Insorati ho sprejemajo In volj« tristopna vrata:
8 kr., oe ho tiska lkrat, ^ w u » ». ^ „ ii ii n u	n
Pri večkratnem tiskanji sn iona primerno zmanjša.
Rokop 1*1
so ne vraoajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino p rojema opravništvo (administracija) in ekspodioija na velikem trgu k. štev !», II. nadstropji.
Političen list za slovenski ii a f o fl.
Po poSII prejeman volja:
Za oolo loto . . 10 gl. — kr. Za iiolleta . . 6 „ — Za cotrt leta	a " 50 "
u	i,
V administraciji volja:
Za oolo loto . . S gl. 40 kr. Za pol lota . 4 „ 20 Za ootrt lota . . 2 „ 10 S ^
V Ljubljani na dom pošilja '' volja (H) kr. voo na loto. ■ VrednlStvo na vollkom trgu V št. .*), II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na todon in sioor v torok, fiotrtok in soboto.
Zarad praznika iziilo prihodnja številka Slovenca 4. novembra.
Zemljišče in kapital.
VIII.
Baš tako ho dola pri lit h prodajanjem zemljišč ua koue. Tudi v tej stroki imamo un Slovenskem nekaj temeljitih strokovnjakov, ali nomina suut odiosa. Navadno kmetje nimajo denaria, da bi celo zemljišče prikupili ali pa ue priložnosti, da bi poleg svojega še drugo obdelovali; zato dobi špekulant zemljišče, se ve, pri ekHekutivni dražbi po prav ,,reelni ceni". Sosedu se zdi, da bi se nekaj oralov prodanega zemljišču, ki me; «5 na njegov Hvet, dalo obdelovati z njegovo sedanjo družino, ue da bi bili stroški zato kaj večji; on ručuni brutto-drhodok tih oralov kot čiHti dohodek. Na ta nučin razkosa špekulant zemljišče z velikim proiitom in še s toliko večjim, če kupnino in-tabuliru dvojno na pmcelo in nu zemljišče •kupčevsko. Ta dolg napravi sčasoma zopet, jeduegu ali druzega teh kupcev insolventnega in tuk^l se ti koristni posli (kšift.) vrstri drug zu drugim tako dolgo, dokler niso ostali kmetje tuko zadolženi, da se jim ue more nič upati. Trm načinom dobi špekulant vse kmetsko imetje v pest in sodniju mu pozneje pomaga, da dobi tudi zemljišču. Evo kapitalistični „cir-culua vitiosua".
Zdaj shajajo še kmetje, ker žive se ob zakladih, ki jih ju položila v tla pridnost, prejšnjih stoletij, ko je bil kmet zavarovan pred kapitalizmom. A uže se ksže da zemljišče peša. Dr. Berghaus piše: „Notoričuo
je, da so na Francoskem, v domovini in na poHkuševnlišči vseh modernih dižavnih umet-noHti dandanes, ozirajoč se ua sedauje število prebivalcev, manj pridela na jednega nego pred 1. 1089, in da imajo tudi nu Pruskem — ozirujoč se na dežele pred I. 1866 — manj živine in je toraj najbrž) tudi zemljiščna moč poprečno slabeja, kot pred 75 ali 80 let'. Nuj si gospodarji še toliko prizadevajo, da bi z iztrebljovanjem, odkopavanjem, ot-ušovaujem, gnojenjem z laporjem itd. zemljiščiuo delavnost oživili, da bi z zboljšanjem inventarja iu po-sloj)ju, z menjavanjem sadežev zemljičšne dohodke zvišali in zugotovili — bogastvo in gotovost žetev je nazadnje vendar le naj bolj odvisna od množine rastlinske hrane, ki se deva v tla, od ohranujočega kapitala, od razmero med živinskem gnojem in obdelanim svetom. Fevdalna ustava je čudovito za to skrbela, da se ta razmera ni mogla znatuo spremeniti zemljiščni moči v kvnr in da hb je (razmera) kmalu poruvnalu, ako so jo Bkalile vojsko in bolezni. Vsak kmet je imel pravico do občinskega pašniku in gozda in zntegatielj je moral imeti živiiie, kolikor uaj več mogoče, uko so je sploh hotel posluževati svoje pravice iu graščnk ga je morili v tem podpirati, ako je hotel imeti svoje polje dobro obdelano. Odprava fevdalnih zavez je pa podrla jezove, ki so so z modro organizacijo zemljiščinega imetja bili napravili za ohranjevanje kapitalu. Modemu državna umetuost, je zamudila zavarovati to najvažnejo narodne in državne koristi, ona su te naloge niti še zavedela ni.
„Mislilo se je — pravi dr. llutzinger, da bo svobodna konkurenca provzročiln vtdikansk na
predek v kmetijstvu. Ali svobodna konkurenca in kapitalova špekulacija po dobičku sta bili za kmetijstvo zelo pogubni. Zemljišča so so ku|iovnlu le, da se gozdi izsekujo, stari ohra-nujoči zukladi vzdignejo in DHzadnjo z razdejanjem še prelit, napravi". Videli smo, kako se z razkosavanjem zemljišč množe kočarji, ki s svojo njivico za krompir ne morejo no živeti ne umreti, in so tako prisiljeni drugim nadlego delati. Kjer se pa niso razkosala, je potreba, je zadolženje prisililo, da so zemlji-ščino moč izmolzli in gozde uničili. Zlasti poslednje je žalostno, ker se povsod godi. Ituvno včeraj smo brali v nekem ruskem časniku: L63a u nas vso vyrubajutsja, da vyru-bajutsja. (Gozdi so pri nas izaekavajo, čisto izaekajo). Ker so gozdi pokončavajo, so nežne žitne rastline dostikrat izpostavljajo pogubnemu vplivu smodečih pomladanskih vetrov in nastajajo velikansko povodnji, ker gozdi več ne zadržujejo, da bi se Hneg ves ob jednem ne stujal tu po letu manjka vode.
