika. Od vseh strani so se oglasili sodrugi, ki obsojajo ta čin. Našega pravilnika ne sme nihče več hoteti pohoditi. Za Krušiča je pa pravilnik samo papir. Sploh odkar je Svetek šel od nas, so se postavile vse strok. org. proti pravilniku. O stvarnih sporih, ki nas ločijo. »Volka-stimme”, »Socialist* in »Delavec* sploh molčijo. »Socialist* piše zadnji čas tako, kakor da bi se tudi tam kaj obračalo. Za vzgled Vam prečitam zadnji uvodnik v »Socialistu*. Ves članek je nam namerjen, vse zahtevajo kakor mi, samo dejanja ne. In tako pišejo tisti, ki so proti napadom. Mi smo ponatisnili že več takih člankoy in bomo tudi tega. Ni več daleč čas, ko taka demagogija ne bo več mogoča. Delavci čimdalje bolj premišljujejo sami s svojo glavo. Zato vzdržujejo svoj »Naprej* in ga tudi pišejo. Ideja čistega socializma po Slovenskem se prav lepo širi in dogajajo se prav važni pojavi. Sodrugi, prišli so k nam razni ljudje, bi jim sicer ne moremo kar tako verjeti še bati se je raznih elementov vendar so to važni pojavi Tako n, pr. smo prejeli od L. Klemenčiča sledeči dopisi
Dragi sodrug!
Ker se je ulil dež, se zadnjič nisem mogel ponovno oglasiti. Medtem so se zopet dogodili važni politični dogodki. — Jaz nisem fatalist, temveč pristaš zgodovinskega materializma, ter smatram, da se zgubljeni trenutek, zgubljena revolucionarna situacija več ne povrne ter da je tak neizkoriščen zgodovinski moment lahko usodepoln za revolucijo, za progres — za revolucijo stranke.
Prav zaradi tega pa bi se rad z Vami pogovoril o sledečih stvareh:
Na kakšen način bi ss čimprej obnovil progresivni delavski pokret v Sloveniji, ki bi bil zmožen v resnici zastopati celokupne interese (fizične in duhovne) delavskega razreda?
Kakšno stališče bi Vi zavzeli proti poskusu združiti vse socialistične frakcije v federacijo — k in Labour party, ki je federacija popolnoma samostojnih političnih frakcij [socialistične, neod. del. škotske, irske itd.) dalje federacija najraznovrstnejših sindikatov, torej vaeh, ki stojijo na razrednem stališču?
Kakšno stališče zavzemate v pogledu Ha delo na kmetih: na kmetske stranke sHS?
Ker stojite pred kongresom, bi zelo želel, se z Vami o teh stvareh razgovarjati, ker je mogoče, da lahko nekaj o teh stvareh razpravljate na svojem kongresu.
Razgovarjal sem z več delavci o Vaši frakciji. Mišljenje njihovo je, da sedaj, ko ste očistili frak-
cijo od maroderjev, bi bilo potrebno pristopiti k akcijam, ki bi zainteresirale široke množice.
Moje mišljenje je, da mora vsaka stranka preživeti več ali manj kratko dobo — sektantsko — ki pa lahko postane, če je predolga — pogubono-sna -- ker mase v epohi kapitalizma in materializma — ne gredo več za sektami, temveč Hjihov duhovni ia materialni interes zahteva stranke, ki so v stanju razviti se tako, da lahko zaščitijo v vsakem pogledu interese proletariata, a s tem tudi po-stanejo faktor progresa — revolucije.
Dasiravno se jaz popolnoma z Vašo ideologijo He strinjam — ona me malo spominja na filozofijo utopističnlh socialistov — vendar mislim in verujem da ste se za stvar zavzeli z vso dušo — pošteno proletarski in da nudi Vaša frakcija še od vseh frakcij v sedanjem momentu največ zmožnosti, da postane Vaša frakcija ona proletarska stranka — aktiven revolucionaren faktor v'Sloveniji.
Mislim pa, da bi nadaljevanje sedanje politike bilo usodepolno za Vašo frakc.jo. Kolebanje delav-skih mas, najboljših agilnih zaupnikov v revirjih je jasen barometer. Samo one organizacije ostanejo žive, ki so sposobne v gotovih situacijah zavzeti pravilna gledišča.
Napisal sem vam te stvari zato. da bi se eventualno ne razgovarjali nepripravljeni. Če bi Vam £ Prav’ k* Vas v nedeljo obiskal v uredništvu v Krškem že zjutraj. Če pa Vas ne bo doma, prosim sporočite na moj naslov : L. K., Keramika, Kaptol 14, Zagreb.
S sodružnim pozdravom:
Lovro Klemenčič, m. p.
