'•»Stoln« ptataaa t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
iteTllki Dl" IM-
'RGOVSK
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo • letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XUI.
Telefon St. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 20. decembra 1930.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 148.
Na pravi poti.
Vprašanje Kočevske zveze s Suša-ško progo je stopilo v nov štadij — v štadij konkretizirani a. To je velik uspeh torkove konference, o kateri smo poročali v zadnji številki našega lista. Dosedaj se je borba okrog te zveze kretala v glavnem s traso, za tehnične probleme, sedaj pa se je načelo vprašanje financiranja in izgle-da, da prav srečen in praktičen način, ki obeta voditi kmalu do uspeha.
Bojazen, da ostanemo na polju manifestacij in spomenic je s tem premagana. Treba je le, da krajevni odbori na Sušaku, v Zagrebu in Ljubljani z isto vnemo, s katero so se svoječasno borili za tehnično stran, razvijejo podrobno pripravljlno delo tudi za rešitev finančnega vprašanja.
Glede fiinansiranja obstoja več alternativ. Predvsem je treba razčistiti osnovno vprašanje — ali naj gradi privatna družba, ali država, ali mešano podjetje z udeležbo i države i banovine ter privatnega kapitala. V dosedanji praksi je pri nas po prevratu uveljavljeno načelo državno-železni-škega sistema, da vse glavne, pa tudi sporedne proge gradi in obratuje državna železniška uprava. Po tem takem bi bila tudi za novo progo graditelj, lastnik in obratovodja država.
V	tem primeru so za finansiranje gradbe pogoji bistveno drugačni kot v primeru, da se prepusti innicijativa zasebni družbi in se država omeji le na delno kapitalno udeležbo odnosno na jamstvo obrestovanja enega dela investiranega kapitala.
Prvi odgovor, ki so ga prejele delegacije dosedaj glede te proge v Beogradu, je bil, da je gradba sicer potrebna, vendar da se v dobi sedanje splošne gospodarske stisnjenosti ne more tako velike in drage proge graditi iz tekočih dohodkov železnic, kakor se je prvih deset let po vojni fi-
nansiralo novogradbe. Popolnoma uvi-devamo ta položaj, vendar to ne sme biti vzrok, da bi s početkom gradbe radi tega odlašali do nedoglednosti. Razpoloženje domačega hranilnične-ga trga kaže v zadnjem času naraščajoče zanimanje za državne papirje. Brez posebnih težkoč se bo zato dalo v interesiranih banovinah plasirati obveznice, ki bi jih izdala država za finansiranje te proge in ki bi bili zajamčeni s hipoteko na prvem mestu nove železnice in imeli obrestno mero, ki je pri nas za državna posojila običajna. Tudi inozemstvo bo imelo interesa za tak vrednostni papir — vsaj se že danes oojavlja s konkretnimi ponudbami za udeležbo v tej ali oni obliki.
Imamo niz zavodov, ki se pečajo z dajanjem dolgoročnih kreditov na 30 do 40 let in ki razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi. Mobilizacija kapitala od 240 milijonov dinarjev je v tej obliki lahko izvedljiva samo s sredstvi, s katerimi razpolagajo v poštev prihajajoči denarni zavodi v Dravski banovini. Treba je samo državne garancije in te se nam po prejetih zagotovilih za tako važno komunikacijo in novo izhodišče na morje ne bo odrekalo.
Država ima res interes, da s svojo moralno podporo omogoči čimprejšnji pričetek te važne novogradbe, baš v sedanji dobi splošnih redukcij industrijskega delavstva ter nemožno-sti izseljevanja delovnih moči iz pasivnega kočevskega kraja in gorskega kotara. Le na ta način bo privatno delo in podjetnost prišla zopet do poleta, do pokreta in do novih sredstev ter možnosti razvoja. Navedbe, ki smo jih čuli na zadnji konferenci akcijskega odbora, so bile v tem oziru tako stvarne, da so razpršile malodušnost in neodločnost in nam pokazale jasno črto, po kateri bomo dosegli uresničitev našega desetletnega stremljenja — direktne zveze z morjem.
PRI KATERIH DRŽAV. NABAVKAH NI POTREBNO OD PONUDNIKA ZAHTEVATI POTRDILA O PLAČANEM DAVKU?
V nekem konkretnem primeru je ministrstvo za finance z razpisom z dne 17. septembra 1930. br. 61.511/111. odločilo, da ni treba predlagati potrdilo davčnih uprav o plačanem davku, ako gre za drobne nabavke, ki jih navaja točka 13. čl. 86 zakona o državnem računovodstvu, če se vršijo neposredno in brez javne licitacije potom komisije in če ne presegajo vsote 10.000 Din.
*	* *
PROPAGANDA ZA NAŠO DRŽAVO V INOZEMSTVU.
V Newyorku so pred kratkim uredili poseben paviljon s štirimi sobami, v katerih je razstavljeno vse, kar naj služi naši propagandi. Tu vidimo razstavljene: čipke, preproge, ročne izdelke, ce-realije in druge predmete naše industrije ter poljedelstva.
Paviljon bo gotovo mnogo doprinesel k zbliža n ju in utrditvi medsebojnih trgovinskih odnosov med Ameriko In našo državo.
* * *
V svrho olajšanja izvoza živine iz Jugoslavije v Francijo se je obrnila naša vlada na vlade Ogrske, Avstrije in Švice, da transportu naše živine v Francijo ne bodo delale nobenih ovir.
RAZSTAVA APARATOV IN MATE-RIJALA ZA PRŠENJE BARV TER IZDELKOV TEČAJA ZA PRŠENJE
V	LJUBLJANI.
Ličarje, pleskarje, mizarje, kleparje, strugarje, usnjarje in čevljarje opozarjamo na razstavo aparatov in materijala za pršenje barv ter izdelkov na lesu, pločevini, usnju in čevljih. Razstavo priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani v prvem nadstropju delavniške-ga poslopja Tehniške srednje šole v Ljubljani in sicer v nedeljo 21. decembra od 8. do 14. ure. Obiskovalci se bodo lahko prepričali, kako neprimerno lepše se da izvršiti barvanje s pršilnimi aparati in kako se da s primitivnimi sredstvi izdelati naravnost umetniške slike in okraske na lesenih in kovinskih predmetih. Razstavljena bodo dela nekaterih udeležencev (ličarjev, pleskarjev, mizarjev, usnjarjev in čevljarjev). Razen tega bodo razstavljeni kompresorji, pršilne pi štole razne barve in drugi materij al, ki ga bodo dale na razpolago različne tovarne. Ogled te razstave bo dra gocen za marsikaterega obrtnika, ki danes še nima prave predstave o tej velevažni tehnični izpopolnitvi. Vabimo zato osobito ljubljanske in oko-ličanske obrtnike, pomočnike, pa tudi vajence, da si ogledajo to razstavo. Vstop je prost.