Kedaj se pokončan zemljišče popravi ? Kaj nas uči naš Kras? Preteči bi moralo no-knj stoletij, da bi bila tužna Irsku zopet „Green Erin. Ozrimo se v nekdaj tako rodovitne pokrajine na Urško, Afriko, Mulo Azijo, Sirijo Mezopotanijo, v te klasične dežele stare kulture. Kultura je, kakur beseda pove, neločljivo zvezana z razcvitanjem kmetijstva. Kjer to propade, kjer zemljišču pod težo bremenov onemore, zgine blagostanje in z blagostanjem tudi duševna moč iu krepost. Ljudstva, ki ubožajo, so tudi fuično in moralično un čijo.
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Hpiauj o M, Milmoljov.)
(Daljo.)
Po tih besedah pokleknemo vsi, in sv. Oče nam pevajoč s povzdignjenim, pa čistim glasom podelijo apostoljski blagoslov. To je prevesel slovesen trenutek, vrhunec veselja pri zaslišanji, ki mi ostane na veke nepozabljivl Iluda vročina jo vladala v dvorani, do 40° It,, bili smo skoraj na pol kuhnni, ter do polta premočeni. S krasnim papeževim govorom pa So m bila audijenca pri koncu*; sv. Oče so hotli vrnili romarjem še posebno prijaznost skazati, namreč s poljubovaujem noge, na ktere koncu je svetinja sv. Petra. Zavoljo prevelike vročine bo prigovarjali kardinali, nuj Njih svetost zarad hudo soparice svojemu zdravju pri-zauaŠBjo, ter nai le načelniki narodnostnih odborov k poljubu nogo pridejo; ali hv. Oče niso v to privolili, marveč so hotli Su te dve uri trajajoči vtiudljivi obred prenašati, češ, ker
Prod poljubovanjeni nogo ho jo daroval pa ]>ei?ov novčlč, kterega »nosek jo lili 200,000 gld. vrudiiOBt.il	1'ia.
Hino iz tukih daljav v ltim došli, naj se num tudi ta želja dopolni t
Zares prevelika ljubezen do slovanskih mnogoštevilnih romarjev I Zdaj ho začenja veselo gibanju med romarji po obširni dvorani; vsi se gnetemo proti papeževemu preBtolju z večiin veseljem, kakor da bi nam delili zaklade. Gnječa je bila pri tem tolika, — zavoljo naše noBtrpljivosti, da bi brž prišli na vrBto, — da niso prijazno švicarske straže mogle reda vzdrževati. Postavili so dolgo klop počez dvorane, da bi Be toliko naprej no gnjetli, ampak le po vrsti čez klop stopali. Ali vbo zastonj! Orjaški Dalmatine), nekteri «lo s svojim orožjem v patu pa pokritim z belim robcem, so kar čez klop poskakovali. Nikdar nisem bil še v toliki gnječi in vročini; dalmatinska meščanka ravno prtul menoj omedli, vsa je Bčernela; — jia blizo stoječi kardmul jo potegne iz goječe, ter jej dii nekaj pod nos, in zopet se za\d, tur kmali gro naprej k poljubu. Za vse ju bilo toraj lepo preskrbljeno. Poljubovanje noge je trajalo do 4. uri popu-ludne. K koncu nam blagoslovijo sv. Oče še priueSeno spominke, razne Bvotinje, rožne vence idr., kajti vsi smo bo h tirni obilno preskrbeli. Zlasti lepo ju bilo viditi neke 10—15 letne
plemenito poljske gospodično v beli obleki z Skatljicaml svetinj v roki, pa oviti z rožnimi venci itd.
Potem se podajo sv. Oče, kakor popred s sijajnim spremstvom pa zdaj peš, obdani od plemenite straže Hkoz dolgi špalir švicarskih stražnikov, do konca dvorano, s smehljajočim obličjem na obe atrani blagosluveč. Vso jo hitelo za njimi, sleherni bi bil še rad poljubil Jim roko ali saj rob Njih obleke, pa lo ue-kterim su jo to posrečilo; hotli so plemeniti stražniki romarjem zarad gnječe to braniti, jiaav. Očo jim reko prijazno po laški: „lasciato li puro, t. j. le pustite jim! Na koncu dvorane se sv. Oče vsedejo zopet na sijalno nosilnico in v rudečo svilo oblečeni atolniki nam Jih odiioao menda za vselej, izpred oči. Mi pa gledamo Se za njimi, strmd bluzo tako, kakor so gledali nekdaj aposteljni na Olski gori Jezusu vzdigovati so v nebo! Se nekaj čhhii si ogledujem s svojimi tovarSi to silno prostorno dvorano, ter govorim nekoliko z neko paltv-tinsko straži). Prav uljudno jo govoril z menoj ta stražnik, ki jo imel okinčano prsi /. mnogimi svetinjami, dobljenimi v vojski. Pravil mi jn j, veliko nevoljo, ktero jo kazal na obrazu, kako ao vai pošteni verni Rimljani nozailo-
Politični pregled.
V 1 .j ubij um 30. oktobru.
Skupen lroik«vnlk xu 1vh(i'o> Ogei-Mko,
Potrebščine. Ministerstvo upanjih poslov 4,246.900 gld Vojno miuiBterstvo:
A.	Stoječa armada . . 102,418.3 J H „
B.	Vojno brodovjo . . 9,162.224 „
111,571» 542 glu.
Skupno denarstveno ministrstvo ...... 172 611 „
Pokojniue...... 1,962.601 „
Splošuo najviše računovodstvo ........ 125.665 „
Skupaj . . 117,910 768 gld.
Od tega pride ta stran Litave odštevfii prihodek iz carine 68,594.349 gl. in na deželo pod ogersko krono 20,307.578 gld.
Za Bosno, Hrcegovino iu okraj L m se bode potrebovalo 8,088.000 gld. od tega se odšteje najprej 2% za ogerBko deželo 170 760gl. «= ostane še 8,800 240, ta Btran Litave zadene 6,165 768 iu onstran Litave 2,642 472 gld.
Za Bosno je tale preštev 7,039.809 gld. poravnanega je..... 7 217 819 „
ostane tedaj . . 178 010 gld. Podrobuosti vzemimo le pri irnuisterstvu pouku in bogočustja.