V drugem pismu nam sporoča, da ie skupina okoli »Delavskih novic" sklenila izdati brošuro, v kateri bo pojasnila svoje stališče do drugih delavskih strank in frakcij in bo svoje pristaše odkrito pozvala, da vstopijo v naše organizacije. Par predstavnikov njih frakcije naj bi mi povabili na naš kongres kot goste. Pravilnik naj $i toliko spremenili, da bodo imeli tisti njihovi člani, ki so bili organizirani do razpusta njih organizacij, pri nas vse članske pravice, da se pa zato ne bodo vrivali na kakšna odbornišbe mesta ali pa kandidate itd. Ime stranke naj bi spremenili v SSDjelaj, da bi se ločila od SPJ [aapitaiaj in frakcije fraz in besed. Od njihove frakcije bodo stopili v našo stranko samo najpošteneiH in najzavednejši. Veliko šuma naj ne bi delal, zato pa zedinjenje dobro pripravili in razložili. V sporu s Krušičem naj bi zavzeli bolj odločno stališče proti Kristanovemu oportunizmu kakor tudi proti Korenu in njegovemu »Slovenskemu domu*, ki hoče nekak sindikalizem. Krušiču je vpitje po zedinjenju samo fraza in most, da se povzpne v Kristanov tabor. V .Napre-ju' naj bi objavili pnr člankov v tem smislu, ki jih bo Klemenčič napisni
Sodrugi vi veste, da jaz na besede prav nič ne dam in tako tudi na to vsebino, ki je v bistvu prav lepa ne zidam, vendar bo treba govoriti o tem in zavzeti svoje stališče.
Na to vstopi s. Krušič,
S. Bernot prekine svoje poročilo in se vrne k poročilu o s. Krušiču, ponovi prvotna izvajanja in zahteva ugotovitev, če bomo s Krušičem še sploh skupaj sedeli ali ne.
S. J. JERAM je za to. da s. Bernot brez ozira na to nadaljuje svoje poročilo.
S, V. MČDERNDORFER da predlog s, Berno-ta na glasovanje. 7 za — 3 proti
S. ZV. BERNOT; V začetku svojega poročila sem poudarjal, da se je s. Kručič postavil proti našemu pravilniku, za to je potrebno, da se on sam izjavi kako m kai.
S.I. KRUŠIČ: Se ne bom prav nič zagovarjal. Premislimo težavni delavski položaj in priznati moramo, da je združitev nujno potrebna. Če sem pa jaz proti pravilniku, potem je pa iudi vsaka naša resolucija proti pravilniku.
S. ZV. BERNOT: Krušič je postal besedolomec — izjavil se je odločno proti pravilniku, torej predlagam, da ga pokrajinski odbor na današnji seji izključi ozir. potrdi njegov izstop. '
S. CIRIL BČHM poroča, kako je bil izključen iz konsuma. ko ni imel niti prilike zagovarjati se. S. Krušič je pa imel danes priliko zagovarjati se in če se je postsvil proti pravilniku, je sam prenehal biti član stranke.
S. IV. KRUŠIČ: Sodrugi. če smo v delavski stranki, hočem de se dokaže, kaj sem zakrivil proti delavstvu.
S. IV. BARAGA: To vprašanje ni kar tako preprosto in je res treba, da se dokaže, če Krušič že res dela na strani Koruna.
S, C, BČHM: Sklepanje na tajnih sestankih, resolucije, apeli itd. so že dokaz, da ni tu vse v redu. —- Tisti človek, ki boče nas zedinjevati z lopovi, je dovolj grešil. S. Krušič naj pojasni, kako si to zedinjenje predstavlja.
S. BERNOT: Tudi to je odveč, pravilnik, pmo si izvojevaii za združitev proletariata brez ozira na vse tiste voditelje, ki so kdaj bili pri nas in pri komunistih pravi socialpatrioti. »Ljudske tiskarna* in Biasnikova nista samo ničli za delavski pokret, temveč prava moč kapitalizma proti nam, Ta gonja proti socialnim zavodom je upravičena. Slabih razmer v teh so krivi socialpatriotje,' ne kapitalisti, Treba je bilo enkrat za vselej napravili takim raz-meram konec, zato je določila stranka pravilnik, ki naj velja za vse enako tn ja tudi edino prava pod-
latja za cedinjenje delavstva. Pravilnih ne bo dal delavstvu plftk. ne tiskarn«, toda omogočuje. da odslej ne bo več odločevala ena oseba in da se ne bo tako razsipaval denar kakor n. pr. v kon-sutnu. Če hočemo, da bo proletariat izvrševal svoje dolžnosti, jih moramo najprej sami, ne pa članov načelstva pardonirati
S, KISOVEC: Potrebno je. da to ponovno v listu poudarjamo in da objavimo tudi Krušičev izstop.
S. KRUŠIČ: Vi vsi skupBj ste grešili proti pravilniku. Konferenca v Zid. mosta tudi. Glede iz-premembe tiska smo sklenili drugo resolucijo, ki je pa ial padla v vodo.
(Od vseh strani, razburjeni medklici: kdaj, kje, kdo je kršil pravilnik ali ne dodržal sklepe odgovornih forumov?]
Predsednik s. Mdderndorfer miri.
I.	KRUŠIČ: Na resolucijo, ki smo jo sklenili v Zidanem mostu [6, julija t, 1,] ni pravilen očitek, da smo delali proti pravilniku. Vsa pisava „Na-preja", ki je golo podtikanje, je proti pravilniku. Z vinom jaz n. pr. nisem imel nikdar opravka. Z raznimi nspstdi na strokovne organizacije hočemo strokovnim organizacijam samo vpliv zmanjšati, Kdor tako dela. ne pozna organizacije. Da sem sokriv trboveljskih dogodkov (Orjuna] o teh očit-kih naj seja aklepa. Organizacija ni odvisna od ene osebe.
