Termoelektrarna Šoštanj Uspešen zagon Teden dni pred predvidenim rokom so v soboto v šoštanjski termoelektrarni začeli sedemtedenski toplotni preizkus zagona razžvepijevalne naprave bloka štiri. Preizkuse in nastavitve sklopov naprave so nadaljevali v nedeljo, vse skupaj pa je potekalo brez zapletov. Z vsem tem bodo nadaljevali do konca prihodnjega meseca, ko naj bi začeli pravo poskusno obratovanje, ki bo trajalo, če bo šlo vse po sreči, do konca maja. Seveda prihaja že v času teh poizkusov iz dimnika četrtega bloka mnogo manj škodljivih snovi. U(nu) Zgornja Savinjska dolina Igranje, petje, razstave... Jubilejni, že deseti zapored, mesec kulture v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini nesporno izpolnjuje svoje poslanstvo. Številne prireditve navdušujejo polne dvorane po vseh večjih krajih in jih še bodo, predvsem veselijo člani gornjegrajske dramske skupine z Linhartovo igro "Matiček se ženi", omenimo ša nekaj prireditev naslednjih dni. Jutri (petek) ob 18.uri bo v nazarskem delavskem domu nas- top učencev tamkajšnje glasbene šole, v soboto bo v Lučah s pričetkom ob 18.uri koncert godbe na pihala in pevskih zborov, domači zbori in oktet TEŠ iz Šoštanja se bodo v nedeljo popoldne predstavili v Bočni (15.00), istega dne in ob isti uri pa bo na Rečici ob Savinji še koncert malih vokalnih skupin Škrjanček, Savinjski Ave, Rožmarin in Mavrica iz Velenja. mjp V pričakovanju brezskrbnih počitnic Jutri se uradno konča prva polovica letošnjega šolskega leta. Počitnice bodo sicer kratke, prijale pa bodo vseeno. Tudi, če bodo zimske le po imenu, snega pa ne bo od nikoder. Veselo bo že zato, ker se bo ob koncu počitnic pričelo pustno rajanje, pa tudi sicer bo možnosti za prijetno počitnikovanje dovolj - veliko jih ponuja OZPM Velenje. Več na strani 20. ■ foto:vos Mešani pevski zbor Centra srednjih šol Velenje ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Drugi na mednarodnem tekmovanju v Franciji V soboto bo sončno in toplo. Ponoči na nedeljo pa bo Slovenijo prešla oslabljena hladna fronta. Od 8. do 12. februarja je bilo v Nantesu v Franciji že 7. tekmovanje mladinskih pevskih zborov. Komisija je zanj (na osnovi posnetkov) od 200 prijavljenih izbrala 26 udeležencev iz 15 držav. Med njimi so bili tudi pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol Velenje, ki ga že nekaj let uspešno vodi Danica Pirečnik. Po uspešno opravljenem pred-tekmovalnem in nato še polfinal-nem nastopu so se pevci in pevke iz Šaleške doline med 6 finalisti (po dva iz vsake skupine) potegovali za najvišje naslove. Na tekmovalnem delu finala se je najvišje zavihtel mladinski zbor Vesna iz Moskve. Na nedeljskem nastopu pa so se vsi finalisti z 10 minutnim prostim programom potegovali za naklonjenost 2000 poslušalcev. Mešani pevski zbor Centra srednjih šol iz Velenja je na njem med drugim zapel tudi slovensko narodno pesem, z njo navdušil občinstvo in si s tem zagotovil 2. mesto, takoj za mladinskim zborom iz Moskve. Ob tem naj še zapišemo, da so (tako kot drugi sodelujoči na tem festivalu v Franciji) pevci in pe- vke iz Šaleške doline pripravili za svoje gostitelje koncert v cerkvi Sv. Petra v Brain sur FAuthion. Med poslušalci je bil tudi ambasador Slovenije v Franciji dr. Andrej Capuder. Pevcem in pevkam ter njihovi zborovodkinji Danici Pirečnik seveda iskreno čestitamo! Velenje in Nazarje v polfinalu Minulo nedeljo so ljubljanski Tivoli "osvojili" Velenjčani in Nazarčani, tekmovalci in navijači. Na snemanju nove televizijske serije " Mojstri" so oboji dokazali svoje mojstrstvo in tesno premagali svoje nasprotnike, Velenjčani Trboveljčane in Nazarčani Slovenjgradčane. "Mojstrstvo" bodo nadaljevali konec marca v velenjski Rdeči dvorani. (Več na 20.strani). tm (foto., 0 , Velenje ■■■■■■ Konstituiran svet Zdaj ima tudi mestna občina Velenje konstituiran svet in izvoljene komisije. Glede na to, da so se zbrali predstavniki sveh list, ki imajo svetnike v občinskem svetu na usklajevalnem sestanku in sprejeli sporazum o kadrovskih rešitvah, je tokrat seja potekala v znamenju dvigovanja rok. Večino zadev so sprejeli soglasno. Za predsednika sveta so izvolili Dragana Martinška (LDS), njegov namestnik je Tone Lovrec (SKD). Sekretar je Franc Ojsteršek. Več na 3. strani. ■ mz Zamere letijo v nebo Naslov je iz Sindikalnih novic Rudnika lignita Velenje, povezan pa z nedavnim dogodkom, ko je sindikat podjetja RLV pretrgal vezi s Sindikatom dejavnosti energetike in ustanovil Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije. Nesporazumi znotraj SDE niso od včeraj, niso se začeli tudi s kongresom SDE novembra lani, ki se ga predstavniki rudnika niso udeležili. Napovedovali so se že nekaj časa pred tem. Nekateri so dogajanje povezovali s kadrovskimi rešitvami, ki so bile predlagane kongresu SDE in v katerih predstavnik Rudnika lignita Velenje, dolgoletni sindikalni delavec, do novembra predsednik SDE Franc Druks, zaradi različnih interesov znotraj tega sindikata ni bil več predviden za predsednika. Na Rudniku lignita Velenje ta namigovanja odločno odklanjajo. Pravijo pa, da so zaradi problemov premogovnikov, ki se še stopnjujejo zaradi zapiranja znatnega dela premogovniških podjetij, zavzemajo za predsednika, ki bi prišel iz premogovništva. Drži pa, da je bila znotraj tega sindikata vrsta zamer in nesporazumov. Niso si bili niti na približno istem bregu, ko je šlo za kolektivne pogodbe, razvojno politiko in stališč pri zapiranju premogovnikov, močno skaljeni pa so bili tudi notranji odnosi. Priložnost za prave navdihe je naslov iz zadnjih Sindikalnih novic RLV, tistih pred ustanovnim kongresom SP-ESS. Ta priložnost je z ustanovitvijo novega sindikata rudarjem in članom Rudnika lignita Velenje zdaj dana. Več na notranjih straneh. ■ Milena Krstič - Planine H aktualno GP Turist Nazarje "Premirje" je bilo le začasno Najprej zaostrene razmere v Gostinskem podjetju Turist Nazarje so sedaj resnično kritične. Nesoglasja in nesporazumi med zaposlenimi in novim vodstvom (že pred tem zavoženega) podjetja so se krepila od konca lanskega leta naprej. Ukrepi za "ozdravitev" podjetja so nujno boleči, večina zaposlenih se v strahu za preživetje z njimi in predvsem z novim vodstvom ni strinjala, upravni odbor podjetja je nekajkrat obravnaval in nato potrdil program, ki ga je pripravil direktor Drago Rifelj, nekajkrat se je tako ali drugače, uspešno ali neuspešno, sestala skupščina podjetja, svoje prste (in nič več) je vmešal sindikat, odstopil je predsednik upravnega Občni zbori Gasilskih društev Čakajoč na zakon o društvih Na področju Šaleške doline, v treh novonastalih občinah, deluje 15 gasilskih društev. V minulih tednih so v večini od njih že opravili redne letne občne zbore, povsod so potekali konstruktivno. V nekaterih so izvedli tudi nadomestne volitve, na vseh pa sprejeli sklep o sklicu izrednih občnih zborov takoj po tem, ko bo sprejet zakon o društvih. Takrat bodo sprejeli tudi nove statute gasilskih društev. To soboto bodo občni zbor izvedli v gasilskem društvu na RLV, naslednjo soboto pa se bodo zvrstili še zadnji trije občni zbori; v GD Velenje, Šoštanj in Šentilj. ■ bš SOS telefon ;» » » «& * » m $ « # * 3« m » e $ m Telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja V Ljubljani že nekaj časa deluje SOS telefon, namenjen ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja. S svojim delom pokriva temno pego na področju socialne pomoči v Sloveniji. Prostovoljke SOS telefona s pogovorom, informacijami in nasveti pomagajo ženskam in otrokom, ki so žrtve fizičnega, psihičnega in (ali) spolnega nasilja. Težko je natančno oceniti prisotnost nasilja, ker ženske (in sploh vsi) o tem nerade govorijo, pomoč pa iščejo šele, ko so razmere že res neznosne. "Mi lahko povemo le, da imamo v povprečju 3 do 4 klice na večer (dežuramo od 18.- 23. ure), ki trajajo v povprečju eno uro." pravijo v društvu SOS telefona. Njihovi telefonski številki, kamor se lahko obrnete tudi vi, sta: (061) 97-82 in (061) 441-993, vsak dan od 18.-23. ure. ■ (bš) ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3 UPOKOJENCEM in ZAPOSLENIM V DRŽAVNIH SLUŽBAH nudi naša banka za vse priložnosti GOTOVINSKE POTROŠNIŠKE KREDITE BREZ POLOGA IN BREZ DEPOZITA z dobo odplačila 6 mesecev po ugodni obrestni meri R x 13 % letno. Višji zneski gotovine so možni z dolgoročnimi gotovinskimi krediti do 24 mesecev. KOMITENTI BANKE lahko dodatno dobijo dolgoročne gotovinske kredite z dobo odplačila do treh let in z 10 % namenskim depozitom ter kratkoročne gotovinske kredite do 2 mesecev na osnovi nenamenskih depozitov po ugodni obrestni meri R x 11 % letno. Telefonske informacije: 063/854-251, int. 303, 249 in 289. odbora, en član je med tem podjetje "po hitrem postopku" zapustil, prav tako za večino zaposlenih sporni pomočnik direktorja, lokala na Ljubnem in v Nazarjah so zaradi takšnih ali drugačnih (ne)upravičenih razlogov zaprli in sta zaprta še danes, razsulo torej na celi črti. "Lep" stavek, mar ne; vendar je prav tako "lepo" trenutno stanje v Turistu, še "lepša" je prihodnost. Zaposleni so se s stanjem in ukrepi po prvi vročici sprijaznili, vendar večina še danes ne ve, kaj jih čaka. Zlasti zato, ker je bilo "premirje" le začasno. Ko je že vse kazalo, da se bo stanje vendarle razčistilo, se je v petek znova zaostrilo. Direktor je sklical sejo skupščine, katere dnevni red naj bi v marsičem odločil usodo podjetja in zaposlenih. Izvolili naj bi nova dva člana upravnega odbora, obravnavali uresničevanje sanacijskih ukrepov in obravnavali pravilnik o tehnoloških presežkih. Sejo skupščine so torej sklicali, z udeležbo ni bilo težav, pričeli pa je vendarle niso. Tik pred začetkom je namreč direktor na ostro vprašanje predstavnika sindikata glede plač, zadnjo so zaposleni dobili 14.decembra, prav tako ostro odgovoril, izmenjala sta nekaj še bolj "ostrih" besed in direktorje prostor zapustil. Člani skupščine so sicer nekaj časa še ostali in se dogovarjali, vendar posebej pametnega sklepa niso mogli sprejeti. Med drugim namreč niso imeli gradiva za vse tri usodne točke. "Lepo" bi bilo, če bi vse ostalo po starem, a je zdaj zares kritično. ■/P ESO Oprema Nov dosežek ESO Oprema se v teh dneh spet lahko pohvali z novim proizvodnim dosežkom. Za kupca v tujini so izdelali prototip dro-bilno-sejalne naprave na kolesih. Nova izvedba tega 18 ton težkega gradbenega stroja omogoča premik stroja z enega de-lovišča na drugega s kamionsko vleko. Izdelana in opremljena je tako, da se sme prevažati kot priklopnik. Izvedba je zanimiva tudi za domače gradbince. Poleg uporabe v peskokopih je primerna tudi za recikliranje gradbenega odpada na gradbiščih. Z vseh vetrov V znamenju stote obletnice filma Berlin - Prejšnji teden seje s projekcijo filma Margarethe von Trotta "Obljuba" pričel 45. filmski festival, končal pa se bo 20. februarja. Na njem bo zlatega medveda za življensko delo prejel francoski igralec Alain Delon. V tekmovalnem delu programa se bo za zlate in srebrne medvede potegovalo 27 filmov, v šestih spremljevalnih programih v berlinskih kinodvoranah pa bodo predvajali več kot sedemsto filmov z vsega sveta. Vlaganje na pravo mesto do konca leta Ljubljana - Prejšnji teden je vlada RS sprejela spremembo uredbe o izdaji, razdelitvi in uporabi lastninskih certifikatov, ki določa, da bo lastninske certifikate mogoče vložiti do 31. decembra 1995. Tako je rok za zamenjavo certifikatov za delnice podaljšala za šest mesecev. Razlog za tako odločitev je poleg neusklajene zakonodaje tudi veliko število podjetij, ki še nimajo potrjenega programa lastninjenja, v njih pa računajo tudi na javno prodajo. Slovenija med višjegrajci Bruselj - Komisija Evropske unije je pred tednom dni potrdila novo regionalno razdelitev držav v srednji Evropi. Slovenija po tej razdelitvi ne spada več v kategorijo, v kateri so države, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, ampak v kategorijo srednjeevropskih držav, v kateri so članice višegrajske skupine Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska. Pravice potrošnikov Ljubljana - Čeprav se vsak od nas prav gotovo vsaj enkrat na dan znajde v vlogi potrošnika, mnogi svojih pravic v tej vlogi ne poznajo. Slovenski parlament naj bi kmalu sprejel zakon o varstvu potrošnikov, ki bo začrtal temelje njihovega pravnega varstva. Med drugim bo določal, da lahko blago, ki ga naročite po katalogu, vrnete v sedmih dneh po povzetju, tudi če z njim ni nič narobe. Zaradi številnih zlorab pri začasnem zakupu apartmajev (tako imenovan time share) boste lahko odstopili od pogodbe v štirinajstih dneh od podpisa pogodbe. Novi zakon naj bi zagotovil ustanovitev posebnih oddelkov za hitro in poceni reševanje sporov na sodiščih, saj se sedaj potrošniki pri nižjih zneskih ne odločajo za sodni postopek, ker je ta predrag. Gostinstvo Paka Kaj bo rekla "Ni res, da se pri nas nič ne dogaja," trdijo v Gostinstvu Paka v Velenju. Tako so menda že pred časom pripravili program lastninskega preoblikovanja podjetja in sedaj čakajo na to, ali ga bo Agencija za privatizacijo tudi potrdila. Ko bo znana odločitev, naj bi bila dokaj nazorno znana tudi nadaljnja pot kolektiva oziroma po pridobitvi potrebnega sklepa se bodo lahko delavci odločali, kaj in kako v prihodnje. ■ m Ce je treba, ni meja V teh dneh se tudi na ožjem velenjskem območju izkazuje, da če je treba, občinske meje ne pomenijo nobene prave pregrade. Pa pri tem ne mislim šoštanjske razlage, da si mejne spore med novima občinama Velenje in Šoštanj nekateri le izmišljajo, v resnici pa ni nobenega problema, mislim na množične obiske iz sosednjih občin, ki prihajajo v Velenje. Pa tudi pri tem ne gre za to, da bi se že uresničevala vizija razvoja velenjskega turizma. Gre le za to, da so se v Gorenju odločili na veliko odpreti vrata občinarjem in gospodarstvenikom iz vseh občin, od koder k njim prihajajo na delo delavci. Gre za pravo povezovanje in predstavljanje v letošnjem jubilejnem letu. Saj pravijo, da se imajo s čim pohvaliti, zato je prav tako. Prav ti obiski pa tudi negirajo obtoževanja nekaterih velenjskih občinskih mož, češ da je Velenje še vedno močno zapostavljeno in odmaknjeno od Ljubljane. Vsaj kar zadeva Gorenje še zdaleč ni tako. V Gorenje namreč prihajajo ljudje iz domala pol države. Le pet delavcev iz Ljubljane in en iz Brezovice morajo preskočiti to našo najdaljšo reko. Podatki torej kažejo, da v velenjsko Gorenje prihajajo tudi delavci iz največjih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Celja... Tudi to nekaj pomeni, kajne?Po Ljubljani, Mariboru in drugod pa so te dni govorili še zaradi ene stvari, ki je povezana z Velenjem. Matjaž Gerlanc, še vedno (ali pa že spet) predsednik NSZS, je sicer javno oznanil, da je ta stranka sedež iz Velenja preselila v Ljubljano (ni sicer sporočil, kam), vendar smo lahko tudi iz dokaj uradnih ust poslušali o ustanavljanju varovalnih trojk, ki jih ustanavlja velenjska NS^S. Očitno se je delovanje te stranke tako zasidralo v Velenju, da jo bo težko "prestaviti". Res pa menda tej zvezi takih trojk še ni uspelo ustanoviti prav v okolju, kjer je stranka nastala. In nastala naj bi bila iz potrebe, so radi rekli. Sicer pa se je Velenje prejšnji teden pridružilo slovenskim občinam, kjer so že oblikovali svoja občinska (mestna) telesa. Če ne bi bilo nekaj prerekanj, bi bila lahko enoglas-nost, kakršno so pokazali ob dvigovanjih rok, skorajda zavajajoče sumljiva. Na srečo se še vedno izkaže, da imajo nekateri poslanci, oprostite, svetniki, med sabo ali z županom še nekatere nerazčiščene zadeve iz prejšnjega obdobja, zato se ni bati, da bi bile v bodoče seje enolične in nezanimive. Ko bi le bile krajše! Sicer pa ne dolžine sej ne kakšni "lepotni" zapleti niso posebnost cetra Šaleške doline. Podobne stvari se dogajajo domala v vseh občinah, ki so nastale na "temeljih" starih. V večini novih stvari tečejo dokaj dobro, kot da bi jim oranje ledine preprečevalo, da bi zahajali na nepotrebna stranpota. Tam pa, kjer menijo, da so osnove demokratičnega politiziranja in odločanja že doslej zajemali z veliko žlico, tam je zapletov več. Mnogi pravijo, da preveč! ■ (K) _i AKTUALNO S seje sveta mestne občine Velenje Izvolili organe in zastavili delo Drugi ponovni sklic prve seje sveta mestne občine Velenje je bil uspešen. Konstituirali so se in izvolili predsednika, podpredsednika, sekretarja in obe komisiji, ki delujeta pri svetu. Na začetku je slabo kazalo. Razpravljali so o tem, ali bodo delali po dnevnem redu, ki je bil sprejet na prvem zasedanju ali po tem, ki ga je sekretar volilne komisije Franc Ojsteršek (ki je za to pooblaščen do izvolitve sekretarja) pripravil za tokratni drugi skli-c. Po razgreti razpravi so se odločili, da bodo delali po prvotnem dnevnem redu, so pa nanj uvrstili še dve točki s področja stavbnih zemljišč. Potem pa je šlo kot po maslu. Soglasno so sprejeli začasni poslovnik sveta, izvolili predsednika in podpredsednika sveta, predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potrdili svoje mandate in mandat župana, izvolili sekretarja ter predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednica občinske volilne komisije Milena Dežman Bukvič je podala poročilo komisije o izidu lokalnih volitev in ob tem povedala tudi, da so dobili pritožbe in predlog za razveljavitev volitev od liste NSZS, katere nosilec je bil Matjaž Gerlanc. Prito- Župan Srečko Meh, predsednik sveta Dragan Martinšek in podpredsednik Tone Lovrec so podali pred svetniki svečane zaprisege, da bodo pri svojem delu spoštovali ustavnost in zakonitost ter se zavzemali za uspešen nadaljnji razvoj občine Velenje. Predsednik sveta mestne občine Velenje je Dragan Martinšek iz LDS, podpredsednik pa Tone Lovrec iz vrst strank krščanske in ljudske demokracije. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vodi Bojan Kontič (ZLSD), člani pa so Marko Jeraj, dr.Ivan Kralj, (oba iz strank krščanske in ljudske demokracije), Franc Sever (neodvisni), Ludvik Hribar (DeSUS) in Igor Centrih (Zeleni). Komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta vodi mag. Dragica Povh (ZLSD), člani pa so Aleksander Foršner, Anton de Costa, dr.Vladimir Korun (stranke krščanske in ljudske demokracije), Mehmed Bečič (SDA), Pankrac Semečnik (LDS) in Ivan Povh (DeSUS). Sekretar sveta je Franc Ojsteršek. žbe so zavrnili kot neutemeljene, ena, ki pa je bila utemeljena, pa na izid volitev ne bi vplivala. Komisija pa je tudi razveljavila dve kandidaturi na listah svobodnih gasilcev, saj sta ta dva kandidata kandirala še na dveh listah. Na podano poročilo svetniki niso imeli pripomb in so, kot smo že omenili, svoje mandate in mandat župana soglasno potrdili. Za tem je župan Srečko Meh prebral svoj predstavitveni govor. Do sem je potekalo vse gladko, zataknilo pa se je pri sprejemu statutarnega sklepa, s katerim naj bi svetniki določili začasna pravila delovanja mestne občine Velen- Iz predstavitvenega govora župana Srečka Meha Vse za hitrejši razvoj V svojem predstavitvenem govoru je župan Srečko Meh poudaril, da je treba z boljšim vzdrževanjem in vzpostavitvijo komunalne straže, doseči, da bo Mestna občina Velenje spet urejena in privlačna za obiskovalce. Na področju organizacije lokalne uprave je treba narediti vse, da bomo imeli lastne službe s pomočjo katerih bomo lahko vplivali na uspešnejši razvoj tega območja. Tako je na primer nesprejemljivo, da je Sekretariat za okolje in prostor v celoti prešel v državne upravne organe. Po županovem mnenju mora biti lokalna skupnost pristojna za oblikovanje in sprejemanje prostorskih aktov. Podobno velja za zaščito in reševanje, finance, pospeševanje razvoja podjetništva, turizma in obrti.. Izpostavil je problem financiranja, saj je milijarda tolarjev, kolikor naj bi jih imeli na voljo za pokrivanje lastnih potreb, mnogo premalo. Samo za izobraževanje namreč potrebuje Mestna občina Velenje okoli 800 milijonov tolarjev. Predstavil je prizadevanja za pridobitev nekaterih institucij regionalnega značaja. Med drugim ima Velenje medobčinsko geodetsko upravo, Zavod za zaposlovanje, dogovarjajo pa se še za inšpekcijsko upravo, upravo za okolje in prostor, šolstvo.. Soočiti se bo treba z razmejitveno bilanco in mejami med občinami Šmartno ob Paki, Velenje in Šoštanj, ob tem pa razrešiti še vrsto problemov povezanih s priključitvijo Vinske gore k občini Velenje. Občina Velenje ima dobro komunalno infrastrukturo, ki jo je treba dograjevati, nadaljevati z nadaljnjim ločenim zbiranjem odpadkov in zagotoviti novo deponijo komunalnih od- Predsednik Sveta mestne občine Velenje Dragan Martinšek padkov do konca tega tisočletja. Pospešeno je treba graditi stanovanja, v prihodnjih petnajstih letih bi jih bilo treba zgraditi 1600. Svetniki so na četrtkovem zasedanju soglasno izvolili za predsednika Sveta mestne občine Velenje Dragana Mar-tinška iz LDS. Ta je ob izvolitvi poudaril, da bo vodil svet demokratično in bo ob tem odprt za mnenja vseh svetnikov in župana. Obljubil pa je tudi dobro sodelovanje z "mediji, še posebej lokalnimi. Občinski svet Gornji Grad Kadri za učinkovito delo V petek zvečer so se na izredni seji zbrali člani gornjegrajskega občinskega sveta. Na izredni zato, ker je sprotnih zadev toliko, da ne morejo čakati na redne mesečne seje, ob tema pa so še vedno soočajo s številnimi nedorečenostmi glede nove lokalne samouprave. To je bilo očitno že pri pregledu zapisnika prejšnje seje, saj posameznim članom še vedno marsikaj ni jasno, večini niso jasna razmerja in prostojnosti župana in občinskega sveta in še več stvari bi lahko omenili. Začasni statutar- ni sklep so seveda sprejeli že prej, pa je bilo še veliko (prepoznih) pripomb, ki jih je župan Toni Rifelj želel prekiniti z ugotovitvijo, da bodo pripombe in predlogi možni pri sprejemanju statuta in pripombo, da "preveč" energije namenjajo za neumnosti in naj se raje posvetijo pametnim zadevam." V Gornjem Gradu se želijo vsem nejasnostim kolikor je mogoče izogniti in tudi zato so sklicali prvo izredno sejo. Zavedajo se tudi, da brez usposobl- je do sprejema statuta. Razpravljali so celo o tem, ali je o predlaganem dokumentu sploh vredno razpravljati, saj je župan že tako sprejel začasne ukrepe, pa naj ti veljajo Še naprej. To še posebej, ker naj bi bile že v kratkem sprejete dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, ki bodo tudi natančneje razmejile pristojnosti sveta in župana. Sekretar Franc Ojsteršek je pojasnil, daje imel župan po veljavni zakonodaji pravico sprejeti začasne ukrepe, ker se svet ni konstituiral, vendar pa naj bi ti veljali le do konstituiranja sveta. Po tem so se vendarle odločili za obravnavo statutarnega sklepa. Temeljito so ga razgrnili, saj so razpravljali o njem od odstavka do odstavka, potem pa so ga nekoliko spremenjenega potrdili z veliko večino. S statutarnim sklepom so svetniki določili splošne določbe v Mestni občini Velenje, njene naloge in organe, občinsko upravo, premoženje in financiranje, splošne in posamične akte. Med drugim so v statutarni sklep zapisali, da dosedanje kra- Nova vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje je polovična vrednost točke, sprejete leta 1993, povečana za inflacijsko rast. Gospodarstvo bo plačevalo po 0,0283 tolarja za kvadratni meter, za površine deponij premoga, pepela in produktov odžveplanja bo znašala ta vrednost 0,0353 tolarja, za družbene dejavnosti in gospodinjstva pa 0,0180 tolarja. jevne skupnosti nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov novih skupnosti skladno s statutom občine. Prav tako so odločili, da ostanejo delavci, ki so doslej delali v občinskih upravnih organih, pa niso prešli v upravno enoto državne uprave oziroma posameznih ministrstev, v delovnem razmerju v občini Velenje do sprejema sistemizacije. Do sprejema statuta in proračuna mestne občine Velenje bodo financirali občinske porabnike (vključno s krajevnimi skupnostmi) v decembrski višini. Močno nezaupljivi so bili svetniki do predloga o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestne občine Velenje. Niso se strinjali zgolj z dokončno postavljeno vrednostjo. Želeli so videti, kako je sklad stavbnih zemljišč prišel do takšne vrednosti, kako bo porabil sredstva in seveda, ali so vsi uporabniki stavbnih zemljišč poravnali svoje obveznosti za preteklo leto. Kljub tem vprašanjem in številnim pripombam so novo vrednost točke potrdili, vendar pa z zadržkom - sklad jim mora posredovati vse zahtevane podatke. Svetniki so na četrtkovi seji dopolnili še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Vanj so vključili naselja Črnova, Janškovo selo, Lipje, Lopatnik, Pirešica, Prelska in Vinska Gora, torej naselja krajevne skupnosti Vinska Gora, ki sodi od začetka letošnjega leta k občini Velenje. ■ Mira Zakošek Občina Šmartno ob Paki " Demokracija naj ne bi bila anarhija" Prejšnji četrtek so člani Sveta Občine Šmartno ob Paki znova "zasedali". Potrebe šole, predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letos, informacija o opravljenih nalogah samoprispevka ter o finančnem stanju bivših KS Šmartno ob Paki ter Gorenje in oblike sodelovanja sveta s strankami ter javnostjo so bile osrednje točke seje sveta. jenih in redno zaposlenih delavcev občinska uprava ne more učinkovito izpolnjevati svojih nalog. Zato so imenovali vršilce dolžnosti sekretarja občinskega sveta, tajnika občine in adminis-trativno-finančnega sodelavca. Strokovno usposobljena občinska uprava je namreč tudi pogoj za morebitno prevzemanja posameznih nalog za ostale občine, pri čemer v Gornjem Gradu računajo zlasti na področji zaščite in reševanja ter komunale. Mjp Tako kot njihovi vrstniki v dolini si tudi otroci v Smartnem ob Paki zaslužijo čimboljše možnosti vzgoje in izobraževanja. Toda, kako jim vse to zagotoviti v danih razmerah? Odgovor na zastavljeno vprašanje je bil šmarškim svetnikom menda znan že prej kot ob pogledu na seznam potrebnih del investicijskega vzdrževanja in naložb - težko. To njihovo mnenje je več kot 69 milijonov 600 tisoč tolarjev, kolikor po oceni znašajo prej omenjene postavke, potrdilo. Informacija o potrebah šole za njeno normalno delovanje je zaskrbljujoča so ugotavljali v razpravi. Prav tako tudi to, da je bilo v zadnji dveh, treh letih kar nekaj vlaganj, v ugodnejših časih za naložbe pa skorajda nič. Ker denarja za vse v krajšem obdobju ne bo, bo potrebno pripraviti prednostni vrstni red načrtovanih del. O njem bodo razpravljali po znanih podatkih o proračunu. Za zdaj pa so šoli dali zeleno luč za takojšnjo najnujnejšo obnovo sanitarij. Spremembe in dopolnitve statutarnega sklepa, ki se nanašajo predvsem na delo ter sestav nadzornega ter občinskega odbora (ta je za zdaj začasni izvršilni organ občinskega sveta) niso vzele šmarškim svetnikom toliko časa kot so ga ti namenili predlogom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, konkretneje predlogu za sestavo 7-članskega nadzornega odbora. Zapletlo se je pri imenovanju člana tega odbora iz vrst stranke SDSS. Sporen zanje ni bil kandidat, ampak odnos te stranke. Ta naj bi namreč sporočila prej omenjeni komisiji imeni dveh kandidatov, nato se je odločila za enega, na sam dan seje pa sporočila povsem novo ime njihovega predstavnika za člana nadzornega odbora kot organa občine. Šmarški svetniki so obsodili po -njihovem mnenju - takšno neresno ravnanje (kot smo izvedeli kasneje, naj bi šlo za nesporazum). Ob koncu razprave so se dogovorili, da bodo člane nadzornega odbora imenovali na naslednji seji. Do takrat pa naj bi pridobili tudi pisne pristanke vseh kandidatov in njihovih strank. Začasni občinski odbor kQt izvršilni organ občinskega sveta pa bodo tvorili: Ivan Rakun, Bojan Kladnik, Rudi Ježo-vnik, Alenka Podgoršek, Franc Štefančič, Jože Robida in Alojz Slemenšek. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letos bo v občini paškega kota takšna kot je bil predlog. Glede na leto 1993 naj bi bila točka višja za 41,40 odstotka. Tudi nadomestilo naj bi plačevali občani tako kot doslej - torej le na območju središča občine (bivši vaški odbor Šmartno ob Paki). V ostalih vaških skupnostih oziroma odborih pa za zdaj ne, ker so - po mnenju šmarških svetnikov - tu krajani sami precej naredili za izgradnjo komunalne nadgradnje. Nekoliko so spremenili tudi vsebino odloka. Če bo vse tako kot predvideva program nalog, naj bi iz tega naslova letos ta občina pridobila 15 milijonov 500 tisoč SIT. Kako sta poslovali in tudi gospodarili bivši KS Šmartno ob Paki in Gorenje z denarjem, ki se je zbral na njunih žiro računih ter finančno stanje ob koncu preteklega leta je bila naslednja zadeva, s katero so se na seji želeli šmarški svetniki kar najbolje seznaniti. Ugotovili so, da so v obeh program samoprispevka uresničili. Nekoliko manj razvesel jujoče je njuno finančno stanje na dan 31. 12. 94. Morda toliko to ne velja za KS Šmartno ob Paki, ki je poleg predplačil za dela v vrednosti 5 milijonov 691 tisoč tolarjev, imela na žiro računu nekaj več kot 864 tisočakov. KS Gorenje je leto 94 zaključila z rdečimi številkami v višini 3,7 milijona SIT. Ob zapisanem je potrebno omeniti še 3 milijone SIT kredita, ki ga je KS Šmartno ob Paki najela za najnujnejša vlaganja v komunalno nadgradnjo (ceste, vodovod,...). KS Gorenje pa je za te namene najela kredit v višini 5 milijonov tolarjev. Kar precej slabše volje pa so bili svetniki, ko so slišali odgovor na vprašanje: koliko denarja je dobila KS Šmartno ob Paki iz naslova lokalne samouprave leta 1993 in lani in za kaj ga je porabila. Slabe volje zato, ker je - po besedah župana Iva Rakuna - dobila le 1 milijon SIT leta 1993, lani pa niti tolarja, čeprav naj bi bilo v proračunu bivše občine Velenje iz tega naslova zanjo predvidenih 1,5 milijona SIT. Ta denar bodo šmarški svetniki zahtevali pri delitveni bilanci. Sodelovanje s strankami in javnostjo bodo odslej med drugim omogočale tudi uradne ure. Takšen je bil eden od sklepov zadnje seje članov šmarškega občinskega sveta. Tako bo občanom župan na voljo vsako sredo v mesecu od 12. do 17. ure, predsednik in podpredsednik občinskega sveta pa vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 15. do 17. ure. Vsi bodo uradovali v prostorih občine Šmartno ob Paki. U(tp) GOSPODARSTVO - —— —«« ............ Sindikat RLV se je razšei s Sindikatom dejavnosti energetike Konec ljubezni v enem najuspešnejših panožnih sindikatov V petek, 10. februarja dopoldne, je v Topolšici potekal ustanovni kongres Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije, krajše SPESS. Njegova ustanovitev je posledica odločitve članstva Sindikata podjetja Rudnika lignita Velenje o razdružitvi s Sindikatom dejavnosti energetike Slovenije (SDE), v katerega je bil rudniški sindikat vključen doslej. Razdružitev je bila, kot so poudarjali člani rudniškega sindikata, edina alternativa za obstanek v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Na ustanovnem kongresu, ki se ga je udeležilo 30 od 31 vabljenih delegatov, so izvolili tudi vodstvo SPESS-a, vodil ga bo Franc Druks. Kaj je sindikat Rudnika lignita Velenje privedlo do te odločitve, ki javnosti doslej ni bila znana? Jože Kožar predsednik sindikata RLV pravi, da se jim za ta korak podtikajo različni vzroki, da jih eni iščejo tudi pri kadrovskih rešitvah novega vodstva SDE, da pa vzrok nikakor ni ta. Tičijo drugje, nabirali so se vrsto let, vendar ni bilo pravega interesa, da bi se pravočasno in učinkovito odpravili. Vzroke za razhajanje v enem najuspešnejših panožnih sindikatov v Sloveniji je radelil v tri dele. Eno so kolektivne pogodbe, kjer s sindikatom SDE niso našli skupnega jezika niti o tem, kaj naj bi te bile, kaj šele okoli spoštovanja le-teh. Drugo je razvojna politika in vprašanja, ki imajo za posledico število zaposlenih v premogovništvu in zapiranje premogovnikov. "V podjetjih elektrogospodarstva kot da ni zanimanja, da bi elektriko pridobivali iz domačih premogov. Drugače se tudi ne da pojasniti razprav, navedel bom nekaj primerov, v TEŠ-u o uvedbi plina, o odločitvi Toplarne Ljubljana, da gredo na uvožene premoge, o nezainteresiranosti Termoelektrarne Trbovlje, da obnovi svoj objekt in tako podaljša življensko dobo tudi trboveljskemu Gibanje Mladi za razvoj občine Velenje je sestavni del nacionalnega programa "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo" pri republiškem ministrstvu za znanost in tehnologijo. Aktivnosti tistih, ki so vključeni v omenjeno gibanje v Šaleški dolini, so v polnem zamahu, saj se 1. april, zadnji dan za oddajo nalog, hitro bliža. Pri letošnjem, že 12. po vrsti, je vredno opozoriti na nekaj novosti. Zaradi tega, ker se nekateri v raziskovalno delo šele uvajajo, drugi so na tem področju že "stari mački", so naloge tokrat razdelili v naslednje skupine: osnovnošolci, srednješolci, študenti in inovacije ter tehnične izboljšave. Okvir za izbor tem (druga novost) je še bolj poljuben in omogoča mladim raziskovalcem, da se odločijo za tisto, ki jim je najbolj "pisana na kožo", kjer bodo svojo raziskovalno žilico najlažje dokazali. Teme so iz 4 področij: naravoslovnega, tehniškega, biološkega, družboslovnega in humanističnega. Irena Pilih, koordinatorica dela v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, je ob tem še posebej omenila pozornost, ki so jo namenili osnovnošolski mladini. Trud se jim je obrestoval, saj je bil odziv učencev 7. in 8. razredov osnovnih šol v Šaleški dolini na lanski oktobrski razpis presenetljivo spodbuden. Ti so namreč prijavili kar 20 raziskovalnih nalog, kar je za 100 odstotkov več kot leto prej. Največ jih je z OŠ Gustava Siliha 7, Antona Aškerca 4, Šalek 3, Gorica 2, Mihe Pintaija Toleda 1 (vse so iz mestne občine Velenje) ter iz šoštanjskih Biba Roeck 2 in Karla Destovnika Kajuha 1 raziskovalna naloga. "Zanimanje je med učenci in učitelji precejšnje, zato bomo morali razvojno-raziskovalnemu delu na osnovnih šolah nameniti v prihodnje še več pozornosti. Zavedamo se, da se ti še ne gredo pravega raziskovanja, ampak gre bolj za uvajanje. Vendar je to še kako pomembno, saj je od kakovostnega vodenja začetnih korakov mladih iskalcev novih odkritij in spoznanj, od nas samih velikokrat odvisno, ali se bo učenec na tej poti spotaknil in obstal ali pa bo vztrajal in iskal dalje. Jože Kožar: "Za ta korak nam podtikajo različne vzroke." premogovniku," našteva Jože Kožar, ki kot tretji razlog za razhajanje navaja notranje odnose. "Tu je bilo precej umazanije. Nesprejemljivo je, da se v SDE ne spoštuje statut, da ni iskrenosti, da si ne moremo izmenjati pravih podatkov niti o plačah, da se dogovorjene akcije ne spoštujejo. Primer: ko orga- Franc Druks: "Zaradi zmanjšanja proizvodnje, ki je rezultat odločitve države, ne sme biti na cesti nihče." niziramo stavko, rudnik stavka, drugi delavci energetike govorijo, da stavkajo, naprave pa normalno obratujejo. Pri privatizaciji stoji vsako podjetje na svojem bregu ...". Program, ki ga je sprejel kongres SPESS je postavljen v pros- tor in čas, ki ga odražata proces lastninjenja, postavitve pravih odnosov med delodajalci in delojemalci in uresničitev dolgoročne stategije razvija energetike Slovenije. Vanj so povzeli tudi dokumente, ki jih je sprejel drugi kongres ZSSS, 3. decembra lani. Se naprej bodo gradili sindikat dejavnosti tako, da bo osnova delovanja sindikat podjetja. Prepričani so, da samo močni in uspešni sindikati podjetja lahko tvorijo dobre temelje za trdno zgradbo sindikalne organiziranosti. "Ni naključje, da program namenja največjo pozornost kolektivnim pogodbam. Kongres je potekal v času, ko smo si že nabrali izkušnje pri uresničevanju prvih kolektivnih pogodb. Te so žal bolj negativne kot pozitivne. Koletivne pogodbe je treba vzeti bistveno bolj zares, prisiliti je treba partnerje, podpisnike kolektivnih pogodb, da pride do spoštovanja teh," pravi predsednik SPESS Franc Druks. Posebej omenja vprašanje skrbi sindikata in odgovornosti za socialno varnost in prihodnost delavcev. "Ohranitev delovnih mest je prva in najvišja vrednota sindikalnega boja. V rudnikih pa smo v zadnjih letih doživljali ob zmanjševanju proizvodnje tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Mi se še naprej zelo odločno in odkrito zavzemamo za to, t se zaradi zmanjšanja proizvodnje, ki je rezultat odločitve države, noben naš delavec ne bo se znašel na cesti." V SPESS so odprti za sodelovanje z drugimi sindikati, tudi s SDE, ki so ga zapustili, a poudarjajo, da predvsem na programskih točkah. "Organiziranost ne sme biti ovira za to, da sindikalno delo ne bi bilo učinkovito," pravijo. SPESS se želi vključiti tudi v mednarodno sodelovanje, ne misli se zapirati znotraj svojih meja. Slovenija vsak dan bolj postaja sestavni del evropskega prostora in tudi sindikati postajajo vsak dan bolj sestavni del evropskega delavskega gibanja. Izmenjava izkušenj in ustvarjanje mednarodnega ugleda pa so vsakdanje potrebe sindikata, pravijo ob tem. ■ Milena Krstič - Planine Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Spodbudni začetni koraki osnovnošolcev Novost letošnjega gibanja je razdelitev nalog v posamezne skupine in razširitev tem - Med 54 prijavljenimi tudi 20 nalog osnovnošolcev - Vse pomembnejša vloga mentorjev v "teku na dolge proge" EKO p.o. uvaja proizvodnjo kabelskih vodov za armaturno ploščo Delavce šolajo ob pomoči francoskih strokovnjakov ■f w' f Neprecenljive so spodbude in napotki dobrega mentorja, neprecenljivi za učenčevo nadaljnje raz-vojno-raziskovalno delo. Konec koncev ni toliko pomembno, da so naloge pogostokrat plod dela večjih skupin učencev, ki izhajajo iz krožkov." Da bi v mentorjih našli prave spodbujevalce, je odbor gibanja pred nedavnim pripravil 30-urne seminarje za izobraževanje mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev iz OŠ. Nekoliko drugačne ugotovitve glede na število prijavljenih nalog veljajo za srednješolce. 31 so jih ti prijavili: 11 nalog učenci Srednje elektro in računalniške šole, učenci Srednje strojne 1, prav toliko Srednja rudarska, 18 nalog pa so prijavili dijaki velenjske Gimnazije. V primerjavi z letom prej je srednješolcev, sodelujočih v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, tokrat manj. Zakaj je upadel interes? "Raziskovalna naloga ni več priznana pri maturi. Več kot očitno je, da so se srednješolci, zlasti gimnazijci, odločili za izdelavo naloge zaradi olajšave pri izpitu za maturo. Vendar je to povsem zgrešeno razmišljanje, ki ga bo potrebno spremeniti. Rdeča nit mora biti drugje oziroma v odgovorih na vprašanje: zakaj nam koristi raziskovalno delo, naloga, kaj bo učenec s tem pridobil." Vloga mentorja pri tem najbrž velikokrat odločilno vpliva na raziskovalno delo pri mladih. Pozitivno vrednotenje tovrstnega dela, spodbujanje, tudi v obliki "vse sposobnosti za raziskovalno delo pre-moreš," velikokrat prevesijo tehtnico. V teku na dolge proge, kar razvojno-raziskovalna dejavnost gotovo je, je pomen učitelja vrednota, ki je ne kaže spregledati. Tam, kjer se raziskovalno in učno delo prepletata, so dejstva dovolj zgovorna. "Še veliko dela nas čaka, da ne bomo prepogosto ugotavljali, kje gibanje "visi na nitki" in zakaj, ampak da se bomo skupaj veselili ciljev, ki smo si jih na začetku gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje skupaj zastavili. Če kaj, je takšno delo gotovo dobra naložba v znanje za prihodnje", je sklenila pogovor Irena Pilih. U(tp) V podjetju EKO p.o., o katerem se je v zadnjem času več slišalo v zvezi z zapleti, ki so nastali v odnosih s podjetjem T.T.E. d.o.o., kot pa z njihovimi načrti, že uresničujejo tisto, kar so si zastavili: projekt izdelave kabelskih setov za vozilo Renault Clio. Z njim, je bilo rečeno, Eiektroko-vinarska oprema iz Velenja stopa na pot evropske avtomobilske industrije. Od junija lani v EKO poteka proizvodnja kabelskih vodov za vrata vozila Renault Clio. V drugi fazi projekta, v kateri so zdaj, poteka uvajanje proizvodnje za izdelavo kabelskih vodov za armaturno ploščo. V projekt so vložili več kot 120 milijonov tolarjev. S pomočjo Renaultove francoske tovarne Dreux Cablag-es že mesec dni poteka montaža opreme in usposabljanje 30 novih delavcev, ki bodo delali v tem programu. "Naročili smo tudi že opremo za tretjo fazo projekta, gre za povečanje zmogljivosti na armaturni plošči, potekajo pa že tudi sklepni pogovori za opremo za vode spredaj in opremo vode motorja," pravi Andrej Glušič, direktor EKO p.o. Projekt naj bi zaokrožili do konca leta. Še v tem letu bodo poskušali pridobiti mednarodni certifikat avtomobilske industrije EAQF, pripravljali pa se bodo tudi na pridobitev certifikata ISO 9002. "Tako bomo lahko konkurirali z izdelavo kabelskih vodov na celotnem področju evropske avtomobilske industrije." Celoten obseg investicije bo znašal okoli 310 milijonov tolarjev, od tega bo okoli 30 odstotkov lastnih sredstev, ostalo pa bodo pridobili iz sredstev investicijskih bank. V končni fazi naj bi na tem projektu, kot računajo, zaposlili okoli 180 delavcev. V prvi vrsti tistih, ki so bili na Zavodu za zaposlovanje prijavljeni kot nezaposleni, bili pa so včasih zaposleni v EKO, tudi večina od 30 novo zaposlenih danes, je bivših delavcev EKO. "Smo v fazi lastninjenja, pridobljeno imamo prvo soglasje Agencije. Ker je bilo veliko govora o divjem lastninjenju pri nas, moram omeniti, da smo imeli inšpekcijo Agencije za plačilni promet, ki je ugotovila, da od leta 1990 do konca leta 1994 ne gre pri nas niti za oškodovanje družbenega premoženja, niti za projekt divjega lastninjenja," pravi Andrej Glušič, ki je obenem omenil, da so zato, ker zaposlujejo nove delavce, podaljšali vpis certifikatov še za mesec dni, da bi tako tudi Andrej Glušič: "S kabelskimi vodi bomo konkurirali v evropskem avtomobilskem prostoru." novo zaposlenim dali možnost, da postanejo delničarji EKA. "Ponujamo jim službo in soudeležbo pri lastništvu in upravljanju podjetja EKO," pravi Andrej Glušič. V zvezi "menjavo" hal, ki jo je napovedal mag. Drago Šulek v prejšnji številki Našega časa / sklad, ki je lastnik dela hal EKO, bo halo v kateri je T.T.E. namenil Elektroniki, Elektronika pa ponuja Gorenju GA v najem ali odkup halo Sipaka, ki naj bi ustrezala potrebam podjetja T.T.E./ pa je Andrej Glušič rekel: "Glede na dejstvo, da T.T.E. za svojo dejavnost potrebuje le 3000 kvadratnih metrov prostora, bi lahko to stvar uredili tako, kot sta predlagala Sklad republike Slovenije za razvoj in Elektronika. Tako bi rešili prostorske težave in morda tudi nadaljnjo eksistenco določenih podjetij. Lastnik podjetja se bo sam odločil, kako naprej s podjetjem T.T.E.. O zamenjavi prostorov se bo direktno pogajal s Skladom in Elektroniko. Dejstvo je, daje prostora dovolj na razpolago, in da zaradi prostora nobeno podjetje ne more v likvidacijo, stečaj ali v kaj drugega." ■ Milena Krstič - Planine DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (9) Vprašanja za rubriko DOHODNINA nam pošljite na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom: DOHODNINA. Na vaša vprašanja odgovarja DARINKA MRAVLJAK, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke. VPRAŠANJE bralke J.K.: Ali lahko davkoplačevalci pričakujejo zdaj, ko je v veljavi nov zakon o dohodnini, manjša doplačila dohodnine? Ali pa bo spet tako, da bodo tisti z najmanjšimi prejemki spet dolžni plačati največ? ODGOVOR: Če so izplačevalci prejemkov že med letom obračunavali akontacijo dohodnine po pravilnih stopnjah, in če bodo zavezanci tudi pri dohodnini uveljavljali olajšave za iste vzdrževane družinske člane kot med letom, ob tem pa uveljavljali še olajšave po 9. členu (po računih), do večjih doplačil ne bi smelo priti. Po novem zakonu so stopnje davkov od osebnih prejemkov med letom in stopnje pri obračunu dohodnine usklajene. Pri najnižjih prejemkih je v obeh primerih stopnja davka 17-odstotna, medtem ko je bila po starem zakonu (torej lansko leto) stopnja med letom 12-odstotna, pri dohodnini pa 19-odstotna. VPRAŠANJE bralca A.B.: Kaj, če nimaš računov za 3 odstotno olajšavo in tega tudi ne boš uveljavljal, ali se bo to zelo poznalo pri končnem obračunu? ODGOVOR: Doplačilo v tem primeru vsekakor bo. V kakšni višini, pa bo odvisno od višine prejemkov: večji bodo prejemki med letom, večja bo osnova za dohodino in večji bi lahko bil tudi 3 odstotni znesek olajšave.'Drugače povedano: višji bodo prejemki, višja bo za to osnova za dohodnino in višje bo doplačilo, če olajšave zavezanci ne bodo uveljavljali. Za ponazoritev navajam primer. Vzela sem zavezanca, ki ima račune in bo uveljavljal 3 odstotno olajšavo in zavezanca, ki 3 odstotne olajšave ne bo uveljavljal. Oba imata enega otroka in enako brutto plačo v višini 1.350.371 tolarjev. V tem primeru bi zavezanec z olajšavo doplačal 1602 tolarja dohodnine, tisti, ki te olajšave ne bi koristil pa 12.731 tolaijev. Župani, poslanci in svetniki v Gorenju Neustrezna monetarna politika Vodstvo Gorenja je povabilo konec prejšnjega tedna župane in poslance državnega zbora in sveta tistih občin, kjer ima Gorenje svoje enote oziroma občin od koder se vozijo delavci v Gorenje. Predstavili so jim visokomoderniziran proizvodni proces, svoje načrte, poslance in svetnike pa opozorili tudi na to, da trenutna slovenska monetarna politika izvoznikom ni naklonjena. Direktor Jože Stanič je orisal razvoj Gorenja, ki seje moralo iz velikega jugoslovanskega sistema (imeli so okoli 20 tisoč zaposlenih) z razpadom Jugoslavije zelo na hitro preoblikovati in si pridobiti nova tržišča. To seveda ni bilo lahko, a uspeli so. Tako sodijo danes med najpomembnejše slovenske izvoznike, na tujem, pretežno na zahtevnih evropskih tržiščih prodajo kar 95 odstotkov svoje proizvodnje. V Gorenju dela 4450 delavcev. Od tega je 3200 Velenjčanov, 500 Šoštanjčanov, 400 Žalčanov, 265 Mislinjčanov, 183 Šmarčanov.... "Prav zato, nam trenutna vladna monetarna politika, nikakor ni po godu," je poudaril Jože Stanič. Devizni tečaji rastejo namreč znatno manj kot drobnoprodajne cene. Zahtevo po nujnosti spremembe tečajev je utemeljil z mnogimi primeri in na ta način potrkal na zavest poslancev in svetnikov v upanju, da kaj ukrenejo na tem področju. Gorenje je v zares nezavidljivem položaju, saj dobijo 95 odstotkov plačil v devizah, ki so podvrednotene, plače in repromaterial pa kupujejo s precenjenimi tolarji. Gorenje izvaža v 60 držav sveta. Največ v Zahodno Evropo, kjer prodajo kar 73 odstotkov svojih izdelkov, na Vzhodno evropskih tržiščih prodajo 11 odstotkov, prav toliko v prekomorskih državah, doma pa le še 5 odstotkov. Jože Stanič in Jure Toplak sta poslancem in županom predstavila še razvoj Gorenja, vse od male obrtniške delavnice do sodobnega poslovnega sistema z več kot 322 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih in poslovnih prostorov, z najsodobnejšo opremo in vi-sokokvalitetno organizirano proizvodnjo, s katero so si pridobili kar 20 znakov kvalitete v državah najzahtevnejših Evropkih tržišč. Največ izdelkov Gorenja prodajo v Nemčijo, Francijo, Veliko britanijo, Avstrijo, Italijo, ZDA, Hrvaško, Češko, Avstralijo, Dansko... Zupani, poslanci in svetniki so si z zanimanjem ogledali, kako nastajajo gospodinjski aparati (foto Lojze Ojsteršek) Prav to jim tudi omogoča, da danes prodajajo že 60 odstotkov svoje proizvodnje pod lastno blagovno znamko. Trenutno namenjajo veliko pozornosti procesu lastninskega preoblikovanja, program, v katerem dajejo prednost delavskemu odkupu, so Agenciji za privarizacijo in prestrukturiranje gospodarstva že predložili. Jože Stanič je orisal tudi začrtano pot Gorenja in pri tem poudaril, da je njihova nenehna skrb cenejši in ekološko neoporečen izdelek in človeka na pragu enaindvajsetega stoletja dostojna plača. x ■ MiraZakošek Gorenje Gospodinjski aparati »»»»JS«***®« S » SE£ !3 tt 31 » if K « 8 8 38 » ® «T® 3S 38 8 8 ® 38^ 8 8 38 3SE » 8 88 Pomembno raziskovalno-razvojno središče "Smo na obrobju Slovenije in smo tudi pri delitvi denarja dostikrat odrinjeni," je med obiskom ministra za znanost in tehnologijo dr. Rada Bohinca v Gorenju poudaril predsednik poslovodnega odbora Jože Stanič. Dodal je, da država neselek-tivno "gasi" nekatera podjetja, ki nimajo programa in trgov, zaradi česar je takšna sanacija nezanesljiva. Vladna ekonomska politika pa za velike izvoznike tudi ni najbolj mila; dokaz za to je razlika med stopnjo notranje inflacije in tečajem dolarja. Dokler ne bodo podjetja ustvarjala dobička, da bi bila lahko deležna olajšav za tehnološki razvoj, bi morala biti deležna neposrednih subvencij, posebej še za raziskovalno-razvojno delo. Minister dr. Bohinc je povedal, daje država v letu 1993 namenila za ekperimentalni razvoj 20,7 milijona dolarjev, za aplikativno raziskavo pa 21,4 milijona dolarjev. Če k temu prištejemo še sredstva gospodarstva, je bilo tako za eksperimentalni razvoj in aplikativne raziskave skupaj namenjenih 135 milijonov dolarjev. Vprašanje pa je, če so bila izbrana prava podjetja oziroma prvi projekti. V Gorenju Gospodinjski aparati dobro vedo, da morajo okrepiti tudi raziskovalno-raz- V Gorenju Gospodinjski aparati je raziskovalno-razvojno delo organizirano v okviru treh programov, organizirane pa so tudi skupne razvojne dejavnosti na ravni podjetja. V njih so združeni Industrijsko oblikovanje. Industrijski inženiring. Center za standardizacijo in dokumentacijo. Raziskovalna enota ter enota Ekologija in analizna kemija. V raziskovalno-razvojnih oddelkih je 238 zaposlenih (skupaj s hčer-skimi pojetji 304), registriranih raziskovalcev pa je 58 (skupaj s hčerskimi podjetji pa 65). Na razpis Ministrstva za znanost in tehnologijo je lani Gorenje Gopodinjski aparati predložilo 8 projektov. Tri projekte (Pralni stroj s 1.400 obrati centrifuge, zmanjšanje hrupa pralnih in sušilnih strojev ter izobutan kot hladivo v gospodinjskih hladilno-zamrzovalnih aparatih) pa so zavrnili in jih je moralo podjetje financirati samo. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je za sofinanciranje petih projektov prispevalo 19,4 milijona tolarjev. Trije projekti s lanskoletnega razpisa so že končani, dva pa sta v zaključi fazi. Na letošnji razpis Ministrstva za znanost in tehnologijo bo Gorenje Gospodinjski aparati prijavilo šest projektov. Med ogledom vojno delo, če želijo zadržati mesto med največjimi proizvajalci izdelkov bele tehnike v Evropi. Filozofija razvoja, tehnologije in konstrukcije se hitro menja; trg terja vse kvalitetnejše izdelke, za oko dopadljive in ekološko prijazne. Na nujnost okrepitve raziskovalno-razvojnih potencialov v Gorenju Gospodinjski aparati kot razvojni nujnosti na daljši rok je opozoril tudi dr. Rado Bohinc. Pri tem bo potrebna tudi pomoč države, zlasti zategadelj, ker je mogoče rezultate tovrstnih vlaganj meriti na trgu. Med pogovorom so predstavniki Gorenja Gospodinjski aparati opozorili, da slovenska raziskovalna sfera še ni v zadostni meri vključena v mednarodno delitev dela, daje odzivnost slovenskih raziskovalnih institucij premajhna, da ponujajo predolge roke, ugotavljati pa je mogoče tudi pomanjkanje specializiranih znanj. S krepitvijo raziskovalno-razvojnih potencialov v največjih slovenskih podjetjih bi prišli do več centrov znanja, ki jih naša država zagotovo potrebuje, odpravljati pa bi začeli tudi monopole posameznih institucij. Tržno pa se mora začeti resnično potrjevati tudi raziskovalno-razvojno delo. ■ (ek) Stanovanjski sklad občine Velenje 383S8883S3g«S883tt£8 88 8S3g»88BS8888i8»88S£8SB8«)ll3SW88*Jti«888*«| Vloge so, a kaj, ko za vse ni stanovanj! Stanovanjski sklad občine Velenje, ustanovljen sredi preteklega leta, se danes ukvarja s problematiko stanovanj v vseh treh novih občinah, ki so nastale iz bivše občine Velenje: Velenjem, Šoštanjem in Šmartnem ob Paki. Zna pa se zgoditi, da bo to področje urejeno tudi kako drugače, če se bodo tako dogovorili občinski sveti novoustanovljenih občin. Problemov, pravijo v Stanovanjskem skladu, pa je zelo veliko. Veliko je ljudi, ki si sami, s svojim denarjem niso sposobni rešiti stanovanjskega problema. Ko je Stanovanjski sklad lansko leto razpisal natečaj za pridobitev socialnega stanovanja, seje najbolj izrazito pokazalo, kako velik je ta problem: na razpis seje odzvalo kar 500 prosilcev in 350 od njih je kriterijem v celoti ustrezalo. Teh 350 prosilcev je tudi uvrščenih v prednostni vrstni red za dodelitev socialnih stanovanj. Ampak kakšno upanje, da pride do stanovanja, ima lahko tisti, ki se je znašel na 350. mestu, če ga že tisti, ki je na 150. skoraj ne more imeti. Da je temu tako, potrjujejo podatki, da je bilo od razpisa do danes razdeljenih natanko 11 socialnih stanovanj! Iz prednostnega vrstnega reda je stanovanje dobilo prvih devet prosilcev, kajti dva sta bila oddana na podlagi sklepa sodišča. Končan pa je tudi že razpis Stanovanjskega sklada za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. V petek, 3. februatja, ko je rok za zbiranje prijav potekel, so prejeli še zadnjo prošnjo. Rezultat: 230 prošenj, čeprav so bili kriteriji izredno strogi in čeprav je višina stanarin za ta stanovanja tudi izredno visoka, vsaj za velenjske razmere. Ko smo Blaženko Čujež, samostojno referentko za plan in analize v Stanovanjskem skladu občine Velenje povprašali, koliko stanovanj pa je pravzaprav na voljo iz tega "fonda" je bil odgovor kratek: 37! "Ta hip vloge pregledujemo, preračunavamo in delamo prioritete. Nekaj je pri tem že jasno, namreč to, da bodo prednost pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj imeli tisti prosilci, ki se odločajo za zamenjavo manjših za večja stanovanja. Potem, v drugem delu, pa bomo razdelili izpraznjena manjša stanovanja." Srečni so torej lahko tisti, ki so si stanovanjski problem uspeli rešiti takrat, ko so se z njihovim reševanjem še ukvarjali po podjetjih. Danes so ta svoja nekdanja stanovanja razprodala, kupili so jih seveda lahko le tisti, ki so imeli stanovanjsko pravico. Z novimi stanovanji, razen če niso pogojena z izjemnim zanimanjem podjetja za pridobitev kakšnega dobrega strokovnjaka, pa se ne ukvaijajo več. Tako se vsi problemi zgrinjajo na sklad. ■ Milena Krstič - Planine Studio "M" Mozirje K3St«88K38S888K3g«C8 8$38$883£iK 5S« «5* Kabli na razpotju Prejšnjo nedelo so letno skupščino opravili člani Društva Studio "M" Mozirje. Spregovorili so o svojem preteklem delu in številnimi težavami v zadnjih mesecih, obenem pa so želeli opredeliti nove načrte, ki so povezani z mnogimi nejasnostmi, katerih razrešitev pogojuje njihovo takšno ali drugačno nadaljnjo dejavnost Mozirski kabelsko razdelilni sistem je omenjeno društvo od krajevne skupnosti v upravljanje in vzdrževanje prevzelo junija 1992. Člani so z velikimi napori uredili in opremili studio v domu TVD Partizan in z veliko vnemo opravljali svoje delo, vse pa se je (med drugim) zataknilo pri denarju. Prihodki od snemanj in reklam so komaj zadoščali za redno vzdrževanje sistema, za kaj drugega sredstev praktično ni bilo. Zlasti se je zataknilo lansko jesen, ko je delo društva (in studia) pretežno usahnilo. Že takrat so krajevni skupnosti predlagali, da sistem prevzame nazaj in uvede vzdrževalnino, studio pa bi naprej predvajal reklame in občasne informativne oddaje. Tudi z delom stu- dia je precej nedorečenosti, zlasti zato, ker obstaja možnost dopisništva velenjske VTV. Seveda je za kaj takega potrebno zagotoviti zahtevne tehnične in kadrovske pogoje, tega pa studio sam brez pomoči občine Mozirje ne zmore. Glede nove mozirske občine so razpravo dopolnili z nujnostjo povezovanja s studiem na Rečici ob Savinji, ki sodi v to občino. Mozirski župan Jakob Presečnik je to nujnost povezovanja posebej omenil, poudaril pa je tudi, da morajo najprej opredeliti tehnične probleme glede spremljanja programa VTV, preden bo o tem konkretno razpravljal občinski svet. Na skupščini so tako med drugim ponovno pozvali mozirsko krajevno skupnost, naj prevzame kabelsko razdelilni sistem, sprejeli pa tudi vrsto pobud in smernic za bodoče delovanje, katerih uresničitev je seveda pogojena z ureditvijo problema upravljanja in vzdrževanja sistema. ■ SP Spoštovani g. Rezman! Šlo je predvsem in zgolj za poročilo, torej za opis dogajanja 12. 1. v dvorani Državnega sveta. Enostranskost poročila torej pripi-šiva drugi stranki, ki se javne razprave ni udeležila v zadostnem številu. Prostodušno tudi priznam, da sem v problematiki še začetnik, vsekakor je ne obvladam tako kot vi, ki ste se z njo ukvarjali v preteklih letih. Kaj država jemlje kot razlog za svoje poroštvo, torej svoj podpis pod evropskih protokolom ali zdravje Šalečanov, je stvar interpretacije. Glede na vašo si drznem soditi, da ste se tudi vi skupaj z mano rodili 1.1. 1993. Edina stvar, ki v članku ni bila neposredno vezana na dogajanje in je imela določen osebni pridih, je bila ločena z ločnico "mimogrede" in ni imela namena klicati Zelenih na pomoč. Je le postavljala retorično vprašanje, ali niste skupaj s sekretarsko mizo počistili tudi svoje zelene zavesti. Če ste slučajno mislili, da v stavbi DZ, kjer se kuje (upam, da se vsaj tu strinjava) državna prihodnost, berejo in upoštevajo vaša tarnanja v nekem Našem času, potem si res raje spremenite letnico v rojstnem listu. Vsekakor bi bilo izredno pozitivno, če bi se s svojim znanjem in izkušnjami udeležili neplodne razprave. Tokrat vas sicer ne bi poplačal občinski proračun, morda pa vendarle kdaj zgodovina. Hvala tudi za izredno zanimiv podatek, da na območju bivše občine sedaj uradujejo trije župani. Sicer ne vem, kaj naj bi na razpravi počel župan iz Šmartne-ga ob Paki, ki je takrat županoval natanko dvanajst dni. Velenjski, pod katerega pristojnost je problematika spadala vsa pretekla desetletja, in šoštanjski, na čigar dvorišču smrdljivec stoji, pa bi tam vsekakor morala biti. Menim, da tale odgovor niti ni bil potreben, saj je iz vašega pisanja razvidno, da ste kljub naslovu želeli samo izkoristiti priložnost za komentiranje volilnih rezultatov. Kakšne posebne škode pa s svojim poročanjem tudi nisem napravil. Želim vam še veliko uspešnega dela, tu ogroženim pa čist zrak in zdrav regrat. S spoštovanjem, ■ Darko Hriberšek Pritožba na početje lovcev na lovnem območju Bele Vode V zadnjih letih je prišla vrsta pritožb na vodstvo KS Bele Vode glede nerazumnega početja nekaterih lovcev na lovnem področju Belih Vod, zato se vam oglašamo z željo, da se stvari nemudoma uredijo. Da smo konkretni, vam naštevamo nekaj vaših nerazumnih dejanj: 1. večletno zastrupljanje in zverinsko ubijanje psov (Mazej, Urbane, Lenko, Stropnik, Rezoničnik ...), 2. ogrožanje ljudi in živine, proti katerim ste nepremišljeno streljali (Goličnik), 3. podiranje električnih pastir- jev oziroma električnih ograj za živino, 4. objestno prevažanje z motornimi vozili po nepokošenih travnikih, 5. nestrokovno nastavljanje mrhovišč brez predhodnih obvestil gospodarja na travnikih in pašnikih, kar povzroča kmetom nemalo težav pri spravilu krme, 6. ignorantski odnos do krajanov od posameznih članov LD Smrekovec in kot taki ste izgubili vsi člani zaupanje in ugled pri krajanih Belih Vod. Verjetno ni treba poudarjati, da so Bele Vode največji revir, saj merijo 2,454 ha, kar pomeni več kot 1/3 revirja, po številu divjadi pa je odstotek še občutno višji. Opozoriti vas moramo, če se stvari nemudoma ne uredijo, da bomo prisiljeni speljati postopek, da območje Belih Vod prevzame druga lovska družina oziroma ravnali se bomo po postopkih, ki nam jih dovoljuje zakon. Ustanovili smo tudi komisijo, katere člani so lastniki gozdov ter član sveta KS. Naloga komisije bo ta, da preveri in potrdi člane lovske dkružine, ki lahko lovijo na območju Belih Vod. S tem želimo preprečiti neljube izpade z vaše strani. Prosimo vas, če nam lahko posredujete seznam članov LD Smrekovec, kajti kot lastniki zemljišč bi končno radi vedeli, kdo se sprehaja in pleni po naših zemljiščih. Taki, ki ne ljubijo domačih živali, ne spoštujejo ljudi na tem območju, ne morejo biti pošteni ljubitelji narave in so nezaželeni. V upanju dobrega in korektnega sodelovanja vas lepo pozdravljamo! ■ Svet KS Bele Vode Predsednik sveta Ivo Drev Predmaturitetni preizkus Zelo pohvalno je, daje Naš čas v dveh zaporednih številkah poročal o predmaturitetnih preizkusih znanja, ki so ga v dneh od 9. 1. do 14. 1. 1995 opravljali če-trtošolci slovenskih srednjih šol, torej tudi dijaki Centra srednjih šol Velenje: prvič, 12. januarja, je celo na prvi strani predstavil pred-maturitetne preizkuse, drugič, 19. januarja, pa je objavil anketo med "poskusnimi maturanti", v kateri je sodelovalo pet naključno izbranih gimnazijcev. Kljub vsej izkazani pozornosti pa imam vtis, da iz vsega zapisanega bralec, ki je do sedaj bolj malo ali površno spremljal uvajanje mature v slovenske srednje šole, potrebuje še nekaj dodatnih pojasnil, če želi biti o stvari bolje seznanjen in zlasti, da ne sledi slepo zapisu, da "vsi na vrhu ne vedo, kaj bi radi". Ministrstvo za šolstvo in šport oziroma republiška maturitetna komisija je z izvedbo predmaturitetnih preizkusov znanja želela doseči naslednje cilje: 1. V konkretni situaciji seznaniti dijake 4. razredov, ki so vključeni v priprave na maturo, z načinom opravljanja ter ravnijo zahtevnosti maturitetnega izpita pri posameznem predmetu ter jim olajšati končno odločitev ob prijavi nanjo. 2. V konkretni izpitni situaciji seznaniti učitelje maturitetnih predmetov z vsebino in ravnijo zahtevnosti maturitetnega izpita ter načinom ocenjevanja. 3. Omogočiti republiškim predmetnim komisijam, da ugotovijo ustreznost izpitnih vprašanj, nalog in za reševanje predvidenega časa; rezultate bodo upoštevali pri pripravi izpitnih pol za maturo v juniju 1995. Gradivo bodo komisije uporabile za izobraževanje zunanjih ocenjevalcev. 4. Usposobiti upravne, šolske in maturitetne organe, da se ob konkretni izpitni situaciji pripravijo na izvedbo mature. Vrsta v anketi zapisanih pripomb dijakov je utemeljenih in koristnih, saj jih bomo skupaj s pripombami učiteljev posredovali republiški izpitni komisiji v pričakovanju, da se pomanjkljivosti ne bodo ponovile, ko bo šlo zares. Nekaj stališč pa seveda ni v skladu z zgoraj zapisanimi cilji. Res je bilo nekaj testov težjih kot smo pričakovali. Dijaki omenjajo slovenski jezik, učitelji ugotavljamo, daje bila težja tudi prva izpitna pola pri matematiki, saj so se nekatere naloge nanašale na snov, ki je v katalogu predvidena za Za mnoge že pred jutranjo zarjo se bo to soboto, 18. 2., izpred hotela Peca v Mežici pričel Matjažev pohod na Peco. Že sedmo leto zapovrstjo ga prireja Planinsko društvo Mežica s sodelovanjem MDO PD Koroške regije, MDO PD Savinjske regije in GRS na Koroškem. Kot smo že omenili, je tudi letos začetek pohoda izpred hotela Peca med sedmo in osmo uro. Kontrolna točka bo na Mihovem domu, na sam vrh Kordeževe glave (2126 m) pa se bo lahko povzpel vsak po lastni presoji in z dovoljenjem člano\ GRS. Prehranjevanje bo tudi letos iz lastnega nahrbtnika. V koči bo mogoče dobiti samo čaj in ostale pijače. Zaradi še zimskih razmer na pobočju Pece je obvezna zimska višji nivo. Preskopo je bil odmerjen čas zlasti za pisno izražanje pri angleškem jeziku (čeprav so bila tu vprašanja še najbolj v skladu s pričakovanji dijakov), marsikje pa je bilo časa povsem dovolj. Ne glede na to, da ocenjevanja v času, ko za vse ostale dijake poteka normalen pouk, ni možno izvesti na republiškem izpitnem centru, saj je bilo v preizkus vključenih približno 10000 dijakov, je povsem v skladu s cilji preverjanja, da to opravijo "domači" učitelji, ki vse do konca šolskega leta pripravljajo dijake na maturo. Dijaka lahko tako seznanijo z načinom ocenjevanja in ga opozorijo na njegove vrzeli v znanju. Ustni del izpita, ki tudi pri maturi poteka pred "domačo" komisijo in prispeva vsega 20 % h končni oceni, je v tako kratkem času neizvedljiv, zato tudi ni bil predvid- oprema. Kdor ima dereze in je vajen hoje z njimi, naj jih ne pusti doma. Nepogrešljiva pa je skoraj vsaj ena smučarska palica. Ob zaključku današnje številke je bilo na avtobusu, ki bo tudi letos popeljal velenjske planince proti Koroški, še nekaj prostih sedežev. Sicer pa je najbolje, če pokličete pisarno PD Velenje 851-192 in se sami prepričate. Povejmo še to, da ta pohod velja za akcijo "KAVELJC-KORENINA" ter "KOROŠKA GRČA". Planinci Šoštanja se lahko prijavite na Trgu bratov Mravljakov v društveni pisarni in v trgovini Lina. Odhod za Šoštanjčane bo ob 5.30 uri. Vsem pohodnikom želimo na poti veliko lepih trenutkov in srečno vrnitev v dolino. ■ M. H. en. Opomniti velja, da matura poteka v razponu petnajstih dni, preizkus pa je bil izveden v petih dneh. Posebej pa bi rad pojasnil glede osnovnega in višjega nivoja. Pri nobenem od maturitetnih predmetov ni zahtevan višji nivo, vsaj za generacijo 1995 ne, ravno tako nobena fakulteta pri vpisu ne zahteva višjega nivoja. Dijak se za višji nivo odloča sam, zato ga tudi pri preizkusu nismo zahtevali, ampak so se z njim spoprijeli tisti, ki so to želeli. Pri maturi višji nivo namreč omogoča pridobitev večjega števila točk, kar je lahko pomembno pri vpisu na fakulteto, ki bo omejila vpis. Naj zaključim: na vrhu vedo, kaj bi radi, pa čeprav še malo škriplje! Predstojnik Gimnazije Velenje ■ prof. Andrej Kuzma ^—->>_ Otdy d.o.o. Polzela 38, tel.: 721-052 Wr\mTrf „ n PE VELENJE v^Lfld.o.o. (EraŠP0RT)i tel.: 854-391 VOZILA IN MOTORNA KOLESA SUZUKI: KONKURENČNE CENE IN UGODNI KRED. POGOJ11-4 LET, 10-11,5% LETNA OBR. MERA, DEVIZNA KLAVZULA, 30% POLOG SUBARU IN ROVER: ZNIŽANJE CEN, KREDITI NA 45 MESECEV, 15% LETNA OBR. MERA, DEVIZNA KLAVZULA, 25% POLOG ZA VSA OSTALA VOZILA (NOVA IN RABLJENA) JE MOŽEN LEASING IN BANČNI KREDIT. , ' : W invnMlT" Prednaročniški ceni veljata do vključno 6. marca 1995! Naročilnico pošljite na naslov: NAŠ ČAS, Foitova 10, 63320 Velenje Naročilnica Ime in priimek: Št. os. izkaznice: Naslov: Nepreklicno □ Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki št. izvodov: naročam po __ ' prednaročniški ceni LJ video film Šaleška dolina na videu_______________________Št. Izvodov: Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ^ y § ■ § f Svetovalna pisarna Centrih Davčne in poslovne informaci|e tudi po telefonu TELDAC ledobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje Neizmerljivi koraki Bliža se čas, ko bomo morali izpolniti napovedi za odmero dohodnine za leto 1994. Mnogim to ni lahko delo, sploh, če ga želijo opraviti sami in to tako, da bo njihova odmera kar najugodnejša. V Velenju že dobro leto deluje Svetovalna pisarna Centrih, ki jo najdete v drugem nadstropju poslovne stavbe Far-min, kjer vam bo dipl. eoc. Igor Centrih pomagal na mnogih področjih davčnega svetovanja, ne le pri izpolnjevanju dohodninskih napovedi. Pomagajte si z brošuro "Zakon o dohodnini" Že v lanskem letu je Igor Centrih napisal prošuro z naslovom "Zakon o dohodnini", v kateri je zajel vse najpomembnejše predpise, ki so pomembni pri izpolnjevanju in izračunu odmere dohodnine, tako za občane kot kulturne delavce, obrtnike, podjetnike... Bila je dobro sprejeta, zato je letos pripravil novo, v kateri so zajete tudi vse v februarju sprejete zakonske spremembe. Za tiste, ki ste se odločili, da boste letošnjo napoved izpolnili sami, jo toplo priporočamo. Cena brošure je 450 SIT, naročite jo lahko v Svetovalni pisarni Centih (tudi po telefonu), na dom pa vam jo bo prinesel poštar. Prav bo prišla tudi knjigovodskim servisom, računovodskim službam v podjetjih... Izpolnjevanje napovedi na Ljubljanski banki Tudi letos bo Igor Centrih od 27. februarja do 31. marca v prostorih Ljubljanske banke na Rudarski 3 v Velenju izpolnjeval dohodninske napovedi. Pričakoval vas bo vsak dan, v delovnem času banke. Obenem vam bo izračunal odmero dohodnine, svetoval najugodnejšo različico pri napovedi in to oddal na Davčno upravo. Cena za vso to storitev je 500 SIT. Kontinuirano davčno svetovanje za člane Igor Centrih ponuja tudi neprekinjeno davčno svetovanje obrtnikom in podjetnikom, ki z njim sklenejo pogodbo. Ta lahko traja od 3 mesece do enega leta in tudi dlje. Morda se ponekod še vse premalo zavedajo, koliko pomeni dober nasvet iz davčnega področja, koliko stroškov in nevšečnosti lahko prihrani, saj je davčna zakonodaja vedno bolj restriktivna. V kratkem bo Igor pridobil imenovanje za sodnega izvedenca za ekonomsko -finančno stroko. Tovrstne strokovnjake pogrešajo predvsem odvetniki, saj ti pripravljajo ekonomske njo družbene skrbi, ki bo omogočila duševno prizadetim občanom celovito oskrbo, izobraževanje,... čim bližje doma in družine. V ta splet aktivnosti sodi še izenačitev pogojev za osebe, ki živijo v zavodih in v družinah. Razvoj bivalnih skupnosti (po mnenju razprav-ljalcev bi morala zanje že pred leti poskrbeti država) ali varstveno-delovnih oddelkov v večjih krajih, reševanje težav prizadetih oseb takrat, ko ostanejo zaradi smrti staršev prepuščeni samemu sebi (v ta namen naj bi v okviru doma za varstvo odraslih ali posebnih ustanov ustanovili posebne oddelke) dopolnjujejo spisek zahtevnih nalog na krajši in daljši rok. Kot tudi skrb za celovito obravnavo prizadetih oseb (izobraževanje, zdravstvo, zobozdravstvo), za njihove starše ter prizadevanja za be-nificirano dobo, zdraviliško obravnavo, oblike varstva za prizadete osebe,.... Uresničevanja srednjeročnih in dolgoročnih smernic delovanja se bodo lotili že letos, seveda pa ob tem ne bodo zanemarili izletov, vikend seminarjev, informativne dejavnosti (poleg Vezi ljubezni bi radi izdali še zloženko), družabnih prireditev za člane. Med drugim naj bi letos organizirali človekoljubni koncert in izdali izkaznice. Dela ljudi širokega srca, odprtih rok in skrbi za sočloveka ni mogoče z ničemer ovrednotiti. Ker je temu tako, jim je gotovo v ponos vsaj dejstvo, da so Sožitja (lepo in dovolj zgovorno ime), kot se po novem imenuje društvo, ki je z novo lokalno samoupravo preraslo v medobčinsko, sposobni le nekateri. U(tp) izračune iz različnih področij, ki so potem osnova za izterjavo. Če recimo mislite, da ste bili oškodovani pri izračunu zamudnih obresti ali izplačilu osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi, vam bodo v Svetovalni pisarni Centrih to izračunali in če se bo izkazalo, da ste imeli prav, boste k odvetniku odšli s konkretnim izračunom. Novost - telefon za davčno in poslovno svetovanje TELDAC Davčno svetovalne službe še nimajo vseh ustreznih zakonov za svojo dejavnost in zato tudi nimajo pravih cenikov za svoje usluge. Zato vam je odslej na voljo TELDAC telefon. Na številki (090) 4110 vam bo s strokovnimi nasveti s področja davčne in druge poslovne zakonodaje na voljo svetovalec Igor Centrih, minuta Igor Centrih z Zakonom o dohodnini v rokah pogovora pa vas bo stala 156 SIT. Če boste imeli težave pri izpolnitvi dohodninskih napovedi, kakršnokoli vprašanje z davčnega področja kot občan, obrtnik ali podjetnik, vam je na voljo ta telefonska številka! Registracije za obrtnike in podjetnike Še eno dejavnost Svetovalne službe Centrih vam predstavljamo; to je vodenje postopka za pridobitev dovoljenja za samostojnega podjetnika (SP) ali obrtnika. Če ste čisto na začetku te poti, vam bodo tu svetovali, pomagali pridobiti dokumentacijo in registrirali dejavnost na davčni upravi. V avli šole Šmartno v Velenju se pretekli petek zbrali na ičnem zboru člani Društva za >moč duševno prizadetim Velen-. Vanj je vključenih 148 obča->v Šaleške doline, ki so - nekat-i bolj, drugi malo manj - opravili sliko dela in z njim pomagali izadetim otrokom ter njihovim užinam. Če kje, potem je zagotovo prav omenjenem društvu v ospredju ilovanja človek, potreben spod-ldnih besed, ki v trenutkih napo-iv za lepše življenje prizadetega, ilujejo kot balzam za dušo. Tudi menjava izkušenj je vse prej kot ostranska zadeva. Tega in še jsa je bilo v delovanju društva v reteklem letu kar nekaj. Izlet, na aterem so združili prijetno s kostnim, seminarji, 4 številke ruštvenega glasila Vezi ljubezni 3 zaokroževali društ-veno delo, recej aktivnosti pa je segalo na drugo področje delovanja - položaj prizadetih oseb. Vztrajnost, tenkočutnost posameznikov in skromna naklonjenost države so se obrestovali, saj uspehi ob vsem tem niso izostali. "Srednjeročni in dolgoročni cilji društva so zahtevni," je poudaril predsednik društva za pomoč duševno prizadetim Velenje Andrej Grebenšek, "vendar mi nismo sanjači. Združuje nas obilica dobre volje, s katero poskušamo pomagati našim prizadetim otrokom in njihovim družinam. Vemo pa, da lahko s skupnimi močmi nekaj dosežemo. Dosedanje izkušnje so dobre." To, obljuba, da bodo delovno vnemo iz preteklega prenesli v letošnje leto ter jasno zastavljeni cilji so porog njihovih "sanj". V naslednjih letih si bodo prizadevali doseči v novo nastalih občinah Šaleške doline takšno visoko stop- Ne zanimajo jih strankarske zdrahe, ampak skrb za vsako prizadeto osebo in njegovo družino. Pri tem so jim tesno stali ob strani nekateri predstavniki bivše občine Velenje, delavci šole Šmartno Velenje in tudi njihova zveza Oglasite se v Svetovalnem centru Centrih ali pa zavrtite številko TELDAC-a (090) 41 TO-pot do dobre rešitve vaših davčnih zadev bo krajša! KULTURA Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl: "Telo brez duha je mrtvo, mesto brez kulture jalovo! "Dvorana Kulturnega doma v Velenju je bila v sredo zvečer polna. Prazničen večer po dnevu, ki smo ga preživeli vsak po svoje; eni so ga izrabili za počitek, drugi so si v njem vzeli vsaj nekaj minut za kulturo, je dihal s praznikom... "Dneva Prešernove smrti se ne spominjamo samo zaradi njegove visoke poezije, kije bila 8. februarja 1849 s pes; nikovo smrtjo dokončno izročena slovenskemu narodu in človeštvu - z vsem, kar premore; od jezika, ki je bil poprej literarno jecljav in ubožen, zdaj pa naenkrat sijajen in blešče, do velikanskih pomenskih svetov, ki jim dosedanje prešernoslovje ni niti približno še odkrilo zadnjih mej. Pred pol stoletja smo si ta dan izbrali tudi kot simbolni dan svojega kulturnega obstajanja, duhovne samostojnosti in samozavesti." je uvodoma poudaril slavnostni govornik, rojak dr. Matjaž Kmecl. 'To je poslej praznik, kakršnega drugi narodi zlepa nimajo; res pa je, da velikanska večina teh narodov, še posebej tako zelo majhnih, kot je naš, tudi nima niti približno take zgodovine..." Spomina na Prešerna se je dotaknil tudi iz tiste plati, ki zadnja leta "razbuija" Slovence, "kakršnega sem in tja poskušajo prikazati različni pritlikavi preroki; njegov spomin se že poldrugo stoletje otepa z očitki, da je bil pijanec in bab-jek, nezanesljiv in cagav, čudak in postopač; prav zdaj je izšla še ena takšna razlaga, čeprav v gosposko opravo oblečena, ki njegovo erotično poezijo na poseben način povezuje z umišljeno, izvrženo spolnostjo in se med drugim ukvarja s "pomembnim" vprašanjem, kdaj je izgu- bil mladeništvo oziroma devištvo. Vsaj nedokazljivo, če že ne banalno! Vsi njegovi verzi, vsa pričevanja o njegovem življenju, vse, kar o tem vemo, pa izpričuje - če ne dodajamo svoje takšne in drugačne fantazije - da je bil trideset klafter nad takšnimi sposobnostmi razumevanja sveta in življenja; da je videl obzorja, ki jih marsikdaj vseh še danes ne vidimo..." Slavnostna akademija je bila posvečena tudi dvajsetletnici delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika, ki je v vseh teh letih veliko naredil za velenjsko in slovensko kulturo. Dr. Matjaž Kmecl je v svojem govoru preletel njihove najpomembnejše dosežke in iz njih izpeljal: "Kulturni utrip Velenja je že zdavnaj prerasel v pluralnost mnogoterih oblik in zahtevnosti; podjetno in samozavestno se vključuje v široka kulturna in duhovna prostorja. Na tak način je mesto tudi takrat, ko mu je gospodarstvo narekovalo najbolj burno rast, uspevalo loviti in uravnavati samo sebe, sproti graditi in po svoje ohranjati notranjo podobo - da se ni razsulo v brezobližni zne-senosti z vseh vetrov... Pri vsem tem imajo svoj večinski delež delavci in sodelavci Kulturnega centra; naj jim ob njihovi dvajsetletnici izrečemo zahvale in čestitke, ki obenem veljajo celotnemu mestu!" V nadaljevanju večera smo uživali v raznolikem in izvirnem nastopu Mladinskega pevskega zbora iz Maribora pod vodstvom Karmine Šilec. Po venčku narodnih iz vseh koncev Slovenije so nam predstavili nekaj modernih skladb iz različnih koncev sveta in domovine. Eskimska je bila izvedena v spremljavi izvirne koreografije, na odni je "zaživela" pekarna slaščic... Čustva vseh pa so se zbudila ob koncu, ko so se mladenke rak-ropile po dvorani in pesem o prijateljstvu in miru zapele ob stisku rok njim neznanim Velenjčanom. Buren aplavz dolgo ni utihnil. ■ (bš) Zgornja Savinjska dolina Mnoge in lepe prireditve ob jubileju Polne dvorane po različnih krajih na najlepši način potrjujejo upravičenost vsakoletnih prireditev ob mesecu kulture v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Približno polovico od skoraj štiridesetih jih bodo te Osrednja slovesnost je bila na praznični večer v prenovljenem kuturnem domu na Rečici ob Savinji. Slavnostne besede je povedala predsednica Zveze kulturnih organizacij za Zgornjo Savin- Dobitniki letošnjih priznanj in zlatih plaket dni že sklenili, zadnje med njimi pa se bodo zvrstile do konca februarja in začetka marca. jsko dolino Fanika Strašek. Spregovorila je o kulturi v našem vsakdanjem življenju, posebej pa seveda poudarila pomen ljubiteljske kulture v obeh dolinah, ki ji še ne zmanjkuje sape, temveč se krepi še naprej. Vsi dosežki domačih kulturnih ustvarjalecv in poustvarjalcev tudi niso sami sebi namen, kar potrjuje množica obiskovalcev na najrazličnejših prireditvah s svojim odobravanjem in navdušenjem. Na slavnosti so podelili tudi letošnja priznanja in Zlate plakete. Prejeli so jih: MARIJA ROČNIK iz Bočne za dolgoletno delo na področje pevske kulture, za ohranjanje ljudskega izročila in sodelovanje pri kulturnih prireditvah va kraju; MARIJA ZAMERNIK iz Luč ob Savinji za 60 let aktivnega dela v pevskih zborih in dramski skupini v kraju ter za vodenje prosvetnega društva; ROMAN ČRETNIK iz Mozirja za dolgoletno sodelovanje v pevskih zborih, v dramski in recitator-ski skupini; JOŽICA KOLENC iz Gornjega Grada