Bedne potrebščine. Dotacije :
Katoliškemu uudškofu v Serujevu 8.000 gl.
4	katoliškim korarjem v Sarajevu 8.000 „ katoliškemu školu v Mostaru . 6.000 „ administratorju v Banjaluki . . 3.000 „ katol. semenišču v Travniku . . 21 378 „ grškemu nadškolu in metropolitu
v Sarajevu....... 8.300 „
grškemu metropolitu v 1). Tuzli 5.800 , „ metropolitu v Mostaru 4.500 „ „ semenišču v Sarajevu . 12.525 „
5	grških konsistoriiilmh svetovalcev
v Sarajevu a 2000 gl. . . . 8.000 , 2 metropolitova tajniku it 1000 gl. 2.000 „ višjemu duhovn štvu m< hamrda-
nov.......... 16 000 „
8 mufojem........ 4 800 „
Imanom, Ghatibom in drugim slu-giin služabnikom pri mošeji . 6.200 ., Izvunredni stroški: Pripomočki zu bogočastje . . . 42.000 „
Poduk. Uedue potrebščine:
Pripomoč verskim šolam . . .	12.000	gl.
Splošnim ljudskim školam . .	13.810	,,
Mestna ljudska šola ....	11 160	,. Dekliška šola v Sarajevu iu po-daijševalui tečaj za ženska ročna
dela..................2 760	„
Deški pensionat v Sarajevu . .	8 000	„
Pomožno uftiti ljsko izobraževališft«	3 300	„
Kealna gimnazija v Sarajevom . 18,969	„
Štupendijo................12,000	„
Za šolsku poslopju..........10 000	,,
Skupu)
162.503 gl.
Skupaj . . 91 000 , Poravnanega je 28.000 pri izdajkih za grško spozuovalce.
1 v. '/iUKrelhi. Po viharni debati, v kateri je Harčič vlado hudo napadal, je sprejel deželni zbor spremembo hišnega reda s 54 zoper 19 glasov. Ta sprememba obstoji bistveno v tem, da se poslancem nekoliko prlbtriže prostost v besedi, nekater. bo jo v zlo rahli, iu z njo zbor terorizirali, zato pa tuku — jioHtuva. Vnanje države. Volitve x |»riiNkl dri. /Jtor. Iz Bcrolina 26. okt. Ievoljeiiih 876; med temi je 42 prostokonservativcev, 39 udov središča, 58 nationalnih liberalcev, 17 secessianistov, 32 napredkarjev, 3 Velli, 11 Poljakov, 2 Datica, 5 privržencev liberalno skujiščine, posledojič sta 2 poslanca, od katerih se ne ve, kam pri padata. Izmed izvoljenimi so ministri Kainoke. Lucij iu Majbach. Vsi kandidutje napredne stranke so bili voljeni z dvema tretjinama ve-čue zoper konservativce. Izid volitev je ta. Pridobili so: središče 1, konservativni 18, sec-cessioniBti in napredkarji po 1 ; — a zgubili bo national liberalci 19 poslancev prosto kon servutivnl iu Puljakt po 1 [loslanca.
Helena IVlarkovle, k je v crkvi streljala na krni,a Milana, storila je to iz osebnega maščevanja. — Prosila je 1.1878 za svojega moža pomilošČenja, u ni bdu vslišana; govore tudi, da nje sojirog, bivši polkovnik, Di b i (leposredii)e prizadet pri znani vstaji v Topolji. Proden jo namreč bruhnila druga srb >ko-turšku vojska I. 1878, izstopilo je nekai nad 100 brambovcev iz svoje brigade in niso hoteli iti nu me)o. Zasedli so pod vodstvom Ziv cu grad v Topolji; čez nekaj dni so se razkropili in bili so polovljenl. N 'kuj mescev pozneje so zaprli: bivšega muiistra Zum č«, hišu ka Koiaraca in polkovnika J, Loma Mar-
kovič«. Prva dva sta b la pomiloščena, a Mar-kovič je bil postavljen pred vojaško sodnijo, obsojen ki ustreljen. Vdova je prosila, naj se mu vsaj dobro ime povrne, a zaman, to je vzbudilo v nji maščevalno misel. — Kralju so od vseh strani čostitali za njega rešitev.
AiiKlell ne vedo, kaj bi storili z Ara-bijem. — Dali so mu angleških zagovornikov, ki bodo umivali zamorcu, uli vsaj krivdo /.vračali na druge. — Da Arabi paša ni kak navaden zločinec, to menda vsnk ve, da so se drugi zu njim skrival', to je znano vsemu svetu, du je bil nekako moralno pristen tako rav-nati, to tuli rudi prizuuvamo, a v vojski velja pravica močnejšega, in ker sila preoblada, tam omolkuejo vsi drugi razlogi, katere nam dajo l>ametna presoja. Sultan bi rad vide), da bi se vsh preiskavu opustila in vse vrglo v morje pozabljivosti, kajti uko se vse preiskuje, prida njegova dvojezičuost nu beli dan , kbedive bi gu naj ruje, prej ko mogočo, s poti spravil, Arabi bi povedal kHj tacegu, kar bi khedive ue slišal rad, iz teh dveh vzrokov bi pa Angleži radi, da bi ostal pri življenji Arabi, da bi z ujim mogli strašiti obedva, sultana in khedivo, zato ga hote zagovarjati in izgovarjati, kar so bode dalo, med tem ga lahko v zaporu imajo iu ga rublju za svoje sebične namene; ako se jim bode zdelo prikladno, se gu tudi Inhko, tuko uli tako, znebe. Tako uo godi človeku, ki hodi za drugo ljudi po kostauj v žerjavico; poaledujič se igrujo njegovi nasprotniki z njim, kakor tiger s svojim plenom.
Izvirni dopioi.