S. V. MČRDERNDORFER: § 5. točka c org. pravilnika se glasi: Vsak sodrug mora brezpogojno varovati ugled stranke, pokoravati se veljavnim odredbam io sklepom odgovornih odborov in zborov ter ne sme nikdar in v nobenem oziru kršiti discipline. Tako, s. Krušič. Konferenca v Zid, mostu se je vršila po aklepu pokrajinskega odbora tvoja pa ne. — Čita dalje: .Seveda ne sme noben član pripadati nobeni dragi politični stranki ali organi* zaciji, tem manj pa sanjo delovati*
[Krušič medklic: ali jaz delam ?] Da — Krušič : to je demagogija, poglejte (sako delavstvo živi!] Vsaka reaolucija, ki Je proti pravilniku je proti stranki. Zdaj se s. Krušič za „Delavca" zavzema in se vznemirja, da razbijamo strokovne organizacije in ravno ti, a Krušič. si bil tudi za moj predlog na seji pokr. odb. 19. 8. 1923 v Zid. mostu, nai bi se urejala ena številka .Napreja* primerno za strokovne organizacije, iako, da bi ga člani dobivali namesto »Delavca". Zdaj si se pa na nedolžno notico v „Napreju" tako razkoračil, ne da bi bil prej komentiral svojo prvotno soglasje.
S. L KRUŠiČ ugovarja. Zahteva zapisnik. Dotič-no mesto zapisnika seje z dne 19. 8. 1923 v Zid. »Oatu se glasi:
V. MČRDERNDORFER: V Črni io Mežici je rabuka. Hočejo proč od strokovne komisije ali vsaj stran od .Delavca*. .Ljudski glas* zahtevajo za nadomestilo s prilogo za strokovno gibanja
IV. KRUŠIČ: Mežiške strokovne organizacije in trboveljske rudarske tvorijo večino. To potem lahko dosežemo potom krajevnih skupščin.
(Dalje prih.]
K zedinjenju s SPJ.
Dne 21. septembra 1.1. smo prejeli naslednji dopis:
•Dragi sodrugl! V želji, da ne opustimo nobene prilike, ki bi mogla zbližati socialistični pokret v Sloveniji, Vas vabimo, da poiljete svojega zastopnika kot gosta na pokrajinski kongres naše stran-*ei jti se bo vršil v nedeljo dne 5. oktobra 1924 v “ariboru. V soboto 4. oktobra se vrši seja našega pokrajinskega načelstva. Ako želite, da bi Vaš roorebitni odposlanec od svoje strani podal kake predloge za konsolidacijo pokreta že na tej seji, bo pokrajinsko načelstvo rado vzelo v pretres Vaše tozadevne predloge. Ne dvomimo, da bo dalo naše Pokrajinsko načelstvo Vašemu odposlancu tudi vsa zahtevana pojasnila, iz katerih boste razvideli, da so naše organizacije lepe in da vzdržujejo najlepši red. Ni zadosti samo uvideti, da je treba napraviti lepljenju konec, treba je tudi odločilnega dejanja 1 S sodružnimi pozdravi: Pokrajinsko tajništvo Socialistične stranke Jugoslavije. Ljubljana, Vidovdanska «• 2. (Podpis nečitljiv].**
Drugi dan po prejemu tega dopisa smo imeli odborovo sejo, na kateri sm6 razpravljali tudi o tem dopisu in sklenili nanj lojalno odgovoriti. Ker pa ne vemo. ali smo bili samo mi tako srečni, da so nas povabili na kongres, ali so to storili tudi na-pram ostalim naSim organizacijam, zato smo sklenili na isti seji objaviti njihov celotni dopis, poleg jega pa tudi naš odgovor na ta dopis, ki se glasi »kole:
. -Pokrajinskemu tajništvu SPJ v Ljubljani, Vi-^daaska c. 2. Vaš dopis št. 256/25 z dne 18. o bra 1924 je razmotrivala naša odborova seja “ «2* tm. ter je sklenila odgovoriti Vam sledeče: ,0 zedinjevanju z Vami nismo kompetentni lati mi kot ^jevna organizacija, niti si ne Prilaščati zadev, ki spadajo edinole v de-deiegata,aSega p0krai’ kongresa» torej ne pošljemo
ujL.Jt.j»lučaj, da pride na dnevni red Vašega točka 0 zedinjenju političnega pokreta v aiovemji, Vam svetujemo, da razpravljate na svojem kongresu dne 5. oktobra tl. o sledečih točkah ia si jih osvojite:
j j. a) 9 načeIu javnosti, t. j. izključevanju tajne diplomacije, da imajo o načelnih in taktičnih vpra.
Sanjib v stranki pravico razpravljati brez izjeme vsi člani stranke v skupnem listu.	\
b) O progresivnem davku, kakor ga predvideva naš pokrajinski pravilnik in
c) o čimprejšnji odpravi zasebne lastnine pri vseh čiamh stranke, posebno pa pri vodilnih sodru-gih. Ker so to zahteve, ki jih vse predvideva socialistični program ih moramo ta program le dosledno začeti izvrševati, zato smo prepričani, da boste v tem pogledu prišli na čisto. Opustiti moramo končno metodo, ki je postala že privilegij katoliške duhovščine: .Ne glej me, kaj delam, marveč, kaj učim!«
4. Pri točki o zedinjenju na našem kongresu bomo mi oz. naši delegati zastopali tudi to stališče, da se vzdrže te tri točke brezpogojno v izvrševanju, tudi če se zedinimo.