za 30 let neumornega dela v gornjegrajskem prosvetnem društvu, zlasti v dramski skupini; STANKO ROJTEN iz Gornjega Grada za dolgoletno sodelovanje v dramski skupini, za vodenje prosvetnega in sodelovanje v ostalih društvih; ANDREJ ERMENC z Ljub-nega ob Savinji za vsestransko delo na kulturnem področju v kraju, zlasti v pevskem zboru; DRAGO JELENKO z Rečice ob Savinjiza dolgoletno delo v prosvetnem društvu, organizacijo prireditev in obnovo prosvetnega doma; TURISTIČNO DRUŠTVO Ljubno ob Savinjiza tri desetletja ohranjanja flosarskega izročila; PUST MOZIRSKI za več kot stoletno ohranjanje in prenašanje bogatega izročila iz roda v rod. Slavje so s čudovitim nastopom zares obogatili sloviti pevci kvarteta DO. ■/P Zgodilo se je... 16. svečana LETA 1904 Počasi se bliža pustni čas, zato začnimo današnjo rubriko z novico o zanimivem pustnem običaju, ki jo je objavil Slovenski narod: "Iz Gornjega Grada. Ponosno je vihrala v soboto, dne 6.t.m. iznad gostilne Mikušove dolga bela zastava v znamenje, da se vrši tukaj nekaj posebnega. In res. Gornjegrajski samci priredili so ta večer veselico z mnogobrojnim šaljivim sporedom. V okusno okrašeni sobani se je plesalo, v tem ko so se v stranskih sobah zabavali neplesalci na razne načine. Vse je bilo veselo, vse je družila le ena misel: tako prijetno že dolgo, dolgo ni bilo. Med navzočniki videli smo precej okoličanov iz Nove Štifte, Bočne, Šmartnega, Sv. Frančiška, vso tukajšno inteligenco in nenavadno dosti tržanov. Vsi so se odzvali vabilu, ki je pozivalo "vse tiste, katerim še niso zamrla čustva do nas zapuščenih samotarjev, da pridejo - ter oživijo naša oledenela srca." Prišli so v lepšem številu, kot seje pričakovalo. Mnogo veselja je povzročila šaljiva tombola, šaljiva pošta, osobito pa korijandoli in metanje serpentin. Svirali sta dve godbi in sicer: glasovir ter domača godba. Tudi razne maske so povzročale mnogo smeha in zabave. Ni ga bilo, kateri bi šel z veselice slabe volje. Do ranega jutra smo rajali in se veselili pod okriljem Kurenta. Drugi dan seje sicerprej bela zastava spremenila v rozardečo, po trgu si videl mačkastih obrazov, pa vkljub temu ni mogel nihče prehvaliti zabavnega večera in vsak je dejal: Kaj takega v Gornjem Gradu že desetletja ni bilo. Toda ne le v moralnem oziru so samci doživeli lep uspeh, tudi blagajna je dala lepo svoto čistega dobička, kateri se izroči tukajšnji šolarski kuhinji. Želeti je le, da bi gornjegrajski samci še večkrat priredili kako veselico ali zabaven večer, kajti družabno življenje je pri nas skoraj docela zaspalo. Upati je, da po svojem prvem, srečno uspelem nastopu, kmalu storijo drugi korak, kateremu pa jih še naj več sledi." Lepa gesta gornjegrajskih samcev, ni kaj. Naslednja novica iz Slovenskega naroda pa je nekoliko bolj resna, a zanimiva za takrat in tudi za danes: "Krona čistosti. Danes, na pustni torek, se vrši pri okrajnem dodišču v Šoštanju obravnava o tožbi A. B. kot matere in F. R. kot varuha ml. L. B. (zastopnik dr. Dečko iz Celja) zaradi pri-poznavanja očetovstva in plačevanja alimentacij. Toženi nezakonski oče je - katoliški župnik, eden tistih, ki skrbno varujejo krono čistosti." Ljudje smo pač vedno le ljudje in najmanj kar nam je vsem skupno, je to, da smo vsi krvavi pod kožo! LETA 1913 Tudi današnji članek naj zaključimo s šalo iz Slovenskega naroda: "Veletrgovec s krompirjem in z otrobi gospod Butara je v krčmi izvedel, da morajo katehetje po škofovem navodilu v šoli dijake poučevati o spolnih vprašanjih. Gospod Butara, oče nadebudnega tretješolca, je bil mnenja, da katehet vendar ni pravi mož za tako delikatno nalogo in je sklenil, da odvrne pretečo nevarnost s tem, da sam prevzame to nalogo. Po večerji je poklical sina v svojo sobo in po kratkem uvodu nežnočutno rekel: - Kakor sem slišal, so v šoli začeli vam odgrinjati skrivnosti življenja. To se pravi, začeli so vam razlagati skrivnosti spolnega življenja. Ali je res? - Da, ata, je odgovoril tretješolec, kaj bi pa rad od teh skrivnosti izvedel? Kdo pravi, da je bilo včasih drugače kot danes? ■ DAMIJAN KLJAJIČ Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje NOVO GLEDALIŠKO GOSTOVANJE V VELENJU V četrtek, 16. februarja, ob 19.30 (beli gledališki abonma) in v petek, 17. februarja, ob 1930 (rumeni gledališki abonma), bo v Velenju gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Henrika Ibsna: STRAHOVI. Delo je režiral Dušan Mlakar, igrajo pa Milada Ka-lezič, Tomaž Gubenšek, Janez Bermež, Darja Reich-man in Miro Podjed. Vprašanja moralne krize družbe so vselej aktualna. Ibsnova temna zgodba o propadu družine Alving je bila ob nastanku sicer tesno navezana na tedaj aktualno teorijo dednosti (sinovi plačujejo za grehe očetov), danes pa se nam kaže bolj kot niz kompromisov, ki v želji prikriti sramoto, sprožijo nasprotni učinek: sramota in goije zmagata na vsej črti! Vstopnice za izven 1.000 SIT. OPERNI DOGODEK LETA V UUBUANI V nedeljo, 26. februarja, bo naša karavana odpotovala v Cankarjev dom v Ljubljano, kjer bo tretja ponovitev: Giacomo Puccini: TURANDOT Turandot, lirično glasbeno dramo v treh dejanjih, so pripravili kot skupen projekt SNG Opera in Cankarjev dom iz Ljubljane, salzburško Deželno gledališče in Opera iz Niče. Ustvarjalci pa napovedujejo operni dogodek leta pri nas. Slovensko ljudsko gledališče Celje Četrtek, 16. februarja ob 19.30 uri: H. Ibsen: Strahovi. Režija Dušan Mlakar, in sicer na odru velenjskega doma kulture. Celjski gledališki ansambel bo v Velenju gostoval tudi jutri (v petek). DNEVI KOMEDIJE od 3.2.do 26.2.95 Petek, 17. februarja ob 19.30 uri: I. Lovrič: Afera Pouhn Kufr. Gostuje Gledališče GLEJ iz Ljubljane; Sobota, 18. februarja ob 19.30 uri: J. Godber: Na smučišču. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko iz Ljubljane; Režiser, scenograf in kostumograf je Pet Halmen. Dirigent bo Igor Švara, pojejo pa Sophia Larson, Bruno Sebastian, Franc Javornik, Norina Radovan, Robert Vrčkon, Karel Jerič, Jože Kores in Juan Vasle. Odhod avtobusa ob 15.30. Cena vstopnice 3.600,00 SIT, cena prevoza 1.000,00 SIT. Prijave v Kulturnem centru Ivan Napotnik, tel. 853 574, prednost imajo abonenti zlatega abonmaja. NEŽA MAURER ZA NAJMLAJŠE V četrtek, ob 16. uri, bo v Knjižnici Velenje srečanje s priljubljeno pesnico NEŽO MAURER. Pogovor je namenjen predšolskim otrokom in otrokom nižjih razredov OS. Program so pripravile vzgojiteljice in otroci WZ MOJCA. Vabljeni otroci in starši! Vstop prost. Nedelja, 19. februarja ob 17. uri: M. Jesih: Ljubiti. Gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Oderpododrom ob 20.30 uri: P. Lužan: Živelo življenje Luka D. Gostuje dramski igralec Polde Bibič. februarja 1995 lilliijiiaB««! 1111111 ...... 11 1 ." 1 ................ 107,8 MHz - —■ RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * DISKCEK KOTIČEK ladijska smuka Če hočejo radijci doživeti in eživeti vse, s čimer se ečujejo vsak dan pri tistem, ir jim nalaga delo in pro-am, morajo redno skrbeti i svoje zdravje, kondicijoin )bro počutje. Nič ne poma- 1 poslušalcu bolna ali preu-ujena četica in prav nič jih 2 zanimajo zjamrani radij- Kaj bi pa rekli, ko bi vas zju-aj voditelj prebudil ves nave-čan vsega, s stavkom: "Mene a danes tako trga v križu, pa lava me boli, pa do nič mi ni Zato, da si utrdi zdravje si je ela ekipa ekonomsko propa-andne službe, ti se res znajo ti, v januarju in februarju že irvoščila izdatne počitnice. Smučarsko sezono je v Avstriji v 3ad Kleinkirchheimu otvoril »ašo Konečnik in nad dožive-im tako navdušil kolega Jureta Beričnika, da sta si v hotelu kar zamenjala ključe iste sobe. Ker gresta tja na smuko tudi Boris in Mira Zakošek, se po Velenju že tako daleč še nismo. Nista pa Sašo in Jure o donosnosti avstrijske naložbe uspela prepričati glavne v ekonomski propagandi Jure In Sašo: "Kako ju bova pa prepričala, da je na Švedskem bolje?" sprašujejo, ali nima nemara Radio Velenje in Naš čas tam kupljenega kakšnega apartmaja. Pa naj favšljivce kar potolažimo: Nine Jug. Ta mora že zato, ker je šefica, misliti s svojo glavo in ravnati po svoje. Odločila se je za domačo smučišče in izbrala Vogel. "Pri meni ima domače prednost pred tujim, zato ne poskušajta več," ju je opozorila, ko sta ji kar naprej predstavljala prednosti sosednje dežele. Zakaj hodita pa Zakoška v Bad Kleinkirchheim smo pa tudi zvedeli šele pred dnevi. Zato, ker se tja sliši Radio Velenje in nas imata lahko pod nadzorom tudi takrat, ko si mi to najmanj mislimo. Ampak zdaj vemo, ker se jima je zareklo. Naša propagandna služba je na tej podlagi dobila posebno nalogo: prepričati ju, daje veliko bolje na Švedskem. Tja se Radio Velenje menda ja ne sliši! Na ta način bomo preverili tudi propagando. Videli bomo, koliko zna biti prepričljiva. O rezultatu poročamo naslednje leto. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO. GUNS'N'ROSES Novo ime v zasedbi ameriške heavy metal skupine GunsVRo-ses je Zakk Wylde. 27-letni bivši kitarist skupine Pride & glory je namreč tisti, ki bo zasedel mesto drugega kitarista v skupini in tam nadomestil Gilby Clarka. Ta je zaradi prevečih samostojnih pro- jektov moral zapustiti skupino, Zakk Wylde pa bo sodeloval že na naslednjem albumu Gunsov. Nad njim sta navdušena oba glavna člana skupine, Slash in Axl, ki si od nove pridobitve veliko obetata. Paul Hage, Axlov prijatelj, ki je kot kitarist sodeloval pri snemanju skladbe Sympaty for the devil, Slashu ni odgovarjal, Axl pa pri njegovi pridružitvi k skupini za vsako ceno tudi ni vztrajal, saj ni hotel poslabšati že tako ne najboljših odnosov s prvo kitaro skupine. METALLICA »»»»»»»»»»»»»»»»»ftaftt« Člani skupine Metallica so dobili tožbo proti njihovi ameriški založbi. Vse od leta 1985, ko so z založbo podpisali pogodbo, le ta namreč ni hotela dvigniti višine njihovih honorarjev iz naslova avtorskih pravic, neglede na to, da je skupina samo v Združenih državah Amerike prodala več kot deset mi-lionov plošč. Krivico bodo sedaj popravili in James, Lars, Kirk in Ja-son bodo dobili tisto kar jim pripada. Še to, kljub opravkom s sodišči, Metallica ne miruje. V San Franci-scu že pripravljajo novi album. BOB GELDOF Bob Geldof, pop zvezdnik, televizijski producent in organizator koncertov, znan predvsem po organizaciji velikega LIVE AlD-a pred desetimi leti, je po osemnajstih letih zakona napovedal ločitev od svoje žene Paule Yates. Po pisanju britanskega bulvarskega tiska naj bi namreč Pula, sicer televizijska zvezdnica iz oddaje Big Brakfast na neodvisni britanski TV postaji Channel 4, več noči prebila z glasbenikom Michae-lom Hutchencom iz skupine INXS. JACKS0N& MAD0NNA iii>iit«iiiiini>i»ii "Michaelu Jacksonu in Madon-ni bi morali soditi kot teroristoma", je dejal neki Nematullah Khan iz islamske stranke Jamaat-e-islam v odgovor na aretacijo Ramzija Yousefa, osumljenega nastavitve bombe v World Trade centru v New Yorku, 26. februarja 1993, ki so ga pred kratkim aretirali v Islamabadu in izročili policiji v New Yorku. "Michael Jackson in Madonna sta tipična predstavnika ameriške družbe, njenih kulturnih in socialnih vrednot", je dejal Khan in dodal, da uničujeta w :'wm M V življenje tisočem muslimanov in jih vodita v uničenje, stran od njihove vere, etike in morale. UGLY KID J0E Ameriška skupina Ugly Kid Joe se bo konec februarja podala na dvotedensko turnejo po smučarskih središčih ZDA. Med vsakim nastopom bodo člani te skupine, o kateri sicer že dalj časa ni slišati nič novega, svojim oboževalcem podarili snowboard. MITJA ČRETNIK Ansambel Šaleški fantje iz Velenja Godejo in razveseljujejo že četrt stoletja Kdor poje rad, ostaja mlad. Če za koga, to v tem letu drži za člane ansambla Šaleški fantje iz Velenja. Biti četrt stoletja na Se kako konkurenčnem odru slovenske narodno-zabavne glasbe ni kar tako. Zato si jubilej zasluži vse pozornosti. Konec koncev ne samo zaradi let, ampak predvsem uspehov, ki jih je ansambel v 25-letnem delovanju dosegel. Na marsikaterem odru doma in v tuji so v teh letih že nastopili, povsod, kjer so go-dli in peli, so poželi prisrčen aplavz poslušalcev. Niso se zaman trudili za sodelovanje na kakšnem festivalu, saj so jih kritiki, sploh pa ljubitelji narodno-zabavne glasbe, povsod zelo hitro opazili. Vodja ansambla Franc Žer-doner pa uvršča med največji uspeh to, da so Šaleški fantje najstarejši narodno-zabavni ansambel v naši dolini. "20 nas je do sedaj že igralo pod imenom Šaleški fantje, trenutno pa nas ustvarja lepe viže 7. Večina ansamblov dela tisto, kar le všeč ljudem. Mi pa tisto, kar mi želimo povedati." Še vedno vse v ansamblu druži ljubezen do lepih melodij, petja, še vedno jim pomeni igranje v njem konjiček. "Najbrž nikoli ne bomo poklicni glasbeniki, čeprav se tru- dimo in tudi znamo zaigrati tako kot tisti, ki si s tem služijo težak kos kruha." V25-letih delovanja je ansambel izdal štiri kasete. Ni slabo, če vemo, LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 12. februarja, ste glasovali takole: 1. PODKRAJSKI: "Venček narodnih"..................11 glasov 2. R0K0ND0: "Staršem"....................................9 glasov 3. KOVAČI: "Full Marička"...................................4 glasovi 3. ZASAVCI: "Jutri bo prepozno"..........................4 glasovi 5. Planšarji: "V coklah vsi na ples"......................2 glasova Predlogi za nedeljo, 19. februarja: 1. ATELŠEK: "Pri Čuježu", 2. KOVAČIČ: "Leži vasica za goro", 3. PLANIKA: "Franček veseljak", 4. POUANŠEK: "Pika poka", 5. ZUPAN: "Ljubezen vse odpusti" ■ ViliGrabner TURISTIČNA ZVEZA VELENJE Vabimo vas na zanimivo predavanje mag. Beloglavca iz Kmetijskega zavoda Maribor na temo: REZ VINSKE TRTE IN TRSNI IZBOR. Predavanje bo v ponedeljek, 20. februarja ob 9. uri v gasilskem domu Šentilj. Po predavanju bo praktični prikaz reza vinske trte na kmetiji Toneta Kranjca v Lazah. PRIDITE, KORISTNO BO! Člani ansambla Šaleški fantje so: Franc Žerdoner - vodja ansambla, harmonika, klaviature, vokal, Martin Adrinek - trobenta, bobni, Edi Fidler - klarinet, saksofon, vokal, Srečko Feguš - bariton, bas kitara, pozavna, Maja Lesjak - so/o vokal, Tomaž Kovačič - solo vokal, Ivo Gajšek - kitara, vokal da jih v preteklih letih snemanja sploh niso zanimala. Prvo kaseto so izdali in s tem razveselili svoj krog poslušalcev leta 1987, nato pa približno vsaki dve leti novo. V zanje prazničnih trenutkih je pred durmi njihov prvi CD. Razmišljajo pa še o video kaseti. Skratka, polni so načrtov, njihovo občinstvo pa željno njihovih nežnih, globoko izpovednih in ubranih melodij. Praznik je treba primerno proslaviti in člani ansambla Šaleški fantje ga tudi bodo. 24. marca snujejo veliko prireditev - nekakšno finale ob jubileju. Seveda v družbi pravih prijateljev. Zabava do zgodnjih jutranjih ur bo v večnamenski dvorani v Vinski gori, na tamkajšnjem odru pa bodo zjubilanti nastopili še tisti, ki v svetu narodno-zabavne glasbe nekaj pomenijo: Irena Vrčkovnik, Strašna Jožeta, Agata Šumnik, Dušan Krajnc, ansambla Vesna in Simona Legnerja, virtuoz na diato-nični harmoniki Zoran Zorko ter legenda slovenske narodno-zabavne glasbe Stanka Kovačič. Članom ansambla Šaleški fantje ob jubileju iskreno čestitamo in v imenu njihovih prijateljev ter občinstva želimo: še v prihodnje čimveč lepih melodij. ■ (tp) SANK ROČK - CRIME TIME 0 poskusih preboja ene najbolj znanih slovenskih ročk skupin, Šank ročk, na tuja glasbena tržišča je bilo doslej mogoče že marsikaj slišati. Dogovarjanja in bolj ali manj uspešni poskusi izpred let pa so konec minulega leta dosegli svoj vrh, ko so stekli resni pogovori z znano nemško založbo Long Islands Records s sedežem v Augsburgu. Založba, sicer specializirana za tako imenovani "adult oriented ročk -AOR", ki pod svoje okrilje sprejema predvsem izvajalce melodičnega hard ročka (mimogrede pod njenim okriljem deluje tudi Good & bad (Dobro in zlo), Don't cry now (Pravljica o mavričnih ljudeh) in drugi. Izdelavo ovitka je prevzela založba sama in ga bomo lahko videli šele, ko bo plošča že na tržišču. Naslov plošče bo Crime tirne. Omenimo tudi to, da že potekajo pogovori, da bi plošča razen v Evropi, izšla tudi na Japonskem, to pa naj bi se zgodilo še letos. Album bo seveda moč dobiti tudi na domačem tržišču, čeprav zaenkrat ime distributerja za Slovenijo še ni znano. Promocijski nastopi po domovini, na katerih naj bi predstavili ploščo z naslovom Cri- nekdanji pevec znane skupine Bonfire), je pokazala zanimanje za delo slovenskih rockerjev in jim takoj ponudila priložnost. Člani skupine Šank ročk so tako morali v angleščini posneti večje število svojih skladb, ki so jih po predhodnem poslušanju njihovih zadnjih treh albumov Izbrali odgovorni pri Long islands records. Na podlagi teh posnetkov in po nekajmesečnih pogovorih so nato januarja letos podpisali pogodbo 0 izdaji CD ploščevangleškem jeziku. Licenčno pogodbo so podpisali za dobo petih let, založba pa z njo prevzema trženje in distribucijo plošče po Evropi. Posnetki skladb, ki bodo na tej plošči, katere izid je v Evropi napovedan za 27. marec, so bili narejeni v Sloveniji, medetem ko so končno miksanje, tako imenovani maste-ring, opravili mojstri v Bauer studiu iz Ludvvigsburga pri Stutgartu. Na plošči bo trinajst ali štirinajst skladb, ki v angleščini nosijo nove naslove in največkrat nimajo zveze s tistimi, ki jih poznamo iz slovenske produkcije. Samo nekaj primerov: Like eagles f!y (Metulj), 1 can't do vvithout you (Rockerji), me tirne, so predvideni v aprilu in maju, prva uradna promocija pa bo ne letošnjem mednarodnem glasbenem sejmu v Celju. Skladbi Puščava sna in Laški pir v angleškem prevodu na tem prvem "tujem" CD-ju skupine Šank ročk ne bosta izšli, pripravljeni pa sta že za izid na drugem albumu. Povejmo še, da so producenti vseh skladb sami člani skupine in da načrtujejo za skladbo Like eagles fly (Metulj) izdelavo videospota, ki naj bi ga posneli v Zagrebu. Šank ročk torej kljub zatišju, ki ga je bilo čutiti, ko smo kar nekaj časa zaman pričakovali nov album, niso mirovali. Svoje delo so pač usmerili na tuje, neprimerno večje in zahtevnejše glasbeno tržišče, na katerem uspeha ni lahko doseči. Upajmo, da jim bo tam uspelo in jim pri tem zaželi-mo vso srečo. Svojim domačim oboževalcem Šankrockerji obljubljajo novi "domači" album še v letošnjem poletju, vse, ki bi jih radi slišali v živo pa vabijo 25. februarja v Prevalje, kjer bodo nastopili skupaj s skupinama Ognjerezi in 501 band. ■ MITJA ČRETNIK LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 21. FEBRUARJA 1995, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1. IVANKA KRAŠEVEC .............Brez tebe -2. ALI EN .............Širni & mesni 3. DUPLEŠKA MORNARICA...........Vse najboljše za rojstni dan 4. ANDREJ ŠIFRER .............Na zdravje naših žena 5. ADISMOLAR .............Daleč je za naju pomlad Pisana druščina različnih slovenskih glasbenih izvajalcev je pripravljena tudi za tretjo februarsko oddajo Lestvica slovenskih 5, ki jo lahko poslušate vsak torek na Radiu Velenje. Zmagovalca boste tudi tokrat skupaj z Ireno Vrčkovnik izbrali vi. Nagradni kupon Ta teden glasujem za: Ime In priimek: Naslov: \FTnL Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje m ...............*........................ io msiAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 16. februarja 1995 Zgornja Savinjska dolina Gozdne prometnice brez prometa? Nov Zakon o gozdovih je opredelil bistvene novosti v delovanju in organiziranosti gozdarstva. Zelo pomembne so seveda tudi spremembe na področju gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic, se pravi cest in vlak. Razumljivo so zakonska določila eno, dejansko stanje pa drugo. Po zakonu bi denimo moralo financiranje gradnje in vzdrževanja zaživeti že v drugi polovici lanskega leta. Gre za uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest, na podlagi katere bi v tem obdobju že morali zahirati 6,9 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč, seveda bi naj to bila strogo namenska sredstva. Na tako zbrana sredstva bi država prispevala 33 odstotkov iz proračuna, zbrana sredstva apa naj bi se po določenih deležih tekoče delila občinam. Naj bi zato, ker določil te uredbe ni nihče spoštoval. Za vzdrževanje gozdnih cest so bila tako namenjena le pičla sredstva, ki jih je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo iz proračuna dodelilo gozdnim gospodarstvom na podlagi pogodbe. Takšno pogodbo je z ministrstvom podpisalo tudi nazarsko gozdno gospodarstvo, dela pa naj bi opravljal Zavod za gozdove. Za vzdrževanje cest v zasebnih gozdovih so tako porabili 5,6 milijona tolarjev, kar je za skoraj 800 kilometrov gozdnih cest le neznaten denar. Po izračunih Inštituta za gozdno gospodarstvo iz Ljubljane bi namreč za vzdrževanje enega kilometra gozdne ceste potrebovali povprečno 62.000 tolarjev, torej je računica jasna. Ne glede na to so gozdne ceste zadovoljivo vzdrževane, razlog temu pa je dobro sodelovanje z lastniki gozdov ob hkratni skrajno smotrni porabi omejenih sredstev. Za ceste v gozdovih, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije, je sredstva namenil sklad sam. Zaenkrat stanje gozdnih prometnic torej naj ne bi bilo kritično, če pa se način financiranja le ne bo uveljavil, bodo kmalu bili plat zvona, tudi in predvsem zato, ker gozdne ceste pomenijo veliko več, kot samo prevažanje lesa. UiP 20 let KUD Ivana Cankarja Plešivec ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Kultura ohranja identiteto kraja Življenje v Plešivcu, v lepi hribovski vasici, je trdo. Kmetje morajo kar krepko zavihati rokave, da pridelajo na svojih bregovih dovolj zase in za svojo družino. Še več pa je tistih, ki nimajo toliko zemlje, da bi lahko preživeli, zato mora vsaj eden od družinskih članov na delo v dolino. Pa ob trdem delu vseeno najdejo čas, da naredijo tudi kaj za svojo "dušo". Tako so se pred dvajsetimi leti odločili in ustanovili Kulturno društvo Ivana Cankarja. Njegovo ime so si izbrali, ker je bila njihova krajanka Ana Lovšin velika ljubezen tega slovenskega umetnika. Začelo se je torej pred dvajsetimi leti, potem pa ga ni bilo praznika, da ne bo kulturniki poskrbeli za svoje sokrajane. Najzaslužnejši za ustanovitev in dobro delo društva je Alojz Klančnik in cela njegova družina, priznanja pa so prejeli tudi Do-menik Lipnik, družine Škorjanc, Jožeta Kren-kerja, Lepko, Gro-belnik, Virbnik, Hrib-ernik, Pustatičnik, Kotnik in Oderlap, Peter Lipnikar, Marjan Kotnik, Vinko Kotnik in Jože Štumfel. Pa ne le to. Številne prireditve so začeli organizirati, prva in najpomembnejša, ki je ponesla njihovo ime po vsej Sloveniji, je srečanje narodno zabavnih ansamblov na Graški gori. Vse bolj uveljavlja se tudi vsakoletno srečanje harmonikarjev (organizirajo ga že sedemnajst let), ponašajo pa se tudi s svojim pevskim zborom, priložnostno pa tudi z dramsko sekcijo. Tokrat so se zbrali, da proslavijo svoj jubilej. Za uvodno dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar Gvido Skorjanec. Šolarji, ki jih je tu le še 17 (pretekla leta zaradi zaščitenih kmetij Plešivčanom niso dovoljevali gradnje, zato so se mnogi od tu odselili), so pripravili prisrčen skeč, med katerim so peli, recitirali in plesali, spomin na stare čase pa sta z igranjem na harmoniko in klarinet obudila Ludvik Krenker in njegov sin. K prijetnemu vzdušju je svoje prispeval še mešani pevski zbor, ki ga vodi Andrej Pačnik. Seveda pa so ob tej priložnosti podelili najzaslužnejšim krajanom priznanja. Razdelil jim jih je predsednik ZKO in župan Velenja Srečko Meh, Dragica Oderlap, njihova predsednica pa je ob tej priložnosti obljubila, da bo društvo tako ali pa še bolj delavno tudi naslednji dve desetletji. To bodo pokazali že letos, ko bodo na Graški gori v sodelovanju z radiom Velenje organizirali že dvajseto jubilejno srečanje narodno zabavnih ansamblov. ■ Mira Zakošek Plešivčani o sebi Stanka Klančnik, ki je povezovala kulturni program, je pripravila tudi zanimiv pogovor s Petrom Lipnikom, ki je iznesel marsikakšno pikro na svoj račun in na račun svojih krajanov. * V Plešivcu imajo tako veliko šolo, da je lahko vsak učenec v svojem razredu * Katere kulture imajo? - koruzo, pevski zbor, oves, pšenico, kulturno društvo... * Imajo kulturne prostore ? - Prav vsi, v njih je povprečno 6 do 8 sodov, pri cerkvi pa je še eden večji * Naredili so že toliko grehov, da bi jih moral župnik s traktorjem odpeljati, a kaj, ko prihaja zdaj le še vsakih 14 dni med njih * Imajo tri kategorije cest - makadamske, asfaltne in mešane (tista na Graško goro) * Političnih strank nimajo, saj v Plešivcu niti dva ne mislita enako * Največji križ je z gostilnami, ena jim je pogorela, druga seje "spufala", tretja pa je tako daleč, da so željni, ko se vrnejo v Plešivec * Turizem v Plešivcu pa res cveti. Polno je različnih skrivnih poti, po večerih so zasedene. Plešivčani želijo, da bi se kdo od teh naselil pri njih, da bi bila šola bolj polna Nacional-socialna zveza Slovenije Paketov ni bilo, zato pa prihajajo "trojke" V zadnjih mesecih lanskega leta je med mnogimi dopisi, ki jih na naslov našega uredništva pošilja Matjaž Gerlanc, od lani nič več predsednik NSZS, v enem od njih mimogrede zapisal, da bo NSZS zaposlila 50 brezposelnih. Nismo najbolj verjeli, saj je to povezano s precejšnjimi finančnimi stroški. V začetku tega leta pa je v javnost pr-icurljala vest, da je stranka res zaposlila okoli 50 brezposelnih iz različnih koncev Slovenije, v začetku januaija pa so ti prejeli neke vrste odpovedi. Vse kaže, da so bili prevarani. Na velenjski enoti republiškega zavoda za zaposlovanje smo izvedeli, da je septembra lani Matjaž Gerlanc pismeno sporočil potrebo po 50 delavcih, ki naj bi opravljali kurirska dela, zbirali podatke in člane. Želel je zaposliti težje zaposl-jive osebe, v isti sapi pa gaje zanimalo, koliko finančne pomoči bi prejel od zavoda za njihovo pripravo na delo. Najprej je želel brez- poselne zaposliti v svojem podjetju Mega d.o.o, grosistična prodaja pijač, ker pa mu tega ni uspelo registrirati, se je odločil, da jih bo zaposlil v stranki NSZS. V