I st Celja, 29. okt. Svečanosti v slavo Jožefu II. se celjski Slovenci niso vdeleževali. Hišo tukajšnjih mostjuoov in posestnikov, gg. dr. Kočovurja, Krušovica, Kujiuhh, Miha Voš-ujaku, gospodičine Kuner, Kmecluu, Kruš cu, opatija ju kajilaniju, poslopje šolskih sester in druge kukor tudi več privutnih stunovunj se niso razsvetlile, kur je napravilo prav dobir vtis ua vse, ki želijo dober vspeh sedujui vludi ter mir in spravo med avstrijskimi narod'. Večerno bskljado in muziko je pu pokvarila ploho, ki se je ulilu, ko je obhod skončal komaj polovico svojega pota. Meščimski dijaki so nosili lumpijouo; vodil jih je meščanski ravnatelj sam g. Dirmhirn! Vsi rodoljubi p:i so bili oBupnjeni, ko so videli pri tej proti sedanji vladi osnovani domonšt.rac ji — riu-
voljni s to novo vlado, ter izreče upanje, da Bog ne more dolgo kuj takega več trpeti I Bog VaB vališi, sem mu djul! Te pulatinske ali palačne straže, nas jo, mi je pripovedoval nu dalje, tri bataljone, samih prostovoljnih rimskih patricijev iu plemenitažev, ki služimo tu le za čust sv. Očetu, ue za plačo. Su ve da, je pravil nadalje, pridemo noter v Vatikan le po vrsti v službo iu pa v svoji nuvadni meščanski obleki. Drugnčo pa ue smemo, da bb no zgodi, kukor so je kmalo po 1870 I. trem uniformiranim stražuikom zgodilo, da so jih „buzzum" na javni ulici pobili. Tudi nobeni drugi stražniki ne smejo vun iz Vatikana v uniformi iti! To ju svoboda luške laživladel Poslovivši bo po tih kratkih besedah od toga moža poštenjaka se jiodamo po hodnikih uav vzdolj skoz duri na trg sv. Petra, koder smo prišli noter. Spodaj pod stopnjicami nas čaka zopet vse polno Rimljanov, občudovujo orjaški poHtave mnogih Jugoslovanov, proti klerim so Italijani z njih vojaki vred sumi pritlikovci Tu počakamo tovarše, ter občudujemo zares krasuo narodne uošnjo zlasti mnogoštevilnih
polj"kih plemenitažov. Med ostalimi čaka pod vatikanskimi stujiujicami svoje drugove, neki zares prekrasno oblečeni Poljak. Ko poprašam nekega drugega Poljaka, kdo je ta lepa oseba v knežji poljski nofiuji, zvem to le, kur so mi dozdeva spomiua vredno til zabilježiti; Tu mož, blizu 48 let star, jo grof Jožef Mlodecki, je siu grolinjo Potočke, vnuk neke knjeginje Czurtorisko, ter imu zu sojirogo knjeginjo Lubomirsko. Sliši toruj k najvišjemu plemstvu. Pa še več I Ou ima ]>red vsimi katoličani ueko zuslugo, ktere ne morejo imeti vsi: bil j« Daj pred ruski podložuik in po ustajl 1863 je zaplenila ruska vlada njegovo imetje v rusko Poljski, v vrednosti 5 miljonov frankov. Višji namestnik v Kievvu, Buzuk mu naznani, da mu bodo imetje povrnjeno, uko hoče on duti izgled poljskim plemenitažem s tim, du se odpove katoliški veri in da priBtopI k (grškemu) ruzkolništvu. Ali Mlodecki se ni lini en hiji obotuvljiil, uli pomišljeval, um mik du oBtiiue zvest sv. veri, je rujšo zgubil 5 mili ionov ter šel v pregnanstvu I Pa vkljub tej zgubi poseduje mestico Mouastor/.ycko v Ga-
liciji ter je prav bogat, kaiti Hog ne zapusti svonh zvestih služabnikov! Ta dan pri audi-jenci sv. Očetu je imel grof Mlodecki prekrasno obleko, ktera je zlasti fle zavoljo njegove velike telesne postave in dolge brade oči vsih ml 88 vlekla. Mnogo kardinalov se mu je pri-bliževalo, da govori z njimi. On zuu tudi mnogo jezikov, poleg poljščine, nemški, francoski luški in clo latinski jezik. Nosil jo „koutusz" ali poljsko suknjo z zlatom včzeoo iu obrobljeno z gtimbumi iz drugih kamnov, zlutl p A, i iz XVI. stoletja, mulo zakrivljeno subljo obsojano z rubini iu biseri in „d<Uijo", t. j. neki nu hrbtu viseči plujšček, iz predrage kožuhovine. Pero njegove čapke, (kučma nti kosmata kapa) je objemala zap6na žlahuih biserov. — Drugi dun 6. julija pri akademiji*) uli veselici v Vatikanu sein ga vidil zopet pa v drugačni obleki, kiju bila temna, z gumbami
*) Tudi romarji grfiko ivdiodnogu obredu ho imeli 4. juliju zvečor oimko k nun O ukadoinijo v vidiki dvoruiii hv. ibora vnili ulov. jozikib poil prodgodniiitvoin kurdinulu Miimionu iu tajniku (!ro-toni-a, eu lihoduo indtvo griiko nmlnukogu obrodil.
svitljeno poslopju okrajuega glavarstva, okrožni-Boduije in gimnazij« !*)
Daues v nedeljo je razobešeuih mnogo prusačkih, cesarskih, štajerskih in drugih zastav. Tudi na zvoniku Murijne cerkve visi 8 zastav. Liberalizem prodira vedno dalje iu dalje sega, možje pa, ki bi morali čuti, da se ne oskrunjajo svetišča, spijo, med tem, ko seje sovražni človek ljubko po Gispodovi njivi. Handera iz Marijnega zvonika nam jasno spri-čujejo, da sijonBki čuvaj celjskega mesta odobrava vse, kar je tako zvan jozefhliem sovražnega včiuil katoliški Cerkvi in avstrijskim narodom! Šo večl ta demouštracija nam kaže, kakor bi se prodstojništvo ove cerkve veselilo uad strupom, s kterim je tadajui framasonki duh napojil velik del našega ljudstva Toda po-hujšauju še nij konec I Tudi uežna mladina, deklice in funti iz vavh mestnih šol so su peljali na kraj, da pomagajo proslavljati duha brezvorstva iu nekršaustvul Na odru pa so stali možje, uč telj meščansko šole, g. Tisch in dr. Nnckerman, ki sta prižigala luč v dosedanji mračnosti in sicer v nemškem jeziku; posestnik Lenko iz Št. Petra v Savinjski dolini pa jo zbujal v slovenskem govoru kmete k zavezi z nemškutarji in liberalci. Bo težko kuj opravil; mislim, da ravno tako malo, kakor „Kmi tski priiatelj", ki ponuja svojo prijaznost „mladim Slovencem, da ae oprosti pnprosti slovenski narod teh vaiupirov, kteri mu srkajo kri".