Toliko smo smatrali za potrebno, da vam odgovorimo, ker se tudi mi zavedamo, da je treba izvesti skorajšnjo zedinjenje političnih skupin socialističnega proletariata v Sloveniji. S pozdravom: za krajevno organizacijo Socialistične stranke Jugoslavije v Celju, t. č. predsednik: Štefan Lah, s. r., t. č. tajnik: Anton Pilko s. r.*
Povsod si moramo priti na jasno, že je čas, da se začenja resno premišljevati o zadevah, ki jih moramo zastopati, če se hočemo z doslednostjo imenovati socialiste, ki ne marajo prav nikomur vsiljevati svoje volje, ampak ki hočejo z dogovori spremeniti današnji kapitalistični sistem v pošten sistem dela in jela. Sodrugi ia organizacije, če ste tudi prejeli zgoraj navedene dopise iz ljubljanskega tajništva SPJ. svarimo Vas, da ne kršite discipline, ki jo moramo, kot organizirana armada socialistov imeti, da obvarujemo avtoriteto našega kongresa, pa makar samo za naše člane. Kdor se hoče z nami dogovarjati, naj se za te dogovore prej pošteno pripravi, da nam ne bo treba z mlatvijo prazne slame izgubljati dragega časa. Mi gremo na delo z zavestjo, da bo to nase delo rodilo sad ne le za nas. temveč tudi za one. ki danes še spe, ker nimajo tiste moralne moči, da bi se otresli klerikalnega naziranja, v katerem obvladuje vso okolico samo prevzvišeni »jaz*, pa vedno le .jaz1* 1 ker so tudi drugi tukaj!
V Celju, dne 22. septembra 1924.
Anton Pilko tč. tajn.k, Štefan Lah. tč. predsednik.
Iz stranke.
Seja pokrajinskega odbora SSJ in KDZ se bo vršila dne 5. oktobra 1924 ob. 8. na Zid. mostu. Za 28. september se je odločil samo eden in temu se je danes pridružil še tudi s. Bohm, ki je bil prej tudi za to, naj se skliče seja na 5. okt Torej sta za 28. sept. le dva. — Seja 5. okt. bo jako važna in je brezpogojno treba, da se je vsi udeležijo. — Pokr. tajništvo SSJ In KDZ.
Seja nadzorstva bSJ in KDZ se bo vršila dan
Sred sejo pokr. odbora, torej dne 4. okt. 1924 ob > — Martin Umek, predsednik nadzorstva.
Globoko. V nedeljo, 28. t. m. ob 2. popoldne bo seja odbora krajevne organizacije KDZ v Globokem pri s. M. Umeku v Pirienbregn 14.
Bizeljsko. Odborova seja kraj. organizacije KDZ v Bizeljskem bo v nedeljo. 28. t. m, ob 9. dopoldne pri a Gregorki v Gornji Suiici.
Dolžnost odbornikov je. da se seje gotovo udeleže.
Tiakovnl sklad.
Od 1. L do 16. X.	1924	Din	4159*85
M. Nabernik, Mežica	„	2*__
SSJ v Zagorju	„	360
Avgust Falkner. Kočevje	.5*—
Da pomagamo Kristanu ubiti »Naprej** zbirka 21. 9. na Jesenicah
Jurij Jeram	a	5*__
Jernej Bregant	"a	1*50
Anton Thalar	„	375
Florijan Stanovnik	,	10-—
Tone Žagar	n	2*50
Ivan Markizetti	,	5*75
Valentin Kozamernik	„	3'—
Ignacij Kralj	3._
Martin Židanek	.	5	—
Aleš Lagoja	„	10-—
Janko Avsenik	„	2 —
Martin Jeram	.	2 25
Franc Burnik	„	250
?	?	?	2-50
F. Mlinar in F. Langof,	Vrhnika	„	30'—
M. V, namesto odškodnine	zs	britev ,	3'—
Od 1. L do 23. IX. 1924 skupaj Din 4262*20
Gospodarstvo.
24. DL 1924.
.SLOGA" r. s. z o. z. [bodoči „Skupni dom"]: 154 članov s polno plačanim	deležem. [Izmed teh
14 ien — 909%J
Od prej	vloženih	hranilnih vlog Din 118.51816
ta teden	vplačanih	36850
Stanje	Din	118.86866
Valute. Dolar je vreden 71*70, angleški funt 320‘85, francoski frank 3 80, češkoslovaška krona 8*17.100 av. kron 10 — p, 100 Din 7 40 Ivic. frank.
Povojna psihoza.
(Pismo celjskega socialista prijatelju v Ameriko.