Velenju so na stranko napotili 5 brezposelnih, res težje zaposljivih oseb, potrebe po delavcih pa so sporočili tudi v Ljubljano, na centralni zavod za zaposlovanje. V njih so opredelili območja, od koder je Gerlanc želel delavce: Celje, Maribor, Koper, Jesenice, Ljubljana. V začetku novembra so se zainteresirani za zaposlitev zbrali v velenjski restavraciji Klub. Tu je okoli 30 brezposelnih s stranko podpisalo pogodbo o zaposlitvi. V njih je bilo zapisana tudi zelo visoka odškodnina, če bi kdo od zaposlenih prekinil delo po lastni krivdi. Nič več brezposelni so potem doma čakali na delo, ki ga ni bilo od nikoder. Gerlanc jim je pismeno sporočil, da pravega dela zanje še ni, vseeno pa so pričakovali plačo, saj zato niso bili krivi sami. Tako jim je bilo tudi obljubljeno. Za najenostavnejše delo naj bi zaposlenim obljubili 44 tisoč tolarjev. Plač ni in ni bilo, prihajala pa so pisma z Gerlančevimi pojasnili in obljubami, da bodo. Po dobrem mesecu dni "brezposelnosti" so v NSZS zaposleni delavci prejeli nekakšne odpovedi, Gerlanc pa jim je vrnil tudi delavske knjižice in potrjene zdravstvene izkaznice. Vse kaže, da delavci sploh niso bili prijavljeni na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da tudi zdravstvenega zavarovanja niso imeli urejenega. Na velenjski enoti zavoda za zaposlovanje so pisno zaprosili ta republiški zavod za natančnejše podatke, vendar odgovora še niso prejeli. Skratka, preverili bodo, kakšne prekrške je storil Gerlanc s takšnim napol legalnim zaposlovanjem in tudi potvaijanjem uradnih listin, saj so bile delavne knjižice vseh zaposlenih poštem-pljane, v njih pa vpisano mesec in nekaj dni delovne dobe pri NSZS. Karel Uranjek ■■■■■■■■■■ Upokojen že drugič Na velenjski enoti zavoda za zaposlovanje sta se ponovno prijavili dve osebi, ki ju je "zaposlil" Gerlanc. Nobena od njiju ni zaradi te nesrečne zaposlitve nič prikrajšana - podlajšali so jima vse pravice, ki so jih deležni brezposelni. Zanimivo pa je to, da sta ob vseh zaposlitvah na zavodu kot iskalca zaposlitve še vedno prijavljena Matjaž Gerlanc in njegova žena! Ta zgodba še ni dobila svojega epiloga, pa Gerlanc že spet burka duhove z ustanavljanjem trojk, ki naj bi varovale Slovence pred Nesloven-ci. V Velenju se te še niso pojavile, zato pa že krožijo po mariborski avtobusni postaji. Njegova skrb za brezposelne Slovence (stranka naj bi zaposlila izključno te) sedaj "počiva", vprašanje pa je, kdo mu bo sploh še verjel. Ponovno brezposelni in prevarani Slovenci, ki so verjeli njegovim lepim obljubam, prav gotovo nikoli več. ■ Bojana Špegel "Odhajam z mislijo, da sem za društvo v tem času veliko postoril" Malo je ljudi, zlasti upokojencev, iz Velenja in širše okolice, ki ne bi poznali Karla Uranjeka. Do nedavnega je bil tajnik velenjskega društva upokojencev, enega prvih in največjih tovrstnih društev v Šaleški dolini. Naloge tajnika tega društva je pričel opravljati pred trinajstimi leti, takrat sem ga spoznal in postala sva prijatelja. V vseh teh letih si je neizmerno prizadeval, da bi društvo delovalo kar najbolj uspešno in predvsem v pomoč vsem upokojencem. Sedaj je Karel Uranjek na lastno željo "izpregel" z mesta tajnika in gotovo ne bo odveč, če ga pobliže predstavim. Vse njegovo dosedanje življenje je bilo pestro in nepredvidljivo. Očetu rudarju in materi gospodinji seje v Hrastovcu rodilo pet otrok, ob dekletu še štirje fantje, od katerih je bil Karel drugi po vrsti. Po končani osnovni šoli v Skalah je služil na gradu Tumu za "volarja," za tistega torej, ki je skrbel za volovsko vprego. Po dveh letih težaškega dela na Turnu seje zaposlil v velenjskem rudniku. Zaradi mladosti sprva "zunaj", kasneje pa do leta 1941 v jami. Takrat je "moral" na delo v Avstrijo, leta 1943 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, leto za tem so ga zajeli zavezniki in še istega leta se je vključil v slovensko prekomorsko brigado. "Po končani vojni sem se vrnil v Hrastovec, se ponovno zaposlil v velenjskem rudniku, pet let sem na to delal v rudniku v Tuzli, leta 1964 pa sem se vrnil v velenjski premogovnik in tu delal vse do redne upokojitve leta 1973. Kljub upokojitvi sem sprejel honorarno delo upravnika vseh rudniških samskih domov in se s tem ukvarjal polnih osem let. V Društvo upokojencev Velenje sem se vključil leta 1981 in že po enem letu sprejel naloge honorarnega tajnika, kar sem bil vse do letošnjega 1.februaija, ko sem se že drugič in zares upokojil," je malo hudomušen Karel Uranjek. Je bilo delo tajnika težko? "Ko sem to delo prevzel, je društvo štelo 1.400 članov, danes jih je že preko 3.000. Ob takšnem povečevanju je bilo delo tajnika seve- { da vsako leto težje in vse več ga je bilo. Za vsako od trinajstih let sem sestavil programe dela, tudi letošnjega, prav vsak je zahteval tudi veliko osebne prizadevnosti. Največ nalog in aktivnosti je bilo prav v zadnjih petih letih, predvsem zaradi vse večjega "primanjkljaja" sredstev za delovanje društva. Če morda kdo misli, kako lahko je delo tajnika društva, ki le sedi v pisarni, naj čisto na kratko pojasnim, da ni tako. Poleg mnogoštevilnih tajniških obveznosti mu največ dela in časa vzame nenehno "fehtanje" denarja in drugačnih prispevkov po mnogih firmah za najrazličnejše naloge in prireditve." Na vprašanje, če je bila kdaj kakšna naloga pretežka, je Karel Uranjek odgovoril kratko in jedrnato: "Nikoli! Vedno sem nalogo opravil bolje, kot sem v začetku načrtoval, vse v korist vseh nas upokojencev." Zakaj torej nenadni odstop z dolžnosti tajnika društva? "Najprej so tu leta, letos jih bom dopolnil 73, drugič pa menim, da je prav, da v društvu "zapiha nov veter", da nekatera mesta zasedejo mlajši upokojenci. Skratka, poslej želim uživati zasluženo pokojnino. Čeprav sem veliko let aktivno preživel med stanovskimi kolegi upam, da me ta "samota" ne bo motila. Moja konjička bosta še naprej izleti in nabiranje gob z mojo življensko spremljevalko Štefko," je odločen moj in naš znanec Karel Uranjek. ■ Bogdan Mugerle "Srečanja v Stari vasi'' so se začela Starovaščani, ki se jim je pridružilo tudi nekaj drugih prebivalcev Velenja, so prejšnji teden povsem napolnili dvorano tamkajšnjega Doma krajanov. S prireditvijo v počasitev slovenskega kulturnega praznika so začeli "Srečanja v Stari vasi". Slovesnost so začeli pevci iz Stare vasi z Zdravljico, Jelka Imperl pa je spregovorila o pomenu slovenskega kulturnega praznika. Karel Seme je zatem predstavil nekaj del Franceta Prešerna in Karla Destovnika - Kaju-ha, Zofka Gorogranc in Ciril Grebenšek pa sta predstavila del literarne zapuščine Antona Kurnika. Prisotni so tako izvedeli, daje bil Anton Kumik vnet gledališki igralec in režiser, pisec dramskih besedil in pesmi - dve sta bili predstavljeni na prireditvi -, organizator kulturnih prireditev, prav tako pa tudi starosta Sokola. ■ (an) Uvodna prireditev v okviru "Srečanj v Stari vasi" Je v tamkajšnji Dom krajanov privabila številne domačine. \ASOS 11 16. februarja 1995 ■■iHi ZANIMIVO dvigovati in ko počasi zopet dobiva svojo moč, je čas marčevskega veselja in radovan-ja ob rojstvu novega. Ta čas je nekdaj zagotovo bil začetek novega leta, ki smo ga mi kasneje prestavili v januar, obranilo pa se je tedanje praznovanje novega leta, ki je danes čas pustnih norčij. To je treba proslaviti z obilo pijače in jedače, saj bi naj bili temu dnevu podobni tudi ostali dnevi leta. Plesi in ženitovan-ja, splošno rajanje, vse to je čas pusta. Med mnogimi pustnimi običaji in navadami v naših krajih je zelo zanimiv in nekoliko manj poznan tudi običaj otroškega "gun-canja" na "gungelci", kot narečno rečemo gu-galnici v naših krajih. Na pustno soboto popoldan so na nekaterih kmetijah, kjer so imeli velik kozolec, naredili gugalnico iz verig in desk ali lestev. Tja so potem prihajali otroci od blizu in daleč, da so se lahko po mili volji "nagungali". Ta njihova, včasih tudi nevarna zabava, ki se je kdaj pa kdaj tudi nesrečno končala, je trajala vse do pustnega torka oziroma do pepelnice, ko se je zabava nehala, in v sredo zjutraj gugalnice zagotovo ni bilo več. Gugalnice so delali le v pustnem času in verjetno je ta običaj vezan na pust kot na čas brezskrbnega veselja in norčij. Maskirani otroci (navadno oblečeni v stare pono-šene in raztrgane obleke s preprosto masko na glavi po navadi narejeno iz papirnate vrečke ali "škrnicla") pa so na pustni torek popoldne hodili od hiše do hiše in prosili za krofe, ki so jih gospodinje vedno spekle v torek dopoldne. Vaške pustne zabave Po vaseh oziroma v vaških gostilnah v letih med obema vojnama navadno niso prirejali kakšnih posebnih pustnih zabav. Gostilne pa so seveda bile odprte in maske so hodile od vasi do vasi, od gostilne do gostilne ali od kmetije do kmetije. Vsaka gostilna je imela tudi svojega godca, tako da priložnostnega plesa ni manjkalo. Pač pa so se v glavnem mlajši vaščani radi zbirali na nekaterih kmetijah, najraje pač tam, kjer so imeli doma godca, ki je ponavadi igral na "frajtonerice" ali "ramonke", včasih pa se mu je pridružil še klarinet (klinet, kot so mu rekli naši ljudje). Na pustni torek dopoldne so kmetje delali brezove metle (s starim je treba na novo leto pomesti), z njimi so nato pometli prostore, kjer so im- enju so pustni cas praznovali ze od pustnega ali "tolstega" četrtka naprej. Na ta dan je bil v Šoštanju vsakoletni sejem in v mesto so prihajali ljudje iz bližnje in daljne okolice, tako, da se je pustno praznovanje zares začelo že ta dan. Prva predpustna veselica je bila na ta dan tudi v Velenju, ponavadi se je je udeležilo tudi veliko Šoštanjčanov. Na pustno soboto so v obeh večjih krajih Šaleške doline organizirali pustne maškerade. V Velenju so pri organizaciji teh prireditev bili eli zvečer zabavo. Oblečeni v preproste, doma izdelane maske (zelo pogosto so maškare prepoznali po čevljih, saj so ljudje imeli takrat navadno le en par čevljev) so plesali do polnoči. Pili so vedno le domači sadjevec (tolkec, kot mu pravijo v naših krajih), včasih tudi zakuhano vino, malo pred polnočjo pa so se "pogostili" s kuhano svinjsko glavo, mastno svinjsko juho, črnim kruhom in tudi s kakšnim krofom oziroma s šaleškim "krapom". Točno opolnoči je harmonika utihnila; maske so se razšle, končal se je čas norčij ter zabave in pričel se je postni čas. Pustni karnevali v Šaleški dolini med obema vojnama Nekoliko drugače kot na vasi je bilo v trgih in mestih, kjer so že v letih med obema vojnama prirejali pustne zabave s plesom in ponekod tudi že pustne sprevode. Tako v Šoštanju kot v Ve- zelo aktivni gasilci in člani Sokola. V letih pred 2. svetovno vojno so redno prirejali po dve prireditvi in obe sta bili dobro obiskani. Zbralo se je tudi več kot petdeset mask, kar je za tak kraj, kot je bilo takrat Velenje, kar velika številka. Najboljše maske so tudi nagradili, nagrade pa so seveda bile bolj simbolične, a kljub vsemu dragocene. V Velenju je bila najprej, tako kot vse druge, tudi pustna zabava v salonu Rakovega hotela, kasneje pa tudi v prostorih Kolodvorske restavracije in v Rudarskem domu. Tudi v Šoštanju je te prireditve navadno organiziral Sokol in v letih pred drugo vojno so bile te zabave v glavnem v šoštanjskem Sokol-skem domu. Na teh prireditvah so že igrali trški in mestni "salonski" orkestri ali vsaj skupina glasbenikov, ki so jo navadno imenovali kar "Šraml". Na pustni torek so v obeh krajih že prirejali pustne karnevale. Seveda je šlo le za manjše spre- vode enega ah dveh voz, na katerih so prikazovali zanimivosti in probleme takratnega časa. Zelo popularen je bil tisti čas "mlin za mletje starih ljudi", kije po temeljitem mletju iz starih ljudi naredil mlade (v glavnem seveda ženske). V letih pred drugo vojno je bil duša velenjskega in šoštanjskega "karnevala" Kavretov Miha (Miha Stropnik). Na takem pustnem sprevodu se je zbralo veliko ljudi in mask tudi iz okoliških kmečkih naselij. Po koncu sprevoda se je začela zabava po različnih gostilnah in maske so se, podobno kot na vasi, selile od gostilne do gostilne. Povsod so igrali godci in plesalo se je vse do polnoči, ko je večina gostiln zaprla vrata, saj seje s pepelni-co začel postni čas. Nekateri gostilničarji se zaradi dobrega zaslužka tega seveda niso strogo držali in so svoje goste zadrževali ter zabavali tudi do zgodnjih jutranjih ur. Že od nekdaj je torej misel na "profit" premagala vse strahove in pomisleke. Pepelnica - konec pustnih norčij in začetek postnega časa Na pepelnično sredo so se radi ponorčevali iz samskih fantov in deklet. Najstarejšemu samskemu dekletu v vasi so pred hišo prinesli slamnatega ženina (stare hlače in suknjič so napolnili s slamo in nataknili na kol), neoženjenim fantom pa so privlekli domov odžagan hlod, ki naj bi simboliziral leseno nevesto. Tudi pri taki zabavi se je včasih zbralo kar veliko vaščanov, saj se je ta običaj na koncu seveda "pošteno žalil", čeprav glasbe in plesa ni bilo več. Tako kot večina pustnih običajev se je tudi ta, mogoče le malo spremenjen, ohranil vse do današnjih dni. S pepelnico se torej konča čas brezskrbnih pustnih norčij in se prične mnogo bolj resen postni čas. ■ DAMIJAN KUAJIČ Ljudska verovanja in razne vraže so zanimivo izročilo. Kaj težko si predstavljamo življenje na kmetijah sredi prejšnjega stoletja in še morda vse tja do druge svetovne vojne. Posebno hribovske kmetije so bile že zaradi redke poseljenosti druga od druge močno oddaljene, skratka malo je bilo priložnosti za pogosta srečanja, seveda če odštejemo tista pred cerkvijo. Ker pa so bili le redki, ki so znali brati, so ljudje radi prisluhnili pripovedovanjem starejših ali pa naključnim obiskovalcem na kmetijah. Prav veseli so bili rokodelcev, ki so prihajali na kmetije izdelovati razne potrebščine, kot so čevlji, obleke, perilo, tkanine in podobno. Tedaj so bili večeri bogati pripovedi, med katerimi ni manjkalo takih, da je bilo poslušalce kar v kosti strah... Coprnice so tiste čase še obletavale naše kraje, razni strahovi so se pojavljali, marsikdo je znal celo priklicati vraga in še bi lahko naštevali. V okolici Radmirja je nekoč živela kmečka ženska, poznana pod imenom Otrca. Vemo, da so ljudje bolj poznali vzdevke kot priimke svojih znancev. Otrca je bila znana kot iskana babica, pa tudi dobra zdravilka je bila. Znala je zagovarjati in ljudje so vedeli, da črpa svojo moč iz "ko-lomona". Ta je bil med ljudmi imenovan tudi "coprniške bukve". Šlo je za knjižico, ki nosi naslov Cholomone žegen ali Ko-lomonov žegen in je v izvirniku bila natisnjena že v začetku 14. stoletja, pa potem iz latinščine prevedena tudi v slovenščino. Torej, kdor je to knjigo imel, je vzbujal med ljudmi strahospo-štovanje. Pripisovali so mu nemogoče lastnosti, kot so klicanje vraga, delanje toče, krotitev ognja in podobno. No, Otrca je torej kolomon imela. Že v samem uvodu pa je zapisano, da mora imetnik skrbeti za to, da knjiga ne pride v roke nepoklicanemu, zato so jo tudi skrbno skrivali. Pa se je zgodilo, da je Otrca odšla na vrt in pozabila knjigo na mizi v "hiši". Sosed pa je nenapovedano prišel in seveda vstopil, kot je to bilo na kmetih običajno. Ko je prišel v "hišo", je na mizi zagledal črne bukve. Seveda ga je premamila radovednost in jih je vzel v roke. Ni pa vedel, daje treba kolomon listati od zadaj in ne kot običajno listamo knjige. To je bilo usodno, kajti v hipu so iz vseh kotov pričeli "vreti" na dan mali vražički raznih barv. Možakarja je postalo tako strah, daje kar otrpnil, pa saj tudi ne bi mogel nič ukreniti, ko pa ni bil vešč kolomo-na. V tem je vendarle prišla v hišo Otrca. Hitro se je znašla in letela v kaščo po proso. Kajti, ko je vražičk-om dolgčas, radi preštevajo proso! In res, ko je usula proso na mizo, so peklenščki kot na povelje pričeli šteti proso. Med tem pa je Otrca že imela v rokah kolomon in z njim zarotila peklensko golazen k umiku... Tako se je stvar za soseda še kar dobro iztekla, vas pa je imela spet svojo zgodbo. Nekateri so možakarju privoščili, drugi so ga spet pomilovali. Vendar pa zagotovo ni nikoli več vzel kolomona v svoje roke. M A. Videčnik Vpliven Naš čas Petru Rezmanu se je, ko je dve številki nazaj, pisal v pismih bralcev "O kreditu mimogrede", mimogrede zapisalo tudi nekaj, kar verjetno ni hotel. Namreč, da je na slabe volilne rezultate Zelenih vpival Naš čas, kije zadnji dve leti menda njihovo delo v večini vzrajno ignoirirai. S tem je našemu časopisu priznal nekaj, kar najbrž ni hotel: veljavo. Poslanska transverzala Otometer sporoča volivcem Ivana Verzolaka, da ta ni več tam, kjer je bil še pred časom: od Jelinčiča k Samostojni poslanski skupini, od tam k Podobnikovi Ljudski stranki, od tam nazaj v Samostojno poslansko skupino. Zdaj je v Slovenski nacionalni desnici. Meh pa ne v smeh, ampak v jok! Velenjski župan Srečko Meh se iz tedna v teden trudi, da bi vse, kar je pomembnega, ostalo v Velenju, ali pa vanj vsaj prišlo. Zdaj pa se bo moral sprijazniti še z enim odhodom. NSZS Matjaža Gerlanca nima več sedeža v Velenju (o njej so v medijih toliko pisali in s tem skrbeli za promocijo Velenja v Sloveniji in svetu) ampak v Ljubljani. Tako se je Velenju izmuznilo spet nekaj. Lepotna napaka obnovljene Cankarjeve Na novo podobo centra Velenja, obnovljeno Cankarjevo, smo se že navadili in večini je njena podoba všeč. V pravo majhno zadrego pa spravi nova podoba sprehajalca, ki se ravno na njej zaloti s kakšno odvečno smetjo v roki. Kje so koši za smeti? Prehodiš jo po dolgem in počez, a teh ni in ni. Papirčki in bombončki potem odromajo na tla, kakšen bolj sramežljiv sprehajalec pa sijih zatlači v žep ali torbico. Pomlad prihaja v deželo, zato je že čas, da se ta "lepotna napaka" odpravi, v upanju, da jih bodo zadolženi potem tudi redno spraznjevali! Evropski delovni čas Le kdo si ne bi želel priti v Evropo čimprej? Tudi zaposleni v splošni ambulanti zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki niso izjema. Za začetek naj bi to storili z delovnim časom (od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure). Toda, menda takšnega mnenja niso vsi, ampak le tisti, ki ne vedo, kaj bi v prostem času počeli doma oziroma tisti, ki se bojijo biti v krogu svoje družine dalj časa. Izkušnje glede tega, ki jim imajo drugi, pa tako in tako niso nič vredne. Gradbeno dovoljenje za že preizkušeno vežico Red mora biti, ne glede na to, kaj in kdo je. To iuganje s prstom na tiste, ki se tega ne držijo, so vzeli zelo resno tudi v bivši KS Gorenje. Na ustreznih naslovih oziroma upravnih organih sedaj pospešeno iščejo potrebne dokumente (beri papirje) za pred dvema letoma zgrajeno mrliško vežico. Po mnenju očividcev, je ta preizkušnjo dobro prestala, zato pridobitev gradbenega dovoljenja menda ni vprašljivo. (Brez)glasno Izkušnje zadnjega meseca dni kažejo, da se vsem (ne)znanim tegobam novih občin, občinskih svetov, se pravi nove lokalne samouprave, pridružujejo vedno nove. Takšne ali drugačne, skratka (ne)smiselne. V eni novih zgornjesavinjskih občin so se pri pregledu zapisnika prejšnje seje kar nekaj minut pričkali, če so nek sklep sprejeli enoglasno ali soglasno. Razprava je bila v vsakem primeru večglasna, prekinil pa jo je glasno kar sam župan. Njegovo posredovanje so sprejeli soglasno. takšni in drugačni Kadrovska problematika v novih občinah je hudičevo resna, kočljiva in celo ključna zadeva. Kandidatov za takšne posle ponekod ni ravno na pretek, a so tudi tam merila pri izbiri zelo zahtevna. Denimo, da je z enim od možnih kandidatov za odgovorno mesto administracije in financ vse dogovorjeno (ob razpravi le še ime ni "znano"), da je med pogoji tudi "obvladovanje računalnika", pa nekdo zelo resno vpraša, "če to obvladovanje pomeni, da zna prižgati računalnik?" Oven od 21. marca do 20. aprila V Če boste preložili preveč bremena na tuje rame, boste zašli v neprijetno zadrego. Za pomembne odločitve si vzemite čas in ne hitite na vrat na nos. Poslušali boste partnerjeva razmišljanja, ki pa vam ne bodo segla do srca. Čakajo vas dokaj nemirni, a srečni dnevi. Ko boste znova v vrtincu življenja, pa vam bo tudi prav. Bik od 21. aprila do 20. maja Pomlad vas bo zagrabila, še preden bo prišla koledarsko. Zaljubljeni boste do ušes in še čez, vendar pri tem ne boste pozabili brzdati svojih strasti. Korak v lepšo prihodnost boste naredili v dvoje. Dela bo na pretek, denarja pa vam bo manjkalo na vseh koncih in krajih. Neki načrt bo bolj obetaven, kot ste si upali verjeti na začetku. H Dvojčka od 21. maja do 21. junija Prav zmedla vas bo prijaznost, na katero boste naleteli, ko boste potrkali na prava vrata. Vse možnosti so vam dane, samo še izbrati morate tisto, ki vam najbolj ustreza. Partner je zadnje čase bolj siten kakor ne, vi pa si njegovega vedenja ne znate prav razlagati. Počakajte do nedelje, vse bo jasno. Rak od 22.junija do 22.julija Privoščili si boste res kratek oddih, potem pa boste morali spet prijeti za delo. Partner bo od daleč opazoval vaše početje in šele ko ga boste zares lepo prosili, vam bo pripravljen pomagati. Razganjalo vas bo od ljubosumja, vendar boste pametno držali jezik za zobmi. Nekaj nepričakovanega se vam bo zgodilo v ponedeljek zjutraj. Lev od 23. julija do 23. avgusta q / Če niste popolnoma prepričani v svoj prav, bo veliko bolje da molčite in da ne dvigate prahu. Nekomu je veliko do tega, da vas prepriča in očara, vi pa ostajate še naprej nezaupljivi. Med nekim prijateljskim pomenkom se vam bodo iznenada odprle oči. Car bo sicer zbledel, vendar mu boste kljub temu podlegli. Devica od 24. avgusta do 23. septembra I ID ^oše neizmerno potrpljenje se vam bo obneslo: premagali boste vse ovire, tudi tisto, ki se vam zdi nepremagljiva. V zaljubljenosti boste vzdihovali in hrepeneli, nato pa boste končno dosegli vse, kar si želite. Preveč časa boste imeli, zato vam bodo hodile po glavi tudi neumnosti. Čez zdravje se ne boste mogli pritoževati. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra V prihodnjih dneh se bodo vse vaše misli vrtele okoli enega človeka: očarani boste kot še nikoli in dokler ne boste dosegli cilja, vam ni prave pomoči. V kočljivem trenutku boste potrebovali pameten nasvet, vendar ni rečeno, da ga boste tudi upoštevali. Sklenili boste neki dogovor, ki se ga boste morali seveda tudi držati. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra [ [ I Mnogi se sprašijejo, kaj se dogaja z vami. Preveč ste zagnani, zato doživljate po/eg uspehov tudi poraze. Potrebovali bi nekoga, ki bi vam stal ob strani, da vas ne bi oviral pri novih in drznih korakih v življenju. Čas je, da trezno razmislite o tem, kdo zasluži vaše zaupanje in kdo ga ni vreden. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Vse, kar boste nekomu povedali je res, vaši sogovorniki pa bodo lahko le strmeli od začudenja. Pridobili ste na ugledu, vaša pot k uspehom bo vedno bolj strma in hitra. Čakanje na ugoden trenutek boste doživeli v dvoje. Razkrili boste svoje misli in srce, partner pa vam bo tudi tokrat pomagal najti primerno rešitev. Opravljivostvas bo zbodla. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Y)0 Z denarjem skušate ravnati kar se da razumno, vendar se vam to včasih ne posreči. Nekdo, ki mu pomenite več kot je pripravljen priznati, vas bo poiskal in vam ponudil nekaj zanimivega. Boste predlog sprejeli ali boste previdno ostali zadržani? O tem se boste v kratkem posvetovali tudi s starejšo osebo. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^vva Vztrajni ste in pri nekom, ki vam precej pomeni, boste zato pridobili na ugledu. Neka beseda vam bo šla težko z jezika, že veste zakaj. Sklepali boste nova poznanstva, v kratkem se vam bo zgodilo tudi nekaj vznemirljivo lepega. Na celi črti boste porazili nekega nasprotnika, nato pa boste lahko uživali v zasluženem počitku. Ne prenaglite se. Ribi od 21. februarja do 20. marca Vaša velika želja, da bi odpotovali in zaživeli čisto drugačno življenje kot ste ga vajeni, bo to še nekaj časa ostala. Zelo boste občutljivi, zato vas bodo kritike spravile ob ■ živce in dobro voljo. Ob tem vas bodo doletele še na videz nerešljive srčne težave. Če si boste drznili poskusiti, boste presenečeni. Slo bo z lahkoto, saj so čustva obojestranska. Nič več sramežljivo "zapeti" Prvi topli dnevi, pa čeprav sredi koledarske zime, so vas verjetno že spomnili na poletje. Modni kreatorji pa so tisti, ki vedo že vse o njem. Prav velikih sprememb ne bo prineslo, mini ostaja, pa ne le mini, mikro mini. Ostajajo vroče hlačke, ostajajo lahke oblekice iz tankih materialov, barvna paleta pa je zelo raznovrstna. Ob tem, da bo spet kraljevala roza v vseh odtenkih, bodo na svoj "račun" prišle tudi tiste, ki imajo rade žive sončne barve in tiste, ki prisegajo na črno - sive tone, ijava pa je tako že nekaj sezon nepogrešljiva. Novost, ki bo prava zapoved, bo spet razgalila dekolte. Vra- mvm tolomni izrezi na bluzah in oblekah bodo prisotni povsod. Največkrat zaokroženi v "V" izrezu, pa tudi bolj okroglo oblikovani bodo pokazali veliko oprsja. Rokave bomo skorajda zbrisali - tudi roke se bodo morale videti vse od ram naprej... Vsakih 90 minut drugačne volje Ste kdaj o sebi pomislili, da ste muhasti, ko ste opazili, da se vaše razpoloženje kar naprej spreminja? Po nepotrebnem, bi vas potolažili psihologi, kajti ugotovili so, da je docela normalno. Duševno razpoloženje, pamet, želje po seksu, želje po hrani se spreminjajo v sozvočju z notranjo uro približno vsakih 90 minut. Krivulji našega razpoloženja sledi tek po hrani. Znanstveniki so preverili, kolikokrat so se ljudje napotili k dobro založenemu hladilniku. Razmiki so bili dolgi 96 minut. Morda se da to pojasniti s hitrostjo naše prebave, presenetljivo pa je kljub temu, da se tudi užitki drugačne vrste uklanjajo takim časovnim presledkom. Doslej so imeli znanstveniki o teh dogajanjih samo medlo predstavo. Zdaj je znano, da potekajo v enakem ritmu kot med spanjem drsimo iz trdnega v spanje s sanjami. Domnevajo, da vsakih 90 minut prevzame poveljstvo druga možganska polobla, zdaj leva razumska zdaj desna čustvena. MU— M8iiiii( _ Doma narejena miza Podstavek te nenavadne mize je dovolj visok drevesni štor, ki mora biti, preden ga prinesemo v hišo, popolnoma suh. Na obeh koncih ga ravno odžagamo. Zeleno ali rjavo tonirano stekleno ploščo prilepimo na podstavek z dvokomponentnim lepilom. Da podstavek ne poškoduje parketa, prilepimo na spodnjo ploskev kos starega tapisona. /ggPJ SvjffiP'- 1 k „ *A mmč^mM ijH Šport po vaši meri To, daje šport koristen in zdrav, tako vemo vsi, tega, da imajo različne vrste športa na zdravje različne učinke, pa morda ne. Kateri šport bomo izbrali, katero svojo šibko točko želimo okrepiti? Jogging - Koristen za krvni obtok in presnovo. Srce dobi več kisika. Če po njem preverite srčni utrip -180 minus število naših let je idealen prikaz. Kolesarjenje - Učinkuje podobno kot jogging. Poleg tega krepi mišice na trebuhu in zadnjici, preprečuje pa tudi nastanek celu-lita nastegnih. Jahanje-Z ritmičnim gibanjem masira vretenca in hrbtenico. Sprošča mišičje in nas dela gibčnejše. Plavanje- Krepi srce in ožilje. Preprečuje okvare, ki nastajajo zaradi slabe drže. Zmanjšana teža zaradi vodnega vzgona ugodno deluje na hrbtenico in sklepe. Ples- Pospešuje krvni obtok in dihanje. Telovadba, s katero se razgibavamo za ples, izboljšuje telesno držo. Ples preganja stres in malodušje. Tenis - Krepi vse mišice, povečuje moč in hitrost reagiranja. Z igranjem tenisa si pridobimo skladnost gibov. KUHARSKI NAMIG Omleta Stephanie Rahla omleta je samostojna jed, ki potolaži tudi make zahtevnejši okus. Polnimo jo s svežim sadjem, sladkamo pa z natrenom, da je malokal-orična. Za 3 osebe potrebujemo:3 jajca, lOml tekočine natreen, 75 g moke, 1,5 dl nesladkanega sadnega soka; za nadev: 150 g sezonskega sadja, malo natrena, 5 ml ruma. Iz beljakov stepemo trd sneg. Rumenjake in tekočino natreen mešamo 5 minut. Rahlo primešamo sneg iz beljakov in presejano moko. Zmes porazdelimo na tanko pomaščeno in z malo moke potreseno ponev za palačinke - ponev mora biti ognjevarna. Ponev damo v pečico, ogreto na 200 stopinj. Pečemo 10 minut. Omleto pustimo še dobrih 5 minut v ponvi, da se nekoliko ohladi, nato jo pokapljamo s sadnim sokom. Na polovico omlete naložimo sadni nadev. Pokrijemo z drugo polovico omlete in previdno preložimo na velik krožnik. Ponudimo. * * fc ** # Z VEZ t** : D N it* * # * * * * K *, * v A Z ** 1 P * *#* % O T * »****# *** # * © © © dobro srednje slabo Oven lik Dvojčka tak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar : Riti delo © © © © © © © i © © © © © ljubezen © © © © © © © :ft © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © P © © © © © Zfi RAZVEDRILO GOSTISCE OBIRC Matej Mejovsek, november 1994 V obljubljeni deželi (5) odprti jami so potekale smeri daleč proti "nebu". Slayer je bila najtežja smer, ki sem jo preplezal na celotni turneji. Petintrideset metrov dolga smer, ki se je prevesila za več kot deset metrov, je bila težavna, polna fines, ki so te ob neupoštevanju takoj kaznovale. Z eno od najtežjih smeri v ZDA sem opravil v nekaj dneh, k tej pa sem dodal še dve desetki Kill-ing time in Carn cave. Posrečil pa se mi je tudi veliki met, da sem smer Masaya z oceno spodnje desete težavnostne stopnje preplezal na pogled, se pravi v prvem poskusu, kar še ni uspelo nobenemu Američanu in je tudi v Evropi nadvse dober rezultat. Ob jezeru pa z Binetom nisva le plezala, ampak sva večkrat odšla na daljše ture po Sierri. Neko noč sva čisto zares občutila kar močan potres, ki se je čutil toliko bolj, ker sva spala v šotoru na tleh. V bistvu je bilo nekaj fantastičnega, ko so se pod mano pričela premikati tla in sem to res občutil. Trajalo je le deset sekund, vendar dovolj, da je nastala po okolici panika, sicer pa kakšne večje škode ni bilo. Tako sva nadvse delovno preživela kar lepo število dni ob jezeru, spoznala sva ameriško norost po zabavi, v jezeru pa se nisva kopala ker je bila voda premrzla. Sva pa v javnih pralnicah oprala vse že dokaj umazane stvari in se tako oprana počutila skrajno prijetno. Nadvse veselo pa je bilo, ko sva flp želi videti. Smer: "Yust do it" 8ct v plezališču Smith Ostalo nama je ročk, Oregon še deset dni bivanja v ZDA, ki sva jih hotela do dobra izkoristiti. Po tistem, ko sem v Smithu preživel veliko garaških dni, sem hotel zadnje dneve preživeti predvsem v lahkotnem ritmu. Po razmisleku sva se odločila, da bi bilo vredno obiskati Yosemite za daljši čas, Plezati okoli jezera Tahoe je nekaj povsem svojevrstnega. Vseskozi se giblješ med dvema zveznima državama - ponavadi plezaš v Nevadi in spiš v Kaliforniji. Nevada, ki je znana predvsem po mestih, kot sta Las Vegas in Reno, slednjega sva tudi obiskala, je država, kamor se hodi zabavat vsa Amerika. V spominu mi je ostal predvsem Reno, kjer sem doživel svoj prvi in najbrž zadnji napad strastnega igranja avtomatov, kakršen je enoroki džek oz. "gremblanja", kot pravijo Američani. Tisto noč sem do dobra spoznal, kaj pomeni izgubiti denar na povsem preprost način, nekdo pa na tvoj račun bogati. Si predstavljate Ljubljano kot eno samo veliko igralnico, vsepovsod bi bile same rulete, veliko ljudi, ogromno hotelov, restavracij, reklamnih napisov, podzemnih hodnikov ... Prav takšen je Reno. Zabava se mlado in staro in prav starejših je ogromno. Pri nas bi se nadvse čudili, če bi videli babico, kako vztrajno vso noč meče denar v "mašino" in vleče za ročico, v Ameriki pa je to nekaj povsem vsakdanjega. Reka "Uživaj, dokler lahko" se Američani držijo, in to do resne starosti. Po nočnih pohodih sem vsak naslednji dan prav resno plezal. Plezališče Cave Ročk tik nad jezerom je bilo nekaj posebnega. V nekakšni zelo previsni na široko od koder bi imela bližjo pot do letališča v San Franciscu. Kar nekako sem se bal odhoda domov, kajti prav lepo sem se počutil po drugi strani pa sem vedel, da me doma čaka Maja, ki sem jo že prav resno pogrešal. Odšla sva torej najinim zadnjim dnevom naproti. TEL: 856 ■ 756 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. GESLO OPREMLJENO Z VAŠIM NASLOVOM, POŠLJITE NA NAŠ ČAS, D.O.O., FOITOVA 10, VELENJE S PRIPISOM, NAGRADNA KRIŽANKA GOSTIŠČA OBIRC NAJKASNEJE DO 27. FEBRUARJA 1995 ! 1. NAGRADA: VEČERJA ZA 2 OSEBE 2. NAGRADA: VEČERJA ZA ENO OSEBO 3. NAGRADA: BUTELJKA tropski gomolji, sladki krompir skrobova moka iz gomouev manioke evropsko gorovje, delzah. karpatov dodatek oskar lange DETEKTIV KIHBV pogodbi pripadnik ta-boritov razcle nitev znoj izdelovanje risbe mit. prvi letalec lojze rozman slpevka (metka) dvanajst ducatov Žfc T največje jezero v srednji italiji podjetje s sobami za goste AVTOR KRIŽANKE RENO romun.ko-mediograf in satirik (jon luca) starorimski pozdrav rimsko podzemlje danska igralka nielsen pospravljanje pridelka antqn novacan peter ambrož mesto v banatu vrsta antilope kacave-ukanka grbog pastirjev akvarij. rastlina stik roke stthjpom prebiv. -apnije, pisateljica karljn tone anderlič BOJAZEN začetek, rojstvo oklopno vozilo spojni element PRAVILA prebiv. ribnice cas brez vojne PISANJU indij.ple-mevsred. ameriki hlod IZSTRE-UEVALEC RAKET cilinder dnevni iztržek glavno mesto gane franc. pisatelj (prosper) drago tršar ferment rr.druzina izdelov. godal nemški filozof skladatelj jež igralka arnerič gib; okončino zgor.del stopala gregor tozon lunina mena rekav vojvodini edo mihevc nela eržišnik nemški spolnik besedilo nordij boginja morja industr. v kamniku organ vida igralka farrow PREDMO-ULECV MOŠEJl 19.črka grškega alfabeta indonez. otočje st.perzij. duh zla ang .fizik (john) boris torkar sligralec (milan) karel 0st1r LOJZE ERJAVEC ruski pisatelj mamin... (■kruh-) rastlinam podobne mor. živali ozek morski prehod zbor osmih pevcev cunja za V ČEVLJE, onuca uroš ostanek 1 1 3 S 7 8 9 ;io 1 11 11 1V 15 Ife i? ;ie I 19 10 u 11 2.5 14 IS \IC, 27 i6 1 30 31 mmi^mmmmi ..............i .1 IIM II 11 iiiim 1.1 11.1111111.111 111 111111 ............... _TV SPORED v SREDA, 22. FEBRUARJA | ČETRTEK, ■ PETEK, 16. FEBRUARJA ■ 17. FEBRUARJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 10.20 Ankine risbe, 3/4 10.30 Slovenija hoče hčerko imeti 10.45 Arhiv zemlje 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.30 Dnevnik Evelyn Lau, ka-nad.drama, 2/2 16.20 Slovenski utrinki, madžarska tv 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štlrl v vrsto-TV Igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Gozdarska hiša Falke- nau, 13/13 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Večen sanjač, 7/27 23.30 Smrtonosna ljubezen, 4/4 SLOVENIJA 2 14.20 SP v biatlonu: 20 km (M) 15.05 Kinoteka: Človeške vezi, ang. film 16.30 V vrtincu 17.15 SOVA,ponovitev sledi Eno leto v Provansi, 5/12 17.50 Smrtonosna ljubezen, 3/4 18.45 Že veste 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 TOK TOK 20.05 Večerni gost: Bogomil Fefrila 21.05 Sejem mode 21.10 Umetniški večer: Mahar- harata, nadalj., 2/6 22.10 Oči kritike 23.10 Znamenje življenja, nemški film VTV__ 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP-oddaja o ročk glasbi 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: ANGEL ZA MOJO MIZO; žanr: melodrama 22.05 HOROSKOP 22.10 TV PRODAJA 22.15 Videostrani do 24.00 Četrtek, 16. februarja TVS2 15.05_ ČLOVEŠKE VEZI, amer. čmobeli film, 1934 Igrajo: Leslle Hovvard, Bette Daviš, Frances Dee Režija: John Cromvvell Je prva verzija, kasneje Se na-kajkrat posnete zgodbe, po romanu W. Somerseta Maughama. Govori o strastni in ponižujoči ljubezni moškega do ženske, ki ga, kolikor more, trpinči. Junak je mladenič, ki začne študirati slikanje v Parizu, a mu profesor pove, da ni prav nič talentiran, zato se naseli v Londonu, kjer se posveti študiju medicine. V lokalu spozna natakarico, prav nič omikano, zato pa vražjo žensko, ki zna takoj zavrteti glavo neizkušenemu mladeniču. Ponuja se mu na vse načine in nato spet izmika, vsa očarljiva je v kovanju načrtov, kako kar najbolj izigrati in prizadeti zaljubljenega mladeniča. Fant, ki ima pokvarjeno nogo in šepa, je zdaj tudi psihično in duševno vse bolj strt... 09.40 Snoopy, 3/13 10.05 Roka Ročka 10.55 Iskanje pustolovščin, 5/6 11.45 Že veste 12.10 Alica, evrop. kult. maga- zin 13.00 Poročila 13.50 Kam vodijo naše stezice 14.50 Sejem mode 15.00 Jesenska juha, nem. film 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 3/23 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Davov svet, 16/24 sledi Umor, je napisala, 1/21 SLOVENIJA 2 15.25 Moj dobri prijatelj, 1/7 15.50 Z vlakom na Dunaj, hu-moristična oddaja 16.25 Osmi dan 17.25 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 7/27 17.55 Smrtonosna ljubezen, 4/4 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 Poglej me! 20.05 Neprimerna ženska, 2/4 20.55 Sejem mode 21.00 Azijska magistrala, 2/5 21.50 Krst pri Savici, opera VTV____ 09.00' Testni signal 09.30 Rim: ANGEL ZA MOJO MIZO; žanr: melodrama 12.10 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ-kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: PREPROSTI LJUDJE; žanr: drama 21.45 HOROSKOP 21.50 TV PRODAJA 21.55 Videostrani do 24.00 Sobota, 18. februarja TVS1 11.25_ ŽABICA IN KIT, kanadski film, 1988 Igrajo: Fanny Lauzier, Denis Forest, Marina Orsini Režija: Andre Melancom Predstavljajte si divjo in lepo, nedotaknjeno morsko obalo, kjer gospodarijo morski valovi, in del te narave je Daphne, Žabica jo kličejo, ker je tako rada v vodi, ker izvrstno plava, kot žabica skratka, in njene nad in podvodne vragolije ne poznajo meja. In ta Žabica - Daphne - zna prisluhniti tudi življenju pod vodo. Njena prijatelja sta delfin in kit. Ker zna Daphne tenko prisluhniti, se lahko s svojima morskima prijateljema celo pogovarja. Pogovarja se z njimi z igranjem svoje flaute, kiji njena prijatelja prisluhneta in na svoj način odgovarjata... SOBOTA, 18. FEBRUARJA 08.30 Radovedni Taček 08.45 Srce igrač, 1/3 09.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.20 Male sive celice, kviz 10.10 TOK TOK 10.55 Zgodbe iz školjke 11.25 Žabica in kit, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Bogomil Ferfila 14.20 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Iskanje pustolovščin, 6/6 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Slovenska popevka za evrovizijo '95 21.55 Za tv kamero 22.05 Ozare 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Umor, je napisala, 2/21 23.35 Pin, kanadski film SLOVENIJA 2__ 08.00 SOVA, ponovitev 09.55 SP v alp. smuč. veleslalom (Ž), 1. tek 12.55 SP v alp. smuč. veleslalom (Ž), 2. tek 13.50 SP v alp. smuč. veleslalom (M), posnetek 14.50 Gozdarska hiša Falke-nau, 13/13 15.40 Turistična oddaja 15.55 Športna sobota sledi SP v biatlonu: 10 km in 7,5 km (M) 16.55 VELENJE: DP V ROKOMETU (m) - PIVOVAVNA LAŠKO CEUE:SLOVAN, prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 PODARIM-DOBIM 19.05 Karaoke 20.05 Sejem mode 20.15 Luna, italijanski film 22.35 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi UB 40 Robert Palmer sledi Glasbena lestvica VTV_____ 09.00 Testni signal 09.30 Rim: ANGEL ZA MOJO MIZO; žanr: melodrama 12.10 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: PREPROSTI LJUDJE; žanr: drama 21.45 HOROSKOP 21.50 TV PRODAJA 21.55 Videostrani do 24.00 TVS2 20.15_ LUNA, amer. film, 1979 Režija: Bernardo Bertoluccl Igrajo: Jill Clayburgh, Mat-thew Barry, Veronika Lazar Caterina Silverije slovita operna pevka, poročena s starejšim moškim in najstniškim sinom, za katerega niti ni pomembno, da bi bil otrok tega zakona, čeprav goji oče do sina prava očetovska čustva. Pred odhodom na gostovanje Dou-glas, Caterinin mož, doživi srčni infarkt, ki ga ne preživi. Oba, tako Caterina kot njen sin Joe, se zanjdeta v praznem prostoru. Caterina poskuša poiskati izjod z gostovanjem v Italiji, kamor odpotuje skupaj s svojim sinom. V Italiji se Joe ne znajde prav dobro, nekaj preteklosti začenja prihajati v njegovo življenje in odsotnost očeta, zaposlenost in zvezdništvo matere, ga iztirjajo in zmedejo. Od tu pa do uporabe mamil je samo korak, kot je tudi samo korak do zasvojenosti. In Joe je zasvojen, v veliko grozo matere, ki ne ve, kako bi mu lahko pomagala... NEDELJA, 19. FEBRUARJA 09.05 ŽIVŽAV 09.55 Šest ta pravih in cirkus 10.20 Vrtiljak, 19/28 10.40 Domače obrti na slovenskem, 7. del 11.10 S koncerta srednje baletne šole v Ljubljani 11.20 Potepuh (Andres Val-des in njegova skupina) 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija, 6. del 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Neprimerna ženska 13.55 Svilene nogavice, amer. film 15.50 Zlate gosli, 2/4 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 kamniti svet, 1/4 21.40 Ščepec širnega sveta, 10/13 22.10 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Poirot Agathe Christie SLOVENIJA 2______ 09.50 Sence in luč, 90letnica Joaquina Rodriga 11.00 Concierto de aranjuez 11.30 SOVA, ponovitev 12.20 Slovenska popevka za evrovizijo '95 14.00 Športna nedelje: sledi SP v alp.smuč., slalom (M), posnetek 15.00 SP v biatlonu, 4 x 7,5 km (M) 16.40 NBA košarka 17.40 PEP v rokometu (Ž); 0LIMPIJA:HYP0BANKA, prenos 19.20 4x4-o živalih in ljudeh 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Fietch, amer. film 21.45 Biblija 22.15 Športni pregled VTV___ 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 348. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ŠPORTNI TOREK; EPP; 349. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; Valentinovo - SRCE SRCU; F.S.Finžgar: DIVJI LOVEC - narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih; VIDEO TOP -zabavno galsbena oddaja o ročk glasbi; Glasbeni gost v studiu: SKUPINA MALIBU; ZGP: 1. TV parada slovenskega humorja '94; TV PRODAJA; HOROSKOP ........ Videostrani do 24.00 Nedelja, 19 februarja TVS1 13.55_ SVILENE NOGAVICE, amer. film, 1957 Režija: Rouben Mamoulian Igrajo: Fred Astaire, Cyd Charisse, Peter Lorre Očarljiv mjuzikl z izjemnimi plesnimi vložki Freda Astaira in Cyd Charisse. Ninočka (Cyd Charisse), ki prihaja iz mogočne Sovjetske zveze, pošljejo v Pariz, da bi znanega ruskega skladatelja in pianista pregovorila, naj se vrne v domovino. A kaj ko se tudi ta Ninočka ujame v past: spretni ameriški filmski producent ji zna predstaviti svet v tako bleščavi luči, kot siga ni mogla niti v sanjah predstavljati. In tako kljub svoji preverjenosti in predanosti idealom ruske revolucije, zapade čarom Pariza, izobilja in luksuza. Kako lahko preživi takšna civilizacija, se sprašuje, ko drži v rokah kar najbolj fino stkane svilene no- PONEDELJEK, 20. FEBRUARJA 08.00 Pet otrok in škrat, 5/6 10.15 Luna, italijanski film 12.35 Znanje za znanje 13.00 Poročila 13.05 športni pregled 13.35 Videostrani 14.50 Umetniški večer: Maha-bharata, 2/6 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 4/14 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Most, 5/8 20.55 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA sledi Murphy Brovvn, 9. del sledi Umor, je napisala, 3/21 SLOVENIJA 2 14.50 Utrip 15.20 Nedeljskih 60 16.25 Poglej me! 17.10 SOVA, ponovitev sledi Poirot Agathe Christie, 1/4 18.45 TV avtomagazin 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 Sedma steza 20.05 Proetcontra 20.55 Doktor Flnlay, 1/6 21.45 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra VTV______ 09.00 Testni signal 09.30 349. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 POMOČ V STISKI, kontaktna oddaja 21.05 GLASBENI GOST: JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI 22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 Videostrani do 24.00 gavice, že v naslednjem hipu pa sama zamenja svojo strogo, pusto garderobo za zapeljivo pregrešne kose dragih oblačil... TVS2 20.10_ FLETCH, amer. film, 1984 Igrajo: Chevy Chase, Joe Don Baker, Dana Nicholson Režija: Michael Ritchie lrwin piše za časopis v Los An-geiesu - o vročih temah. Podpisuje se kot jane Doe - kot novinar pa se predstavlja pod tajnimi imeni in poklici, da bi laže našel resnico. Tokrat se kot uživalec in preprodajalec mamil klati po plaži. Videti je prepričljiv - pa vendar do prave zgodbe kar ne more priti. V takšnem, skorajda neprijetnem trenutku in razpoloženju ga najde poslovnež Alan s ponudbo: ker so zdravniki odkrili kostni rak, zaradi katerega bo v kratkem trpel in umrl - bi mu lahko on skrajšal trpljenje in ga ubil. Samomor zaradi visoke zavarovalnine ne pride v poštev, umor za nekaj tisočakov pa bi se izplačal. Fietch hoče nesrečnika preveriti in ugovotivi, kaj je z njegovo boleznijo. Vse kaže na veliko TOREK, 21. FEBRUARJA SLOVENIJA 1 08.00 Otroški program: Zverinice iz Rezije 08.20 Indijanske legende, 4/10 11.00 Retch, amer. film 12.35 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Žepni nož, 1/7 17.35 P.Golia: Srce igrač, mlad. gled. igra, 2/3 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Moj dobri prijatelj, 2/7 20.30 Penn & Teller, 1/6 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Z eno nogo v grobu, 11/12 sledi Umor je napisala, 4/21 SLOVENIJA 2 15.50 Kamniti svet, 1/5 16.15 Karaoke 17.15 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 9/23 17.50 Umor, je napisala, 3/21 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 20.55 Roka ročka 21.45 Obleke iz omare, ang. drama 23.05 Svet poroča VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 POMOČ V STISKI, ponovitev 10.30 Glasbeni gost: JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 350. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK - Pregled športnih rezultatov 20.45 HOROSKOP 20.50 TV PRODAJA 20.55 Videostrani do 24.00 prevaro, saj Alanu ni nič... Torek, 21. februarja TVS2 21.45_ OBLEKE IZ OMARE, angleška drama Režija: Warrsi Hussein Igrajo: Jeanne Moreau, Joan Plowright, Julle Wal-ters Zabavna komedija z odličnimi igralci, je zgodba o dekletu, godnem za možitev; Margaret je odkrila ljubezen v Egiptu in zdaj noče vzeti zoprnega soseda Syla, ki bi bil lahko po letih njen oče. V zadnjem trenutku se pojavi upanje in od rešitev za Margaret; to je Monicina mladostna prijateljica iz Egipta, hudomušna in eksotična Lili, ki takoj presodi in razume situacijo, zato vzame vajeti v svoje roke. Dekle seveda ne sodi k Sylu in v zadnjem trenutku se Lili žrtvuje ter prepreči nesmiselno poroko... Sreda, 22. februarja TVS1 20.25_ ŽIVLJENJE Z BILIJEM, ka-nad. celovečerni film, 1993 SLOVENIJA 1 10.25 Zimska tekmovanja, 19/28 10.50 Azijska magistrala, 2/5 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Ščepec širnega sveta, 10/13 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.20 Doktor Finlay, 1/6 16.15 Slovenci v zamejstvu 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Rim tedna: Življenje z Billyjem, kanadski film 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.50 SOVA: sledi Eno leto v Provansi, 6/12 sledi Umor, je napisala, 5/21 SLOVENIJA 2 15.50 Zgodbe iz školjke 16.35 Videošpon 17.20 SOVA, ponovitev sledi Z eno nogo v grobu, 11/12 17.55 Umor, je napisala, 4/21 18.45 Arhiv zemlje, 3/14 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi PEP v košarki (M); SMELT OUMPIJA:CSKA 21.40 Rnale slov. pokala v odbojki, reportaža 22.30 Omizje VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 350. VTV magazin - informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT- kontaktna oddaja o pop glasbi 21.10 HOROSKOP 21.15 TV PRODAJA 21.20 Videostrani do 24.00 Režija: Paul Donovan Igrajo: Stephen McHattle, Nancy Beatty, TedDykstra Na začetku filma je prizod dogodka, ki se je zgodil 11. marca 1982. Tistega dne je jane zaprosila starejšega sina, naj ni prinese puško. In potem je ustrelila spečega in pijanega moža Billyja. Kljub grozljivemu dejanju je Jane čutila predvsem olajšanje, kajti tako seje zaključila njena dolgoletna mora, njeno življenje z Billyjem. Na začetku je njuna zgodba zgledala lepa; Jane je pritegnila zlasti Billyjeva mačistična samozavest, neposrednost in strast. Toda kmalu je Billy pokazal drugo stran svojega obraza. Iz dneva v dan je prinesel nova ponižanja. Billy pa se ni samo izživlja nad svojimi naj-bližnjimi, ampak je poniževal tudi svoje prijatelje, sosede in tudi policaje. Vsa soseska je vedela, kakšen brutalnež je, vendar nihče ni mogel pomagati nemočni ženski in njenima sinovoma. Tudi beg ni prišel v poštev, kajti Billy je zagrozit ženi, da jo bo našel... .6. februarja 1995 MODRO KRONIKA Mi ČAS 181 i Poškodovan pri struženju v četrtek, 9. februarja, okoli 13.30 ure seje pri delu na stružnici hudo poškodoval 19-letni Sašo P. iz Velenja. • Sašo je preko Študentskega servisa delal pri zasebnem obrtniku. S pomočjo stružnice je na daljše železne palice vrezoval navoje, pri tem pa je z roko segel v območje delovanja stroja. Poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Spregledal pešca V torek, 7. februarja, ob 18.45. uri je po lokalni cesti iz Raven proti Šoštanju vozil osebni avtomobil 24-letni Vlado T. iz Gaberk. Med srečevanjem z drugimi vozili je prižgal zasenčene luči za osvetljevanje vozišča in pri tem spregledal pešca 69- letnega Stanka R. iz Raven, ki je šel peš v smeri proti Ravnam. Zadel ga je z desnim blatnikom in ogledalom. Pešca, ki se je hudo poškodoval, so najprej odpeljali v Zdravstveni dom Velenje, potem pa v bolnišnico Celje. Vlomilec spet izbral Gambrinus Ni še dolgo, ko smo poročali o vlomilcu, ki so ga kasneje izsledili, ko je vlomil v lokal Gambrinus v Velenju. Ta lokal je bil na praznični dan, 8. februarja, spet tarča doslej še neznanega storilca, ki je lokal zapustil z bogatim plenom. Z njim je "odšlo" 1000 nemških mark, 2000 avstrijskih šilingov, 1000 ameriških dolarjev in 165.000 tolarjev gotovine, za povrh pa še steklenica whiskyja in več zavojev cigaret. Z dejanjem je neznanec lastnika Branka R. oškodoval za okoli 300.000 tolaijev. Kaj avtoradiji! Tudi kolesa! Najbrž tisto, na kar je pomislil lastnik osebnega avtomobila Renault 4, Jurij L., ko je zjutraj, 8. februarj a, pred blokom uzrl svoj avto brez treh koles, ni za v časopis. Čeprav je neznani nepridiprav snel tudi vijake s četrtega kolesa, tega ni uspel sneti. Lastnik je oškodovan za 50.000 tolarjev. Peljal pa seje naslednjega dne, 9. februarja, vseeno lahko lastnik Juga Zoran M., le glasbe ni mogel poslušati. Neznanec mu je namreč iz avtomobila ukradel avtoradiokasetofon znamke Philips. Vozilo je bilo parkirano na Starem trgu pred gostiščem Čuk, lastnik pa je prikrajšan za 40.000 tolarjev. Za 25.000 škode je 11. februarja neznanec povzročil Petru G. iz Raven na Koroškem. Med 3. in 4. uro mu je iz osebnega avtomobila Zastava 750, parkiran je bil pred diskoteko Duo v Silovi, neznanec ukradel avtoradiokasetofon. Zapeljal v križišče V ponedeljek, 6. februarja, ob 15.15 uri je po lokalni cesti Mozirje - Radmirje iz smeri Šentjanža vozil kolo z motorjem 75- letni Frančišek M. iz Poljan pri Mozirju. Ko je pripeljal do križišča s prednostno cesto, je zapeljal naravnost v križišče. V tistem trenutku je po prednostni cesti pripeljal z osebnim avtomobilom 23-letni Robert F. iz Mozirja. Kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Franček M. se je v nezgodi hudo poškodoval, na vozilih pa je nastalo za 250.000 tolaijev gmotne škode. Pomagati so morali gasilci V nedeljo, 12. februarja, ob 21.50 seje na regionalni cesti v Dolu pri Gornjem Gradu pripetila huda prometna nezgoda, v kateri sta se hudo poškodovala voznika dveh osebnih avtomobilov. Materialna škoda, ki je v nesreči nastala, znaša po oceni strokovnjakov okoli 500.000 tolarjev. 30-letni Viktor F. iz Dola je vozil osebni avztomobil iz Gornjega Grada proti Črnivcu. Ko je v bližini Dola pripeljal na ravni del ceste, mu je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 19-letni Amir P. iz Šmiklavža pri Gornjem Gradu, državljan BiH. Vozili sta trčili, pri tem pa sta se hudo poškodovala oba voznika. Viktorja F., ki je bil vkleščen v vozilu, so morali iz avtomobila rešiti gasilci. Neznanec ukradel teleskopsko napravo Na Ljubnem ob Savinji je nezanec v času med 3. in 6. februarjem z dvorišča podjetja Lesna d.o.o. odtujil teleskopsko napravo za prešo domače izdelave. Franja K. iz Velenja je oškodoval za blizu 150.000 tolarjev. Vzrok travniškega požara ni znan V ponedeljek, 6. februarja, je prišlo do travniškega požara na kmetiji Jožeta G. v Radegundi. Požar, kije izbruhnil okoli 13. ure, pogasili so ga gailci, se v gozd k sreči ni razširil, zgorela pa je suha trava. Kdo je požar povzročil, še ugotavljajo. Odnesel denar, zlatnino, potni list, pištolo Neznanec, ki je v noči iz 9. na 10. februar vlomil v stanovanjsko hišo last Frančiška M. iz Zgornjega Pobrežja, je iz hiše odšel z bogatim plenom. S silo telesa je vlomil zaklenjena vhodna vrata in tako prišel v notranjost, kjer je razmetal vsebino omar v prostorih. Odnesel je denar, zlatnino, potni list in pištolo. Lastnika je oškodoval za okoli 500.