Olajšave za izvoz naše živine v Francijo.
Naš generalni konzulat v Marseillu se je že večkrat zavzel za to, da se je dovolilo uvoz naše živine v Mars-seille in da se je dovolilo transportirati našo živino živo do pariške klavnice. Ta ugodnost je velike važnosti, ker je za slučaj, da je mar-seillesko tržišče prenapolnjeno (po prejšnji določbi se je uvožena živina morala klati v Marsseilleu), mogoče živino živo takoj reekspedirati v Pariz ter je tako mogoče trgovcem priti do svoje kupnine.
Sedaj je začel naš generalni konzulat v Marseilleu gledati na to, da bi dosegel, da se sme uvažati tudi živino, ki ni še zrela za klanje, katero bi potem kupovali tamošnji manjši trgovci in jo na to toliko časa redili, da bi bila zrela za klanje. Kakor iz-gleda, bi bilo povpraševanje po taki živini veliko.
Da bi do tega prišlo, pa je potrebno dovoljenje ministrstva za trgovino in poljedelstvo, ki bi moralo dovoliti, da ni treba, da bi se živina, ki se živa uvaža, tudi v resnici klala, ampak da jo je mogoče prodajati živo tudi brez tega pogoja. Ker je bila letos v Afriki suša, zato se domneva, da se bo uvoz drobnice iz Afrike letos zelo zmanjšal, in baš radi tega mislijo tamošnji prizadeti krogi, <la bi bilo mogoče izposlovati tako dovoljenje.
Istočasno pa bi bilo potrebno izpre-meniti sedanje carinske postavke za živino. Sedaj je treba plačati 1-25 Fr. carine za kg žive teže. To pa je neprijetno za prodajalce radi tega, ker je treba carino plačati za bruto težo, a prodajalec dobi plačilo na neto težo, t. j. za samo meso brez kože, rogov in drobovja. Ta razlika znaša najmanj 50%, kar pomeni, da je radi tega carina povečana dvakratno.
Sedanja carina bi bila precej občutna tudi za še mlado živino, ker je cena te za bruto trikrat manjša in še poleg tega mlada živina ne tehta mnogo.
Z ozirom na to je razvidno, da bi dosega teh dveh ugodnosti bila zelo važna tako za naše producente, kakor tudi za naše izvoznike. Marseil-leski izvozni sindikat in tamošnja Trgovska zbornica bi šla v tem pogledu zelo na roko, pričakujejo pa inicija-tive od naše strani.
CARINA IN CARINSKA POLITIKA.
O tem poglavju, ki ne zanima samo gospodarskih krogov, marveč v današnjih časih tudi vse druge sloje prebivalstva, bo govor na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« prihodnjo soboto. O tem važnem in aktualnem predmetu bo predaval gospod Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za TOI. Gospod predavatelj je vajen in znan govornik ter izvrsten poznavalec carinskih in carinsko političnih vprašanj. Predavanje se vrši v soboto dne 20. decembra 1930 ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Vstop je brezplačen. Gostje, gospodje in dame so dobrodošli.
Železniška direkcija v Subotici bo s 15. aprilom ukinjena in bo prevzela njene agende generalna direkcija državnih železnic v Beogradu.
Iz trošarinskih predpisov.
Bencin za pogon vojaških avtomobilov in traktorjev. Z razpisom z dne
18.	septembra 1930 je davčni oddelek ministrstva financ pojasnil, da za pogon avtomobilov in traktorjev nihče in tudi vojaške oblasti ne morejo dobiti dovoljenja za trošarine prosto nabavo bencina.
Določitev premije izvoznikom po-slajenega vina. Z razpisom z dne 13. oktobra 1930 br. 76.216. je davčni oddelek ministrstva financ odločil, da se more dovoliti izvozno premijo za vinski mošt pojačen s sladkorjem, toda samo pod pogojem, da količino mošta še pred dodajenjem sladkorja uradno s zapisnikom ugotovi organ finančne kontrole. Premijo se plačuje samo na ugotovljeno količino istega mošta.
Od kedaj se smatra vinski mošt za trošarinski predmet. Vinski mošt je, predno prevre, oproščen v prometu vseh davščin, razume pa se, da velja ta oprostitev samo dotlej, da mošt prevre in postane vino. Po čl. 103. trošarinskega pravilnika je določen skrajni čas, do katerega se sme oddajati vinski mošt v promet brez plačila trošarine, z dnem 20. novembra, toda samo pod pogojem, da mošt še ni prevrel. Prevre ti mošt, to je novo vino, je pa tudi pred 20. novembrom zavezan plačilu državne trošarine. Trenutek, kdaj postane mošt trošarinski predmet, je odvisen od tega, kdaj se bere grozdje in kdaj se mošt pretaka. V splošnem lahko velja za pravilo sledeče: Novo vino se smatra za trošarinski predmet v trenutku, ko se sladkor pretvori v alkohol. To se spozna po raznih znakih: močno vrenje prestane, ako se uho pritisne na sod, se ne čuti šumenja, penjenje preneha itd., ako se napolni steklenica z novim vinom in zapre ter shrani v topli sobi in se po 24 urah ne pokažejo mehurčki, je smatrati, da je vrenje končano, posebno pa se ob otvoritvi steklenice ne čuje pok od pritiska plina. Praktično se more ugotoviti stanje tudi z osebnim po-kusom organa po okusu. Ako je vinski mošt sladak in ima v sebi ogljikovo kislino, vrenje še ni končano. Proces vrenja more trajati pri nas 8 do 14 dni.
Kdaj se pobere državna trošarina na mošt, pri katerem se umetnim potom prepreči vrenje? Ako se takoj po prešanju grozdje, še predno prične mošt vreti, vrenje umetnim potom prepreči, dobiva se grozdni sok brez alkohola, ki ni vezan plačilu državne trošarine. Ako se pa vrenje prepreči šele, ko je že počelo in se je sladkor pretvarjati v alkohol, se mošt ne more več smatrati za sok iz grozdja, temveč za vino, ki podlega plačilu trošarine.
Prijave vinogradnikov-trgovcev z vinom. Proizvajalci iz čl. 103. točka 22 trošarinskega pravilnika (vinogradniki, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo in drobno ali točijo te tekovine) so dolžni prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole vino za hišno porabo brez plačila trošarine istočasno, ko prijavijo po čl. 103 točka 23. trošarinskega pravilnika pretakanje (najkasneje do dne 31. januarja.
