TELEFON: CHelsea S—3878 NO. 102. — ŠTEV. 102. GLAS NARODA Ust .slovenskih delavcev v Ameriki* Entered ma Second Class Matter, September 21, 1903, at the Fast Office at New York, N. Y., wider Act of Con of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea I 387» NEW YORK, FRIDAY, MAY 1, 1931. — PETEK, 1. MAJA 1931. VOLUME — LETNIK ROMUNSKA JE DOSPELA NA PRAG DIKTATURE ROMUNSKI MIN. PREDSEDNIK JE RAZPUSTIL PARLAMENT IN RAZPISAL NOVE VOLITVE Članstvo kmetske stranke je silno razburjeno. — Ministrski predsednik je rekel, da morajo biti vrnjene kroni vse pravice, ki so ji bile vzete v v zadnjih desetih letih.—Sedanji parlament bi nikdar ne odobril vladnega programa. — Dr. Ma-niu in njegovi pristaši so pričeli kričati: — "Diktatorstvo!". — Takoj po razpustitvi parlamenta se je vršilo burno zborovanje kmetske stranke. BUKAREŠTA, Romunsko, 30. aprila. — Po kratkem zasedanju, tekom katerega je govoril samo ministrski predsednik Nicolas Jorga, je bil potom posebnega kraljevega dekreta razpuščen romunski parlament. Nove volitve za poslansko zbornico se bodo vršile dne I., za senat pa 4. junija. Vlada ni vprašala niti za zaupnico, niti ni dala prilike dr. Juliusu Maniu oziroma voditeljem drugih strank, da bi govorili. Na povelje kralja Karola sta se zjutraj sestala senat in poslanska zbornica k izrednemu zasedanju. Ministrski predsednik je imel' kratek govor, v katerem je rekel, da zamore edinole narodna solidarnost omogočiti vladi, da premaga sedanje gospodarske in finančne težkoče. Nato je bilo zasedanje odgodeno, in vršila se je kabinetna seja. Pri tej priliki je predsednik senata izjavil, da ima poslanska zbornica 370 članov in da jih od teh pripada 320 kmetski stranki. Usoda sedanjega parlamenta je torej v rokah kmetske stranke. Ob petih popoldne se je parlament zopet sestal. Tudi pri tej priliki je govoril samo ministrski predsednik Jorga. Poudarjal je, da je treba vrniti kroni vse pravice, katere so ji bil^ odvzete v zadnjih letih. — Nespametno bi bilo domnevati, — je rekel, — da bi sedanja skupščina, ki tako vztrajno nasprotuje našim načrtom, odobrila naš program. Dosti postav, katere je sprejel ta parlament, bo treba revidirati. Zadnje tedne sem si brez uspeha prizadeval dobiti podporo parlamenta. Vse stranke so me namreč pustile na cedilu. Zdaj se pa ločujejo naša pota. % Tedaj se je dvignil voditelj kmetske stranke Maniu in zaklical: — — Diktatorstvo! Diktatorstvo! Jorga je zapustil svoj ministrski sedež ter stopil na tribuno, raz featero je prečital kraljev dekret, s katerim razpušča parlament in razpisuje nove volitve. Člani kmetske stranke so začeli navdušeno ploskati, kajti po novih volitvah so že dalj časa stremeli. Nerodno je le to, ker se bodo vršile meseca junija, ko je na polju dosti dela in se bo sorazmerno le malo kmetov udeležilo volitev. Takoj nato se je vršilo zborovanje narodne kmetske stranke, kateremu je naceloval Maniu. Maniu je odločno zavrnil Jorgovo trditev, da je skušal slednji dobiti podporo vseh strank. Kmetski stranki se ni hotel niti približati. Glede Jorgove zahteve, da je treba kroni vrniti vse pravice, je izjavil: — V tej zahtevi tiči objava novega režima, koje ga cilj sta absolutizem in diktatorstvo. Sedanji režim se je smatral za nekako poosebljeno Karolovo vlado. Jorgovi pristaši eo šli tako daleč, da so javno govorili: — Kdor glasuje proti nam, glasuje proti kralju. — To je bil zločin proti kroni!— je vzkliknil Maniu. — Takim taktikam bi moral napraviti kralj enkrat za vselej konec. yliSNKIil SUHAČPRAVI DA BO SMITH KANDIDIRAL Republikanci pravijo, da bo pri prihodnjih volitvah nastopil Roosevelt proti Hoover ju, dočim je ugleden suhač povsem drugačnega mnenja. WASHINGTON, D. C., 30. aprila. Voditelji r^ubiikiainske stranke prerokujejo, da bo imencrvjn na demokratski nar »rodni konvenciji predsedniškim kandidatom sedanji newyorski governer Franklin D. RooseveLt. Neki ug-lsdni suhač. ki dobro pozna razmere, ter zastran svojega u-glednega stališča med suha-či noče biti imenovan, je pa drugačnega mnenju. Možak pravi, da bo nomini-ran Alfred E. Smith ter dra bo še enkrat kandidiral. Večrkrat se je m-mreč že zgodilo, da je poraženi kandidat zopet kandidiral. Pokojni William J. Bryan je naprimer trikrat kandidiral. Smith je dobil pri zadnjih vortvah petnajst milijonov glasov, torej dosti vd5 kot jih je dobil katerikoli kandidat v zgodovini Amerike. Nadalje je treba vpoštevati, da mora biti governer Roosevelt za svoj uctpeh hvaležen edinole Smithu ln mu bo brez dvoma odstopil priliko izvolitve. Hoover je leta 1928 obj-avljal veliko prosper! te to. To "prosperiteto" 6vi'i ameriški narod Skoro že dve leti na l33tni koži. Volilci bodo pokazali Hoover ju hrbet. Pretežna večina) ameriškega naroda bo oddal-a svoje glasove demokratskemu kan-did'iitu. Demokratski kandidat pa ne ibo nihče drug kot Smith. CHESTERTON KRITIZIRA AMERIKO Pravi ,da je to dežela barbarstva, z nečednimi poslopji ter prohibicijo. New York je naravnost "grozen" za inozemce ter domače. LONDON, Anglija, 30. ra-prila. — Gilbert Chesterton, znani angleški pisrl elj in satirik, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike, je izjavil, da se je vrnil iz druge civilizacije oziroma barbarstva, kot pač hočete zvali to deželo. — Prohibicija, noiedne stavbe, rigorozne postave Tennessee-j a so naprarvile nama porazen vtis, — je IzjaviL — New York mora pro plašiti ne le inozemca temveč tudi domačina. — Bil sem v Tennessee-ju, — je nadaljeval Chesterton, — kjer je navada, da se ljudje streljajo in se smatrajo za gentlemane. Imenujte to barbarstvo ali kava-lirstvo, isti duh bojevitosti prevladuje vsepovsod. Glede prohibicije je izjavil govornik, da bo povzročila Ameriki katastrofo. — Nikakih gostilen ni v Ameriki, — je rekel govornik, — a pijače je dosti. Alkohol preti Združenim državam še bolj kofc kdaj v prejšnjem času. Pogosto je povsem normalno, eUo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi t dinarji* lirah ali dolarjih, dovoljujemo te boljše pogoje. Pri velikih niHrt-lih priporočamo, da »e poprej s nam pismenim potom iporasumt-fce glede načina nafcarila Najna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbina 28a. / Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone BArclay 7—0380 _ ' ^ I The largest Slovenian Daily in i the United States. □ Issued every day except Sundays o I and legal Holidays. I 75,000 Readers* Največji slovenski dnevnil^"^ v Združenih državah | 19 Velja xa vse leto ... $6.00 | g Za.-pol leta $3.00 g | Za New York celo leto - $7.00 P jO Za inozemstvo celo leto $7.00 UJ NSW YORK, FRIDAY, MAY 1, 1931 "Glas Naroda" Owned and Published by 1LOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ftank IHImit, President L. Benedlk, Tre as. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 816 W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays 5* celo leto velja Ust za Ameriko ln Kanado __________________________$6.00 pol leta-----------43.00 ga četrt leta __________________________$1.50 Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta -------------------------,43.50 Za Inozemstvo za celo leto______47.00 Za pol leta .................................$350 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda- Izhaja vsaki dan lzvzemil nedelj ln praznikov. Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. DOM SLEPIH V LJUBUANI J. R E M 6. 'GLAS NARODA", 216 W. I8th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ANGLEŠKI PRORAČUN Angleški državni zakladničar Snowden je s svojim proračunom za bod ore fiskalno leto prijetno presenetil angleške davkoplačevalce. Spr. a se je namreč domnevalo, da bo treba davke znatno zvišati, da bo mogoče pokriti primanjkljaj v znesku sto petindvajsetih milijonov dolarjev. Te domneve so se pa izkazale kot neutemeljene. Prizadeti bodo le lastniki avtomobilov, kajti davek na gazolin bo zvišan. Angleži so s tem zadovoljni in pravijo: — Tisti, ki si laliko avtomobil privošči, zamore tudi za gazolin nekoliko več plačati. Novi davki niso prizadeli niti tobaka, niti piva, pa tudi dohodninski davek ni bil povišan. S spretnostjo, ki je lastna le največjim finančnim že-nijem, se je Snowdeuu posrečilo pokriti primanjkljaj, ne da bi bilo treba davkoplačevalcem poseči globje v žep. Iz dolarskega fonda, ki je naložen v New Yorku za oporo angleške valute, ter je v sedanjem času nepotreben, je vzel sto milijonov dolarjev. Nadalje je naročil angleškim bogaftinom, ki so imeli navado plačati začetkom fiskalnega leta polovico dohodninskega Kupno pogodbo: Prvič: Gospod Codelli Anton (baron) von Fahnenfeld. prodaja in izroča zase, Jsa svoje dediče in pravne naslednike društvu Dom slepih v Ljubljani od svojega -fpod vlo. štv. 663 deželne deske Kranjske kal. občine Udmat vpisanega veleposestva obremenjenega z vezjo fidegkomisa. eden del omii vpisane parcele št. 179 1 njive pod kat. ott*. Udmat, ki debi vsled delitve označbo parcele štv. 179 1 in sicer oni del, ki leži med cesto, ki vodi iz Ljubljane na most čez Gruberjev kanal v Ste-panji vasi, in med Gruberjevim kanalom in sicer v površini 12.000 kv. m to je: dvanajst tisoč štirijaških metrov, vse kakor leži in stoji, vso površino za dogovorjen kupno ceno 350,000 Din, to je: tristopetdeset-tisoč dinarjev v polno, izkl j učljivo in nepreklicljivo last ter dovoli odpis prodanega dela parcele štev. 179 1 pznačeneza s parcelno štev. fbo nova) od prvotne vloge prenos na na.vo vlogo in t3.m vknjižbo lastninske pravice, za društvo Dom Slepih v Ljubljani precej po podpisu pogodbe. Drugič: -Društvo Dom slepih v Ljubljani, zastopano po svojem predsedniku dr. Klinarju Tomažu in po svojem blagajniku Jegliču Janku, kupi gori opisani del parcele št. 179 1 njive kat. občina Udmat, ki dobi vsled delitve označbo parcele štev. (bo nova). Vsekakor stoji in leži, z dobro znanimi mejami za dogovorjeno kupnino 350.000 Din. to je: tristopetdeset-tisoč dinarjev. Od te kupnine prejel je gospod prodajalec povodom ustmenega dogovora delni znesek Din 5000, t. j. pettisoč dinarjev, katerih prejem s tem mesto pobotnice petri. Ostala kupnina v znesku 345,000 Din t. j. trl.rtcpetinštirideset tisoč dinarjev pa se sporazumno založi pri Ljudski posojilnici v Ljubljani Tla trtrtr "^tjspoda prodajalca, vendar s to omejitvijo, da sme gospod prodajalec s to vsoto konečno-vel javno razpolagati kakorhitro bo prodani svet razbremenjen vezi fi-dejkomisa, in vezi agrarne reforme ter bremenprosti opis omogočen. Trefcj35: Kupec zavezan je kupljeno iparcelo napram ostalemu po sertvu gospoda prodajalca tako o graditi, da ne bo njegova živin? mogla ufhiagatti na kupljeni svet ii delati tam škode. 