Po dolgem času. ki mi ga jako pičlo odmerja nesrečni svet. Vam hočem spet malo opissti naše lokalne razmere. Ker se zanimate za vse, Vam bom pisal seveda o vsem: o ljudeh in stvareh, iz katerih je mogoče presoditi specislno delavsko gi* banje, bom poročal podrobnejša
Dne 28, t. m. bodo v mestu občinske volitve. Volilne borbe ni opažati nikjer, skoro gotovo se bijejo za kulisami, posebno ker naša struja, ki zastopa načelo javnosti, ne posega vanj. Klerikalci in Nemci so smatrali za potrebno s kompromisom rediti svojo že zsigrano politiko oz. s kompromisom pridobiti svojim koritarjem in koristolovcem častna mesta občinskih velmož. Pravijo celd, da se pripravlja advokat dr. Ogrizek že za župana, no. naj pride, kar hoče. eno je gotovo: da se namreč razmere na občini ne bodo zboljšale niti za las, da se osebnim dobičkalovnim interesom ne bo omejila svoboda, naj nam župani Peter in Pavel iz kapitalistične bande.
Znano ti je. da živimo v Sloveniji delavci med seboj v .razkolu*. Od vseh strani se razlega krik: zedinite delavske mase. med masami delavstva pa ne najdeš o želji po zedinjenju niti duha ne sluha. Delavci so nezavedni in kot taki letajo zdaj za enim zdaj za drugim frakom, pa niti ne pomislijo da noben frak ne diši po poštenju in dobrih namenih. Splošno govore nekateri, da je vsega razkola kriva povojna psihoza. V nekem oziru imajo namreč prav, namreč kolikor se tiče njih samih, ki to psihozo podaljšujejo s praznimi marnjami. Jaz presojam celo zadevo čisto preprosto, pa markantno, in ti moram na polna usta zavpiti, da je nereda in blata krivo to, ker je nastalo po vojni vsepolno socialistov, pa nikjer ni bilo — socializma.
Znano mi je, da si optimist, ki ne veruje, da bi si ljudje upali zlorabljati sociclistično ime in svetovni nazor v svoje umazane osebne špekula* cije, in ker mi je žal, da si tako otročje naiven, evo, navesti ti hočem v poljubni obliki nekaj dejstev in našega .socialističnega* Celja.
V pstek 5. tm. nekako ob 8. zjutraj grem proti kolodvoru. Na ogalu nove Jadranske banke vidim stati gručo ljudi in ker sem jako radovedne nature pospešim korak in se zrijem med maso, da vidim pobliže, kaj da je. Na tleh kleči neki delavec, ki je baš s svojim pomočnikom popravljal tlak. Pred njima stoji srednjevelik gospod in kriči:
.Tako boste delali, kakor bom jaz ukazal, da veste! In s:cer brez ugovora, sli pa gremo!" Človek, ki pozna mentaliteto povprečnega delavca bi pričakoval sedaj dvoje: da bo tlakar sklonil tilnik in ravnal po ukazu, ali pa da bo skočil nad zapovednika in mu s pestmi dokazal, da ima prav le on. Obsta vrste delavcev je v Sloveniji, pa nobena nima prav. Naš tlakar čisto mirno pogleda kvišhu in pravi:
.Gospod ekonom, vse kar delam, hočem narediti v redu in dobro: če vam ni prav moje delo, dobro. grem. Ali hočete, da grem takoj?" Mož pogleda s svojim poštenim pogledom po ljudeh, spo-snam ga: moj organizirani sodrug in zaupnik mest* nih delavcev. Odobraval sem docela njegovo ravnanje, kajti jasno je dokazovalo o socialistični mentaliteti delavca, ki ne meče svojih besed po vetru.________________________
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da prevzamem vso odgovornost za delo sedanje uprave, odnosno vodstva .Sloge" in stranke. Na ravnanje članov nadzorstva, ki so bili navzoči na seji 20. L m. v Krškem bom izvajal z načelstvom konsekvence. Seje 20. t. m. sem se udeležil le zato, ker nisem prevideval njih namena	M. Umek m. p.