Točenje vina pod vejo. Vinogradniki morejo dobiti pravico za točenje
Resolucija Centralnega zbora industrijskih korporacij v Beogradu dne 11. decembra 1930.
vina lastnega pridelka brez osebne pravice samo za dobo treh mesecev na leto proti plačilu točilne takse, toda samo v krajih, v katerih je točenje pod vejo sploh dovoljeno. Pred početkom točenja ugotovi finančna kontrola z zapisnikom količino za točenje pod vejo namenjenega vina. Vinogradniki, ki točijo vino pod vejo, morajo voditi o iztočenem vinu register, da se more finančna kontrola vsak čas prepričati, če toči vinogradnik pod vejo res samo vino lastnega pridelka. Točiti se sme tako vino pod vejo samo na onem kraju, kjer se je vino pridelalo, samo v izjemnih slučajih se sme točiti tudi v kraju, v katerem vinogradnik stalno stanuje. Točenje pod vejo preko treh mesecev se brez osebne pravice ne dovoljuje.
Koliko vina se more najmanj naenkrat oddati v promet iz privatnih trošarinskih shranišč? Iz privatnega shranišča za vino se more naelcrat oddati v promet najmanj 50 litrov navadnega vina, kakor to določa čl. 3 točka 2. pravilnika za izvršitev predpisov o točilni taksi.
■St-
Za trošarinske predmete, ki sc pokvarijo že v slobodnem prometu, se državna trošarina ne vrača. Po čl. 32. zakona o državni trošarini in čl. G5. in 73. trošarinskega pravilnika se plačana trošarina vrne samo za one trošarinske predmete, ki se izvozijo v inozemstvo. Poleg tega je dovoljeno, vrniti trošarino tudi za one trošarinske predmete za katere je bila trošarina plačana ob prijavi proizvodnje, pa se pokvari proizvod, predno se odda v promet ali pa se pokvari sirovi-na ob proizvodnji. Potemtakem je povračilo plačane trošarine na trošarinske predmete, ki so že v prometu in konzumu in so se pokvarili v prometu, v obče ni mogoče.
Pobiranje državne trošarine na vino, ki se proda po prvem močnem vrenja s tropin. Po členu 103. točka 2. trošarinskega pravilnika se smatra za vino samo ono vino, ki je prevrelo. Vsled tega se tudi vino, katero točil-ci pijač in ostali trgovci z alkoholnimi pijačami prodajo takoj po prvem močnem vrenju s tropin in ga ne pretakajo, smatra za trošarinski predmet in se mora od njega takoj pobrati državna trošarina po odbitku 10% za tropine in za gubi tek v vrenju.
1NSOLVENCE V ITALIJI.
Število konkurzov je bilo v septembru 998, v oktobru 971, v lanskem oktobru 1041. Zelo je naraslo število tako-zvanih »malih konkurzov«; lani v oktobru jih je bilo 135, letos v septembru 454, v oktobru 814. Prirastek je v zvezi z novo zakonsko določbo, s katero se meja pasiv zviša od 5000 na 20.000 lir. Meničnih protestov je bilo v lanskem oktobru navedenih 79.356, v letošnjem septembru 85.6G0 in v oktobru 85.716.
Na Centralnem zboru v Beogradu dne 11. decembra t. 1. so industrijske korporacije sprejele obsežno resolucijo, v kateri uvodoma z zadovoljstvom ugotavljajo, da je izenačenje zakonodaje jako napredovalo in prosijo vlado, naj v interesu pospeševanja podjetnosti posveti največjo pozornost, da se ohrani enotna linija v naši gospodarski politiki potom koordinacije poslovanja vseh resorov.
V	drugi točki obnavlja resolucija željo, izraženo že na gospodarskem kongresu 1. 1928., da se čim preje uredi vprašanje industrijskega kredita in uveljavi poseben zakon o pospeševanju in zaščiti domače podjetnosti, ki naj bi temeljil na sličnih zakonih bivše kraljevine Srbije in na zakonih, ki so danes v veljavi v sosednih državah. Dalije prosijo korporacije, da se potrebno ukrene proti inozemskemu dumpingii.
Nadaljnja to&ka resolucije opozarja na težko krizo v lesni industriji, ki se med drugim kaže v izdatnem nazadovanju izvoza. Na zboru zbrani predstavniki lesne industrije smatrajo za neizogibno, da se jim olajšajo bremena, katera so se ji/m nalagala v zadnjih letih. Minister za šume in rudnike se naproša, naj kjerkoli je to mogoče, sporazumno z gozdno industrijo zmanjša produkcijo in ustavi delo šumskih uprav v lastni režiji, da se tako prepreči poplava naših tržišč z blagom, ki se mora spričo zmanjšanega konzuma prodajati za vsako ceno. Interesenti prosijo, naj prometno ministrstvo zniža prevozne tarife, lokalne in Izvozne za '33%, pristojbine za železniška skladišča in industrijske tire za 50 odstotkov. Potrebno je tudi, da se ukinejo banovinske davščine za sečnjo gozdov in da se reformira pobiranje posebnih prispevkov za izredno obrabo cest, ker so ta bremena za šunisko industrijo nezjmaglljiva. Potrebna je poleg tega nujna revizija zakona o zavarovanju delavcev v tej smeri, da se olajšajo bremena tega zavarovanja in da se za dobo krize ukine pobiranje prispevkov za nezgode po novi tablici. Končno šum-ska industrija spričo vesti o nameravani izvedbi agrarne reforme za gozdno posest apelira na vlado, naj v nobenem primeru in z nikakimi odredbami ne tangira privatno gozdno posest, ki je potrebna za uspešno poslovanje in obstanek znatnega dela naše šumske industrije.
Mednarodne industrijske konference.
Zastopniki mnogih industrij zborujejo v tekočem mesecu. Vse je prepričano, da se težka svetovna gospodarska kriza ne da odpraviti z malenkostnimi sredstvi. Pokopano je mnenje, da se more kakšni posamezni deželi dobro goditi, dočim druge propadajo. Saj je potegnila depresija celo Ameriko in Francijo za seboj.
Največjo pozornost vzbuja sedaj v Bruslju se vršeča sladkorna konferenca,
o	katere delnih rezultatih (sporazumu Kuba—Java) pišemo na drugem mestu. Sicer se je lani dosegel sporazumi o omejitvi sladkorne produkcije, a se ga konitrahenti niso držali in je svetovna produkcija narasla na 28,100.000 ton. Zelo velik je bil pritisk od strani Jave. Sedanji konferenci se je pripravil pot s predposvetovanji sladkornopesnih producentov v Berlinu. Znak prizadevanj v Bruslju je omejitev svetovne produkcije, ker se konsuni ne da itako hitro dvigniti, kot je produkcija doslej rasla.