1 ' Četrtič: Gospod prodajalec zave zuje se prodani del navedene par cele izročiti v poset in užitek kup cu takoj, in mu prepustiti prost< ra?*polaganje, zlasti tudi radi pričet ka in nadaljevanja : nameravawil •»■^racEb 'te se zarveze preskrbeti pri volitev fidejkomisne oblasti ii agrarne oblasti ter od vknjižcnil upnikov za bremenprosti odpis te kom šestih mesecev od danes da lje računano. Petič: Stroške te kupne pogodbe, kolekovine državne in bano-vinške takse in stroške ureditvi zemljiške knjige nosi kupec. Gospod prodajalec pa nosi stroške z« bremenprosti odpis glede vknjiže-nih. »bremen in glede vezi agTarn« reforme in vezi fidejkomisa. Šestič: Pogodnika odpovesta se pravici izpodbijati to pogodbo Tadi prikratbe mad polovico prave vrednosti. Sedmič: Ugotovi se, da na prodani parceli temeljem ipogodbe z dne 18. julija 1922 knjižema, služnostna pravica v*parabe takozvane deponije enajst ne bremena de facto na tej parceli in je'tu niapalSno vknji-fena, ker se tiče le parcel ob Ljubljanici številk 171,172 oziroma 171 kat. občine TJdm»3.t ln 841/5 k. o. Btepanja ras. Gospod prodajalec zaveže'Se zemljiško knjigo sam urediti tako, da- ta vknjižba ne bode ovirala ■čistega odpisa prodane parcele. Osmič: Od te pogodbe izdasta se dva izvirna odpravka za vsako stranko po en odpravek. Sme pa se izdati poljubno Število poverjenih aH navadniji prepisov na zahtevo vsaktere Izmed strank. Devetih: Vsaki zmed pogodnikov Ima pravico staviti toudevni predlog na zemlj^koknjižno stavbišče In nat druge pri tem vpoštev priha ja-|oče obfefti glede ureditve v smidu le pogodbe. ' ".' O trna Mm napravil jo* noter no- Zrrjša fond danes .......J3in. 401.012 Tukaj prinašam 'besedilo kupne pogodbe; prosim, da 'jo vzamejo dragi ameriški rojoki, ki so (pokazali s svojimi prispevki za ta blag irjimen, veliko srčno kulturo, na znanje. Lepa jim hvala; naj vztrajajo pri ičetem delu in nabirajo darove ®a najbednejše med bednimi, atoo jim je to .v teh kritičnih časih že mogoče. Hvaia pa tudi Glas Narodu, ki je zmiraj dal rad svoj« predale na Tazpoiago, kadar se je šlo za agitacijo za to dobro stvar. Ne smemo pa porabiti Mr. Walter Predovicha, ki ni odnehal in ne odneha, dokler se ne doseže zaže-Ijeni cilj, da bo postavljen Doim slepih. Dom bo zidan v pavilj onskem sistemu in sicer za moške, ženske in otroke. Za otroke bo še posebna šola. Ban dr. Marušič je odredil, da izdela državni gradbeni inženir potrebne načrte in proračun. Ni samo dosti, da se spravi slepce pod streho, treba bo skrbeti tudi za njih prehnano itd. Vajtbdfe ge bo obdavčilo občine- Dravske banovine,, ter dru&aJše se ne bi zamoglo dobiti potrebnih sredstev v dosego celega namena. Poslov, št. ©457. — Dne 7. jn«. 1931. Kupna pogodba. K meni doktorju Kuharju Andreja, notarju v Ljubljani prišli so dne 7. januarja 1031 meni osebno znani gospodje: CoddelH Aobon (baron) von Fahnenfeid, velepo-MteHc *m Kodeljevem vraiftu pri KHnar Toma*, statai topn* ta Je-- «16 Jtekn, «oUd mnmMl t po- tarski zapis, prebral ga strankam, ki so ga odobrile in sicer gospod CodeHi Anton von Fahnenfeld v svojem imenu in gospoda dr. Klinar Tomaž in Jeglič Janko pa imenom društva Dom slepih v Ljubljani ter izjaviie, da ustreza popolnoma njihovi izr?3<ženi volji ter so ga v navedeni lastnos'i podpisale svojeroč-no pričo mene notarja. Anton Baron Codelli von Fahnenfeld, s. r. Društvo Dom slepih v Ljubljani: Dr. Klirrar Tomaž, t. č. predsednik, » - " N s. r. Jakno Jeglič, t. č. blagajnik, s. r. L. S. Dr. Andrej Kuhar, notar, s. t. Koliko se bo rabilo za projektirane stavbe danes ne morem poročati, ker je, kakor povedano, stvar v rokah gradbenega inženirja. Imamo pa vsega skup na razpolago še kakih Din 1,200,000 (milijon dve-stotisoč), kar je pa seveda premalo, ako bomo hoteli uredati Doni kakor začrtano. Apeliram še enkrat na dobrosrčne rojake v Ameriki, da nam pomagajo v dosego cilja. Dobro vemo, da jih muči gospodarska kriza, vendar naj se (pa vsaj tisti, ki je še ne občutijo. odzovejo tej prošnji in pri- | spevajo po svoji mogočnosti za blag i namen. Ameriški fond je naložen pri n^.j- | varnejšem denarnem zavodu Mestni hranitlnici v Ljubljani. Ako bi se! hotel kateri rojakov, ki bo prišel letošnje poletje na izlet v domovino I o vseh drugrh podrobnosti infor-1 mirati, na j se obrne na dr. Milju-tin Zamika, magistrat negi direktorja v Ljubljani, ali pa na mene. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. Dopisi Peter Zgaga Slavna italijanska baletna pri-madona Rerrito, ki je bila pred dobrimi 65 leti na višku svoje slave, je gojila vročo željo, da bi prišla k papežu v avdijenco. Pij IX. pa takim zvezdam ni bil posebno naklonjen, saj se ne spodobi, da bi sprejemal papež v avdijenci baletne plesalke. Ke-r pa le ni odnehala z moledovanjem in ker so njeni vplivni prijatelji neprestano nadlegovali vatikanske kroge, naj vendar izposdujejo plesalki avdijenco pri papežu, je slednji končno sklenil Rerrito sprejeti. Določen je bil dan avdijence, teda papeža je napadel kot nalašč hud revmatizem in bil je zelo slabe volje. Navzlic temu je pa delal prijazen obraz in s plesalko je govoril o posvetnih stvareh, češ, da so minljive in da je samo nebeška slava večna. Plesalka je bila globoko ginjena, pokleknila je pred sv. očeta in vzkliknila: — Ah, ko bi imela trdno vero Vaše svetosti! — V tistem hipu je pa papež začutil silno bolečino v nogi in posledica je bila. da je v/dihnil: — Ah, da, draga hči. če bi jaz imel tvoje noge, bi bila nama obema pomaga-110! * Nas jc pet bratov :n vsak ima eno sestro. — je rekel rojak. — Tcrej je vas deset? — Kaj še! Vseh skupej nas jc šest. Gledališče-Glasba-Kino KONCERT. Naša priznana pevca-umetnika. tenorist BANOVEC in baritenist ŠUHELJ nas bosta zopet razveselila v nedeljo 3. nrjuja v Slovenskem Domu na Irving Ave. v Brooklyn u. Na splošno željo občinstva priredita n aim reji: koncert duetov in samospevov. Začetek je ob 3. uri popoldne. Program je popolnoma na novo izbran. V prvem delu zapojeta dve pesmi našega odličnega slovensko-ameriškegji poeta in glasbenika Ivan ZormaTia, ki živi v Clevelandu in ki je znan našim ljudem, posebno po njegovih krasnih poezijah. Skčadbi se imenujeta. "Nekje v Franciji" in "Pesem starca". Z9tem zapoje Bonovec tri samospeve, arijo iz opere "Tosca", "Metuljčka" in Pavčičevo "Pred durmi". Šubelj nam bo tudi Z'ipel arijo iz -opere "Carmen" ter dve krasni narodni "Marica moja" in "Kesa-nje". Po odmoru pa bosta dala sceno iz svetovno znane opere "Lovilec biserov" v miški in kostumu ter soenerijo. ki odgovarju omenjeni operi. Višek 'koncerta bodo brez dvorna tvorili dvospevi slovenskih narodnih: "Oj Doberdob", "Pastir" itd. Naj omenim, da je pesem "Doberdob" nastala med 'svetovno vojno Peti so jo naši slovenski fantje v strelskih jarkih, kot žalostinko za svojimi padlimi tovariši. Na dober-dobski planoti v Soški dolini, kjer so se bili ntaijsfcrašneijši boji med bivšo avstro-otgjrsko in italijansko armado, 'je izkrvavel svet slovenskega naroda. Zatem sledijo pesmi bolj šegavegs značaji in tudi priljubljeni "Dalmatinski šajkaš" je na progTamu. Svetozar Batnovec se bo s tem "koncertom (posftovil od nas, kaijti koncem maja odpotuje n/azaj v staro domovino, kjer zopet zasede svoje mesto iprl ljubljanski Operi. Ne zamudite te zadnje prilike slišati obadva pevca skupno in pose-' tite ta koncert v obilnem številu. Poročevalec. — Tu je vaša soba. kdaj naj vas zbudim? -šala gospodinja. — Kaiir bom ležal gospod. In - je vpra- dema. me VSTAJA V HONDURAS SE JE IZJALOVILA TEGUCIGALPA, Honduras, 30. aprila. — Predsednik Colindres je včeraj godvori lpo radio ter rekel* da so bili pregnani vsi vstaši v ozem-je pri Santa Barbara. Po njegovem zatrdilu, tal uteatkem uveljavljen popalesn mix. Vstaši »o bih poraženi na severni obšli, iy*^tni wt glavni vatam cffi ni poare&to oarakf Pedro Sula. S pota. Kritiarati sc pravi povedati res-riico, pa bodisi o igrah, petju nli splošnosti. Dobra