Ni mi troba omenjati, da su je pred kip cesarja Jožefa položilo tudi več vencev; med n j mi je venec poklonil v imonu nemških giin uazijalcev osmošolec: Jesenko. Več nemških gimnazijaluih profesorjev z ravnateljem vred so jo „px oflicio' vdeleževalo slovesnosti. Tudi Korošec Lioskouingg, ki uči slovenščino na gimnaziji, h« njim je pr družili
Kmečko ljudstvo so zvijačno in lažnjivo vabili k sluvnosti rekoč: le pridite, cesar sami bodo prišli! Toda malo kuietuv se ju vdeleževalo svečanosti; volik dtd prostora uo zavzemali tje komaudiratu šolnki otroci.
Iz lKu<liiii|icHfn, 26. okt. Delega cije so se včeraj k prvi aeji softlo. Večina konservativnih delegatov no je bila žo v torek 24- t. m. pri grofu Francu Falkenhayuu zbrala, da so dogovori o vol tvi predsedmštva in raznih odsekov. Tudi liberalci so se bili žo
*) Mar li iiobražona gospodu no vidi in no vd, zakaj grč? Milojomo jo, £So no vč, pit Bo bolj jo inilujoino, čo vo. Za visoko vliido pa jo tako ravnanju vsoknko dobol klicaj (!), ki ji prav ilinovno nekam pot kaže.	Vrodn.
1-3-
Iz rabinov, zlatim pasom, pa salir z leskete-čimi žlahtuimi kamni na čapki. — Pač ho poljski plemeuituži zares tudi plemeniti ali žlahtni sjiozuovalci sv. vere, vredni vsega po snemanja! Po tej resnični pripovedki, ktero mi jo pravil neki izobražen Poljak, kakor je bilo brati tudi v rimskih katoliških Časuikili, ho vsi prepoteni VBcdemo v kočijo ter so podamo k obedu. Pa ue vem, kaj ino jo motilo ta dan; akoravno som bil žejen in lačen, vendar lo nisem mogel skoraj nič jesti, bal sem se žo da obolim; pa hvala Bogu, da sem potem zvečer ložje večeral. Brž ko no, jo bilo to le nasledek našo nazočnosti pred namestnikom Kristusovem, ki jo Htorila, da Hmo za nekaj ur pozabili nu žejo in glad. S tim pa je bila tudi krona postavljena našemu romanju, bila jo z a io i audijenca vrhunec vsega veselja ! (l)ulje prih.)
istega dne zbrali k posvetovanju in misleč, da bodo imeli morda vendar le večino, so bili sklenili g. Chlumcckega voliti za predsednika. Toda kmalo ho so prepričali, da ho v manj-šiui, iu ho se vdali uasvetu večine, da se dr. Smolka izvoli za predsednika, liberalni ba-rou Ceschi iz gospodske zbornice pa za njegovega namestnika. Kavno tako so ho vdali ovolitvi za razne odseke, v kterih imajo konservativni delegati večino. Ko je toraj baron Fluck kot Htarostu odprl delegacijo, bil je dr. S molka soglasno izvoljen za predsednika iu živahno pozdravljen, ko se je podal na predsednikov sedež. V svojem nagovoru Be najprej zahvali za skazimo mu čast in prosi gospodu za njihovo podporo, potem pu povdarja, da neče prerešetevati važnih političnih vprašanj, ker imajo dotičuo izjave samo veljavo, ako pridejo iz ust politično važnih mož, njegove besedo pu bi bilo samo izraz njegovega osebnega mnenja. Opuativši politična premišljevanja izreka toraj uado, da bodo delegacija ua eni strani gledala na korist davkoplačevalcev, ua drugi straui pa na moč in veljavo našega cesarstva, ter privolila potrebna sri dstva, da se ta moč ohrani, in ako bi bilo treba, še pomnoži bojevitost naše hrabre armade, ki je na ju^u tako hitro zadušilu vstanek iu si zaslužila zahvalo in priznanje celega cesnrstva. (Dobro, dobro!) Ou upa, da bode mogoče to dvojno nalogo zediuiti, po smislu našega pre-unloatljivcgu cesarja, ki mu je blBgor vseb narodov pri srcu, in kteri mu nuj delegati svojo vdanost skažejo h trikratnim živio-kl cem I Navdušeni ,,hoch" se razlegajo po dvorani. Tudi izvolitev predsednikovega numestuika in odsekov bila jo soglasna, samo nekteri poslanci desnice, kakor grof Brandis, so pri nekterih levičarjih tako malo priljubljeni, da sa vselej dobili nekoliko glasov manj, kakor drugi. Med Stevanjem glasov prebrale so se od minister-došlo vloge, h kterimi se naznanjajo razne pre-membe in pa vludui zastopniki, ki bodo imeli ministre nadomrstovati iu zagovarjati razne predloge. Izmed naš h slovenskih delegatov je dr. Tonkli izvoljen v budgetni odsek, gosp ilun pa v poticijaki odsek. Dr. Tonkli jo razun tega še zapisnikar za splošujo seje, zapisnikar budgetnega odseka, iu ud vrriiikucij-skega odseka. Tudi jo izbran zu poročevalca o letnem proračuuu za brodurstvo ali mor marstvo
Po končuul Bfji so ho odseki konstituirali Lovičurji so mislili, da bode večino poročevanj dobili oni, ker unijo v tem že nekako sjiret-uo.it. Pa večina je sodila drugače; njej so je dozdevalo , da bode o uuših vnanjih razmerah baron lliibner vsaj ravno tako spretno poročal, kakor večni ministerski kandidat Ple-uer, in da dr. Fauderlik gotovo ni sla-bejši poročevalec, kakor dr. Sturm, o mor-uarBtvu pa da ima primorec dr. Tonkli toliko pojma, kakor nemški pemec Bareuther, ter jo omenjenim gospodom izročila poroče-valstvo o dotičuih zadevah. Ko so levičarji videli, da ho jim najvažnejša poročila odšla, mutij važnih uiho hoteli sprejeti, iu ho ostnli brez vseli referatov. Razun žo omenjenih bodo š« poročali: Falkenheya, ki jo ob enem načelnik budgetnemu odseku, o računskih sklepih, Cerkavaki o izvanreduih vojnih stroških, Uro-holski o Bosni, \VindischgtiUz o državnem (iuančnom ministerstvu, Gtidenau o najvišjem računskem vradu.