Angleška premogovna industrija si že dolgo želi pogajanj, s Poljsko in Nemčijo. Hoče se dogovarjati o skupni ureditvi delovnega časa, o delitvi prodaje in zbližanju v cenah. Nemčija je pripravljena pogajati se, tern boilj, ker prodira angleški premog v Nemčijo bolj in bolj. Leta 1928. je impo rti rala Anglija v Nemčijo 4,6<X).000 ton premoga, leta 1929. že
5,400.000	ton in letos že v prvih devetih mesecih S,200.000 ton. Nekoliko bo ta položaj gotovo spremenjen po znižanja nemških premogovnih cen od 1. t. m. dalje, če ne bodo tudi Angleži cen znižali. Svetovna premogovna produkcija je letos za ca 100 milij. ton za povprečno
V naslednji točki prosijo predstavniki industrije vlado, naj upošteva težki gospodarski položaj v katerem je vsled svetovne gospodarske krize naše gospodarstvo, pri uveljavljenju uredb in tarife o skupnem davku, da bi se preprečilo ponovno povečanje obstoječih, že težko zmagljivih bremen.
Glede uprave premoženja osrednjega urada za zavarovanje delavcev in okrožnih uradov se Centralni zbor pridružuje ponovno agrarnim zahtevam gospodarskih krogov, da se poveri izkušenim predstavnikom zainteresiranih slojev.
V poslednji točki resolucije je Centralni zbor opozoril vlado na veliko škodo, katero povzroča našemu gospodarstvu, posebno pa industriji konkurenca ugodnostnega poslovanja državnih industrijskih podjetij. V tej točki se dalje zahteva, naj se na račun reparacij nabavljajo samo taki predmeti, ki se ne izdelujejo v državi, da se sploh za javne potrebe nabavljajo v' prvi vrsti domači izdelki, da se čimpreje novelira zakon o državnem računovodstvu, v kolikor se nanaša na javne nabave. Končno je Centralni zbor opozoril na velike težave, katerim je izpostavljena trgovina, obrt in industrija, ki nosi občutna javna bremena, s tem, da se dajo železniške tarifne in druge ugodnosti konzumnim nabavljalnim zadrugam.
Resolucija kaže žalostno sliko našega gospodarskega položaja in je minimalni program za olajšanje gospodarske krize, ki se vedno občut-nejše uveljavlja. Pri vsestranski uvidevnosti naše vlade smo prepračani, da bo upoštevala želje, izražene v tej resoluciji in odredila vse kar je pc-trebno, da se kriza v našem gospodarstvu vsaj delno olajša.
*	* *
Kupujte samo
CROATIA BATERIJE
žepne in anodne, ker so
NAJBOLJŠE
produkci jo, od česar odpade nekako polovica na Evropo (Nemčija do konca oktobra 36 milij. ton, Anglija 10). Seveda se to pozna v rastočem številu brezposelnih. Baza za sporazum med Anglijo, Nemčijo in Poljsko je podana v tem, da te dežele niso samo največje evropske producentinje premoga, temveč so tudi na ekspoiiu najbolj udeležene; eksport črnega premoga in koksa iz Nemčije je narasel od leita 1922. do leta 1929. od 22-7 na 40-l milij. ton, eksport Poljske od 5-4 na 14*2 in le eksport Anglije je padel od 90 na 63'7, če se ne oziramo na ladijski premog v teži 14 do 15 milijonov ton.
Mednarodna zveza surovega jekla je
-e za november in december znižala produkcijo za 25% (baza oktober 1928). In prav sedaj beremo, da so pogajanja teh dni v Parizu imela precejšen uspeh: zveza je podaljšana za pol leta do 30. junija 1931, produkcija se »manjša za 30%, kar približno odgovarja padcu prodaje v mednarodni železni industriji. V ozadju je eksportni pritisk ameriških jeklarn in se je Evropa že zato morala sporazumeti. Zmeraj zopet se porajajo vesti, da hočejo osnovati vodilni ameriški koncerni novo eksportno organizacijo.
Tako prihaja industrija za industrijo na vrsto. Če se hoče svetovna gospodarska kriza res rešiti, bodo morali polagoma sodelovati vsi in se tudi Amerika sodelovanju ne bo mogla odtegniti.
Trgovci In industrije!! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Proračun Novega Sada za leto 1931. izkazuje 33,880.000 Din izdatkov in samo 25,130.000 Din dohodkov. Deficit bodo krili kot letos z občinskimi dokladami.
Za transport sredstev v borbi proti agrarnim škodljivcem je dovolila generalna direkcija državnih železnic tarifne olajšave.
Hidrotehniškemu oddelku Primorske banovine je bilo za razna dela dovoljenih doslej 5,176.000 Din.
Francozi bodo pri Budvi v Dalmaciji zgradili štirinadstropen hotel z dobrimi
o	brežni m i prostori.
Med Osijekom in Varaždinom je obstojalo doslej že toliko vmesnih avtobusnih prog, da je z vstavitvijo neke nove delne proge vpeljana sedaj direktna avtobusna zveza med obema mestoma, ena najdaljših v Jugoslaviji.
Zanimanje španskega trga za jugoslov. konopljo je po poročilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine od lani naprej zelo živahno. Ker je bil španski pridelek konoplje letos pod pričakovanjem, opozarja zavod naše producente na to izvozno konjunkturo. Natančnejše obvestila daje zavod sam.
Zniževanje davkov in tarif v Italiji se nadaljuje. Sedaj so prišla na vrsto znatna znižanja za mestne in interurbanske telefonske pogovore.
Udeležbe Amerike v inozemstvu so znašale na koncu preteklega leta 7480 milijonov dolarjev, od tega v Evropi 1350 milijonov.
XV. Mednarodni agrarni kongres se bo vršil leta 1931 od 5. do 8. junija v Pragi. Imel bo sedem sekcij: Agrarna politika in nauk o poljedelstvu; kmetijski pouk in propaganda; kmetijsko zadružništvo; produkcija rastlin; produkcija živali; poljedelska industrija; žena na deželi.
Rusija bo nakupila v Londonu večje množine bakra, ki ga bo porabila v svoji predelujoči industriji.
Težka kriza v kitajski svileni industriji je dovedla do ustavitve dela v večini kitajskih svilenih predilnic. V okrožju Šanghaja je od 160 predilnic prenehalo z delom 100. Ca. 500.000 delavcev je zgubilo delo. V šanghajskem pristanišču leži 10.000 bal svile, ki ne morejo dobiti kupca.
Na trgu bencina v Nemčiji se je konkurenčni boj poostril in so zato cene zopet padle. Tudi v Avstriji so cene bencina v cisternah in tankih nekoliko padle.