kritika utegne dosti kerističi, če se kritizirani ravnajo jn ji. Grdo pa je in nedopustljivo, aVo ci kritik hladi jezo nad Gsebo, ki mu slučaijnc ni po volji. Vzemimo naie igralce. Nekateri so že dema l-gr^Ii, teda v tej deželi jim ne gre vse thko gladko. Ako kritik opazi pri igri malenkostne pDgTeške, lje bolje, da jih ne kritizira. Igralcem je treba vliti poguma, da se medsebojno bolj privadijo. Lahko se jih seveda tudi opozori na napake. V takem primeru je kritika pravi pouk, katerega bi merali igralci vpoštevati. Seveda, povedati je treba uljudno in prizanesljivo. Igralci, ki se pripravljajo za igro. bi morali redno obiskovati vaje-ter (sploh ni treba zbuditi. Če bom pa se morajo kolikor mogoče dobro pripraviti. Pošten kritik jim bo pošteno ocenil in eni bodo zadovoljni s svojim uspehom. Matija Pogorele. Belleville, 111. V premogovniku ne delam že dve leti in pol, ker mi pravijo, da sem prestar. Res sem star že devet:np?t-deset let, pa še vedno upam kakega mladeg-a bit a ti. Toda tudi beseda "bitaiti" umira. Imel sem še to-Hko denarja, da bi se lahko še eno leto preživel, toda useda je hotela drugače. Začetkom meseca marca je vdrlo v mojo hišo brez vsakega dovoljenja šest suhaških. agentov, ko sem ttaš pivo natakal zm mojo lastno uporabo. Imel sem tudi nekoliko vina z moje ti»!e. Grozdja nisem mogel prodaHi, pa tudi drugega sadja ne. Trte vendar ne bom posekal in brastja zasadil. Stvar me je veljala sto dolhirjev in imeti sem tudi več drugih stroškov. Najbolj me ije pa prizadelo, ker so mi odvzeli na 'sodišču cdtise prstov. Ioni sem bil kupiil tri akre zemlje in malo -bajto. Uetos me je ',pa prohibi-cija tako udarila, da « svojim denarjem nisem mogel niiLi krompirja kupiti, da hi ga posadil. Hvaita sosedu, ker mi je priskočil na pomoč, da bom že vsaj drugo zimo malo laižje drhal. Ljudje se tolažijo, da bo kmalu bolje, jaz pa' pravim, da bo takrat, ko ibomo umrli. Pozdrav! J. F. KDOR SE NIMA SLOVENSKOAMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNUCOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jili imamo se v zalogi. 'GLAS NARODA' »I W. lHh Stnet New York Clty ležal na fi.cpnicah, me zbudite takoj, čim me najdete. V nekem malem mestu jo prišlo dekle tce iikat zdi:vnika za svojega bolnega očeta. Zdravnik je takoj odšel na ozni-čen-i naslov, dekletce je pa teklo zi njim. Naneslo ira je, da so v veži sosednje hiše imeli ravno mrliča na parah za pogreb in zdravnik je stopil v tiato vežo. Dekletce je pa zaklicalo: — G-ospod zdravnik, ne tukaj, ampak zraven — tukaj ste vendar že bili! * — Poveijte mi, kaj je demokracija, — je vprašal profesor. — Demokracija je pravljica o tem, da imajo Vsi ljudje enako pravice. Banovec in Štibelj mi poročata, cm si je brihtna Marjanca na bledeči način tolmačila; progri3im konperta, katerega priredita v nedeljo 3. maja v Slovenskemu Domu v Brooklyn u, ob 3. uri popoldne: Nekje v Franciji se je oglasila Pesem starca. Trenutek nato pn je zažvižgal paipagiaij Indian Love Call, kaitero je pobral po radliu. V tem (času sta stala Banovec In Šuhelj Pred durmi vsa mokra, kajti Tosca ju j« ipolila z neko čudno tekočino. Kakor Metuljček pa je od frfotal R. Banovec do črnolase ljubice Carmen in je žalostno zastokal: Mamica moja! Obšli ga je bridko Kosanje. A. Šubelj se je podal po temeljitem Odmoru kot Lovilec biserov ne-znar.okeim. Sledil mu je Banovec. Ker je iskanje biserov zelo nevarna! sftvar, sta po dolgem premišlje-vaniju sklenila, da nastopita v maskah in kostumih. Ker pri iskanju nista imela sreče, sta globoko vzc&hnila: Oj Doberdob! Pastir je žvižgati na piščalko Dalmatinski šajkaš, ne daleč od njiju. Baritonist se je otresel skrbi, od-kašljal, potrkal na okence svojega dekleta in ji ipritajeno za šepetal: Odpiraj dekle kamrico! Tenorist pa se ije vdW v svojo bridko usodo, si zaižfel puliti lase in tulil kakor -lev v puščavi: Sem se oženil, se kesa m! Pri 'klavirju de Miss Kingsley izgubila zavest. Pa paj še kdo reče, da naša janea hi biSMaa*. r ~QO > * m "G X* A NARODA" NEW YORK, FRIDAY, MAT 1, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. NOVO FASISTOVSKO NASILJE NA VIPAVSKEM V zadnjem času so pričeli fašisti z novimi sredstvi zatirati slovenske ljudstvo in zlasti podeželsko inteligenco. — Aretacije trgovcev v Ajdovščini. — Demonstracije na meji. Goriški pokrajinski tajnik Ave-nanti je sestavil izjavo, v kateri je nagl&šal, da slovenske duhovščine v Judi j ski Krajini nihče ne preganja. To izjavo je velel razmnožiti in razposlati v vsa slovenska mesta in vasi. Krajevnim fa&stovskim oblastem je naročil, naj fašisti to izjavo predložijo vsem znanim Slovencem in naj Jih prisilijo, da jo podpišejo. Le malokdo je doslej podpisal takšno Izjavo, kdor pa je nd, je bil aH aretiran ali vsaj po-6 v ar j en. Tako so ajdovski fašisti predložili takšno izjavo v podpis tudi dr. Fornazariču in nekaterim drugim znanim Slovencem v Ajdovščini. Le eden izmed njih je izjavo podpisal, ostali je niso hoteli. Zaradi tega so se fašisti perfidno maščevali. Niso nastopili neposredno radi tega, ker jim domačini niso hoteli podpisati izjave, temveč so si izmislili podlo zvijačo. 13. aprila ponoči so si izmislili so narisali na razne trgovine v Ajdovščini napise: — Živela Jugoslavija! — Naslednjega dne pa so fingirali zaradi tega veliko razburjenje in takoj obtožili lastnike trgovin in druge znane ajdovske Slovence izdajstva. Posledice niso izostale. Karahinerji so aretirali: odvetnika dr Fornazariča, notarskega kandidata Jožeta Jurco trgovca Valita, Fran j a Rušto, trgovca in biv- šega učitelja Janeza Feiglja, trgovca in mesarja Stanka Logarja, trgovca Franja Furlana, Dore-ta Kaiser j a in peka Širco. Pet u-glednih ajdovskih intelektualcev, ki so še pravočasno Izvedeli o tej najnovejši perfidni fašistovski pro-vokaciji, je neznano kam izginilo. Karabinerjl in politični agenti, finančni stražniki in miličniki so preiskali vso gornjo Vipavsko dolino, ves Čaven In Nanos, a ubežnikov niso našli. Aretirance so karabinerjl ukle-njene odpravili v tržaške zapore. Njihovo točno bivališče še vedno ni znano. Ajdovski fašisti so dejali, da jih bodo tirali pred posebno sodišče v Rim. Pretnje črnosrajčni-kov in "rdečih hudičev" na nedeljskem shodu v Gorici so se torej pričele uresničevati. V Ajdovščini vlada pod vtisom teh najnovejših dogodkov grobna tišina. Prebivalstvo obupuje. S Cola poročajo, da so se v Idriji preteklo nedeljo zbrali fašisti z namenom, da se odpravijo na mejo in tam u prizore demonstracije proti Jugoslaviji. Dež in sneg pa sta preprečila nj-ih zlobne namere. Zaradi tega so se zatekli v idrijske gostilne, kjer so se opijanili in nato junaško razbijali stole, mize, steklenice in kozarce. Žalostno pri vsem tem je to, da je moralo stroške in škodo poravnati vodstvo idrijskih rudnikov. LASTNO ŽENO JE UGRABIL BUdimpeštanski lesni trgovec Stefan Schmergel, ki ga je bila njegova komaj 18-letna žena Klara zapustila po kratkem skupnem življenju, je hotel na velikočno nedeljo na svojovrsten način vzpostaviti zakonsko skupnost. V noči od sobote na nedeljo se je odpeljal z avtomobilom v spremstvu svojega brata In dveh prijateljev, med katerimi je bil tudi znani boksarski mojster Erdos, v Madžarsko Subo-tico, kjer živi njegova mlada žena pri svoji sestri. V nedeljo sta šli bivša Schmerglova žena in njena sestra v kavarno in ko sta se vračali, je planil Schmergel proti svoji bivši ženi, jo dvignil in odnesel v avtomobil, ki je nato jadru o od-drdral proti Budimpešti. 'Rop' se je izvršil tako urno, da ni nič pomagala intervencija nekega gospoda iz ženine družbe. Boksar Erdoš je na njem preizkusil svojo moč in gentleman se je zvrnil po tleh. Sestra^ odvedene žene je takoj po dogodku stekla na policijo in naznanila, da je bila mlada žena odvedena s silo. Na meji Budimpešte je sprejel vozilo oddelek stražnikov. Schmergel je moral Izstopiti ln se Izkazati. Izpovedal je, da ne more živeti brez svoje žene in da jo je z nasilnim ugrab-ljenjem hotel prisiliti k zopetrti za- botico, proti možu in njegovim spremljevalcem pa so vložili kazensko ovadbo zaradi nasilnega u-grabljenja. Schmergel se je oženil s Klaro šele pred 8 msecl, toda kmalu po poroki je prišlo med možem in ženino rodbino do spora, zato so KI a rini sorodniki vložil tožbo in zahtevali ločitev. Mož je na policiji povedal tudi to, da je bila njegova bivša žena izprva zelo o gorčena, potem pa je zahtevala, naj ugasnejo luči, da se naliči in končno se je možu polaskala zaradi njegovega pogumnega nastopa.... "POKLIC" ANGLEŠKEGA 'KRALJA kančki skupnosti. Ker pa je žena rekla, da noče več živeti z njim, sojgaia v omenjeno rubriko jo poslali nazaj v Madžarsko Su- nja". I Kakor po Vseh deželah tako štejejo ljudi letos tudi na Angleškem. Za nobeno stvar pa se javnost na Angleškem ne zanima toliko kakor za to, kaj bo zapisal angleški kralj v rubriko "poklic". Pri zadnjem ljudskem štetju je namreč angleSki kralj izpolnil ame-njeno rubriko tako-le: "Jurij Windsor, kralj Velike Britanije in severne Irske, cesar Indije". Kraljica Mary pa je napisala: "Mary Windsor, gospodinja". Tudi soprogo vojvode yarskega je napj- gospodl- Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo. re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°/o in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja • . in julija. Sakser State Bank DEPOSITORY Of TH« STATI OF NEW YORK NEW TOtK, H. I. ČLOVEK JE TISTO KAR JE in Električna Refrigeracija Vam Bo Nudila Boljšo Hrano ••• SAMI sebi ste dolžni najboljšo in najprimernejšo hrano, ki vam jo dovoljujejo'vaša sredstva... to pa vključuje tudi Električno Re« frigeracijo. Jedi, ki ostanejo pretople, se večkrat pokvarijo, dasi še znatno ne izpremene svojega okusa. Utegnejo biti nevarne. Nizka, enakomerna temperatura modernega Električnega Refrigerator j a, vam jamči, da hrana, ki dospe v popolnem stanju do vaših vrat, dospe v istotakem dobrem stanju tudi na vašo mizo. Zvišajte svojo uspešnost z boljšo hrano— električno refrigerirano. Stroški so nizki. Naš lahak plačilni načrt vam bo dovolil ugodna odplačila. Obratni stroški Električnih Refri-geratojev novih uzorcev so razveseljivo nizki. Boljša hrana bo napravila iz vas bolj zdravega človeka. Zajamčite si to potom Električne Refrigeracije. Kupite Električni Refrigerator Copelands, Frigidaires, General Electrics, Kelvinators v naših prodajalnah -- The New York Edison System -m »<■— - Prttident The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company KAKO ŽIVI MASARYK - V češkem listu "Prirodni lekaV" je objavil dr. Storch Mariena sledeči pogovor s predsednikom čehoslovaške republike Masaiykom: — Ko sem se vrnil po vojni domov, — pripoveduje Masaryk, — sem ves presenečen opazil, kako zelo so se postarali moji znanci in prijatelji. Takrat sem se domislil, da sem se moral postarati tudi jaz. Poznam star hrast, o katerem pripovedujejo ljudje, da je star nad 900 let Kako močno in zdravo mora biti to drevo! Starost tega drevesa prav nič ne moti, ampak še vedno poganja novo listje. Ali ne bi mogel tudi človek doseči take starosti? Dočakati 100 let — to ne bi smelo biti nič posebnega. Jasno je, da se tako visoka starost ne da doseči z umetnimi sredstvi, pač pa je mnogo odvisno od tega, če živimo na solncu in zraku, če pametno jemo in pijemo, če nismo spolno bolni, predvsem pa, če delamo telesno in duševno. Človek mora imet: celo skrbi, če hoče ostati zdrav, in nikdar ne sme izgubiti izpred oči živega stika z življenjem in interesa za življenje. Mi merimo življenja navadno le po dolgosti, nikdar pa ne cenimo in vpošte-vamo njegove globine ki veličine. Mi več premisQ ju jem o o tem, kako bi si življenje podaljšali kakor pa o tem, kako bi ga poglobili. Mnogo ljudi se stara, ker nočejo nič več delati. Toda n? starati se ne pomeni le: ohranjevati se, ampak to pomenja notranjo rast. Jaz vedno pazim, kako se staram, in, vedno nazoru jem svoje duševne zmožnosti. • Tudi za svoje telo skrbim. Če bi šlo po moje, bi poskusil shajati tudi brez zdravnikov; toda. kdor tega ne razume da se sam briga za svoje zdravje .mora pač zdravnikom zaupati. Izobražen človek mora samega sebe apewstt, posebno svojo hrano — to namreč nI mate-rializem, ampak tisti je materialist, ki na to noče misliti, ampak vse jč in pije brex mere, kar si pote&i. Zato je vataa predvsem zmernost! Jesti je treba mnogo manj kakor navadno Jemo! Ju Jen trikrat na dan. Zjutraj pojem najprej malenkost svežega sadja potem dve mehko kuhani jajci, nekaj surovega masla in vkuha-nega sadja, včasib tudi košček slanine in pol skodelice Čaja. Opoldne: par žlic čiste juhe, majhen košček mesa, potem mnogo prikuhe, nekaj malega sladkarije, tsadje in črno kavo. Zvečer sem vajen použiti "buhtel", ki ga namočim v mleku, mleku pa je pridejanih par kapljic kave. To mi je dovolj. Tudi svojim gostom ne dam mnogo več. Samo ribo dobe še pred mesom, drugega pa nič. Drugače cel dan nič ne jem, samo če imam goste, popi j em ob petih popoldne ča-šico čaja. Želodec se mora namreč tudi ob svojem času oddahniti kakor vsak drug telesni organ, to pa dosežemo z lahkoto. Največ ljudi pa sili svoj želodec, da mora delovati do ne-eavesti. Zdravniki že danes svare pred debelostjo. "Vampeži" nikdar dolgo ne žive, pa tudi lep ni tak debeluha r. Glede pijače pa pripomnim, da žganja nisem nikdar v svojem življenju pil, pač pa pijem vino, ker sem rojen v vinogradnem kraju. Ko pa sem bil star 50 let, sem spoznal, da alkphol škoduje in od takrat naprej ne pijem več. IZ ŽIVLJENJA BIVŠEGA ŠPANSKEGA KRALJ A se je oženil s princezlnjo Eno Bat-tenbensko, vnukinjo angleške kraljice Viktorije. Na dan poroke pa so mladi par napadli in le srečno naključje naneslo, da sta mladoporočenca ostala živa. Kralj Alfonz XIII je imel 6 otrok, ki so pa večinoma vsi bolni. Najstarejši sin Carlos je gluhonem, drugi sin pa "krvavi". To bolezen je po dedoval po svoji materi. Pravijo pa da "krvavita" tudi oba najmlajša sinova. Hčerki pa sta stari po 22 oziroma 20 let. Najveaja nesreča za bivšega Span skega i kralja Alfonza XTTT. je bila nesrečna vojna z Marokanci, posle cttca te vojne pa je bila diktatura. MENIŠKA REPUBLIKA KAKO DOLGO MORE ČLOVEK BEDETI Prof. Puetter objavlja v "Lipskih ilustriranih listih" zanimivo razpravo o vprašanju kako dolgo mora človek bedeti. — Občutke, ki je imel mož, ki je bedal nepretrgoma 115 ur. Človek sam o sebi ne more ni>o -| človek pod vplivom nagona samo-li z gotovostjo trditi, ali je trdno hrane pozabi na spanje in misli spal ali pa je samo dremal. Človek1 samo na svojo rešitfev. Drugače tudi ne more točno ugotoviti, ka- pa bedenje nima praktičnega po-ko dolgo je spal. Večkrat se nam mena, ker ga ne moremo izrabiti Bivši španski kralj Alfonz xm. je bil sojen 17. maja 1886 v Madri-drtdu, torej je sedaj v 45. letu. Rojen je bil še pp smrti svojega očeta Alfonza XTT , ki je umrl 3 dni prej, predno je dosegel svoje 28. le-leto. Takoj ob njegovem trojstvu so ga proglaisUi za španskega kralja, dokler pa ni bU polnoleten, je vladala sand njegova -mati. Ko je bil fltar 16 let, je pretsel vlado (17. maja leta 1901), štki leta kasneje pa V informativni knjigi dr. G. A Farmaleidisa "Sodobna Grčija" je tudi poglavje o verskih in cerkve nih razmerah. V Grčiji je 290 sa mostanov, v katerih prebiva 3872 menihov. Najzanimivejši so samo stani na gori Athos. Ta gora, zna na tudi pod imenom Ajion O ros kar pomeni sveta gora, je visoka 1953 m in ima na vrhu meniško republiko, v kateri je 20 utrjenih bizantinskih samostanov — mesta, 17 je grških, 3 si pa dele Srbi, Rusi in Bolgari. Samostani so kot rečeno utrjeni, obdaja jih debelo zidovje in na l H prvi pogled bi človek mislil, da vi- j | di pred seboj pravo srednjeveško trdnjavo. V samostanih pa so krasne cerkve, okrašene z najlepšimi slikami, knjižnice so polne bizantinskih rokopisov, saj je v njih 17,000 kodeksov, med njimi 3552 pergamentnih. Menihi žive strogo ločeno od zunanjega, posebno pa ženskega sveta in imajo dovolj časa, pa tudi energije, da se ukva-jajo z znanostjo in umetnostjo. Na gori Athos pa najdemo tudi živo sliko srednjeveškega grškega cerkvenega življenja. Teh 20 samostanov tvori neodvisno meniško občino ali nekakšno republiko, ki jo upravlja 20-članska "zbornica" od-nasno zastopstvo 1 samostanov z zakonodajno, izvršilno in sodno močjo. V cerkvenem pogledu je občina odvisna od earieraJskega pa-trijaifeata, ne pa od oorlcve pike drtave. zdi kratko, samo nekaj minut trajajoče spanje zelo dolgo, ker smo ves čas sanjala in videli v sanjah, toliko nenavadnega, da smo se zbudili v trdnem prepričanju, da smo spali dolgo. V tem pogledu lahko opazujemo ljudi z največjim uspehom v vlaku. Večina potnikov ponoči v vlaku zaspi in na zunanjih znakih spečih sopotnikov lahko opazimo, da je njihovo spanje dokaj dofeo dn tudi trdno. Ko se pa prehude, trdijo skoraj brez izjeme, da sploh niso spali ali pa da so samo malo zadremali. Vzrok tiči v tem, da človek spanja v vagonu ni vajen in da zaradi nerodnega položaja ne more pravilno ugotoviti, kako dolgo je spal. Običajni vrstni red 16 ur bedenja in 8 ur spanja se lahko pri zdravemu človeku izpremeni brez škode za zdravje tako, da človek 40 do 42 ur nepretrgoma bedi. Pri bedenju preko tega časa je pa že treba računati s škodo za zdravje. V Ameriki! je postalo zadnje čase tudi bedenje nekakšen sport in rekord je znašal 83 ur. S tem pa se ni bil dosežen usp^h francoskega častnika, ki je med vojno leta 1870 pri umiku od Or-leansa vzdržal 84 ur brez spanja. Toda to je bilo bedenje v nujni sili. Pri prostovoljnem bedenju v znanstvene svrhe je vzdržal neki športnik 90 ur brez spanja. Ta rekord je pa prekosil leta 1923 neki drugi športnik, ki je prebedel nepretrgoma celih 115 ur. Mož je pozneje pravil, kako se je med bedenjem počutil. Prvo noč začuti človek med 4. in 5. uro zjutraj hudo utrujenost, ki pa takoj izgine, čim se zdani. Drugo noč ga zelo peko oči in veke, kar je tako neprijetno, da človek misli, da ne bo vzdržal. Temu sledi: občutek praznote v glavi, ki preide polagoma na vse telo. V tretji noči ne more več opravljati nobenega mehaničnega dela, niti poeorno slediti predavanju ali beležiti si karkoli. Vse te funkcije odpovedo človeku službo. Četrte noči se začne človek pri štetju utripov srca mob.ti že pri številu 20. Tej miselni in dispozicij i se pridružijo še sanje v bedečem stanju, podobne bolj halucinacijam. Bedeči se mora izogibati sedenja kajti če le malo sede, ga takoj premaga spanec. Četrto noč more prebedeti samo, če neprestano hodi. Končno človeku živci odpovedo in pogrez-ne se ne glede na svojo voljo v trdo spanje, podobno omedlevici. — Večkrat zadostuje samo nekaj ur trdega spanja, pa začno vsi organi zopet normalno delovati. Iz tega se da sklepati, da je samomor z bedenjem izključen, kajti organizem bi si tudi pri večjem odporu bede-čega pomagal in zazibal končno samomorilnega kandidata v globoko spanje. Vidilmo torej, da ima bedenje praktičen pomen samo tam, kjer je nujno potrebno, torej tam, kjer za koristno delo. Zato stori najbolje oni, ki se drži običajnega vrstnega reda — 16 ur bedenja in 8 ur nepretrganega, mirnega spanja. KRVOLOČNOST INDIJANCEV Ameriški Indijanec je bil tradicij onalno opisan kot bojevit in ' vojnoljuben. Resnica pa je, da, ako so beli naseljenci pravično postopali z njim, kakor je to bil slučaj v prvi zgodovini Peniisylvanije, je bil Indijanec miroljuben, prijateljski in dober sosed. Le krutost in nepravičnost prvih belih naseljencev ga je prisilila, da se je postavil v bran za svoje pravice in je tako pridobili sloves bojevitosti. Tako sodi Dr. Stirling, vodja urada za ameriško etnologijo v Smithsonian Institution. V nekem predavanju je ta znanstvenik navedel primere c načinu, kako so belokžci ravnali z Indijancem. Ko je 1. 