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALI EC t. ' mSSBSSKm Travniški požar V ponedeljek, 6. februarja, je okoli 13. ure 44-letni Valentin K. iz okolice Prebolda na travniku grabil travo. Po končanem grabl-jenjuje travo zakuril. Pri tem seje ogenj zaradi vetra razširil. Da se ne bi razširil v gozd, so morali posredovati gasilci, ki so požar pogasili. Ukradli kadeta, R-4 in juga V noči na 11. februarje neznanec iz odprte garaže v Ladkovi vasi odpeljal neznano kam osebni avto opel kadet 1,2, bele barve, registrskih številk CE-UNI-273, last Martina J. iz Latkove vasi. Lastnik je oškodovan za 600.000 tolarjev. Dan prej, 10. februarja, okoli 21. ure pa je neznanec z dvorišča v Latkovi vasi odpeljal v neznano osebni avto renault 4 krem barve, registrskih številk CE 67-61 V, last Alojza G., vreden 100.000 tolarjev. V noči na 12. februarje brez osebnega avtomobila jugo 45 rdeče barve ostal Alojz B. iz Celja. Vozilo registrskih oznak CE81-08Cje bilo parkirano v Doberteši vasi. Poskus umora v Nazarjah • »stMMmmjssjMmimii *• #»••«• Ranjena uspela pobegniti V soboto, 11. februarja, je malo pred 21. uro prišel k bivši ženi v Nazarje 39-letni Ivan J. iz Lepe Njive. Marija J. mu je verjela, ko ji je rekel, da je sin, ki živi pri njem, hudo bolan. Zato je odšla z njim v njegovo vozilo. Med potjo pa jo je napadel z nožem in jo hudo poškodoval. Ranjena mu je uspela pobegniti in poiskati zdravniško pomoč v zdravstvenem domu v Mozirju. Od tu so 33-letno Marijo J. odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Huda nesreča pri delu v Šmartnem ob Dreti »s*«:>««saia*»c*a«ii«*«I»a» Smreka pod seboj pokopala delavca 8. februarja med 12.30 in 13. uro je 64-letni Martin B. iz Smartnega ob Dreti v svojem gozdu, ki leži v neposredni bližini stanovanjske hiše, podiral 23 metrov visoko smreko. Pri podiranju sta mu pomagala znanca. Smreko so med podiranjem privezali z vrvjo in jo vlekli stran od hiše. Pridružil se jim je 45-letni Zdravko P. iz Spodnjih Kraš in pomagal vleči vrv. Ko je smreka pričela padati, je začel teči v smeri padanja smreke, ta pa ga je pokopala pod seboj. Pri tem je utrpel posebno hude telesne poškodbe. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi poškodob še istega dne umrl. MUMTMdJI ŠALMKB DOHME!!! ITUR organizira predavanja iz spoznavanja Šaleške doline. Predavali nam bodo najboljši poznavalci: B3 uvod - Teodor Gorogranc H zgodovino - prof. Tone Ravnikar, dipl. zg. Ifcn. geologijo, premogovništvo - mag. Marta Svetina, dipl. geolog S etnologijo - prof. Jože Hudales, dipl. zg. soc. Sil energetika - Ivan Sevšek, dipl. ing strojn. ftm> cerkvene običaje - Jože Pribožič, teolog © geografija in ekologija - prof.Emil Štrbenk, dipl.geogr.sociolog rastlinstvo in - mag. Nives Kugonič, dipl. biolog JI živalstvo - Jelka Flis, dipl. biolog Predavanja bodo potekala 4. in 5. marca 199S od 8h dalje v Termah Topolšica. Prijave in kotizacije 6.000,00 SIT sprejemamo na naslov: ITUR, Teodor Gorogranc S.P, Tovarniška pot 2/c, 63325 ŠOŠTANJ, tel.: 063/882-817 Št. žiro računa: 51800-621-00063 in 14-30-31323-8. PTUJSKI KARNE SKOKVVALVR0ČVN0R0NOC lUSfIUOVk*11 Velika karnevalska dvorana in ptujske mestne ulice od 18. do 28. februarja 1995. Sobota, 18. 2. ob 10. uri otvoritev Karnevala (kurenti in pustne skupine) ob 17. uri srečanje Prlekof in prijateljev Prlekije s celega sveta Od nedelje 19. 2. do petka 24. 2. vsak dan od 17. do 24. ure show program z ansambli, kurenti, pustnimi skupinami, humoristi... Sobota, 25. 2. od 11. do 13. ure nastopi pihalnih karnevalskih orkestrov, kurentov in tujih pustnih skupin v mestu in karnevalski dvorani od 18. ure naprej VELIKI KARNEVALSKI PLES s show programom Nedelja, 26. 2. od 10. do 14. ure etnografski "Fašenk v Markovcih" - Markovci in Zabovci pri Ptuju ob 15. uri velika karnevalska parada po mestnih ulicah ob 17. uri zabava s show programom - DAN KARNEVALA v karnevalski dvorani Ponedeljek, 27. 2. od 16. do 18. ure Otroška maškerada (DPM in CID Ptuj) od 18. do 24. ure PUSTNI ŽUR ZA MLADE v karnevalski dvorani Torek, 28. 2. od 10. do 12. ure Pustno rajanje za predšolske otroke od 14. do 24. ure ZAKLJUČNA PUSTNA ZABAVA S POKOPOM PUSTA Na karneval« bodo »astopali naslednji izvajalci: Saš« Hribar, Ansambel Vesna in Irena Vrčkovnik, Agropop, Oliver Tvrist h Simona Weiss, Štajerskih 7, Dejo Mašit s Karaokami, Ptujskih 5, Nočna iine&a in Alberto Gregorič, Ptujski instrumentalni kvintet, Ansambel Ekart, Ansambel Orion, Hajdi, Man', Mednarodne in domače karnevalske skupine, pihalni orkestri ix Slovenije in tujine, Maiorete, Tradicionalne pustne skupine ii Slovenije in tujine, fanfare ... Na kurentovanje z vlakom 40 % ceneje (omogočajo Slovenske železnice)! Ne pozabite kupiti karnevalske prePUSTnice, ki vam omogoča prost vstop na vse prireditve in popuste v več kot 60. lokalih na Ptuju. Vse informacije in rezervacije na GtZ POETOVTO VTVAT Ptuj tet. 062 771-569, 779-601, faks 062 773-534 Pokrovitelji karnevala: Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, KK Ptuj, Perutnina Ptuj, Mercator, HIT Nova Gorica, MIP Nova Gorica, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS in Urad za informiranje RS, SŽ Uradna tiskarna ptujskega karnevala Tiskarna Floijančič, Miklavž V \ \ ŠPORT IN REKREACIJA -1 februarja 1995 jhjjSHvnf p ii " t - <# ■11 * ^g^^H n f J^BT ■vT Mi m W S w - i ■ '"^fl NK Rudar Franc Plaskan, predsednik kluba (v sredini) In podpredsednik Bruno Zagode (desno) v veselem pogovoru z Romanom Repnikom, enim najvnetejših rokometnih zagrizencev. "Franc, ti si sedaj Fortunat, ker si iz klobuka potegnil Šešir." Pa Bruno zaradi te Izjave sploh ni bil užaljen! "Tudi jaz sem na Dunaju potegnil finale,"Je takoj pristavil RK Gorenje ■ ■■■■■■ V Ribnici vendarle ob točko Za salomonsko rešitev je poskrbela tekmovalna komisija v 1.državni ligi. Spomnimo se, novembra so rokometaši Gorenja sicer zmagali na gostovanju v Ribnici z 19:18. Toda - sekundo pred koncem so Ribničani izvajali še devetmetrovko, na presenečenje gostov zadeli, kar je pomenilo delitev točk, sodnika pa zadetka nista priznala. Gostitelji so se pritožili na njuno odločitev, saj so menili, daje njihov gol bil regularen. Komisija, ki bdi nad prvenstvom je salomonsko rešila spor. V ponedeljek so domači v Ribnici znova metali devetmetrovko, gostje pa še enkrat postavili zid. V njem pa je bila ponovno luknja, žoga se je znašla za Anžičevim hrbtom in izid tekme je vendarle 19:19. S tem so si rokometaši Gorenja ogrozili tretje mesto in dobro izhodišče za nadaljevanje v končnici prvenstva. Vse bo odvisno od razpleta v sobotnem zadnjem prvenstvenem krogu, v katerem bodo Velenjčani gostovali v Ljubljani pri ekipi Kodeljeva. Če želijo osvojiti tretje mesto, morajo osvojiti vsaj točko, sicer jih bo v primeru zmage na Ptuju proti Dravi po točkah ujel trboveljski Rudis Rudar; hkrati jih bo zamenjal na tretjem mestu, ker ob enakem številu točk odloča razlika v danih in prejetih zadetkih v medsebojnem srečanju, tu pa so boljši Trboveljčani. Četrto mesto po rednem delu prvenstva bo prineslo v končnici za nasprotnika nepremagljive državne prvake Pivovarno Laško. Vseeno že v Evropi? Ponedeljkovo "mini" gostovanje velenjskih rokometašev v Ribnici je bilo govoto velik opomin pred polfinalnima srečanjima za slovenski pokal. Na žrebu v Ljubljani je imel predsednik kluba srečno roko, saj je iz klobuka potegnil Šešir. S tem je gotovo ne le odškrnil, ampak na široko odprl vrata svoji ekipi, da znova zaigra v enem izmed evropskih tekmovanj. Prvo srečanje je bilo predvideno za sinoči (sreda) v Rdeči Tako so igrali dvorani, povratna tekma bi morala biti 1.marca. Vodstvo Škofje-ločanov pa je ugodilo prošnji Velenjčanov, da bo tekma 28.februarja, ker v nasprotnem primeru ne bi mogel igrati Bolgar Kosta Semerdjijev, saj bo tedaj nastopil za reprezentanco svoje države v predkvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo z Makedonijo. Vodstvo kluba bo v Škofj o Loko znova omogočilo prevoz svojim navijačem, ker pa bo tekma ravno na pustni torek, bo to celo priložnost, da pustno obarvani navijajo za svoje. Le dokazali kdo igra v Evropi V predzadnjem prvenstvenem krogu so rokometaši Gorenja gostili slabo ekipo Inženiringa Šarbe-ka iz Litije. Gostje, ki so na predzadnjem mestu, so najmanj za razred slabši po kakovosti od "evropejcev", vseeno pa so poskrbeli, da srečanje ni bilo povsem enolično. Bolj je seveda bila temu seveda kriva preveč sproščena igra domačih rokometašev na koncu prvega in v začetku drugega polčasa. Gorenjčani so začeli silovito. Brez večjih naporov so v prvih 20 minutah povedli s sedmimi zadetki razlike, nato pa je njihova zavzetost povsem splahnela. Litijčani so njihovo mlačno igro na presenečenje približno 500 gledalcev v celoti izkoristili. Hitro je skopnelo vodstvo domačih in v odmoru so imeli le še zadetek prednosti, v zadnjih trenutkih prvega dela igre pa gostje celo dvakrat priložnost za izenačitev. Izenačili pa so v 32.minuti, dve minuti pozneje pa celo prvič in edinkrat povedli (12:11). Tedaj so se domači rokometaši vendarle spomnili, da igrajo v Evropi in da njihovo igro na tribunah spremljajo gledalci. V trenutku so se zbrali, zaigrali kot najbolje namazan stroj, nasuli v tem delu igre nasprotniku v mrežo kar 21 zadetkov, prejeli le šest in vendarle zmagali v skladu s pričakovanjem - s 16 zadetki razlike. ■ vos Ze odštevajo Do začetka spomladanskega dela prvenstva v 1 .državni ligi je le še .dober teden in v klubih so gotovo že začeli odštevati dneve. Tako trenerjem preostane še nekaj dni, da svoje ekipe kar najbolje pripravijo na to izjemno prvenstvo, na koncu katerega bo iz prve lige izpadlo najmanj Šest klubov. Trener velenjskega Rudaija Bojan Prašnikar je zadovoljen z dosedanjimi pripravami. Na voljo ima širok izbor igralcev, tako da bo konkurenca za prvih enajst, oziroma šestnajst, kar precejšnja in igralci bodo morali iz tekme v tekmo potrjevati svoje mesto v ekipi. V soboto so Velenjčani gostili zelo dobrega hrvaškega prvo-ligaša, ekipo Varteksa. Približno 500 gledalcev se je zbralo na tribuni, kar seveda kaže, da že nestrpno pričakujejo nadaljevanje prvenstva. Napadalci se niso izkazali, saj sta mreži ostali nedotaknjeni, vseeno pa so gledalci videli nekaj priložnosti za zadetek. Velenjčani so bili nevarnejši v drugem polčasu, a udarci še vendarle niso dovolj izpiljeni. Vseeno pa je bil po tekmi trener Prašnikar upravičeno zadovoljen, kajti, če bi bila to prvenstvena tekma, bi gotovo dejali, daje Rudar osvojil debelo točko. V torek je nogometaše sprejel direktor velenjskega premogovnika dr.Franc Žerdina, nato pa so se "rudarji" spustili med rudarje v jamo. V soboto bo za nogometaše generalka pred prvenstvom, saj bodoa na igrišču v Velenju gostili Železničarja AM Cosmos, v torek pa se bodo v Mozirju sestali še s trboveljskim drugoligašem Rudarjem. To bo zadnja priložnost za igralce, da si izborijo mesto med enajstimi ali na rezervni klopi. ■ vos Tudi dekleta nadaljujejo prvenstvo Pomembni točki v gosteh Po daljšem odmoru nadaljujejo prvenstvo tudi v prvi ženski rokometni ligi. V soboto je bil na sporedu 3.spomladanski krog, v katerem so rokometašice Vegrad Velenja gostovale v Izoli. Po zelo dobri igri so si priigrale pomembni točki proti neposrednim tekmicam za uvrstitev na osmo mesto, ki zagotavlja obstanek v ligi. Prvi zadetek na tekmi so sicer dosegle gostiteljice, nato pa je vse teklo kot so želel gostje, iz minute v minuto so večale razliko predvsem po zaslugi Vujovičeve. Končno se je tej igralki "odprlo", saj je dosegla kar 12 zadetkov, samo dva manj kot vse domačinke skupaj. V soboto bodo rokometašice Vegrad Velenja v Rdeči dvorani gostile trenutno četrtouvr-ščeno ekipo Mlinotest iz Ajdovščine. Tekmo bodo začele ob 19.30. ■ vos Košarka -1A liga Nepričakovan poraz Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so doživeli nepričakovan poraz z Rogaško Donat Mg (80:82 (41:45)). Obe ekipi sta srečanje pričeli nervozno. V prvih nekaj minutah srečanja so se bolj znašli gostje, ki so povedli 0:5. V nadaljevanju so sicer Polzelani zaigrali precej bolje, vendar so do konca prvega dela trikrat rezultat izenačili, in sicer v 8. minuti (14:14), v 10. minuti (22:22), v 15. minuti (33:33), polčas pa seje končal z vodstvom Rogaške 41:45. Tudi v drugem delu so imeli gostje več moči in v 28. minu- 2 A liga Nova zmaga AFP Dobova : Gorenje 23:19 (10:10) Dobova - Dvorana OS Dobova, gledalcev 1000, sodnika: Požežnik (Celje) in Repenšek (Rečica). Gorenje: Anžič, Gavrilovskj, Ocvirk 1, German 2, Ojsteršek 1, Plaskan, Oštir, Rozman 7, Tome 3, Stropnik, Semerdijev 3, Cvetko 2. Gorenje : AFP Dobova 2819 (14:12) Velenje - Rdeča dvorana, gledalcev 800, sodnika Čeak (Lj) in Babič (Domžale). Gorenje: Anžič, Ocvirk 2, German 1, Ojsteršek, Plaskan 9, Oštir 1, Rozman 4, Tome 1, Semerdijev 5, Cvetko 5, Gavriloski, Stropnik Gorenje : Inženiring Šarbek 32:16 (11:10) Velenje - Rdeča dvorana, gledalcev 500, sodnika Svoljšak (Škofja Loka), Dolanc (Kranj). Gorenje: Anžič, Cater, Ocvirk 1, German 4, Ojsteršek 4, Plaskan 7 (4), Oštir 2, Rozman 4, Tome 2, Semerdijev 7, Cvetko 1, Stropnik. Marina Izola : Vegrad 14:29 (6:14) Izola - Športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Skubic (Ljubljana) in Tomič (Celje). Vegrad: Medar 6, Topič 6, Raukovič 1, Nojinovič 2, Kranjc 1, Sta-vanovič 1, Vujovid 12. Košarkarji Elektre so v 21. kolu A-2 SKL gostili predzadnje uvrščeno ekipo iz Nove Gorice. Že takoj na začetku so gostom pokazali, da točk iz Velenja tokrat ne bo. V sedmi minuti so domači košarkaiji povedli za 10 točk in to prednost obdržali do konca prvega polčasa. V začetku drugega dela so gostje iz Nove Gorice z ofenzivno igro že povedli z rezultatom 56:55, a domačini tokrat niso klonili. Z zaporednimi koši Rizmana, Tajnika in Mrzela (ki so v drugem polčasu edini sploh Kegljanje Pomembna zmaga Derbi 14. kola v medregijski ligi je pravgotovo bilo srečanje v Šoštanju, kjer sta se v šaleško-koroškem derbiju pomerili ekipi Šoštanja in Korotana iz Prevalj. Po hladnem tušu, ko so domačini izgubljali že z 0:2 in za 50 kegljev, so se domačini le zbrali, izenačili in na koncu slavili s 5:3. Skupni rezultat je bil 4949:4863 in zmaga z 86 keglji razlike. NK Era Šmartno ■■■■■■■■■■ Aprila meddržavna tekma Čeprav je do meseca aprila še kar nekaj časa, se uprava kluba in igralci NK Era Šmartno že vneto pripravljajo na pomemben dogodek. Ne samo zanje, ampak tudi za občino kot celoto. Aprila naj bi bili namreč organizatorji nogometne tekme reprezentanc Madžarske in Slovenije za skupino igralcev do 20 let. V ta namen želijo pripraviti vse za prijetno počutje igralcev, gostov in seveda vseh tistih, ki si bodo to srečanje na igrišču v Šmartnem ob Paki tudi ogledali. Organizatorji pričakujejo, da se bodo v ta njihova prizadevanja vključili vsi, ki živijo in delajo z občino. To bo navsezadnje še kako potrebno, saj je enkratno priložnost za predstavitev občine Šmartno ob Paki v širšem slovenskem prostoru vredno izkoristiti. mm Odbojka ■ ■ ■ ■ ■ Topolčani povečali prednost Odbojkarji Topolšice so v 1-B državni ligi v Šempetru premagali zanjeuvrščeno domačo ekipo s 3:1 (-13, 8, 8, 10) in prednost na vrhu lestvice pred drugim Fužinarjem povečali na štiri točke. Igralci Fužinarja so namreč doma povsem nepričakovano gladko z 0:3 izgubili z Bledom, ki se jim je z enakim številom točk pridružil na drugem mestu. Ravenčane pa v naslednjem krogu čaka derbi v gosteh z vodilnimi Topolčani, ki si lahko z zmago že zagotovijo prvo mesto. Tesen poraz Zgornjesavinjske Igralke Zgornjesavinjske so v tem krogu gostile drugo ekipo na lestvici in po ogorčenem boju izgubile, saj so bile Novomeščanke boljše s 3:2. Kljub temu so zadržale tretje mesto za Blejčankami in igralkami Novega mesta. V naslednjem krogu bodo gostovale pri predzadnji Novi Gorici, igralke Krima, ki imajo na četrtem mestu dve točki zaostanka za njimi, pa pri vodilnem Bledu, ki je v 17 krogih izgubil le enkrat. ■ mb, jp Tenis - Odličen začetek Na nedavnem neuradnem svetovnem prvenstvu v tenisu do 14 let v Franciji se je članica velenjskega ASA Katarina Srebot-nik iazkazala u uvrstitvijo med 16 najboljših med posameznicami in med osem v dvojicah s Pisnikovo (ŠTK Maribor). Najprej je prema- gala madžarsko in ukrajinsko predstavnico, nato pa klonila proti kasnejši finalistki Lučičevi s Hrvaške. Katarina bo 17.februarja (jutri) nastopila za slovensko reprezentanco do 14 let v kvalifikacijah za "Winter Cup" v Italiji. UA.B. ti srečanja vodili kar 51:64, kar je bilo tudi največje vodstvo na srčeanju. V 38. minuti so Polzelani izenačili - 79:79 in v zadnjih sekundah imeli priložnost za zmago, vendar so bili v napadu neučinkoviti in zmaga je odšla v Rogaško. Za Kov. Savinjsko Polzelo so bili uspešni: Petranovič 22, Zaletel 17, Urbanija 1, Rovšnik 2, Jagodnik 20, Tiller 4, Cizej 14. kakih 1000 glealcev z igro domače ekipe ni bilo zadovoljnih. m-er Plavanje Andraž in Ajda izvrstna v Italiji zadevali za Elektro) so se hitro odlepili na razliko 10 točk in to prednost mirno obdržali do konca tekme. Torej: Elektra : Nova Gorica 84:75 (45:34). Strelci: KK Elektra: Mrzel 10 (4:1), Bogataj, Rizman 49 (9:8), Tajnik 19 (6:2), Dumboya, Lipnik 2, Pečovnik 2, Maličevič 2, Brešar, Brinovšek. V naslednjem kolu bodo košarkarji Elektre gostovali pri Idriji, ki se je že uvrstila med prve štiriuvrščene ekipe. Mladinska reprezentanca Slovenije je konec preteklega tedna nastopila na mednarodnem mitingu v italijanskem mestu Viareg-gio. Poleg reprezentanc Slovaške, Italije, Nemčije, Hrvaške, Švice in Slovenije so tekmovali še plavalci iz 75 italijanskih klubov. Plavali so po posameznih letnikih v kadetski in mladinski kategoriji, 15-člansko slovensko reprezentanco pa je vodil Rajmund Valcl. Za Slovenijo sta uspešno nastopila tudi Ajda in Andraž Valcl, ki sta s svojimi dosežki pripomogla k presenetljivi ekipni zmagi Slovenije. Andraž je enkrat zmagal in bil enkrat tretji, Ajda pa dvakrat druga. Prejšno soboto je PK Environ iz Maribora organiziral 4.in zadnji krog predtekmovanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke in mlajše deklice. Med 120 plavalci iz Maribora, Raven in Velenja so tekmovalci velenjskega kluba dosegli šest zmag. Za vse plavalce je bilo to zadnje tekmovanje pred bližnjimi državnimi prvenstvi. REZULTATI - Viareggio: moški - 100 m delfin (letnik 80): 1.Andraž Valcl 1:01,02; 200 m prosto: 3.Andraž Valcl 2:01,59; ženske (81)-100 m hrbtno: 2. Ajda Valcl 1:06,10; 200 m prosto: 2.Ajda Valcl 2:08,63; Maribor: mlajše deklice - 50 m delfin: 1.Tina Pandža 40,05, 2.Nina So-vinek 48,80, 3.Maja Sovinek 49,90,4.Nina Kugonič 50,35; 100 m prosto: l.Tina Pandža 1:18,73, 2.Maja Sovinek 1:32,83, 3.Nina Kugonič 1:36,94, 4.Tea Tomažič 1:38,27; štafeta 4x50 m: l.Velen-je I (N.Sovinek, M.Sovinek, Pandža, Kugonič) 3:02,34, S.Velenje II (Tomažič, Doki, Erkič, Kališnik) 3:46,98; mlajši dečki -50 m delfin: 1.Ocepek 37,03; 100 m prsno: Ocepek 1:13,10; dek-lice-800 m prosto: l.Uršej 12:08,23; 100mprsno:4.Kukovič 1:32,58; dečki - 100 m prsno: 7.Velički 1:29,58. ■ Marko Primožič Žalec - Priznanja najboljšim Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Žalec je s pomočjo posebnega odbora lani pripravila že 31 .delavske športne igre. Sodelovalo je okrog 1250 delavcev iz 32 delovnih in drugih organizacij, ki so se pomerili v 12 športnih panogah. Tekmovanje je potekalo skozi vse leto, sklepna slovesnost s podelitvijo pokalov in priznanj pa bo jutri, 17.februarja, v žalski "Žani". m-er Pomembno zmago v boju za vrh so prikegljali: Kramer 796 (0), S. Fidej 826 (0), Hasrčič 801 (1), L. Fidej 868 (1), Pintarič 751 (0) in Glavič s kar 907 podrtimi keglji. Srečanje 13. kola, ki bi moralo biti v soboto v Hrastniku, je preloženo. V 15. kolu pa se bodo Šošta-njčani v Radencih pomerili z mariborskim MIT. ■ L. F. Rokometaši Pivovarne Laško v Velenju Ljubitelji rokometa v Šaleški dolini v soboto kljub gostovanja igralcev Gorenja v Ljubljani ne bodo ostali brez rokometnega užitka. Ekipa Mira Požuna Pivovarna Laško bo tekmo zadnjega kroga rednega dela prvenstva s Slovanom odigrala v Rdeči dvorani, ker je dvorana Golovec v Celju zasedena. Srečanje bodo pričeli ob 17.uri. OBJAVE z,o.o. SVET JAVNEGA VZGOJNO VASTVENEGA ZAVODA VELENJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. RAVNATELJICE WZ VELENJE, 2. POMOČNICE RAVNATELJICE WZ VELENJE, 3. ŠTIRI PEDAGOŠKE VODJE ENOT WZ VELENJE za mandatno dobo štiri leta. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 73. člen Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh na naslov: SVET JAVNEGA VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE, Prešernova 3, 63320 VELENJE. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po končanem razpisu. A Zadruga mozirje Mercator ■ Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 TRGOVINA KEMOZAŠČITA TEL: 831 - 871 NA TRGU 13, MOZIRJE VRTNA SEMENA PROIZVAJALCEV - D0TT0 100 SIT/KOM. - SEMENARNA LJUBLJANA 85 SIT / KOM. - SEMENARNA ABC 75 SIT / KOM. - SEMENA VALENTIN 120 SIT / KOM. ŠKROPIVA PROIZVAJALCEV - PINUS -RUŠE - CINKARNA CELJE GNOJILA - GARDIN 20 KG 1306 SIT - 0RGAN0 - BI0S0L 30 KG 2130 SIT - BI0P0ST 30 KG 999 SIT 10 KG 380 SIT V KRATKEM SEMENSKI KROMPIR IZ UVOZA I DA BO SETEV PRAVOČASNA - SETVENI KOLEDARJI - BI0 KOLEDAR 420 SIT - LUNIN KOLEDAR 661.50 SIT VSAK TOREK IN SREDO OD 9. DO 11. URE: STROKOVNO SVETOVANJE O UPORABI ŠKROPIV KREDITNI POGOJI: - (1 + 4) OBROKOV - BREZ OBRESTI - (1 + 6) OBROKOV - 6 % LETNA OBRESTNA MERA VLJUDNO VABLJENI I, gorenj eservis " COOOH \/AlAniA Difti-vinoUn t O d.o.o. 63320 Velenje, Partizanska 12 JAVNO PODJETJE KOMUNALA p.o. MOZIRJE Praprotnikova ulica 36 63330 MOZIRJE Razpisuje se natečaj za izbiro izvajalcev za izvajanje zaključnih obrtniških del pri dokončanju nadstropja na avtobusni postaji v Mozirju, in sicer: 1. Polaganje hrastovega parketa v pisarnah in polaganje brušenega granita na hodniku. 2. Dobava in montaža žaluzij za strešna okna Instor 77/122 tip 33 in lamelne zavese na vertikalnih oknih. 3. Dobava in montaža lesene stene s smučnimi vrati. 4. Dobava in montaža ISIKON PLUS garniture s telefonskimi aparati in povezava v skupno računalniško mrežo. 5. Elektro prevezava pisarn v razdelilcu v skupno števno mesto, vključno z vsem potrebnim materialom in napravami. Razpisna dokumentacija je na razpolago od 17. 2. do 22. 2. na JAVNEM PODJETJU KOMUNALA p.o., Praprotnikova ulica 36, pri g. Dragu Jelenku, tel. 063/831-864. Ob dvigu razpisane dokumentacije je ponudnik dolžan predložiti potrdilo o registraciji in odločbo o izvajanju razpisanih del. Ponudbe so lahko ločene za vsako razpisano postavko posebej, ali pa za vse skupaj. Prednost pri izbiri bo imel tisti, ki bo ponudil vse postavke. Ponudbe morajo interesenti oddati do 25. 2. na naslov JAVNO PODJETJE KOMUNALA p.o., Praprotnikova ulica 36, 63330 MOZIRJE v zaprti ovojnici z oznako NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA IZBIRO IZVAJALCA DOKONČANJA DEL NA AVTOBUSNI POSTAJI V MOZIRJU. Razpis ne zavezuje izbire oziroma oddaje del ponudnikom. O izbiri izvajalca bodo udeleženci natečaja obveščeni v roku 15 dni po odpiranju ponudb. Razširili smo tudi prodajno ponudbo. Vabimo vas v naš novi servisno-prodajni center na Foitovi 8 v Velenju. Odprt je vsak dan, razen ob nedeljah, od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Po konkurenčnih cenah v njem nudimo: - originalne rezervne dele Gorenje - obnovljene rezervne dele Gorenje Servis - gotove izdelke Gorenje in MGA - telefone Iskra, Panasonic - alarmne sisteme za objekte in avtomobile - CB radijske postaje in pribor - parne čistilce Polti Vse to in še več lahko kupite pri nas ne le po konkurenčnih cenah, ampak tudi pod naslednjimi ugodnimi pogoji: na 4 ali 6 obrokov - čekov brez obresti, na 12 mesečni potrošniški kredit, na leasing na 24 ali 35 mesecev. Vabljeni! Lepa gesta V velenjski Beli dvorani so se skupaj z Vzgojno-varstvenim zavodom Velenje odločili za lepo gesto. V naslednjih tednih in mesecih seznanili vse male šolarje tega zavoda s teniško žogico in loparjem. Pod vodstvom njihovih strokovnih delavcev bodo otroci tako prvič "zakorakali" v teniško igro. Tiste, pri katerih bodo opazili večjo nagnjenost in nadarjenost za beli šport, pa bodo kasneje povabili v prave teniške tečaje. Pohvalno je, da je to spoznavanje s tenisom za najmlajše brezplačno. Čistilec s paro Sodoben čas terja sodobne pripomočke tudi pri takšnih opravilih kot je temeljito čiščenje umazanih površin, pa še ekološko neoporočno mora biti. V korak s tovrstnimi prizadevanji gredo v Gorenju Servis, ki so na trg ponudili čistilec s paro(3yj|' Argumenti, ki imajo v življenju globlji pomen, in ki odlikujejo parni čistilec znamke so: - uporabnost - sistem čiščenja in likanja je namreč primeren tako za dom kot industrijo ter obrt - varnost - varnostni ventil onemogoča odprtje kotlička z vročo paro, dokler je pod pritiskom - varčnost in ekologija - brez kemičnih ali drugih čistilnih sredstev, z varčno porabo vode; varčujemo in ohranjamo čisto okolje - dezinfekcija - para pri 120 stopinjah Celzija uničuje klice in bakterije SKUPAJ S PARO NAD UMAZANIJO! Vaš Gorenje Servis Informacije po tel: 063 856- 773 Ogrevanje s plinom -prijazno ljudem in okolju Ali se odločate za nov način ogrevanja in priprave sanitarne vode? Želite udobje in gospo-d a r n o s t , vendar ne na račun okolja? Gorenje Servis bo s svojo ponudbo plinskih kotlov priznanega francoskega proizvajalca Saunier Duval izpolnil vaša pričakovanja, kajti plin je okolju prijazen vir energije: - z najnižjo emisijo C02 - praktično brez žvepla - brez prahu in saj - z minimalnim oddajanjem NOx in CO - z minimalnimi stroški Nakup plinskega kotla v Gorenju Servis prinaša še vrsto dodatnih ugodnosti. Natančnejše informacije varn bomo z veseljem posredovali na tel. št. 063 854-030 ali v najbližnji servisni enoti! Teniška pripravljalnica za otroke (vos) MALI OGLASI DEŽURSTVA PRAŠIČA ZA ZAKOL cca 130 kg težkega prodam. Telefon 882-841. V MATKAH PRI PREBOLDU prodamo parcelo 700m2 s staro hišo. Telefon 856-324 od 19. do 21. ure. PREPARATORSTVO ANDREJ LEDNIK SP PODVRH 20, telefon 832-743 Moziije. Cenjene stranke obveščam, da kvalitetno in estetsko prepariram vse vrste živali. VSEM SOSEDOM SE ISKRENO ZAHVALJUJEM ZA POMOČ in izrečena sožalja ob smrti moža FRANCA STROPNIKA. Pavla. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943 ali 0609-612-634. SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM. Telefon 854-262. HARMONIKO FRAJT0NERIC0 BREZHIBNO in sobno kolo kupim. Telefon 852-996. SLADKO SENO PRODAM. Telefon 882-188 zvečer. PRAŠIČA 140 kg prodam, lah ko tudi polovico. Telefon 885-290. DEKLIŠKO OBLEKCO za obhajilo, ugodno prodam.Telefon 063-892-261. RJAVE KOKOŠI NESNICE so vam na razpolago 22.in 23. februarja na FARMI ZAGOŽEN, Ljubno ob Savinji, po ceni 200 sit. Informacije po telefonu 841-094. KMETIJO PRODAM. Telefon 702-096. TOVORNI AVTO TAM 170 z dvigalom za les in polprikolico prodam. Telefon 843-053 ali 843-603. PARCELO ZA VIKEND z gradbenim dovoljenjem 1150 m2 prodam za 8500 dem, v Libojah. Telefon 0601-26038. R-4 GTL,letnik 88, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 728-741. FORD ESCORD 1,6 imetnik 1990/6 prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Telefon 852-970. RABLJENO KOSILNICO Z GREBENOM za motokultivator Uni-verzal, kupim. Telefon 0602-55-449. SAMARO1300 S 10/89, 5 vrat, 5 prestav, 52.000 km, prodamo za 5700 DEM. Telefon 855-189. DOMAČA NEŠKROPUENA JABOLKA PRODAM. Telefon 885-168. ZAMRZOVALNO OMARO, hobi mizo, suho montažne podboje in krila, radiatorske ventile, prodam. Telefon 857-147. KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO na relaciji Veleje-Šoštanj-Šmar-tno z okolico. Pisne ponudbe pošljite na upravo Naš čas, Foito-va 10, Velenje z oznako šifre "Parcela". VARILNI AGREGAT 200 A in hidravliko primemo za avtodviga-lo, prodam. Telefon 882-885. TRISOBNO STANOVANJE V ŠENTJURJU in garažo,prodam. Telefon 858-015. DOMAČ B10 HLEVSKI GNOJ (govedo, kokoši), brez silaže in antibiotikov, prodam. Telefon 857-679. ITALIJANSKO ZLOŽLJIVO STAJICO in stolček Chicco, oboje novo, prodam. Telefon 854-901. LAMELNE, PLISE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE, izdelujemo in montiramo, na zalogi sestavni deli za senčila. RONO ^LNClLA, telefon Ubl-bbl-IM/ ali 061-651-014. VIKEND, NA LEPI LOKACIJI v Šentvidu nad Zavodnjami, prodam. Telefon 34-926 od 17. do 19. ure. KUPIM TRAKTORSKO KOSILNICO (rotacijsko), roto 135 izdelava Sip. Telefon 885-652. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 894-037. ODDAM V NAJEM travnik za košnjo v Velenju. Telefon 850-841. APN - 6, letnik 87, z dodatno opremo, poceni prodam. Krajcer Boštjan, Paka 43 a. MALO RABLJEN BETONSKI MEŠALEC, kupim. Telefon 853-305. GARSONJERO V VELENJU PRODAM. Telefon 0601-23-590 ali 0601-26-538. PREKLICUJEM VEUAVNOST mesečne vozovnice na relaciji Hrašan - Gorenje Velenje št. 7112. DVOSOBNO STANOVANJE V NA-ZARJIH PRODAM. Telefon 832-305. OSAMLJEN GOSPODt SREDNJIH LET, DOBRODUŠEN, želi spoznati prijetno, primerno žensko, gospodično do 50 let. Samo resne pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje s pripisom šifre "PLESALEC." DVOINPOLSOBNO STANOVANJE 72 m2 na otoku v Celju, prodam ali zamenjam za manjše v Velenju z vašim doplačilom. Telefon 24-465. KUPIM CENEJŠI AVTO, zamenjava za novo stavbno pohištvo z doplačilom. Telefon 853-189. PREVAJAM NEMŠČINO IN ITALIJANŠČINO, kupim rabljeno prikolico za osebni avto. Telefon 853-087. NOVO KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA I.- III.- 96 basov, prodam za 105.000 sit. Telefon 063-875-629. V BLIŽINI ŽALCA, 3 km, prodam na lepi lokaciji, 6 let staro enodružinsko hišo za 120.000 DEM. Telefon 711-935 in 728-022 čet.pet.sob.ned. OPEL KADET 1,3 S AVTOMA-TIC,redeče barve, 101.000 km, prodam. Telefon 892-135 po 15. uri. ZAZIDLJIVO PARCELO NA SONČNI LEGI na Konovem pri Velenju, prodam. Telefon 852-505 zvečer. IŠČEMO DEKLE ZA DELO V Bl-STROJU. Telefon 893-381. SMUČARSKO OPREMO UGODNO PRODAM. Telefon 852-028, zvečer 882-714. KUPIM STANOVANJE do 40 m2. Pogoj je, da prodajalec gradi hišo ali kupuje novozgrajeno stanovanje. Telefon 063-831-685 po 15.30 uri. OTROŠKI PUSTNI KOMPLET št. 6-8, ugodno prodam. Telefon 888-240 popoldne. SPOROČAM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM, da z dnem 16.2.1995 preneha obratovati trgovina OTROŠKI BOUTI-QUE ANA v Šoštanju. TAM 110 T10, letnik 78, ke-son,registriran do 11/95, ugodno prodam. Telefon 885-718. SLADKO SENO IN OTAVO PRODAM. Andrej Vocovnik, Cirkovce 28, pri Velenju. Telefon 063-893-430. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovne in srednje šole (možnost tudi med počitnicami). Telefon 856801. BIKCA ZA ZAKOL ALI nadaljno rejo, prodam. Telefon 851-595. DOBRO OHRANJEN R -11 PRODAM. Telefon 851-902. R-4, starejši letnik, neregistriran, vozen, prodam. Alenka Tajnik, Ravne 162, Šoštanj. KOSO Z MEHANIZMOM za gorenjsko kosilnico prodam. Telefon 882-806. 00852-17-266-690 00852-17-266-691 r 00852-17-266-692 00852-17-266-693 00852-17-266-694 POKLICI ME 00852-17-266-695 00852-17-266-696 r 00852-17-266-697 00852-17-266-698 00852-17-266-699 Podjetniki, obrtniki! Ste se že odločili za menjavo štampiljk? Nudimo kvaliteto in hitrost izdelave ter zmerne cene. Naročila in dobava tudi po poŠti. Tampotisk, Niegelhell 063/858-597 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno, službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 16. februarja - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Pirtovšek in dr. Friškovec Petek, 17. februarja - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Kramer, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 18. februarja in nedeljo, 19. februarja - dnevni dr. Rus in dr. Kramer, nočni dr. V.Renko in dr. Lazar Ponedeljek, 20. februarja- dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Slavič in dr. Urbane Zobozdravstvo: 19. februaija -dr. Romana Lobnik-Lah od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 17. februaija do 24. februarja - Milan Matko, dr.vet.med., Topolšica 15, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 19. februarja - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozitje, mobitel: 0609/616-978 ali 831-219. Od 20. februaija do 26. februarja - Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, mobitel: 0609/616-978 ali 843-084. K AIII0 VELENJE REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE ŠALEŠKA 19 objavlja prosto delovno mesto samostojni svetovalec II. (svetovalec zaposlitve za OE Velenje) z naslednjimi pogoji: - visoka šola družboslovne usmeritve - poznavanje Zakona o upravnem postopku - opravljeno pripravništvo - znanje slovenskega jezika Delovno razmerje se sklene za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje, Šaleška 19. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. □ izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni. A AMON MARJAN, s.p. SPOMENIKI Slatina 9a 15% 63201 Šmartno v Rožni dolini zimski tel.: 777-157 mobitel d.d. PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451-334, fax: (063) 451-811 UGODNI PLAČILNI POGOJI LEASING + KREDIT MOBITEL ŽE OD 1840 DEM + p. d. DAIJE ČETRTEK, 16. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 17. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih-vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 18. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 19. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Trič trač in druge čveke: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 20. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 21. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. H KINO ■\IINO KINC DOM KULTURE VELENJE Sobota, 18.2. ob 20. uri Nedelja, 19. 2. ob 17.30 in 20. uri INTERVJU Z VAMPIRJEM (Inter-viw with the Vampire) - grozljivka Režija: Neil Jordan Vloge: Tom Cruise, Brad Pitt, An-tonio Banderas, Christian Sla-ter, Kirsten Dunst Dolžina: 121 minut Po dvesto letih vampiijevega življenja se Luis odloči, da bo svojo zgodbo o strasti, ljubezni, hrepenenju, obžalovanju, grozi in ekstazi zaupal mlademu novi-narju. Zgodba je postala znana kot Intervju z vampirjem... Scenarije po lastni knjižni uspešnici napisala Anne Ricel. Sobota, 18. 2. ob 22.30o uri (Predpremiera) Nedelja, 19. 2. ob 10. uri MASKA (The Mask) - komedija Režija: Charles Russell Vloge: Jim Carrey. Cameron Diaz, Peter Riegeret Zelen obraz ima, oblači se v kičasta oblačila. Po njegovih žilah plapola glasba in pleše lahkotno kot FredAstaire. Najraje ima koktajle indolgonoga plavo-lasa dekleta. Žepi njegovih hlač so vedno polni ukradenih dolarjev in nenavadnega orožja. On je spreten ljubimec, velik zapravlji-vec in strasten kadilec. On je MASKA! Ponedeljek, 20. 2. ob 20. uri HALGATO - drama (filmsko gledališče) Režija: Andrej Mlakar Vloge: Jože Kramberger, Miljam Korbar, Kristijan Borovščak, Vla- do Kreslin, Tanja Ribič, Jernej Kuntner Dolžina: 105 minut Simpatična drama našega someščana Andreja Mlakarja. Nastal je po motivih Kreslinove pesmi Namesto koga roža cveti, po kateri je Feri Lajnščak napisal roman. Pripoveduje o usodi Halgata - ciganskega muzikanta in ljudi, ki ga obkrožajo, pripoveduje o sreči in nesreči ciganskega življenja. Rim je podnaslovljen. Sreda, 22.2. ob 10.00 POČITNIŠKA PREDSTAVA LEVJI KRALJ (risanka) KINO ŠOŠTANJ »■»■»»»»»»■»•»»•»»»»t Petek, 17.2. ob 20. uri INTERVJU Z VAMPIRJEM - grozljivka Nedelja, 19.2. ob U.15 uri (Predpremiera!) MASKA - komedija Ponedeljek, 20.2. ob 18. uri HALGATO - slovenska drama KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 18.2. ob 18. uri INTERVJU Z VAMPIRJEM - grozljivka Torek, 21.2. ob 20. uri HALGATO - slovenska drama Prihodnji filmi: QUIZZ SH0W (predpremiera), IZGNANEC, KONČNA HITROST, ROJENA MORILCA (predpremira), MASKA, FRANKENSTEIN, BELI OČNJAK 2. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo! TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 6. februarja do 12. februarja 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g SO2 / m3 zraka v naslednjih dneh: 7.2. AMP Veliki vrh 300 mikro-g/m3 AMP Zavodnje 200 8.2. AMP Graška gora 210 11. 2. AMP Graška gora 220 ■ MESTNA OBČINA VELENJE REFERAT ZA VARSTVO OKOUA 16. februarja 1995 _ obvescevaTeč ■ - _ _ _ u.......i.....j GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Smrti: Franc Stropnik, roj. 1916, Šoštanj, Cesta Matije Gubca št. 1; Ivanka Stukovnik, roj. 1907, Velenje, Cesta X.št. 31; Martin Samec, roj. 1937, Celje, Zagrad št. 43; Alojzij Škrabe, roj. 1940, Polzela št. 205; Jožef Kumer, roj. 1927, Velenje, Gubčeva c.št. 4; Jožef Kro-pej, roj* 1907, Brdo št. 12; Frančiška Šloser, roj. 1899, Zg. Hudinja št. 18; Vincenc Krohne, roj. 1925, Radeče, Ul. talcev št. 9; Ciril Jan, roj. 1962, Skale št. 139; Franc Jug, roj. 1907, Gostinca št. 10; Stanislav Šabec, roj. 1910, Mali vrh št. 110; Franc Vršnik, roj. 1910, Raduha št. 32; Marjan Pun-gertnik, roj. 1972, Plešivec št. 42/a; Občina Žalec Poroka: Milan Kumprej, Okonina in Jelka Jelen, Ponikva pri Žalcu. Smrti: Ana Pustoslemšek, stara 86 let, upokojenka, Ter št. 49; Marija Satler, stara 73 let, druž. upok., Kale št. 28; Branko Širov-nik, star 26 let, delavec, Zabuko-vica št. 96. Občina Mozirje Smrti: Matija Turk, 1907, Spodnja Rečica 28; Frančišek Ledinek, 1926, Lepa Njiva 107; Franc Jug, 1929, Gornji Grad, PodsmreCje 8. Za vse, ki ste plačali naročnino Mali oglasi zastonj! PohllCIte tel. 855 4SO ali »54 761. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PRIJATELJ GLOBI objavljene v tedniku Naš čas št. 4 PRAVILNO GESLO: GLOBI PRIJATELJ OTROK Nagrajenci: 1. nagrado (KNJIGI: GLOBI V LETALSKI REŠEVALNI SLUŽBI in GLOBI V PROMETU) prejme: Lucija Solina, Jenkova 3,63320 Velenje; 2. nagrado (KNJIGA: GLOBI V LETALSKI REŠEVALNI SLUŽBI) prejme: Vesna Horvat, Šentlenart 34,62382 Mislinja; 3. nagrado (BARVNI POSTER GLOBI) prejme: Taja Gorinšek, Kardeljev trg 2,63320 Velenje. Nagrade boste prejeli po pošti. ■ ČESTITAMO! ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre ALOJZIJE ZALEZNIK jm, 31.5.1933-2.2.1995 Mi Težko je najti besede zahvale, vendar še enkrat hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali, pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvalo izrekamo dr. Lazarju, osebju bolnišnice Topolšica, dr. Kikecu in dr. Rijavcu. Hvala družini Ocvirk, sosedom Aškerčeve 3 a-b, Veplasu, praporščakom, DI Slovenije, društvu invalidov Velenje, Gumbarni Veplas, CSŠ - Srednji strojni šoli Velenje, praktičnemu pouku, razredu 1. OB, Svetu občine Šoštanj, TD Šoštanj, GD Šoštanj, naselju Pohrastnik, godbi Zaija Šoštanj, g. Rožiču za odigrano Tišino, g. Andreju Vrabiču za poslovilne besede, ter ostalim govornikom ob grobu. Iskrena hvala duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Rajko z ženo Mileno, vnuka Urška in Klemen, Darko, sestra Elica ter brata Ivan in Jožek. Umreti bratje težko ni, pustiti nade to boli. fggg|f|g| Odšel si od nas, dragi SIMON, sin in brat, saj mati narava pač tako hoče. Vse nas pa še to čaka, usoda našega življenja je pač taka. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina in brata SIMONA KRAMERJA 25.4.1974 - 4.2.1995 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vsem prijateljem in sodelavcem, ki so ga pospremili na njegov prerani grob. Zahvala velja tudi pevcem in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: oče, mama, brat in sestra. M . Velikost reke ne poznamo ob njenem izviru, ampak ob njenem izlivu. (Pierre Teilnard de Chardin) ZAHVALA Ob neskončno boleči izgubi ljubega sina, brata in strica MARJANA PUNGERTNIKA 29.1.1972 - 8.2.1995 "... Vse vas imam rad. Hvala za življenje. Hvala za iskrenost. Hvala za prijateljstvo..." Te besede si nam pustil, lep spomin na tvoj vedri smeh in v srcih neskončno bolečino. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim, ki ste nam v najtežjih trenutkih sočutno stali ob strani in nam pomagali. Še posebej iskrena hvala družinam Šumah, Gajšek, Arlič in Virbnik, kolektivu RLV, častni straži in rudarski godbi RLV, pevcem, govornikoma, gospodu kaplanu za opravljen obred in sveto mašo ter Maijanovim prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mama, ata, brata Silvo in Danilo z Darjo ter sestra Majda z družino. Z nasmehom svojim vsakega osrečiti si znal, a pred usodo neizbežno nemočen si obstal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedija ŠTEFANA HARTMANA 4.9.1936-6.2.1995 se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, gospodu Peterlinu za poslovilne besede, gospodu Rafku, ki seje poslovil v imenu sodelavcev s Pošte in pevcem za odpete žalostinke. NJEGOVA DRUŽINA ZAHVALA Nenadoma in mnogo prerano seje na božjo pot podal dragi mož, ati, dedi, zet in tast JOŽE KUMER 13.12.1927-8.2.1995 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem pokojnika in žalujočih, ki ste ga spremili do končnega zemeljskega bivališča in mu poklonili cvetje, cveče, darove za sv. maše in druge potrebe. Njegova smrt nas je presenetila, zato je naša hvaležnost za nudeno pomoč družini Pavšek in Špital iz Šaleka neizmerna.Hvala tudi družini Jurak in Lahovnik, številnim prijateljem čebelaijem izčebelarske družine Mlinšek in iz Šmartnega ob Paki. Žalostinke godbe Zarja in upokojneskega okteta so nam legle na srce, vendar nam upanje na snidenje daje moč, zato prisrčna hvala msgr. Marjanu Kuku za opravljen pogrebni obred in darovano pogrebno sv. mašo, g. Lojzetu Benkoviču, g. Ferdu Luknarju, g. Janku Kvartiču, g. Marjanu Turnšku in g. Ivanu Korenu. Bog povrni tudi pevskemu zboru sv. Martina iz Velenja.Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi pokojnikovi zdravnici dr. Žubrovi, za njeno dolgoletno spremljanje v bolezni in zdravju. VSI NJEGOVI Človek odšel je na božjo pol. Bog je tiho poklical: brat. (Vital Vodušek) Mk ZAHVALA f? Ob tragični izgubi našega dragega J'M CIRILA- ČIROTA JANA Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot polirek vode, moraš dati s\>oje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plašne ptice nemoči nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti. 26.7.1962-9.2.1995 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, govornikoma Adolfu Lipniku in Hermanu Arliču,GD Škale, pevskemu društvu "Stane Sever" in duhovniku za opravljen obred. Zahvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji, mnogo prerani poti. "Minatti" VSI, KI SMO TE IMELI ISKRENO RADI! "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob Četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega znaCaja iz 13. toeke, tarifna številka 3. za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (grafična oblikovalca), Klara Pavšer (lektorica). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: HI lil II lllll H IV/VI in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. OZPM in zimske počitnice '95 *xmm»m*xw**x»*ltxxt**xxftMxxmm»xxm*a»*m*M* Počitniške avanture, Letošnje, res da le teden dni dolge zimske počitnice, se v Šaleški dolini uradno pričnejo 20. februarja. Tudi letos je OZPM Velenje uspelo pripraviti pester program dejavnosti za vse šolarje, ki bodo ta teden dni ostali v Dolini. Seveda brez sodelovanja z mnogimi izvajalci tudi tokrat programa ne bi bilo. Program je pripravljen za otroke v mestni občini Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. "Pripravili smo cel kup aktivnosti na športnem in ustvarjalnem področju, veliko stvari, kjer se bodo otroci lahko razvedrili, nekaj naučili, skratka, da se bodo lepo imeli in ne bodo ostajali le pred televizorji." nam je povedala sekretarka OZPM Velenje Tinca Kovač. Za tiste otroke, ki se bodo v bogati ponudbi odločili za "Počitniške avanture", bodo ob koncu tedna pripravili tudi žre- banje, nagrada pa bo izlet v Gardaland. In kaj to je? Od ponedeljak do petka bo 10 prostovoljcev iz Gimnazije skupaj s počitnikarji, ki se jim lahko pridružijo vsak dan ob 10. uri na Titovem trgu, iskalo zaklad, raziskovali bodo Šaleško dolino, se igrali, obiskali bodo Rotovnikovo jamo in se veselili v pustni delavnici. Svoje dogodivščine bodo zapisovali v počitniški dnevnik, ki ga bodo prejeli ob prijavi. Ustvarjalne delavnice bodo tokrat potekale v prostorih krajevne skupnosti Levi in Bo sneg med počitnicami le velika želja? foto:vos Desni breg, na Foitovi 1 in Kersnikovi 2. Večino časa bodo udeleženci posvetili izdelovanju pustnih mask, saj se bodo počitnice končale ravno v pustnem času. Letos bo tradicionalna Otroška olimpiada v torek, 21. februarja ob 16. uri. Tudi tokrat v telovadnici OŠ Livada. Namenjena bo druženju, rekreaciji in zabavi, udeleženci pa se bodo preizkusili tudi v desetih zabavnih disciplinah. Prav gotovo bo nekaj čisto posebnega zadnji dogodek v teh počitnicah - to bo Pustna čajanka v KSC-ju v Velenju. Zgodila se bo na pustno soboto, 25. februarja, pričela pa bo ob 9. uri. Vodil pa jo bo Marko Mandič. Podobna kavarniška srečanja bodo, če bo šlo vse po načrtih, pri OZPM pripravljali vsak mesec, teme pa bodo izbirali trenutkom primerno. ■ (bš) Počitniški program DATUM . URA.....DEJAVNOST....... KRAJ...........ORGANIZATOR____CENA. 20.-24.2......8.-14..........smučarski tečaj.............Kope...................OZPM Velenje.......... 6.900 SIT_ 20.-24.2...... 10............ počit, avanture.............Titov trg...........•......OZPM Velenje.................. .......................... od ponedeljka do petka............................................................... 20.-24.2......10............ustvaijalne delavnice........Foitova 2, Kersnikoval.....OZPM Velenje.................. 20.-24.2...... 9.-12.......... namizni tenis...............Rdeča dvorana...........ŠRZRD Velenje................. .......................... (5.-8. raz.).......................................................................... 20.-24.2................zimska šola rokometa........Rdeča dvorana...........ŠRZRD Velenje..........■....... ............9.-10.30....... (4. in 5. raz.)......................................................................... ............10.30-12....... (6.-8. raz.).......................................................................... 20.-24.2.................... mali nogomet..............Rdeča dvorana...........ŠRZRD Velenje................. ............12.-13......... (1.-4. raz.).......................................................................... ............13.-14......... (4.-8. raz.).......................................................................... 20.-24.2.................... rekreat.plavan..............Bazen Velenje............ ŠRZRD Velenje......... 100SIT_ ............9.30-11.15.....(1.-4. raz.).......................................................................... ............ 11.30-13.30.... (5.-8.raz.).......................................................................... 20.-24.2.................... igranje tenisa-pari..........Rdeča dvorana...........ŠRZRD Velenje.......... 250SIT- ............9.-13.......... 5.-8. razred......................................................................... 21.2.........16............ otr. olimpijada..............OŠ Livada...............DPM E.Kardelj.................. 22.2.........9............. izlet v Atomske.............AP Šoštanj...............OZPM Velenje........... 800SIT_ ..........................Toplice...................AP Lokovica.............DPM Lokovica.................. 23.2.........10............ Izlet v Rotovnikovo.........AP Velenje..............OZPM Velenje........... 130SIT. ..........................jamo............................................................................... Pustni čas brez karnevala Velenje - Vesel pustni čas bo tudi letos v Velenju minil brez (včasih že tradicionalnega) pustnega karnevala. Miha Valenci, ki ga je organiziral kar celih 30 let, nam je povedal, da je vzrok zato treba iskati v pomanjkanju finančnih sredstev in s tem povezanim nerazumevanjem okolja za to prireditev. Nazadnje je PUSRA (pod tem imenom smo pustni karneval poznali) pripravila karneval leta 1993. Kar 37 vozov so takrat pripravili, stroškov pa ni pomagal pokriti nihče. Ker tudi letos niti Turistično društvo, niti občina Velenje nista pokazala interesa, da bi pomagali pri pripravi karnevala, tega ne bo. ■ (bš) iana - Hala Tivoli V znamenju Velenjčanov Osrednja slovenska televizijska hiša že nekaj časa snema novo serijo oddaj z naslovom "Mojstri". Med izbranimi ekipami osmih slovenskih mest sta tudi Velenje in Nazarje. Po snemanjih na terenu so bili v soboto in nedeljo v ljubljanskem Tivoliju štirje dvoboji za izbiro polfinalistov. Zlasti "pestra" je bila nedelja, saj so dvorano že zjutraj napolnili bučni navijači Nazarij in Slovenj Gradca. V izjemno napetem dvoboju so si tekmovalci iz Nazarij tesno in zasluženo zmago priborili v zadnjih treh igrah. Izid je bil 32:30, njihov nasprotnik v polflnalu pa bo Ljubljana. Tekmovalci in navijači iz Velenja so zadnji del prvega dvoboja tudi spremljali, nato pa so se oboji spopadli s Trboveljčani. Spet je bil na vrsti zagrizen boj, v katerem so dobesedno za pol kilograma slavili Velenjčani; v odločilni igri so namreč morali oboji v zaboj nalagati premog - kdor seje bolj približal 60 kilogramov, je bil zmagovalec, tu pa so bili s 64 kilogrami Velenjčani boljši od nasprotnikov (64,5 kg)1. Polfinalna dvoboja med Velenjem in Rogaško Slatino ter med Nazarjami in Ljubljano bosta v velenjski Rdeči dvorani v petek, 24.marca, finale pa dan kasneje, prav tako v Rdeči dvorani. ■ L O. Poskus nasilne vselitve • *tt»s««BB*a*Bas**»sisft**as«i**a8ff*» "Najprej dol, pol pa gor" Zadnjega januarja letos je bilo. Pozna ura in še temnejša noč. Hrup je prebudil sosede, ki živijo ob stanovanju Jožice V. na Cesti talcev 4 v Šoštanju. Le kaj se dogaja, so se spraševali. Pa najbrž niso bili edini, ki se jim je to vprašanje zajedalo v miren spanec. Dogajalo seje tole: 22-letnaB.R. iz Velenja se v M«™ Cesti talcev 4 v Šoštanju. Da ne bo po-„ , ,. . mote! Ne v prazno, saj v niem živi Jožica V. iz je odločila, da se nasilno vseh v eno od stanovanj Šoštanja. Tiste noči je ni bilo doma. Skupaj z otrokom je bila pri mami v Velenju. B. R. pa je pri selitveni akciji pomagal znanec. Vse skupaj je izgledalo takole: najprej sta Jožičine stvari nosila ven na dvorišče, nekaj v drvarnico, nekaj kar na prosto. Zunaj, v travi, se je znašla stajica, posteljica, likalnik ... v drvarnici pa omara in nekaj drugega pohištva. Nekdo je poklical policiste. Prišli so, a kaj, ko jim zakon ne daje možnosti, da takšno dejanje preprečijo. O tem, kaj se dogaja v stanovanju, pa so Jožico obves-tili. Za policisti je, nekaj po polnoči, prišel na prizorišče Stane Vovk. Tudi njega je nekdo poklical. Poslikal je najprej iznešeni inventar, potem malo počakal in že lahko naredil posnetek, kako se lastničin inventar v stanovanje znova vrača. Kot sta ga B. R. in pomočnik najprej nosila dol, sta ga potem gor. Očitno ju je nekdo uspel prepričati, da pa se tako vendarle ne prihaja do stanovanj. Malo pa je očitno nočna akcija le pomagala, kajti, kot smo zvedeli, je B. R. prišla do nujno potrebnega stanovanja zase, dodelili naj bi ji ga v Stanovanjskem skladu občine Velenje. Gospod T. B. z velenjskih javnih gospodarskih zadev, je pri tem menda pripomnil: "Ampak novinarjev pa ne bi bilo treba klicati." Kaj hočemo: morda je bilo pa to nujno za rešitev tega problema. ■ mkp, vos Najprej dol, pol pa gor.