Dosedanji zaključki akcije za znižanje cen v Italiji so: znižanje najemnin za trgovske in poslovne lokale za 10%, tramvajskih in avtobusnih voznin za 10 centesimov, vstopnin v gledališča in kine za 10%, znižanje cene bencina za 10 cent. pri litru. Znižali so tudi cene zdravil in honorarje prostih poklicev.
Emisijsko delovanje v Nemčiji je v novembru skoraj popolnoma počivalo. Pod streho so spravili samo 4 milijone mark domačih posojil in eno inozemsko posojilo v znesku 100.000 mark, v Holandiji.
Vorarlberška prcdilna industrija zaznamuje v zadnjem času nekoliko boljšo zaposlenost.
Vrsta bančnih polomov v Franciji se nadaljuje; beremo o mestih Grenoble, Reims itd.
Vesti o pogajanjih Italije za posojilo v Franciji kljub dementijem kar nočejo vtihniti; zadnja poročila govorijo o 6 do 7 milijardah frankov.
Kuba je predlagala Kitajski 20-letni sladkorni monopol ob prostem uvozu kubanskega sladkorja. Kitajska je predlog glede na visoke dohodke iz sladkorne carine odklonila.
Proračun Romunije izkazuje 32.417 milijonov lejev izdatkov, kar je za 13-3% manj kot lani. Izvršile so se velike redukcije.
Angleški izvoz v Indijo je bil v septembru za 46-6 odstotkov manjši kot v lanskem septembru, a v mesecih oktober in november je bojkotno gibanje proti angleškemu blagu precej ponehalo.
Zlate zaloge Francoske banke so na-
irasle zopet za 400 milijonov frankov na 52.400 milijonov.
CIKORIJE
2
JA/
Priporoma svoje izvrstne izdeSke
od	Din za	1 nr površine	
do	Št. Ilj Jesenice		Rakek
Kragujevca	20650	216-15	211-30
Beograda	72-75	18000	17520
Novega Sada	100-70	17035	162-55
Slav. Broda	116-25	123-75	115-75
Zagreba	63-00	74-50	6605
Za čehoslovaško in do		češko-nemške	
	meje:		
IC ragu je vac-Praha	za 1 ms	povr. Din	302-35
Beograd-Praha	» >	» »	207-85
Novi Sad-Praha	> »	» »	238-50
Zagreb-Praha	» »	» »	243-65
Kragujevac-Dečin	» »	» »	31505
Beograd-Defin	» »	» »	280-55
Novi Sad-Dečin	» »	» »	251-20
Zagreb-Dečin	» »	» »	256-30
C. S v i n j e, k o z e, o v c e v v a g o n i h			
z 2 ali več n a d s t r o p j i :			
od	Din zi	1 ni-' površine	
do	Št. lij	Jesenice	Rakek
Kragujevca	246-45	258-25	252-35
Beograda	205-25	214-10	208-20
Novega Sada	190-50	202-30	192 65
Slav. Broda	137-45	146-30	130-65
Zagreba	75-35	88-20	78- —
Direktne prevozne postavke za			Čeho-
Prevozne cene za izvoz žive živine.
Gla-nik Zavoda za pospeševanje zu-	B. Rogata živina:
nanje trgovine priobčuje vozne cena za izvoz, žive živine; posamezne postavke se ne ravnajo po teži, ampak po površini, ki jo blago v vagonu zavzema; osnovna mera je 1 ni2.
Najprej bedo podane vozne cene do naših obmejnih postaj in potem od teh postaj do najvažnejših inozemskih obmejnih postaj, kamor izvažamo največ blaga.
A. K o n j i : od	>l)in	za 1 m'-' povnVine
do Št. lij Jesenice Rakek Kragujevca	320-—	335 35	307-27
Beograda	266-30	277-80	270 10
Novega Sada	247-10	262-45	250 25
Slav.' 13 roda	17750	189 15	176-85
Zagreba	96-55	113-15	100 35
Če hočem® imeti prave prevozne stroške za posamezen vagon, je treba gorenje številke pomnožiti s površino vagona, ki je napisana na njem.
Od Jesenic, i j. od jugoslovansko-av-strijake meje, do postaje Buchs (St.
Gallen), t. j. do avstrijsko - švicarske m; jr:
iKcr ne velja najnižja avstrijska tarifa (Arlikel-Tarif 2) od obmejnega prelaza, ampak samo do najbližje obmejne postaje, zato moramo od obmejnega prehoda Rosenbacli do prve postaje Lede-nitzen računati po lokalni tarifi in po leži, t. j. po 700 kg za enega konja; če torej naložimo v en vagon šest konjev, znaša skupna teža 4200 kg (boljše m bolj pooeni je, če vzamemo 5000 kg) — in znašajo vozne cene za to:
Drž. meja Roeenbach-Ledenitzen za 100 kg, računati je za 5000 kg, Šil. 0 57.
Ledenitzen-Buchs (St. Gallen po lar. št. 2 — za 1 nr površine — Šil. 31-56.
Do nemške meje: a) Rosenbach-Ledenilzen za 100 kg, računati je za 5000 kg, Šil. 0 57.
Ledeni tzen-Sa'1'zburg po tar. št. 2 — za 1 nr' površine — Šil. 17-22.
Prevozne carine za izvoz žive živine: h) Spielfeld-Strass-Leibnitz /a 100 kg, računati je za 5000 kg, Šil. 123.
Leibnitz-Passau po tar. št. — za I m2 površine — Šil. 24-46.
Za Čehoslovaško in do češko-nemške meje:
Novi Sad-Praha	za	1 m2	površine Din	319-45
Zagreb-Praha	»	»	>	»	315-60
Novi Sad-Dečin	>	»	»	>	338-45
Zagreb-Dečin	»	»	»	»	334-60
Preko Madžarske do avstrijske meje:
Kragnjevac-Iiegyeshaloin, ineja,
za 1 nr’ Din 283 02 Beograd-Hegveshaloni, meja,
za 1 ms Din 230 07 Novi Sad-Hegyeshalom, meja.
za 1 lil2 Din 185-37
slovaško oz. do češko-nemške meje za
svinje in ob uporabi vagonov z dvema nadstropjema:
Pri preračunavanju prevozne cene po gorenjih podatkih se vzame v poštev samo spodnjo (eno) površino.
K raguje vac-Praga za 1 m2 povr Din 436-80 Beograd-Praha	»	»	»	>	396-10
Novi Sad-Praha	»	»	»	»	36145
Zagreb-Praha	»	»	»	»	372-55
Kragujevac-Dečin	»	»	»	>	455-70
Beograd-Dečin	»	»	»•	»	415-10
Novi Sad-Dečin	>	»	»	>	381-10
Zagreb-Dečin	>	»	>	»	391-60
Preko Madžarske do avstrijske meje:
Kragujevac-Hegyeshakmi	za	1 ni2	Din	316-47
Beograd-Hegyeshalom	>	»	»	275-77
Novi Sad-IIegyeshaloin	>	»	»	241-12
Kvalitetna
znamka
v (Ril m
Zahtevajte povsodI
Francoska propaganda za potrošnjo domačih proizvodov.