1608 kapetan Smith iz nove naselbine Jamestown odposlal Harlowa na eksplooacijo pokrajine ob Cape Cod in ko se je izkrcal so Indijanci prišli nasproti, da ga pozdravijo. On pa je takoj dal u-jeti petorico Indijancev in jih odpeljal na Angleško. L. 1614 je prišel drugi odposlanec Jamestown naselbine v isto pokrajino, da razvidi mogočnost naseljevanja. Indijanci so prijateljsko ga pozdravili, On jih je pa povabil na ladjo, tu jih zaklenil kar 24 njih 'ln jih odpeljal, da jih proda kot sužnje Španjcem. Eden izmed teh Indijancev je kasneje ušel in kapetan Dermer, ki si je hotel pridobiti prijateljstvo Indijancev, ga je pripeljal nazaj. Ali Indijanci so se bili spametovali in se niso hoteli niti pogovoriti z belokožci. Sploh Indijanci niso v splošnem bili posebno bojeviti po naravi. — Plemena, ki so kasneje z največjo boj evi tost j o odbijala prodiranje belokožcev, so bila ob prvi dotiki gostoljubna in prijateljska. Nekatera plemena y velikih planotah so vodila čuden način vojskovanja -kot sreflstvo za pridobivanje osebne slave in zdi se, da mehikanski Azteki so ravno razvijali naziranje, ki je bilo edino svoje vrste med Indijanci, namreč vojskovanje v svrho zaslužka. Večina Indijancev pa se je ogibala bojevanju, če je bilo le mogoče, ali, če so bili prisiljeni v to, so postajali fanatični borci. Vojskovanje med Indijanci ni bilo navadna zadeva vsega plemena, razun kadar je šlo za skupno o-brarnbo. Skupina .podjetnih mladih ljudi je organizirala vojno ekspedicijo. Vsakdo je lahko to storil in dobil toliko prostovoljcev, kolikor je hotel. Bojevanje se je vršilo večinoma potom zased in presenečenih napadov.. Vojaške taktike ni bilo, dokler se niso uelli od belokožcev koristi organiziranega bojevanja. FLIS — 1-- Mali Oglasi imajo velik uspeh * um ' H . Prepričajte se! jsaje c ' ../. i- "G ITI H A K O D A" NEW YORK, FRIDAY, MAY 1, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in Ih S. A. POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI PESMI IN POEZIJE SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York Miiitlllimfr'iliW^ ................... KNJIGARNA GLAS NARODA : : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI S lintliiui m in U411 i i n mmiiinutn n 111 u 11 n 1111; /x^t n h 1111111 it^ MOLITVENIKI SVETA URA v platno ve«..................... .90 SKRBI KA DUŠO v platno vez................. .90 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. .80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najf-nejše usnje vez. 1.20 v be-1 celluloid vez.........1.20 Hrvatski molitvenikl: Utjetaa Itarwu, fina ves. ........1.— Bajflnrjta TH ..............LM Slava Hogn » Mir ljudem, fina ves 1.M sij(!ne]i ..Tea ..............1.60 Bvoočec Dfbedkl, ▼ platno« .......80 fina ves ..............u,...Lr- VImac. najfinejša ves ..........1.00 Angleški molitvenikl: (za mladina) tJiiW « PniyerbMk; ▼ barvaste platnice vezano .. .SU v bel« ko«t vozu no ..........1.1« Come Unto Me ............................ .30 fino vezano ____________________ .35 Rev of Heaven: lino vezano« ........................ .35 v usnje vezano ............. 70 t naJflnrJAo n«nje rcmno ....l.a) (Za odrasle) Key of Heaven: v celoid fino vezano............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino usnje resano........ 1.00 Cathode rocket Manua!: ▼ fino usnje temno ........ 1.30 Ave Marte: v fino usnje vezano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berilo____.... 2.— Angleško-slev. In slov. and. slovar R Sadje v gospodinjstvo........... .75 Slavonic American Year Book ....1.— Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano ..........................1.25 Učna knjiga In berilo laškega Je- llfCJfi a • o • o oaaooooaaooooooooooo jM Uvod v Filozofijo (Veberr) ......lil Veliki vaevedei ................ JO Vodilna knjižica ............... .50 Zbirka domačih zdravil ........ .00 Zdravilna zelitta .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih ln Srbih..........1.00 Zdravje mladine ................Ii5 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zv.......................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melilr) n. zvez..................................... .80 Prorokovalne karte ..................»L— RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana K am ti na Cioisloj)' zanimivi roman (2 zrezka) . .05.50 Amerika, pevsod dcwro, doma najbolje ..................... .08 Agitator < Ker mik) brofi. ...... .80 Andrej Hofer................... Ji Benefka vedeževalka _.......... J6 I(elerajski biser ................ „35 Beli meeesen ................... .40 Bele noči, mali junak ...........00 Ralkansko.Tur&ka vojaka ....... .80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Boj ln zmaga, povi.............. ,J0 Blagajna Velikega vojvode...... .«0 Belfegor ........................................ .80 Boy, roman .................... .65 Burska vojska.................. .40 Reatln dnevnik .................6(1 BotiČnl darovi .................. .35 Božja pot na Bledo ............ .tb Božja pot na Šmarni gori ........ .20 Cankar: Grešnik Lenard. broi... .70 Mimo 'ilrijenja ...... .80 Mrtvo mesto ........ .75 Romantične duše......GO Cvetke ................................................iS Cesar Jožef D. ..................30 Cvctina Borograjska ........................M Čarovnica ..........................................S5 Čebelica ........................ Črtice lz življenja na kmetih .... -3& Drobil, in razne povesti spisal Milčlnskl ...............00 Darovana, zgodovinska -povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti ............ .35 Dolga roka .................... .50 Do Ohrida In Ritoija .......... .70 Doli z orožjem ................ .50 Don Ki šot is La Manhe...........40 Dve sliki, — Njiva, Starka — (Mcško) .................... .00 Devica Orleanska .............. .50 Duhovni boj ................... 30 Dedek je pravil; Marinka ln škra- teljčkl....................... .40 Elizabeta ...................... J6 Fabijola aH cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. .85 Filozofska zgodba .............. J0O Fra Diavolo .................... JM Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari LjubUanf ...... .80 Gr£s Mytologija .............. 1.— Gusarji ........................ .75 Gusar v oblakih ............................ .80 Had i i Mnrat (Tolstoj) ....'.... .60 Hči papeža, vez. ............................1.— broš............................. .75 Hcktorjev meč.................. J50 Hedvika .......................................... .40 Hodi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Bresdno (H. sv. J ........ J5 Humoresko, Grotesko In Satiro, vesano ..................... .80 broširano .................. .00 Izlet g. Brončka................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti pri rode.............. J0 Iz modernega sveta, trdo ves. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ....................................1.50 Igračke- broširano ...............JM Igralec ... . .......75 JagnJe ..........•.......*••..• .30 Janko In Metka (m otroke) .... JO Jernač Zmagovač, Med plazovi.. M Jutri (Strug) trd. v..........................75 broš. ..-.......*......*..... .00 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh it» aveskov, lepo veaanlb..................10.— Sosedov sin, brofl. .............. .41 6. zvezek: Dr. Zober — Tuiwm broSlrano ............v.l.. .13 Joan Mi serija (Povesti la Spnaskega življenja .................... .00 Kako m so Jas likal (AleSovec) I. zrezek ......... J0 Kako sem se jas likal (AleSovec) II. it. .........J0f Kako ssm so jaa Ukal ' (AleSovec) HL mM......„ M Korejska brin. povoot is misijo- nov v Koreji J| K^vna asveOa .................. JM ^M^A^^moSiil^MMH^ JM ^s m ssbhhk® snpN ...... JH IwfldM JO Amerika in Amerikami (Trunk).. 5.