Za teden nazaj. Aretirali se predsednlks slovenske Orjune inž. Kranjca. — Kovinarska stavka v Avstriji je zmagovito končana. — Madjarska je priznala Rusijo. — Narodni skupščini so izročili obtožbo proti bivšemu pravosodnemu ministru Lazi Markoviču. Korupcije ostalih bivših ministrov pri. dejo baje tudi na vrsto. — Ns Danskem so socia-l:sti pri volitvah 28 novih članov gosposke zbornice izvojevali 12 novih mandatov. — Občinske volitve v Mariboru so dale združenim klerikalcem, liberalcem, narodnim socialcem in radikalcem [.narodni1 blok) 32 mandatov pri 2404 glasovih, Nemcem 994 glasov in 4 mandate, socialistom 966 glasov, 4 mandate, komunistom 192 glasov, nič mandata, zagorskemu 43 glasov, nič mandata. Socialisti so od zadnjih občinskih volitev napredovali za 20 glasov, toda takrat je tudi glasovalo 4592 volilnih upravičencev, dočim jih je 1. 1921. samo 2939. Socialistom je vzel večino krivični volilni red in pa — Korun, — Bivši ruski veliki knez Ciril se je proglasil za carja vseh Rusov. Treba je samo še tega, da ga boljševiki priznajo. — Ra*-orožitvena podkomisija Zveze narodov je sklenila, da se mcrajo vsi spori med državami rešiti z raz-aodiičem te zveze. Razorožitvena konferenca bo najpozneje do 15. jun, 1925.____________________________
Vrhnika. (Seja občinskega odbora dne 14. septembra 1924.) Po otvoritvi seje je naznanil župan Dr. Marolt (klerikalec), da je okrajno glavarstvo razveljavilo mandat občinskega odbornika Hermana Delpina in prav tako črtalo Turka in Zupančiča, da n« moreta postati občinska odbornika. Socialistični
\
odbornik Ungoi j« ugovarjal eazveljevj omenjenih mandatov, ker se s tem krši svoboda delavskih slojev, ki jim je po ustavi zajamčena. Klerikalni sejni zapisnik poroča: Župan pravi, da zadeva ne spada na sejo občinskega odbora in je zato ne da v posvetovanje ln glasovanje. To izjavo je podal imenoma klerikalne stranke njen pjedstavitelj — žu-pan, ki je prvi poklican, da brani avtonomijo občinskega odbora, oeveda župan noče braniti delav. skih slojev, ker je kapitalist in je sedaj njeoova stranka na vladi. Klerikalci pa obljubljajo nebesa delavcem le takrat, kadar rabijo njihove glasove, kaj ne da, g. Dr. Marolt? Mislimo, da si bo »Neodvisna delavska stranka” to zapomnila. — Župan poroča dalje, da popravlja staro idrijsko cesto. To je suhoparno poročilo vrhniškega župana. Točnej-ših podatkov ni dal, ker si misli, kaj briga to odbornike. — Dalje naznanja, da je ministrstvo za agrarno reformo ustavilo poslovanje občinskih agrarnih odborov in jim zaukazalo oddati spise županstvom. Odbornik Langof izjavlja, da protestira v imenu Kmetsko-delavske stranke proti razpustu občinskih agrarnih odborov, ker so s tem revni sloji oškodovani in predlaga, da občinski odbor vloži v tej zadevi protest. Župan odgovarja, da zadeva ne spada v kompetenco občinskega odbora in da nima pravice ministrskih odredb v pretres jemati in proti njim protestirati. Nova brca župana kmetom in delavcem v imenu klerikalne stranke! Sodr. Langof očita županu, kako dvojno ulogo da igra. Pred 3 leti je on sam. dr. Marolt, predlagal, da se izreče občinski odbor ne samo proti kakšni ministrski naredbi, nego proti ustavi — to je predlog za avtonomijo Slovenije. Občani, ali se še spominjate, kako so klerikalci vpili »avtonomija" I zakonodajna avtonomija I in končno zahtevali celo federacijo ? Kolikokrat ste to razlagali na .Križpoti* ob nedeljah in praznikih 1 Ali ni res, gospod Furlan, občinski svetovalec? Zakaj pa sedaj ne govorite več o avtonomiji, zakonodajni avtonomiji, federaciji ? Zato. ker ste sedaj na vladi in nimate časa baviti se s takimi malenkostmi. — Nadaljevanje v prihodnjem »Ljudskem glasu". — Krajevna politična or-ganiza|ija SSJ na Vrhniki.
Velenie. Delaven, ki mora trdo delati v jami, pa ne zasluži niti toliko, da bi megel svojo družino pošteno preživljati [najbolj vestni delavci, ki niso piiaoci imajo 1000—2000 Din dolga po raznih trgo-vinab] se ježijo lasje, če vidi, kako se delavstvo med seboj krega v listih, ki so jih in jih še bodo pošiljali med delavstvo zastonj. Seveda mora zgubiti nezaveden delavec vero v samega sebe, če dobi cele vrsto listov zastonj, v katerih se posamezniki med seboj blatijo. Mesto da bi takrat, ko ao šli iz stranke, v .Napreju* povedali, kar imajo povedati, so tisti, ki so imeli denar, ustanovili vsak svoj list. Zdi se nam da je sedaj glavna ofenziva proti »Bernotovi* „Slogi“, kakor je imenuje »Socialist*. Dasi smo delali prejšnji mesec komaj 19 šihtov, so se vendar našli sodrugi, ki so poslali hranilne vloge »Slogi"; čeravno jih je »Socialist* natančno poučil, da so vse hranilne vloge zgubljene. Danes smo čitali v Šoštanja 35. štev. »Socialista". v Velenju ga ni več dobiti, odkar so ga nehali zastonj pošiljati. Da se .Naprej" in »Lj. glas", redno ne plačujeta, so v prvi vrati krivi Kristanovi agenti, ki delijo .Socialista' zastonj našim naročnikom, .Napreja' pa pravijo, da ni treba plačati. Mi pa pravimo: Vsak list, ki ga kdo naroči bodisi sam ali po zanpniku. mora biti pošteno plačan, kdor ne mara plačati, nai ga odpove. To velja za .Jutro" .Slovenca" »Socialista" in seveda tudi za »Naprej". Tudi proti tistim, ki so dali hran. vloge .Slogi" hujskajo, naj jih, hitro dvignejo, češ, sedaj je še čaa. Ker se .Socialist" toliko briga za gospodarstvo pri .Napreju", naj odgovori na 2 vprašanju 1. Ali se .Socialist" vzdržuje z naročnino ?