Pariška Trgovska zbornica je pred kratkim pozvala vse meščane, da naj kupujejo predvsem domače produkte, da bi se na ta način kolikor toliko odpo-moglo krizi, ki vlada v domači industriji in poljedelski industriji.
iV Franciji namreč vzbuja strah vedno večja razlika, ki se javlja med izvozom in uvozom v škodo Francije. Francoski promet z inozemstvom je znašal t. 1929. 108 8 milijard Fr., t. j. za 3-5 milijard Fr. več kot v letu 1928. To povečanje prometa pa gre pred vsem na račun povečanega uvoza v Francijo, ki je stvarno povečan za 4-8 milijard Fr. oz. za 9%, a izvoz samo za 2-5%.
V	prvih devetih mesecih t. 1. je uvozila Francija blaga v vrednosti 39-2 mi-
I	i jard Fr., med tem ko je znašala vred nost uvoženega blaga v istem razdobju lanskega leta 43-9 milijard Fr. Izvozili so bSaga za 92-7 milijard Fr., v istem razdobju lanskega leta pa za 37 milijard frankov.
Te številke nam kažejo, kako se je zelo zmanjšal promet Francije z inozemstvom — čemur je gotovo v veliki meri vzrok splošna gospodarska kriza — in zato naj temu odpomore deviza: »Kupuj predvsem domače izdelke!«
O GOSPODARSKI KRIZI V U. S. A.
Ne\vyorški dopisnik londonskih »Times« navaja vrsto vzrokov, ki govorijo proti skorajšnjemu koncu sedanje gospodarske krize v UiSA. K vzrokom spada v prvi vrsti nadaljnje padanje blagovnih cen in padec cene srebra na doslej še ne doseženo globino. Dalje je treba omeniti nazadovanje tečajev mnogih inozemskih državnih vrednotnih listin. Nadaljnji moment je dejstvo, da je jeklena industrija prva industrija v USA, zaposlena sedaj samo z 38 odstotki svoje kapacitete. Poročilo opozarja dalje na padec železniških voznin in na zastoj v stavbnem delovanju.
AAA> AAAAAAAA^-
-/>vwywvvwwvvvvvv>
Sladkor v Jugoslaviji.
Sedanja sladkorna konferenca v Bruslju obrača našo pozornost zopet na produkcijo sladkorja v Jugoslaviji. Imamo devet sladkornih tovarn z letno produkcijo 10.000 do 12.000 vagonov sladkorja. Porabimo 9000 vagonov, tako da preostane 2000 do 3000 vagonov za eksport, pri čemer seveda še niso vštete zaloge iz prejšnjih let. Eksportni sladkor pomeni za tovarne veliko obremenitev, ker ga morajo prodajati po Din 1-45, če ga sploh morejo eksportirati. Doma je naš sladkor zaščiten z Din 3-30 in je zato import iz močno tekmujoče Češkoslovaške le težko mogoč. Vseeno je im-portirala lani Češkoslovaška v Jugoslavijo ca. 200 vagonov sladkorja.
Glede porabe sladkorja je Jugoslavija v krogu držav med zadnjimi; njen letni koiisum na osebo je cenjen na ca. 7-5 kg (U. S. A. 50 kg, zahodne države Evrope 25 do 50 kg). Če bi se naš konsum dvignil ie za par kg pri osebi, bi ne imeli nobenega eksportnega sladkorja več. Iz
1	kg sladkorne pese pridelamo ca. 110 gramov sladkorja, torej ca. 11%. Za
11.000	vagonov porabimo 100.000 kg pese. Tovarne, ki hočejo delati z dobrim dobičkom, smejo obratovati le 70 do 75 dni; vse drugo je odveč. Pri nas v Jugoslaviji je obdelanih s sladkorno peso ca. 16.000 oralov. Največjo sladkorno vsebino ima pesa v sladkornih okrajih Čuprija in Vel. Bečkerek, za najmanj 4% večjo kot v osiješkem sladkornem okraju. Da zmanjšajo veliki previšek produkcije za domačo porabo, tiočejo sladkorne tovarne v bodočem letu pridelovanje sladkorne pese reducirati; produkcija naj se omeji le na domačo potrebo. Pač bo manjša produkcija obremenjena z razmeroma večjo režijo, a ta obremenitev je še zmeraj manjša kot obremenitev po eksportni zgubi.
Poslabšanje svetovne gospodarske krize.
Berlinski institut za proučevanje konjunkture je objavil svoje poročilo, v katerem pravi med drugim tudi sledeče:
Gospodarska situacija v Nemčiji se je v drugi polovici tega leta poslabšala zaradi krize zaupanja, ki je nastopila. Proizvodnja in potrošnja še nadalje pada. Industrijska proizvodnja je padla za četrtino, a po nekaterih krajih celo za polovico v primeri s prejšnjim letom. Približno eno šestino delavcev in uradnikov je bilo vrženih iz produkcijskega procesa. število brezposelnih delavcev znaša danes 3 in pol milijonov. Pričakovati pa je, da bo število v zimskih mesecih na-rastlo tako, da bo doseglo 4 in pol milijone brezposelnih.
Likvidnost denarnega trga se je zelo poslabšala s tem, da je bil odtegnjen inozemski kredit in da je odšlo polno kapitala iz države. Bodoča situacija je odvisna zlasti od tega, kako ise bodo utrdile notranje politične razmere. Od prav te činjenice je tudi odvisen denarni trg. Padec izvoza izdelanih fabrikatov, ki je bil zapažen v preteklem letu, se v letošnjem letu ni nadaljeval; celo obratno, Nemčija je letos celo v večji meri zalagala svet z izdelanim blagom.
Nazadovanje svetovno - gospodarske konjunkture je prišlo tako daleč, kakor še nikoli do sedaj. Nazadovanje se kaže v vseli panogah: v produkciji, v prometu in zlasti v zunanji trgovini. Na posameznih tržiščih so količine zalog v zadnjem tromesečju dosegle svojo najvišjo točko. To se zlasti opaža pri pšenici, kavi, cinku, sladkorju in kovčugu.