— Arterijska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši.......... .10 Boj nalezljivim boleznim ...... .75 Cerkniško jezero ...................1.20 Domači Ilvinozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači ilvinozdravnik, broš. ....1.25 Domači zdravnik po Knalpn: trdo ves. .................. .1.50 broSlrano....................1.25 Goopodnjstvo...................1J0 Govodoreja ......................130 Hitri rakuna r ...................35 Jugoslavija. Melik 1. »rezek ____1.50 2. zvezek, 1—2 snoute .. ,..1.80 Kletarstvo (Skalicky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika....... .80 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in SriMT .80 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane amerl&kl državljan .19 Knjiga o dostojnem vedenju .... JN Kat. Katekizem ................ .00 Kubična Računica .........................75 liberalizem .................... JO Ljubavna in snubiina pisma .....35 Materija in eneržija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. zv............... .50 Mladeničem, n. zv............. JO . . (oba zvezka skupaj JH)) Mlekarstvo ......................L— Nemško-anglešld tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, 008 str. lepo vea. (Kalfnftek) ..........0.— Nasveti za hišo ln dom, trd. vea. L— Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... JI 2. del ...................... .30 Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji spisovnik ljubavnih In drugih pisem................. .75 Slovensko nemški slovar.........1.— OJačen beton .................. JUS Obrtno knjigovodstvo ............2 JO Perotnftnarstvo, trd. ves.........1.80 Perotntnarstvo. broS. ............L00 Pravila za oliko .............. .65 Prikrojevanja perila »o životari meri s vzorci ..................L—• Psihične motnje na alkohoUd podlagi .........................70 Praktični računar .............. .70 Pravo in revolucija (Pltamle) .. J0 Predhodniki In idejni ntemeljl ruskega Idejalhcma ..............1J0 Radio, osnovni pojmi lz RadU teh. nlke, veaano ..................3,— bnHrtno ....................1,70 Račanar v kronski ki dinarski veljavi ......................... .70 Ročni slov.-italijanski in italijanski-slovenski slovar .... .90 Ročni spisovnlh vsakovrstnih lajanji^........................ M ^^oe^O? otnim''!! .......LM ^f&SSSuiiHHHHMt'■ • • - JM Št 29. Tarzan sin opic ....... JO Tarzan sin opico, tr. ves. -..O Št. 31. Roka roko____'.......... Št. 32. Živeti _................ JS Št. 35. (Gaj SalustiJ Krlsp) Vol- -na s Jugurto, poslov. Art Dokler. 123 strani. broS........... JO Št. 36. (Ksaver Mefiko) Listki, strani ••••••••t»sss«s«*g Št. 37. Domačo živali .......... JI Št. 38. Tarzan ln svet ........L— Štev. 39. La Bobeme .......... JO Št. 46. Magda .40 Št. 47. MisteriJ duše............L— Štev. 48. TUršanove ilvaU .... J0 Štev. 49. Taržanov slu ......... J0 Št 49. Tarzanov sin, trd vea____1.20 Št 00. SUka Do Graje ..........L30 St. SL Slov. balade tat ransn JM Št. 54. V inetežu .................L— Št. 55. NamlSljen iboinik ...... JO Št. BO. To In onkraj Sotle .... JO Št. 67. Taruuiovi mladost, trd. ves. ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun \ ____ J0 Št 69. (Dostojevski) Zapiski ls mrtvega doma, I. del..........L— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski h mrtvega doma, II. del ........L- Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. Idi Jot, I. del. (Dostojevski) .90 Št. 63. Idijot, II. del .......... JO Št. 64. Idijot III. del.......... JO Štev. 65. Idijot, IV. del ...... .90 Vsi 4 deli ..............3.25 Št. 66. Kamela, skozi oho fiivan- ke, veseloigra .................40 Slovensld pisatelji H. sv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtico ........................3 JO Tigrovi zobje....................................1.— Tik za frbnto .................. .70 Tati*. (Bevk), trd. vez..........75 tri indijanske povesti .......... .30 Tunel, soc. roman................ 1.20 Trenutki oddiha ................ JO Torki pred Dunajem .......... JO Tri legende o razpelu, trd. vex. .65 Tri rože ............................................ JO Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja ............01.— Tisoč in I. zvezek..................1.30 II..........................1.40 III..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ ........33.75 V krempl jih inkvizicije ................1.30 V robstvn (Matičič) .............L25 V gorskem zakotja ............ .85 V okiopnjakn okrog sveta. L del JM 2. del .......................00 Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki inkvizitor ................L— Vera (Waldova), broS. ........ .35 Vojska na Baamno. s slikami .. J5 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano ................ .75 broSlrano ........ .60 Volk spokornlk ln druge poveott 1.— Trdo vezano ...................1.25 VlfinjCga repatica, roman. 2 knjigi 1J0 Vojni, mir ali poganstvo, L sv... J5 V pustiv je Sla. m. zv- ...... J5 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. J0 Vodnik svojemu naroda ........ .25 Vodnikova piatika L 1927...... JO Vodnikova pratika L 1928 ...... J0 Vodniki in prcpoiShl ........... .00 Z mi sel smrti .................. .(50 Zadnjo dnevi nesrečnega kralja .. .00 Za kruhom, povest ............ J5 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, broS. .......... JO Zgodovina o nevidnem Človeku .. J5 Zitaaj Iz Bma ................ .79 Življenje slov. trpin*, izbrani spisi AleSovee, 8. sv. skupaj ..i.....1J0 Zvesti sin, povem ............. .25 Zlatokopi ........................ JO Ženini uaBo Koprnele .......... .45 Zmote in konec gdč. Pavlo ...... .45 * •••••OOOOO^O-O ••••••• m Zbifhi mrtdnlli pripofoAs L del.................................40 Zbirka narodnih pri po veA: II. del ........i.............. .40 Znaalenje Mrli (Doyle) ....... J0 Zgodovinske anekdoto .......... J0 Z ognjem in mečem •.•.••........3. Zločin in kazen, 1. In n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60 Zcodbe Zdravnika M&znlka...... .70 Zlati pantar J0 Zvestoba do groba.......................1 JO ZBIRKA SLOVENSKIH POVfcHTl L zv. Vsjaimlr ali mimlii ...» J5 3. sv. Hode hrmtos ....................J5 3. kv. Vesele povesti J3 4. vs. Pdvesfi ta flfei....................JS 5. sv. Študent naj bo. Naft imlds nji kruh ...................... JS 8Fi8i ZA HLADIHO: (QAMLl 2. sv. trdo VMU9. Pripovedke la vmm ..............................JM 3. ov. trdo wwi, Vssbojo 12 po- TMtl OOSSOBSOOSSSSOSSSOSSOSSS L zv. Pesmi — Ode ln elegijo — Sonetje — Romance, balado ln legendo — Tolnmš (Levstik) ...70 3. sv. Otročjo Igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljlce in puSice — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis r- Tolmač (Levstik) .. .70 Trda vezano..........L— 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike............ .70 Ljubljanske sliko. Hišni lastnik, Trgovec, Kcpčijskl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd. ................ .00 Lov na ženo (roman) .......... .80 Lucifer ..............................................1._ Marjetica ...................... J4 Materina žrtev ........................... JJ0 MoJe življenje...................78 Mali Lord .................... JO Miljonar brez denarja...........75 Malo življenje ................ Mar on. krščanski deček ls Libanona ..................... JI Mladih zanikerneiov lastni ilvo-topis ....................... .75 Mlinarjev Janez ................ JO Musolino ..............................40 Mrtvi Gostač .................. M Mali KJatei ....................70 Mesija ......................... £0 Malenkosti (Ivan Albrecht) ____ JS Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino .........JS Misterija, roman ................1.— i Možje ................................................1.25 j Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska ...35 Narod, ki izmira .............. .40 ! Naša vas, II. del. 9 povesti____ 39 Nova Erotika, trdo ves. ........ .70 Naša leta. trd. vez. ............ JO broširano .................. .ft Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje .................... .40 Nekaj iz ruske zgodovir« ...... JS i Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov blvfe-ga slovenskega polka ........1J0 1 Ob 50 letnici Dr. Janeza E* Kreka J0 Onkraj pragozda ..............................JM Odkritje Amerike, trdo vezano .. .00 i mehko vezana............JO Praprečanove zgodbe .................35 Pasti in zanki ................ JB5 Pater Kajetan ..................L— Pingvinski otok ................ .00 Povest o sedmih obeSeadh ...... J0 Pravica kladiva .............. JO Pabirki iz Roša (Albrecht) .... J5 Pariški zlatar .................. J5 Prihajač, oovest ...............00 Poiigalec ...................... JU Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire)' trdo vezano.................. 1.— Plat zvona *................... .40 Pri stricu ...................... .00 Prst bol jI .................... JO Patria, povest is irsko junaške do- dobd Po gorah ln dolinah............ JO Pol iitra vlpavca .............. .00 Poslednji Mehikanec .......... J0 Pravljice HL Majar ______...... JO Predtržani, Prešern In drngl svet. nikl v gramofonu ............ .35 Prigodb« čebelice Maje, trda vea.. .1.