Predsednik ngeraki delegaciji je Ludvik Tla za, podpredsednik pa kardinal 11 a j na ld.
Mi. ■tutliiiii>«-H<ik, 27. oktobru. (Ue legaciji pri cesarju.) Včeraj o poluduo
so ceaar v budimski kraljevi palači sprejeli delegaciji. Avstrijska delegacija jo bila sprejeta o poludne, ogeraka pa ob 1. uri popoludne. Predsednik dr. Smo I k a je imel Bkoraj prav enak ogovor do presvitlega cesarja, kakor prejšnji dan pri začetku zborovanja, ter je konečuo Boga prosil, naj ohrani, varuje iu blagoalovi Njih Veličanstvo. CeBsr ho stoje poslušali govor, potem pa ho prebrali svoj odgovor, v kterem bo povdarjall, da naša država živi v m ru z vsemi vnanjimi državami, da je naša vlada v epiptovskem vprašanji pospeševala vsestransko porazumljonjo in splošnje evro-pejske koristi, ki bo tudi koristi naše, da bode dovršitev prestroje vojaštva primeroma potrebovala prav malo stroškov, da je vstanek na jugu zadušen, pa bodo nekaj čaBa v omenjenih krajih treba nekoliko več vojaštva in pa primernih administrativnih prememb. V nudi, da bode delegacija podpirala vlado, cesar prav prisrčno pozdravijo delegate.
Po tem vraduem ogovoru bo podajo cesar k vsakemu poslancu poaebej, najprej k predsedniku S molk i, ktoremu izrazijo avojo posebno zahvalo, da jo s priznanjem on enjal zaslug našo hrabro armado. Potem uagovorč po vrsti ude gospodske zbornico in naposled zbornico poslancev. Groi Taafle je šol nekoliko stopinj za njimi, da je nagovorjenega poslanca predstavil, ako jo bilo troba. Za vsacega so imeli primerno besedo. Dr. Toukliju so raz-rekli: Veseli mo, Vas tukaj zopot viditi-Ste ao pripeljali naravnost iz Gorice, ali tam šo dežuje? Ko sem tam popotoval, bil je vedno dež. Tonkli dal jo na ta vprašauja primerne odgovore. G. K 1 u n a ho vprašali, jo li prvikrat v Budimpešti in je li tudi ud dežoluega zbora? Odgovoril je, da jo prišel kotnamoBtnik grofi Hohonvvarta, ki ga bo pa h svojimi nezadostnimi močmi slabo nudomestoval. Zastopate toraj Kraujsko, pravijo na to cesar. Tako je šlo vso po vrsti. Plonor so jo vodno sukal okoli cesarja, pa je pridal na vrsto skoraj prav na zadnje, in baron Zschok, ki je zadnji v imeniku, bil je tudi zadnji pri nagovoru. Ko ao cesur odšli, so ho gromoviti „hoch" razlegali po dvorani. Sobane v kraljevi palači ho krasuo, pa ue posebno veliko. Notranja oprava jo nekoliko podobna opravi v Schdnbruuuu.
Predsednik ogersko delegacijo imel jo skoraj prav ouak nagovor, kakor dr. Smolka, samo zaslug naše armade ni omenjal. Zato se pa madjarakim listom ue zdi nič kuj prav, da so je dr. Smolka Hpoininjal vojno, in neki list mu očita, da je šo bolj cesark, kakor cesar sam
Obed pri cesarskem dvoru za delegacijske poslance bodo 11. in 13. novembra.
Ker se jo delegat isteraki, baron Laz-z a rini, odpovedal, je včeraj namesto njega došel sim dr. Viteeič, dalmatinskega delegata Klaiča pa šo ui tu. Jugoslovanski delegati so toraj štirjo, namreč: Kluu, Tonkli, Vitezič in Klaič.
Domače novice.
V Ljubljani, 31. oktobra.
(Shod volileov drfcavnega zbora) jo bil proteklo nedeljo ob 11. uri v čitaluici prav mnogobrojeu; prišlo jo nad 200 volilcev. Za predsednika jo bil izvoljen dr. B 1 o i \v o i s pl. Trsteniški. Naj pred j« g. Kušar predlagal, naj so izreče dosedanjemu državnemu poslancu, vitenu Schueid»u, zahvala za njegovo delovanje. Predlog jo bil prav rndosiuo prejet ter ho tub val a dvornemu tajniku tel ogreli čuo naznanila. Potem jo bil po predlogu dr.
Poklukarja enoglasno za kandidata kon-servativno hI ran ko postavljen g. (■riiMMcIll, župan ljubljanski. Ni ga bilo Čuti nu najmanjšega ugovora od nobeno atranl — znamenje, da jo bil pravi, vaem ločinam priljubljen mož izvoljen.
Po izvolitvi nu je to goBp. UruBHolli-ju naznanilo, ki je malo potem Ham prišel tor ho za občno zaujiauju volilcem zahvalil iu kandidaturo Bprejel.
Nadejamo bo sicer trdno, da bomo n tem kandidatom zmagali, uli vendar križem rok ue umoiiio držati, ter tudi no prozaupljivo delovanje In volitev drugim prepuščati. V Ha k i naj dola in Htori h v o j o na Hvojem m o h t u , tako nam tudi ugodnega vtipeha no bode manjkalo.