Tempo padanja cen na svetovnih trgih ni povsod enak. Danska je edina država na svetu, kjer je poslovanje koli-ic ort oliko živahno. Nobena država pa ne kaže najmanjšega znaka za kak preporod. Vse države se nahajajo v nazadovanju ali pa se vsaj bore z veliko krizo. Najtežje so prizadete prekomorske države, ki se pečajo s proizvodnjo surovin. Nekoliko manj so prizadete evropske industrijske države razen Anglije in Nemčije. Na splošno: svetovno gospodarstvo kaže znake povprečne krize; nikjer ni nobenih znakov, da bi nastopilo kako zboljšanje.
Vpisala seje nastopna firma:
Sedež: Murska Sobota.
Besedilo:	Kreditna	banka, d. d. v
Murski Soboti;
srbohrvaški: Kreditna banka, d. d. u Mursko j Soboti;
nemško: Kreditbank, A. G. in Murska Sobota;
imadjarsko: Hitolbank, R. T. Murska Sobota.
Delniška glavnica znaša 1,500.000 Din in je 'razdeljena na 3000 v gotovini popolnoma vplačanih, na ime se glasečih deilnic po 500 Din.
Delniška glavnica od 1,500.000 Din se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 3,000.000 Din.
Člani načelstva: Banko Viktor, gostilničar v Noršincih, Benko Josip, industri-jalec v Murski Soboti, dr. Boles Julius, lekarnar v Murski Soboti, Dittrich Gustav, klepar v Murski Soboti, Hirchi Ludvik, trgovec v Murski Soboti, Kohn Samuel, trgovec v Murski Soboti, Mesza-rič Štefan, stavbenik v Murski Soboti, Nemecz Janez, trgovec v Murski Soboti, Ratkol Teodor, rentjer v Murski Soboti, Šiftar Ludvik, mlinar v Murski Soboti.
Podpis firme: Tvrdka družbe se podpisuje tako, da pod natisnjeno, s štain-piljo odtisnjeno ali od kogarkoli predpisano besedilo tvrdke v slovenskem (sr-bo-hrvaškem, nemškem ali madjarskem) jeziku podpišeta vsak svoje ime ali dva člana načelstva ali en član načelstva in ravnatelj ali 1 član načelstva s prokuristom z v smislu čl. 48. trg. zak. za podpisovanje firme pooblaščenim uradnikom.
Ravnatelj, ki ni član načelstva, in prokuristi marajo dostaviti svojemu podpisu dodatek (pp. p. p. pa) lci kaže na proktiro, a za podpisovanje pooblaščeni uradniki pa s pristavkom (vp.) kot pooblaščenci.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 27. novembra 1930. — Firm 988/30 Reg B II 33/1.
Sedež: Maribor, Klavniška ulica. Besedilo: »Lamendro«, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Predmet in namen družbe je proizvajanje in razpečevanje 'mentoldroženke »Levja« vonjav in kos-metičnih izdelkov.
Družbena pogoba z dne 15. novembra 1930.
Višina osnovne glavnice: 100.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 100.000 dinarjev.
'Peslovodje: Ing. Oskar Dračar, vele-industnijalec v Maribora, Klavniška ul. štev. 23.
Za na mesto vanje upravičen poslovodja zastopa družbo samostojno.
Podpis firme: Podpisovanje tvrdke se vrši na ta način, da pristavi poslovodja pod od kogarkoli pisano, s štampiljo odtisnjeno ali tiskano besedilo svoje ime.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 4. decembra 1930. — Firm 1009/30 Reg C II 71/1.
Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopni firmi:
Sedež: Celje.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju.
iV smislu sklepa XXX. rednega občnega zbora delničarjev z dne 22. marca
1930., sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke na 151. seji z dne
19.	avgusta 1930., se spremene §§ 1., 2.,
10., točka 3., 30., 33. in 86., bančnih pravil. Te spremembe so bile odobrene z odlokom kraljeve banske uprave banovine v Ljubljani VIII. št. 3801, odnosno 3201/1 z dne 30. maja 1930. ozir 31. avg.
1930.	in vpisane glasom sklepa Deželnega sodišča, kot trgovskega sodišča v Ljubljani, odd. III., z dne 10. oktobra
1930., opr. št. Firm. 1772/30 Reg B I 42/165, v trgovskem registru tega sodišča pri protokolirani tvrdki centrale.
Prilagodi se italijansko besedilo tvrdke Podružnice Ljubljanske kredit, banke v Celju uradnemu nazivu sedeža Celje in sedeža centrale v Ljubljani ter so
glasi odslej: »Succursale della banca dd credito di Ljubljana a Celje«.
Tačka 3. pravil glede delokroga banke glasi sedaj: »3. Nakupovanje in. prodaja vrednostnih papirjev, deviz, novcev kovin, drugega blaga in surovin vseh vrst in terjatev ter posojanje na vse te reči, terjatve in nepremičnine za lasten, kakor tudi za tuj račun, a z izključevanjem pravih poslov hipotečnih bank.«
> Firmo družbe podpisujeta pod besede Ljubljanska kreditna banka ( cirilici ali latinici), ali Banque de Credit de Ljubljana, ali Laibacher Kreditbank, ali Banca di credito di Ljubljana, ali Credit Bank of Ljubljana, ki so od kogarkoli pisane ali s štampiljo odtisnjene, dva člana upravnega sveta, ali en član upravnega sveta in en ravnatelj, odnosno en namestnik ravnatelja, odnosno en prokurist ali pa en ravnatelj in en namestnik ravnatelja, odnosno eii prokurist.
Ravnatelj in uradniki, ki so pooblaščeni k sopodpisovanju, morajo pristaviti pred svoje ime črko p. p. (per procora).«
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 3. decembra 1930. — Firm.
296/30 Rg B I 20/43.
Ogrska prodaja tobak v Francijo. Ogrska tobačna režija je s posredovanjem bruseljske tvrdke Van Leer in Hartog prodala francoski tobačni režiji večjo količino tobaka v znesku 12 mil. švic. frankov. Sedaj se vršijo tudi pogajanja z belgijsko tobačno režijo glede večjih nakupov ogrskega tobaka. Gre tudi za prodajo bodočega tobačnega previška.
75 odstotkov dividende ali 300 Kč bo izplačala neka kmetijska sladkorna tovarna na Moravskem. Nadvrednotni previsok v znesku 19 milij. Kč bodo porabili za zvišanje glavnice od 12 na 9 mili ij. Kč potom prežigosauja nominala od 400 na 3000 Kč; ostanek bodo pripisali stabilizacijska rezervi.