2.	Ali so vsi. ki so darovali za tisk. skl. .Socialista* bili objavljeni? Pravkar smo prejeli nedeljsko številko .Napreja,, iz katerega je razvidno da ae delavci v Trbovljah ne pustijo za norca imeti, kakor sta to delala s. Krušič in Arh i Velenjčani in s sodrugi na Koroškem. Dve leti je nastopal na shodih Arh proti Krušiču. Krušič proti Arhu. Ce kaj ni bilo prav, ao bili krivi seveda zmiraj ..nezavedni Korošci", ki ao največ prispevali da ae ie pri »liniji* aparat sploh mogel vzdrževati. Rudarji, ki vemo kaj se pravi delati v svinčenem ^rudniku, vemo, da ne morejo Korošci biti tako dobri govorniki ko Svetek ali Kristan. Da so pa bolj za-vedni, ko ao v Velenju ali Trbovljah, je doka* to, da imajo glasom bilance za 1.1923. več strok, organiziranih članov kakor Velenje in Trbovlje eku-paj. Sodr. Krušič je tudi dolžil Korošce, da so oni krivi, da ima .Unija" pri tem majhnem številu članatva še dva nastavljenca. Konsum »Posavje" v Zagorju nam je povedal, da ni delavski ampak Čobalov. To pa zato, ker ima Cobal baje nekakšno dosmrtno pogodbo a konsumom. Ko smo ga pozvali v »Napreju", naj jo obiavi. ae je pa na krat* ko odrejal da ni bil v odboru »Posavja", Sedaj še nekaj o tem. kakšen načrt imajo glede »Napreja". Neki .višji" sodrug nam je povedaL da »Ber-notoveev" kot celote aplok ne spreja»io, ker a« marajo ,N apr e je v ih1 dolgov. Neki drugi višji aodrug je pa izjavil približno aledeče' Zaupniki is Trbovelj, Hrastnik«, Črne, Mežice. Jesenic. Celja. Stor, Velenja, Šksl sa naj v pismih med seboj pomenijo ln ae da bi Bernota o tem obvestili, pošljejo obratna SPJ v Ljubije ao mesto Bernotu, Druge nanj.
še organizacije da potem niso več življenja zmožne. Glede dolgov da je malenkost, glavno je da .Naprej" neba izhajati., Vse drugo d* se bo potem pravično uredilo. Člane smatrajo za požrtvovalne da bodo imeli iate pravice kakor današnji člani SPJ samo pogoj je, da Bernot izgine is gibanja. Take nazore približno imajo višji od Internacionala priznani sodrugi. seveda delajo račune brez krčmarja. Delavstvo se bo moralo navaditi reševati svoje zadeve na kongresih. Kdor še danes ne ver-jsme, da ne gre za kakšno zedinjenje, ampak za to, da se onemogoči izhajanje lista, temu ai pomoči. — Velenjski delavci, ki še niso nič naredili.
Hrastnik. [Kolo časa se suče.] L. 1920. so bili na vladi klerikalci, tisti, ki se izdajajo za vlado reda in pravice. Dokaz: Orjnoaši, Sokoli, Orli dobijo polovično vožnjo, celo četrtinsko, DTE menda ni del naroda, zato tudi nima tiste ugodnosti pod vlado klerikalcev in mora pl&čati celo vožajo. L. 1920. so klerikalci pustili na ljudi streljati {Zaloška cesta). 1. junija 1924. so prišH Orjunaši v Trbovlje na poboj. Pa kolo časa se je zopet zasukalo, zopet ao klerikalci v vladi, tisti, ki so za vlado reda in pravice. Dokaz:	Orjunaše	pustijo	proste, čeprav je
»Slovenec" tako graaae-rohnel proti a jim po trboveljskih dogodkih, a uboge delavce rudarja imajo še danes po zaporih, menda tudi rudarji nismo po njih. mnenju del naroda. Vse to. sodrugi po svatu, premišljujte, ne dajte se zapeljevati od raznih klerikalnih in drugih takšnih njim podobnih demagogov, kakor se to dogaja v Hrastniku. Delavec Franc Pod* studenček se je delal let* 1919. za najboljšega so* cialiato, pa le zato. da bi dobH mesto v gostilni Kons. društva radarjev. Ker ma je pa to spodletelo, je postal najbujši agent komunizma, ker je mislil aa siguren preobrat in tedaj da mu ne bo ušla goatilna Kous. društva rudarja v. Mislil je. da bomo pač tudi socialisti morali tako plesati, kakor bodo oni žviž-gaU. L. 1920. je bil tudi pod klerika!** vlado zapri, bil je namreč poleg tistih,, ki so šli proti'Zidanem« mostu z dežnikom v roki. vlak ustavljat. Pa glejte, zgodil se je takrat čudež, ker je drugače na oae> nogo hrom. je bil takrat, ko so začeli padati atraii najhitrejši v begu na hribe. Ko ae mm je dozdevalo, da so že na varnem, ie komandiral: .Masa, oiedorl" a ker so krogle še vedao žvižgale prott njim, so mahnili še naprej. Ker je pa oblast pod klerikalno vlado začela potem preganjati komuaiste, ali bolje rečeno v splošnem vse delavstvo, je začel ta France simpatizirati z narodnimi socialisti, in je dal v takratno .Jugoslavijo" tudi naslednjo izjavo: Ker sem prišel do paeprideeiev da. ai mora dolavatvo le a poštenim, »motrenim dolom pomagati, a vau na-ailaa deianj«, kakor jih izvajajo nekateri * priataši komunistične strank«, datavstvu 1« škodujejo, izjavljam tem potom, do izstopam dz vseh komunističnih organizacij, tako političnih kakor strokovnih. Hraat-nik. dne 4. 