(Ie mastna snjo dne 27. oktobra.) Navzočih ju bilo 10 BroujBkih svetovalcev, od nemško etrauke umno dr. Schtfcr. l)r. Zaruik je Htavil nujni uanvct, naj bo vladiki Strossmajer-ju, ki je toliko storil za južno slovaustvo in ravno kar dovršil slavuo stolno cerkev, ki ju sedma na svetu, kar se tiče prostora, podeli častno meščanstvo. Sprejeto z vsemi glasovi zoper jednega. (Ig. Hribar iu Mošti odpotujeta nn svojo troško v Djakovo, da izročita prečaHtl-temu škofu častno diplomo, in žujian bode to brzojavil vzvišenemu cerkvenemu knezu. (Se je uže zgodilo, in Htrossmajer bo jo tudi r.» hvalil županu za to čoHtitanje). U. župan poroča v imenu odseka v to voljenega zarad dopisa krunjHkega deželnega odbora, povodom COOletuicu združenja Kranjsko z Avstrijo in nasvetuje: Občinski svet naj »kleno, da z veseljem sprejema dopis kranjHkega deželnega odbora, in odgovorja deželnemu odboru, da se bodo ljubljanska mestna občina prizadela kar moči, da se primerno opravi za to Blavnost, katero napravi dežela 11. junija 1883 posebno v glavnem mestu, in da občinski svet izreka željo, da bi bil zastopan v odboru, kateri ho bodo posvetoval o tem , kako bi so 6001etnica združenju Kranjskega z hišo Habsburško dostojno praznovala. Nasvet so jednoglasno sprejme.
Obč. svetov, g. lir i bar poroča v imenu odseku v to izvoljenega zastran uradnega jo zika pri ljubljanskem mestnem magistratu iu stavija naslednjo uusvetu.
1.	H l. januarjem 1. 1883 je slovenski jezik uradni jezik pri občeuji s strankami in z uradnijnmi povsod, kjer Slovenci stanujejo, potem po Hrvaškem, Slavonskem iu Dalmaciji, ua nemško vlogo bo nemški odgovarja.
2.	Slovenski jezik je tudi uradni jezik za notranjo uradovanjo pri sledečih poslovih: pri odpoSiljatvi (ekspedit), pri tržnemu kornisa-riatu, pri razglasovanji, pri vložnem zapisniku, pri davkariji, pri mostnem fizikatu, pri mestnem knjigovodstvu, pri mestnem posojilu in pri policijskem oddelku.
3.	Izjemo so pri vojnških uradih, katerim niBgiHtrat, v nemškem vojnem jeziku dopisuje, potem pri gg. magistralnih svetovalcih M. Je-ra«u, L. Peroni in mestnemu blagajniku Iloug thalerju in pri mestnem stavbenem uradu, a opomni se, naj so tudi poslužujejo pomogočosti slovenskega jezika.
4.	Vho tiskarijo, ki so bile dosihmal v nemškem jeziku, naj ho tudi slovmiHki tiskajo.
5.	Zupan naj gleda strogo, da h« to tudi izpelje. Zoper nasvet govori dr. Kclu ller, ki zahteva naj ho njegov protest dene v zapisnik.
V volltveno komisijo za volitev dno 1). novembra bo izvolijo od Htrani srenjskega sve-tovalHtva po nasvetu dr. Zamika naslednje gospodje : Krnil Gutman, konclplst pri c. k.
finančni prokuraturi, Anton Klein, lastnik tiskarne in obč. Hvet. Vazo Petričič. — Za Ti-rolce po vodi poškodovane da se 200 gld., a Korošcem 100 gld.*)
(Narodna gola.) <Jf. I. 118 dne 1!). oktobra (Kunec.) k mej učenčevih učnih pripomočkov ju najvažueji pisanka, a tu vlada nebrojnu razlika posebno, kar se tiče liniature, vsaka dežela hoče imeti kaj posebnega. Prav dobro bi bdo, da bi v tej Htvari vladni kak red, kar ho od pisanko za IjudHko šolo more tirjati, jo, da jo po po ceni in ima dovolj močen papir. ,,Narodna šola" jemlje Hvoje pisanke pri „Gfubbauerju" v Liucil, ker ta firma nekako naj bolj zadostuje tlrjatvam, pisanke so iz dovolj trdnega in neprozornega papirja, t. je da pisavo prvo strani ni videti na drugi strani; VHaka vrsta ima svojo posebno barvo na ovitku, to ]>a kaj dobro uplivn na šolski tod; na drobno ho dobivajo po 1 kr.; kdor jih pa naroči več vkup od fabrikanta, dobi jih ceneje. Urubbauer je naklonil ,,Narodni šoli" 4400 raznih pisnnk vrednih nad 40 gl. Ljudskim šolam so iu* more dajati najboljšega blaga, po Gorenje-Avstrijskem je Grubbauer sploh razširjen, in o njem piše učiteljski lint ,,ObeiiiHerreichische Lehrorzeliung", da ho Orubbauerjevi zvezki lahko merijo z vnakiiu enako vrHte in cene. Sklenilo so je, da ho imajo naročevati pri Grubbauerji tudi peresa iu peresniki; zared risank ho jo sklenilo, da se imajo poleg večih riHank, ki so na drobnem po 3 kr. naročiti še manjše risanke, ki bodo Htale na dobolo po l'/.i kr., da bodo otrok ceneje dobil risanko v roke. Potem so bilo volitvo v odbor: Feliks Stegnar (predsednik), Andrej 1'raprotnik (podpredsednik), Matej Močnik (tajnik in blagajnik), Ivan Tomšič, France Praprotnik, Janez Borštnik, France (lovekar, Henrik Podkrajšek iu A. Zumer. Naročila za „Narodno šolo" sprejema nje predsednik g. Feliks Stegnar, (pred škofijo št. 2) a tudi tajnik g. Matej Močnik (stari irg št. 12). Naročila naj ho, ako mogočo, jirej obznanjajo, kajti zlaganje iu nabiranje more so zviševati redno lo o prostih urah.