Francija in Nemčija. Statistika francoske zunanje trgovine izkazuje v prvih desetih letošnjih mesecih za 6071 milijonov frankov izvoza iz Nemčije v Francijo proti 535 milijonom v istih mesecih preteklega leta. Kot uvozna dežela v Francijo je Nemčija na prvem mestu; sledijo Amerika s ca. 5 milijardami in Anglija s ca. 4-5 milijardami frankov. Ista statistika navaja izvoz iz Francije v Nemčijo v prvih desetih letošnjih mesecih s 3532 milijoni frankov, lani 3967 milijonov. Kakor vidimo, je trgovska bilanca Francije napram Nemčiji v obeh letih visoko pasivna, a letos še veliko bolj kot lani; lanski izvoz Francije v Nemčijo je znašal še zmeraj skoraj 74 odstotkov nemškega uvoza v Francijo, letošnji pa niti ne več 53 odstotkov.
Zapisniki I. Mednarodnega kongresa za zaščito upnikov, ki se je vršil v juniju na Dunaju in o katerem je tudi naš list obširno poročal, so izšli sedaj v samozaložbi zveze upnikov (Creditoren-Verein von 1870, Wien I., Zelinkagasse 10, Schill. 4-50). Na višjem nivoju stoječi trgovec bo mogel iz teh zapisnikov izredno veliko črpati za prakso svoje trgovine in za uspešno udejstvovanje v organizaciji. A tudi vsaka država se bo morala pri ureditvi vprašanj tičočih se zaščite upnikov, poslužiti teh zapisnikov. Britanski zunanji urad (Foreign Office) jih je že večkrat urgiral.
Rusi in Nemci so sklenili dogovor o dobavi ruskega lesa za Nemčijo zahodno od Labe za dobo več let.
Dunajski denarni trg je v znamenju precejšnjega naraščanja obrestne mere, ki se bo v bodočih dneh najbrž še povečalo.
Število avtomobilov. Pred kratkim je bilo završeno štetje o številu avtomobilov na svetu po stanju od 1. 1. 1930. Našteli so jih ca. 35 milijonov ali skoraj 200% več kot pri prvem štetju leta 1922, ko so jih našteli 12-5 mil. K temu pride še ca. 2-5 mil. motornih koles. Amerika je imela na dan štetja nad 28,600.000 avtomobilov, od teh U. S. A. 26,565.000. Evropa 4,670.000, od teh Anglija 1 mil.
370.000, Francija 1,266.000, Nemčija 609 tisoč itd. Avstralija ca 770.000, Azija
510.000, Afrika 320.000.
(LfMjAtidlu bnijt,
Tedaj 19. decembra 1930.
Povpia-
šovanje
Din
Ponudbe
Din
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold.
Berlin IM ............
Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pengo
Curih 100 fr..........
Dunaj 1 šiling .... London 1 funt .... Newyork 1 dolar . . .
Pariz 100 fr..........
Praga 100 kron ... . Trst 100 lir..........
22-705	22-765
		13-4675
—•	7-8872
9 867	9897
1094-40	1097-40
7-9368	7-9668
_•—	274-22
56-24	56-44
		221 86
—•_	167-62
295-42	295-59
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave inozemskih revij iz leta
1931.	(Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 bukovih pragov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31. decmbra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg cilinderskega olja, 1500 komadov hrastovih pragov ter glede dobave 50 kg aluminijeve tekočine. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. januarja 1931 ponudbe glede dobave 1 brzovrtalnega stroja, raznega železa, 1000 m žičnih vrvi, 40 plošč železne in cinkove pločevine in .,300 m3 jamskega lesa. —
Direkcija državnega rudnika Senj-ski Rudnik sprejema do 5. januarja 1931 ponudbe glede dobave 1 prevoznega transporterja. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 23. decmbra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg vrvi. — Dne 2. januarja se bo vršila pri Komandi Bre-galničke divizijske oblasti v štipu ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. (Predmetni
oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 29. decmbra t. 1. se bo vršila pri račun-sko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 14.000 kg cinkove pločevine. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). — Dne 5. januarja 1931 se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertalna licitacija glede dobave 50 steklenic za dissous plin; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave železnih cevi za vodovod. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni direkciji).
Iišia je Blasniko«a
VELIKA PRAHK4
za navadno teto l95<,
-ki ima 865 dni, »VELIKA PRATIKA« e na starejši slovenski koledar, »u e bil že od naših pradedov najboi upoštevan in je še danes najbolj obraitan.
V »Veliki Pratiki« najdel vse, kar Človek pa trebuje vsak dan; Katoliški koledar z nebes niml, solnčniml, luninimi, vremenskimi In dnevnimi znamenji; — solnčne In lunine mrke;
— lunine spremembe; — koledar za pravo •lavne in protestante; — poštno določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe In račune; — kon zulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, fitajer skem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine;
— tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v pretek lem letu; — tabele za računanje obresti: — življenjepise važnih in odločilnih oseb s sil kami: — oznanila predmetov, ki Jih rabit*
kmetovalec io žena v hlll.
len< 5 iiin.
„Ve,uiti.A PRATIKA" se uooi j ^ večih' trgovinau in se lanao ai tudi 'ismeuo nri založniku
tiskarn*
l.iliasnikanasLb. .
v Liubham. 019
dvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek * Svoji k svojim !
Tovarna molvoza in vrvarna d. J.
Grosuplj
e pri
Ljublj
SPEDIC9JSKO PODJtVJt:
R. RANZINGER
Til«fon št. 20-60	IJUBIJANA
prevzema vso v to stroko spadajočo posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladišče. Mesine trokiina prosto skladišče. Carinsko posredovane. Prevoz pohištva s pohištven mi vozovi in aromob li
Trgovci! Naro-'T'	1	•	1* l
čajte in širite IrCJOVSKl ilSl
= IZDELU3E SOLIDNO
’*Si
VSEH-VRST- P0-F0T0GRAFI3RH-
•AL! R1SBAH Y-ENI AL! VEČ-BARVAH-
= KONKURENČNE CENE =
KlIŠARNAŠlDIuijUBlJAMA
DALMATINOVA ULICA ST. 13
K
o
„njlge, časopise, račun«, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge
tiskovine dobavlja hitro In po zmernih o e n a h
TISKARNA
MERKUR
iiiiiim LJUBLJANA nimm
GREGORČIČEVA 23 TELEFON aSBfl ©
Lastna knjlgoveznloa
Za večja narodlla zahtevajte proračun« I O
ft^Iišs»8ega«i«zik£aaa»zaa»HažiraeBaazaH»iBSzBiirasagwaiBi5i
Kreditni zavod za trgovino in Jndustrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v iastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana m w Telefon itev.: 2040, 24S7, 2548; In ter urban: 2706, 2806 ~	Peterson	International	Banking	Code	3
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naroCila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedeposM itd.
»■■■«■■■■■—■ ■aaaaa—aaaaaaaauaeMMMsaa—aaaaasMM—m
S
s
!EE!
		
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICIIALEK, Ljubljana.