8.1921. Franc Podstudenšek, rudar. — Torej tukaj se jasno vidi, da on ai bil komunist, pač pa »koritolovec*, sedaj pa premišljujte, če je ta izjava bila resnična ali ne. ker je potem pri občinskih volitvah v Trbovljah kandidira na komunistični listi in bil tudi izvoljen za podžupana, kar je pa vlada razveljavila in postavila zopet gerenta. Tako se je torej Francetu godilo pod klerikalno vlado. Pa kolo časa se je od leta 1919. pa do 1.1924. grozno daleč zasukalo za'rudarje in aploh za vse delavstvo. Rudarji živimo v tako bednem atanju. da ga ne moremo • popisati, plače so majhne, da nam veliko primanjkuje sa vsakdanji- kruh, za obleko in obutev aploh ne ostane, bodimo raztrgani. Družine so bose in nege, skoraj že ae bomo. mogli skrivati svoje sramote, tako daleč so nas zapeljali takšni demagogi kakor Furlan, Golouh itd. Pa kolo čaas se je že zopet zasukalo, zopet so klerikalci v vladi. Naš France je zopet barvo spremenil, poatal je agent za klerikalce, zadnjič je letal od Poncija do Pilata, ter obetal, da bo že on akomandiral, da aam ne bo treba davkov plačevati, rekel je samo. naj mu da od prizadetih vsak po 1 dinar za njegov trud in sitnosti, a to mislimo, da se ni zgodilo, kakor se tudi to ni, kar je on obetal. Sedaj pa stoji dan za dnem pri krojaču g. Arnšku, že znanem a-geaiu dr. Korošča, [ki je avtonomijo na Zidaaem mostu »štircnil*] in ž njim razpravlja, kako bi rudarje dobila v svoj tabor Ker pa rudarji le ne gredo več tako radi komu na lim, zato jih farbata z nekakšnimi zahtevami, kar so baje tudi pri g. Logarju tri dni razpravljali. Navzočih je bilo več tako vnetik komunistov, kakor je Francelj. 13. t m. je šel Francelj tudi na neki aestanek v Ljubljano, na katerem je bilo navzočih več klerikalnih poslancev, a o zboljšanju plače ni duha ne sluhs. Zato javno vprašamo klerikalne mogotce, kaj je a tistimi 4 Din, katero ste v lenobi etevki tako gotovo obljubili? Sedaj imate moč, pokažite jo, če hočete, da vam bo še kdo kaj verjel in pa da sploh enkrat nekaj pokažete! G. Arnšku po priporočamo, naj se bolj briga za svojo obrt da ne bo kdo dobil prevelikih hlač in premajhne suknje. Vam, delsvci, pa kličem: zapustite ljudi, ki hočejo, da bi ae aam vedno sle-bo godilo, strnite svoje vrste v eno aamo strokovno organizacijo, to je Unijo alovenalrih radarjev in eno samo politično: SSJ in KDZ. Premišljujte, kako je bilo 1. 1919. in kako je letos, premislite, kak-šen ie položaj delavcev v drugih državah, aa Angleškem, Francoskem, Dsnskem. v Avstriji, kjer imajo aoclaltsti te velika moč la kakšoe pravice ima delavatvo tam la kekine pri aaa. — Prizadeti de« Isvci
UTRINKI
Delavci imajo žuljave roke in potrebujejo v boju proti svojim sovražnikom tudi1 žuljave možgane!
,Naprej4 bo zmagal zato, ker ga pišejo delav. ci sami. Pišite še bolj, da pride zmaga tem preje.
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega iista, sa najbrž tudi vašega denarja ne marajo.
Ustrezite jim!
Delavci I
Kdor inserira v dragih listih, v .Napreju" pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavakih vrst V vaših rokah je, kakšno
inseratrro politiko
delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na ves nego vi nanje!
Laatnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
24. 'X- 'TMtsrrn* bratov ^nsor«t v KrSfceeu 28««
Z malim etro&feOm Vam napravi
najboljšo hrana l
POZOR!
DelnacL kupujte, kruh iz pekarne
Iv. Oberžana.
Zahtevajte ga po vseh gostilaah. trgovinah in kavarnah. Točna postrežba. Se priporoča Ivan Oberian za Kresijo 12. Poleg gostilne Janžek
---.. 1	V	Celju...... =e=.s ■: t.
Našim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOhiflSKO cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. - - - -
(v/-Iffi/t ■>.i j.-Vi.*.-	J < j (jv O.vj.Tj/.	'ti.; V., C i\ ;t'L ,.	.
L. Mikuš
— TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV aaa.
v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča avojo bogato zalogo dežnikov v kakršaikoll veli-:—: kosti po aajaižji ceoL *.
NAŠI IZDELKI:
Svojnosladna ržena 2tKA v rdečih »vitkih,
Svojnosladna Ječmenove Žlka v modrih savltkih,
Stojana Jnčmanova Žlka
v aalanth aavttkih
so najbolj«*
Zahtevajta la 2Um>