(Iz Viča blizo Ljubljano) se nam poroča, da preteklo nedeljo jo |>ri Kane ovi jesiharlji blizo 40 dolnlccv delalo umnost, k Hlužbi Božji iti — v veliko pohujšanje tamošnjih prebivalcev. Mar li s« ni čas, da hi no tako o.skni-iijevnnje praznikov strogo prepovedalo, pa prestopek tudi ojslro kaznoval? ('emu toliko policij, eoinu resno obravnavanje v državnem zboru, če pa pri vhoiii lom vsak mojster — skazil dela, luir koli hoče !
Razne reči.
V Hud o II o ve m je za mestnega županu izvoljen g. J. KmotiČ.
—	f Umrla jo 27. okt. obče znana Terezija Kurim roj. Martinim v (i!). letu svojo ntarosti, po hudi bolezni, previdena m> svetimi zakramenti za umirajoče. Sprevod jo bil 29. t. m. v Stariloki. Naj v miru počival
| Na Dunaji pa jo umrl 29. t. m. nekdanji celjski ki zdajni Kerški okrajni glavar, g. BchOuvvetter. Pogreb v ('olji 31. oktobra.
—	Nova cesta. V „FidlnoBti" beremo HOBtavck zanimiv za zgodovino kulture na Goriškem, tu so pripoveduje, kako so nekdaj Tolminci in Cerkljani vso blago , česar ho potrebovali , tovorlli, t. j. ua konjih prenašali, sedaj pa imajo povsod COHte Izpeljano, ki vežejo to krajo h sosednimi. OerkljariHkl okraj jo vezan na tri glavno strani, proti Skofji loki,
*) V ,,Slov," Titov. 110 ho jo jio tinkarni ■moti poročalo, da ju hranilnica r.a Tirolsko in Koroško darovala 300, nameni. .'1000 gl. Vrodn.
oziroma Ljubljani, proti sv. Luciji oziroma Gorici in v ponedelek 23. t. m. so odprli slovesno novo skladevno cesto skozi Zel in do Idrije. Zraven tega pa imajo postranski kruji kakor Šre bolje, Novake, Sliška gora tudi zvezne ceBte. To j« lep napredek, kojega ju dočukal cerkljanski okraj v kratki dobi no celo tridesetih lot, v prvi vrsti pa gre hvala in priznanje zato Hedanjemu načelniku kranjsko — g. W i ii klorj ii. — Pred kaclml 80 loti tudi pri nas nn KranjHkom ni bilo tako imenovanih ,,kautonskih cest." Te ho izpeljali nekdanji tako zvani „okrajni komisarji (Be-zirks-Oommisilre), ki niso imeli razun beriča In piHarja skoraj nič drugega vradnega osebja večidel so bili načelniki tako imenovanih graščinskih (|iatrimonialnih) sodnij, a bili ho nekateri teh gospodov železne pridnosti in energično volje, ker takih je bilo tudi treba, da so izpeljali dela, ukljiibu vsem opoviram iu predsodkom ljudstva. — No, soiIbj vo Bvot ceniti korist takih del, iu gleda nekako milovaju na Btaro Čase nazaj; kar pa so tiče zvezo po-sameznih vati med sabo, je tudi na Kranjskem šo mnogo, mnogo izpeljati j kedaj nek pridejo laka dela nu vrsto.
Iz Inomostu. Nad Tirolsko jo prišla noHreča šo huja kot prvu. V Bruneku bo jo {•odri zid pri pokopališču in voda jo rakve od-nesla. Truplo bivšega deželnega glavarja so izkopali. Voda šo m bila nikdar tako velika in žuga podreti vho mostove. Bolnico so Hpraznilf.
— Iz Iteko se od 29. t. m. piše, dajo bil tam tak vihar, kakoršujega so no spominjajo kmalo. Dopoluduo so so tri barke potopilo iu popoludne še ona. Mornarji bo neki vsi rešeni; od nokega kapitana so pa pripoveduje, da ga jo vihar proti skali treščil ter smrtno ranil. Tarnanje, obii|> in vpitje je bilo neki neznansko, kar ho lahko umd.
Umrli ho i
V bolnišnici: 22. oktobra, flrugor Curhi, 64 lot, naduha. Martin PotOrkn, lil lot, vodenica.
211. oktobra. Valentin Korošio, 4 3 let, vnot.Jo treh. mrnlio.
•liiviie diuuilut.
2. novembra. 1. eka. držb. pon. Franco Cul-kar i/. ScntVida 4 15 gld Zatlčlna, I. Okn. držb. po«. Marjeta .Staro i« TurboJ I <>54 gld. Kranj. I. okii. držb. Anton in Terezija llrovat i r. Velikih Ioh 705 gld. Zatlčina.
S. novembra. .'!. okn. držb. llrvatin Jablanio, lliiitrica. 1. oka. držb. Andrej Vidmar i t Itakitnu 4135 gld. Vrhnika. 1. okn. držb. Miha Holopav-lovič Ia Suhorjo Št. 7. Metlika. 1. okn. držb. Jožu Snjovlo i* Corkulj IGO gld. Kranj. I. okn. držb. .lan. Kovač i/. Kamnika HlMifi gld. Vrhnika. 1. okn. držb, poa. Matija Dolenec i/. Rakitno, Vrhnika. 3. (lita. držb. pon. JanuB 1'oršiu iz lt.akil.uo 3(,l(!H gld. Vrhnika. It. okn. držb. pon. Franca Kovačlč, Smerjo, Hintriea.
Vabilo k
izriMlnemu obriieiiiu zboru
društva ,,Nar. dom",
ki bodo
v nedeljo dnd 5. nov. L I. oh II. uri dopoludne v dvorani Čitalnico ljubljaiiHko

PIK) (I H. A M:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	1'oročllo tnjnlkovo.
3.	Poročilo blagajuikovo.
4.	Predlogi upruvuoga odbora o apromombl pravil.
5.	Naiiveti ponamo/.nih družbenikov.
V Ljubljani, dnč 13. oktobra 1882.
I>r. Alfo ii/. MohcIuS
predhodnik.