— Ptice selivko, trda ves...........75 Pred nevihto .................. M Prva ljubezen ..............................JO Popotniki ...................... .00 Poznava Boga .................. J0 PlrM .......................... JO Povodenj ...................... J0 Praški jndek .................. J5 Prisesa Hurohskega glavarja . ..JI Pravljice In pripovedke (Košutnik) 1« £T6Wk ••••ss*tse«s»'s*s«**t «40 2. zvezek .................. Ji Prvič mod Indijanci ............ J0 Preganjanje Indijanskih silsj—1 Jev .......................... JO Razkrinkani Hansburianl ...... JO Roman treh src _________________ _________1J0 Roman Zadnjega cesarja Habs-bnržana.............................-.......1 JO Robinzon .....*••»...••%....... JO Revolucija na Portugalskem .... JO Rdeča In bela vrtsdca, oprtat .. Ji Rdeča megla ___________________.70 Rdeča kokarda ..................1J5 CENA DR. KERN0VEGA ffiMU JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo OROUH SLO V Kill NAM) 1 Wttmm -mrtt 33.— tumm HAS NAfiDDA su u flm^rt lini lull m* Slovenski šaljlvoe .............. .40 Slovensld Robinzon, tfd. vea. .....70 Sueški invalid ................. .85 1 Solnce in senco................ J5L Skrivnost najdenke ..................... J5 Skozi Širno Indijo ............. J0 , Sanjska knjiga, mala .......... JO ' sanjska knjiga, največja------------ .90 Sanjska knjiga, Arabska ________....1J0 j Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca 1014.10...............L35 j Sredozimei, trd. ves......;...... .00 ' broS. ...................... .40 I Strahote vojni ................ J0 Štiri smrti, 4. sv .....•.....••.. J5 j Smrt pred hišo ................ JO ( Stealer v Afriki .i............ JO j Spomin znanega petovaiea .... 1J0 . Stritarjeva Antholoalja bro«. .. m | Sisto Šesto, povest Is Abrncev .. J0 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ JO i Student naj bo, V. sv........... J5 , Sveta Notburga .................35 SpiSje. male povesti ..................JS . Stezosledec ..................... JO Šopek Ssmotarke ............... J5 Sveta noč ..................... JS9 I Svetlobe ln msm«.............. 1.M i Slike (Mefiko) ...................Ni Seržant Diavoio, vez...................1.60 i Sveta Genovefa ................ JS0 . Spake, humoreske, trda vea .... J0 ' HAKES. MREVA IMELA: ' MachbeC. trdo ves. ............ Ji broSlrano.....................70 i Othelo .....................^ .<0 Sen Kresno noči .............. .70 SPLOŠNA KNJIŽICA: št. l. (Ivar Albrecht) Ranjena r grada, ivsirna povest, 104 «tr., ^ broširano .................... .35 ^ St. 2. (Rado Mnrnlk) Na Bledn, J Izvirna povest, 181 fetr., brofi... JI , &L 3. (Ivan Rozman) Testament. ' ljudska drama v 4 dej., broš. ' 105 strani .................... J' 1 St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... JO Št. 5. (Fran Milčlnskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I.. 72 strani. broširano ................. .35 1 1 St. 6. (Novak) Ljubosumnost ... JO \ Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila \ Utva. 111 str., brog............35 i Stev. 8. Akt. štev. lik.......... .75 J Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc We- 1 ber.) Problemi sodobno filozofi je, 347 strani, broš. .......70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraone, riiijefna karikatura ln minulosti, 50 str., brofi. ...... J55 1 Št. 11. (Povel Goliš) Peterčkove 1 poslednje sanje, božična povest 1 v 4 .slikah. 84 str- broš....... J5 Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str.. broS. ......... JO ] Št. 13. (V. M. Garšin) Nadešda Nikolajevna, roman, poslovenil ' U. Zun, 112 tsr., broš. ........ JO : Št 14. (Dr. Kari Engllš) Denar, na rod no.gospoil a rskl Spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str„ broš. ......................... JO Št. 15. Edmond ln Jnles de Gbn- court, Renee Mauperln, .........40 ' 1 Št. 10. (Janka Samec) Življenji, pesmi, 112 str., broš. ........ .40 Št. 17. (Prosper Marlmee) Verne dušo v vicah, povest, prevel Mir. ko Pretnar, 80 str. ............ .30 Št. 18. (JarosL Vrchllcky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 Jtr.. broi. .. JO Št. 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenit Anton , Fantek, 124 stra., broi. ...... J0 Št. 20. (Jul. Zojor) Gompači ln Komurasald, japonski roman, ls češHno prevel dr. Vran Bradač, 154 str„ broi............. .40 Št 21. (Fridolin žolna) Dvanajst kratkočaanBi zgodbic, IL, 73 str. broš •....••■.••••...i.....•• JO fit 22. (Tolstoj) ftrwtsmjevm____ St. 23. (Bophokles) Antijihe, ialna igra, poslov. C. Golar, 00 str^ broSlrano ...........4.. J0 št 24. <ŠB. L. Bulwer) fiiliiljl dnevi WMlpillui, L del, 080 0Cr^ brO§, ooooooolioooooosssoobioo fit is. PosMaJI Mfevt Wai|4|ii H. 0el J0 fit 20. CL. X0MIov. Jtflp fUtttt, H fir. W4L ........Jli jfcj.lt. ; i^SiL^^^^ ^^ jifi NEW YORK, FRIDAY. MAY 1, 1931 Whm LARGEST SLOVENS D AIL* ui L. O I KRATKA DNEVNA ZGODBAjiQ GUY DE MAUPASSANT: MRTVA Iz Slovenije. O'"'"»j atrni JU iguoii. wwcm Tam pripovedovati o najini ljubezni. Ljubezen je zmerom enaka. Srečal sem jo In jo vzljubil. To je vse. Leto dni sem jo ljubil, blazncl sem v njenih objemih in vonj njene cblcke, zvek njenih besed me je opajal, da sem pozabil na dan in noj, da nisem več vedel, ali še živim ua tej suhoparni zemlji ali ne. In potem jc umrla. Kako, tega ne vem. nc spominjam se več. — Nekega deževnega večera je prišla premočena domov in drugi dan je ka sijala. Morala je leei. Kaj so je petem zgodilo — ne vem. Prišli so zdravniki, napisali reccpte in od šli. PrLsla je strpžnica. — Njene reko so bile vreče, čelo ji je žarelo in njen pogled je bil kalen. Pogovarjala sva se. O čem? Ne vem več pozabil sem vse, vse! Umrla je. Spominjam se še njenega poslednjega vzdihljaja, tega slabotnega, zadnjega vzdi!|i. Strežnica jc zastokala; razumel sem jo. Več ne vein. Prav nič več. Prišel jc duhovnik in jc dejal: — Vaša ljubica..« Zdelo se mi je, da jo psujc, in vrgel sem ga ven. Za njim je prišel drugi. Zjokal sem se. ko me je jel tolažiti. Pokopali so jo. Njo: V to jamo! Zbežal sem in taval po ulicah. Drugi dan sem odpotoval. Včeraj cem se vrnil v Pariz. Ko sem stopil v. najino sebo. ko sem zagledal najino posteljo in se oziral po sobi, me je popadla divja bo! in le malo je manjkalo, da se nisem vrgel skozi okno. Nisem mogei strpeti v tej sobi, kjer je vsaka stvar pričala o njej. Zagrabil sem Jflobuk in hotel odditi. Ustavil sem se pred zrcalom, ki si ga je bila obesila, da je opazovala v njem tvoje toalete. Nenadoma sem obstal pr?d tem rrcalom. ki je že tolikokrat odbijalo njeno sliko, da bi jo bilo moralo že ohraniti. Tako sem stal pred steklom, pred globokim, praznim steklom, ki je nekdaj vendar prav tako vpijalo njeno sliko kakor zda] moj strastni pogled. — Zdelo se mi je, da sem vzljubil steklo — dotaknil sem se ga—bilo je mrzlo, ledeno mrtlc! Blagor človeku, čigar srce je enako zrcalu, ki cdbija vse, ki porabi vse .kar se je nekdaj zrcalilo v njem! Moj Bog, kako trpim! Zapustil Fcm hišo in nehote, podzavestno odšel na pokopališče. Na-:sol Nem njen grob in križ z napisom : "Ljubila je. bila je ljubljena it» jc umrla. Tu doli torej trohni! Strašno! Znihtel sem in se sklonil k melji. D '.go, dolgo .sem o^tal tako. Opazil '-"m da prihaja noč. Vzbudilo se mi Je blazno pctžcijenje, poželenje obupanega zaljubljenca. — Hotej s-m še to noč, to zadnjo noč prebiti na njenem grebu. da se izje Sem. Toda zapazili bi me in me . r dili. Uporabil sem zvijačo. Vstal sem ln hodil sem ter tja po tem mestu mrtvih Blodil sem. .. Kake majhno je vendar to mesto v primeri z mestom živih. In vendar je bolj obljudeno. Mi potrebujemo visokih palač, c?st, toliko prostora za red, ki pije studenčnico. ki sika vino iz vinogradov in je kruh poljan. — In za vsa te generacije mrtvih, za vso to lestev človeštva, ki pelje do nas, zadošča taka malenkost, kos polja, skoraj nič! — Zemlja jih sprejme vare in pozab-ljenje jih objame. Na kcncu pokopališča sem opazil trato, pod katero spio davno u-mrli rodovi in kjer trohnijo križi, kjer bodo jutri pokopali nove mrliče To jc žalosten, krasen vrt, kjer cveto vrtnice in se dvigajo visoke, mračne ciprese. Sam sem b i, čisto | sam. Stopil sem za zeleno cipreso in se skril med gostimi, temnimi vejami. Čakal sem, oklepajoč se drevesa kakor brodolomec.... Dolgo sem taval okoli. Nisem jc ve;; našel. Korakal sem naprej, butal z rokami in nogami, s prsi in celo z glavo cb grobove, nc da bi jo nael. Tipal sem okoli kakor slcpec, tipal po kamnih, krilih, o-grajah in ovenelih vencih. Č*tal sem s prsti napise. Kaka noč. strašno. kaka noč! Nisem je našel. — Strah me je bile sto-pati med grobovi. Sami grobovi! Vse na okoli sam grobe vi! Noge me niso mogle več nositi, vsedel sem se na grob. Slikal sem, kako mi bije srce. a slišal sem še nekaj drugega! Oziral sem se. Kako do!30 sem tako sedel, ne vem. Onemel sem od strahu. groza me je omamila, pripravljen sem bil, da zavpijem, da u-mrem. Nenadoma se mi je zazdelo, da se plošča pod menoj premika Resnično, premikala se je, kakor da bi jo nekdo privzdigoval. Od-skočil sem v stran n videl, kako se je vzdignil kamen: prikazal se je mrlič, okostje, ki je s skrivljenim hrbtem vzdigovalo kamen. Videl sem to, vkijub temni noči. Na križu sem čital besede: Tu počiva Jaques Olivant, umrl je, ko mu je bilo 51 let. S svojo tr-desrčnostjo je pospešil smrt svojega očeta, mučil je svoje otroke, goljufal svoje sosede, kradel, kjer je mel "priliko. in umrl kot propa-lica. Ko je to napisal, je nepremično strmel v svoje delo. In ko sem s? ozr>, sem opazit, da so vsi grobovi odprti; mrtveci so bili prišli iz njih. da t. popravili lažnjivc napije. Spoznal sem, da so bili vsi krvniki svojih bližnjikov. da so bili nepošteni, obrckovalci. hinavc . tatovi in goljufi vsi ti vzemi sopro- Bolni želodec ozdravljen PicMTi.tljivo j«- kako hitro Nuk»-T»«h»> pn žen«' iieprrtKivnost, ki*!i *«-I<*I«m-, pMn ali vx<'iEaiijt- iz Kfl-*\ slit-nj.> Vs:

rgiuw>m ■ > ja<;» živce in mišice., odpravi zuprtnieo, zl.oljš.i splošno zdravje iti napravi dobri |kkUih» osvežljivo spanje. Nuga-Tone je prodaja v lekarnah. Ako k* lekarnar Dimi naročite mu naj ga naroči z.i vas od trgovca nu debelo. —Adv't. gi, ti dobri oččetje, ter čiste device. vsi ti, ki so bi>; nekoč poštenjaki. Vsi so hkratu pisali na pragu svojega večn?ga stanu to ne-j usmiljeno in sveto resnico, ki je; na zemlji nihče ne pozna. Pomislil1 sem, da mora tudi ona pisati na' svoj grob. NI me bilo več strah.; Tekel sem mimo odptih grebov in: okostnjakov k njej. v prepričanju,1 da jo bom našel. Spoznal sem jo' i7, daljave, ne da bi videl njen obraz. Na križu, kjer sem prej čital: — "Ljubila je, bila je ljubljena in jc umrla", ^o se lesketale besede: "Nekega dne je odšla, da bi prevarala svojega ljubčka; prehladila se je in umrla. Drugo jutro so me našli nezavestnega na njenem grobu. (Poslovenil H. D.) PAPEŽEVE NOGAVICE Bivši glavni urednik berlinskega lista "National Zeitung" pripoveduje, da jc dobil med svojim bivanjem v Rimu na priporočilo zelo vplivnega ameriškega znanca od neke Američanke povabilo, naj jo poseti. V prepričaju, da ga je povabila mlada, lepa in povrhu še bogaita dama. je hitel v hotel, kjer je pa našel staro, sitno Američanko, ki ga je takoj kategorično pozvala, naj ji preskrbi papeževe nogavice s papeževim potrdilom, da jih je sveti oče res nosil. Na začudeno vprašanje, kaj to pcmeni, je Američanka najprej osorno odgovorila, da ga to nič ne briga, potem mu je pa pojasnila, da ji je zdravnik v Ameriki naročil, naj nosi papeževe -nogavice kot zadnje sredstvo, ki jo lahko reši revme. Bilo- je jasno, da je zdravniku s^tara, nervozna in sitna pacijentka že presedala in papeževe nogavice ji je nasvetoval zato, da bi se je odkrižal. Berlinski novinar bi seveda stari Američanki ne bil ustregel. da ni bila zelo bogata in da mu ni takoj ponudila večjega zneska za dobrodelne namene. Obrnil se je na nekega prelata v Vatikanu, ki ga je dobro poznal, in mu povedal. da bi rad dobil papeževe nogavice. Obenem mu je izročil ček, ki mu ga je bila dala Američanka. Prelat se je res kmalu vrnil od papeža Pij a X. z nogavimami in •Jipeževim potrdilom. Novinar |je bil radoveden, kaj je papež dejal, ko mu je prelat povedal, da prihaja po njegove nogavic«. In prelat mu je rade valje povedal. Papež je dejal: Upajmo, da bodo te nega-vicc dami pomagale in da ji pre-ženo revmo. Meni je namreč niso. DEDŠČINA V ŠKATLICI ZA VŽIGALICE. V za pa dnem delu Berlina je te dni umrla las niča neke male trgovine. Ženska je delala v trgovini dan na dan in si ni privoščila tako-rekoč nič — vse njeno življenje je bilo le delo. Po njeni smrti so se na njenem domu takoj aaoeli oglašati razni dediči. V stanovanju so naili vse polno zabojev, bajti varem ženska je vse hranila. Dediči so pa vso to staro šaro zmetali ven na dvorišče. 1 Na dvorišču pa se je pojavil nekega dne poulični pevec, pevca pa je spremljal neki deček. Med tem, ko je mož pel, je fantek brskal, po stari šari in pregledal razqe škatli ice. Vse so bile prazne. Na tleh pa Je ležala še šlcatljica za vžigalice. Deček je odprl tudi to, in glej: šktftljfcca. je bila polna samih stotakov! Deček je razodel to skrivnost še nekemu drugemu dečku ka naenkrat je vedela- cela hiša, kje in kam je trgovka spravljala svoj denar Dediči so se seveda takoj zopet o-glasili ln pregledati vse Škatlje ki škatlj ice in »o res našli več tisoč mark, ki ijh je skrivala ženska pred tatovi v škatljicaii za vžigalice. Naročite se na "Gtas Naroda" — naivety aloraskl toevnft ▼ Mm-tonih drtavmk. Novi grobovi. j Umrl je po daljši bolezni Josip 1 Kump, dimnikarski mojster v Ko-n'jicah. — V ljubljanski bolnici je v starosti 66 let umrla Meta Rometova, ki je kot kuharica dvajset le; zve-so služila obitelji Ivana Jelažina. — Velika množico je spremila k 3v. Križu Marijo Bajdctcvo, suaro-~o pokojnega glasbenika Ivanu Baj- , deta. Fokcjnica je bila vzgledna mati, ki ije požicna vzgojila svojih šest otrok. — V Sludenoih pri Mariboru je umrla v 81. letu Rozina Lindtcrjeva, mlati župnega prosvetarja SKJ. — V mariDorski bolnici jc umrl upokojeni strojevodja Jožef Vii::n-r-ki star 59 let. — V celjski bolnici sta umrli 84-letna dninarica Helena Stcrlc-karjeva od Sv. Lovrenca pod Proži-ncim in 26-ielna rudarjeva žena Josiplna Žcleznikova od Sv. P'.'-n-kracija pri Gr'*ah. Bcrgantova mama umrla. 17. aprila ^poldne se jc preselila v večnost Marja Triller.jeva, dobra in plemenita Bergantova mama iz Trnovega. Dosegi1.a je viickc starost 85 let in je doživela v teh dolgih letih marsikaj, kar ostaja za za današnjo generacijo v pozabljeni u. BTf^ntova mama je bila po rodu iz Virmašev pri Škofji Loki. Z že davno pokojnim možem pa slu vodili stareznano gostilno 'pri Ber-gantu* v Trnovem. V tist.ih čai h. ko sta pričela, je bilo Trnovo vse bolj preprosto ,krai starih korenin, domerina i:olna;rjv?v in ribižev, ki fo se vsi ustavljali pri Bergantu s polnimi keši novic. Bcrgantova gostilna 'je si al vel a daleč okrog -in vsakdo je spoštoval postrežljivo in rr!j??no gostilničarko. Toda čas je tvcjal šveje, tudi v Trnovem se je marsikaj predrugsoilo in Serganto-va mama, ki je vodili gostilno čez 62 let, se je s trudnimi očmi ozirala irjzaij v pestrejše čas2. ki so ostajali dald: za njo. Ostala ipa je trdna. bolehala ni skoro nikc'li. teklo je leto z.t letom, dc-kler se ni vlegla ;n zaspala za vedno. Strašen pokolj vinjenih nabornikov. 15. aprila so peš in na vozovih prihajali iz raznih okoliških krajev fantje rekruti, da sc odpeljejo v vojaško službo. Iz Pristave v okolici Sv. Križ na Dolenjskem so se cb pol 13. pripeljnli fantje na posebnem vozu, na katerem sta bila na j živahnejša brat*'. Kcdriča. Rekruti so seveda imeli s seboj obilno zalogo putrihov. vinjeni pa so zc pripeljali že od doma in so tudi spotoma že pili. Za tem vozom sta se kmalu pripeljnla žc dva voza rekru-tov, ki so takekisito bili zelo hrupni Na drugem vozu so bili poleg drugih •rije bratje Mladkovič'., takisto doma iz neke dolenjske občine v bližini Sv. Križa. Ko je dru^i voz pred železniškim prelazom na Vidmu dohitel prvega in se je us&avil, je s prvega veza skočil! starejši brat Alojz Kodrič, kj je tako-j odprl nož. se pognal proti drugemu vozu in začel izzivati Mladkoviče, ki so seveda takoj reagirali. Med njimi je vladala že stara mržnja. Vsi trije Mladkoviči, pc imenu Janez. Martin in Prance, sc se postavili v bran. Kodri« pa je začel besno cfperiraati z nožem. Tedaj se je razvil ni cesti strašen pokolj. Kodrič je Janeza Mladko-viča silovito udaril z nožem v glavo, da mu je prebal lobanjo in pre-rezal glavno žilo. Udarec 5e bil tako moftem, da se je nož skrivil. Takoj nato srt-a ostala dva MSadkovičs začela z nožem obdelovati Kodrič a in sta ga tako razme&arila. da je pc P3r korakih na mestu obležal in sc sesedel v miaki krvi. Težko ranjeni Janez Mladkovič pa ga je še na tleh ležečega zabadal z nožem. Kmalu je Kcdrič na mestu izdihnil. Imel je ves razrezan obraz in strahovite vbodljoije v vratu, na hrbtu, po rokah in drugod. Seveda so v pretep posegli tudi vsi ostali fantje in so odnesli več Bid manj občutje poškodbe. Dva sc morali odpeljati v bolnico. Janes Mladkovič bo potreboval dolgega zdravljenja, vprašanje pa je, če bc [sploh Okleval. I Orožniki so bdi kmalu na mest« SCliuilite sf Zjutraj vseskozi odjujč-iti. sveži, iMstili misli in httrejsejra mišljenjn, pripravljeni za dan naprej! Jemljite redno TRINERJEVO GRENKO VINO in rešite se vseh Želodčnih ner«»diiosti: Tri-nerjevo grenko vino je idejalni lubrikaut. Drži ereva odprta in varuje pred zaprtnieo. 7. vsemi njenimi muenimi simptomi kot tvohol. slal* »lili. nervoznost. ne\NMHtno spanje. itd. Trinerjevo grenko vino j<> zadnjih 40 let povrnilo tism-eriiu bolnim ljuilcin zdravje in njega popularnost narašča < M diif od dne. Veliko zdravnikov ya pri i« »roea. kri- poznajo formulo Trinerjeve^a grenkega vina in iierfVktnost njegovih snovi. Vaš leknmar ima sedaj Trinerjevo grenko vino v - velikostih, male in velike stekleni«-"- Vrednostni kn]"'ii v vsnkein zifvojn. -s o o > v * 3m« oj Trinerjevo f»renk<» vtam je želodčna tilnika. je odvajoht-7.i\ mlad«* I11 stare. Vsak odjeiunlee je zadovoljen /. njega us-]M>hom. Citajte za ]»rimero to pi-mo: "Benviek, Pa.. l(i. fel». - Jaz jemljem Trinerjevo vino ves ras lu si k »/.na i sem. da nam j»omaga. V^i družina ^a jemlje. Ne vem kaj bi počeli bre^s njega. Va3 zvesti. Frank Uresnieh.** ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORM AT Mi »k VIC K—Jugoslav Bureau Ameriški potni listi. Mnogo tisoč tujerodcev pojde tekem prihodnjega poletja na obisk v Evropo. Umestno je. da bodo oni, ki nameravajo odpotovati, povsem podučeni o predpisih glede ameriških potnih listov in dovoljenj za povratek. Vsi potniki si morajo priskrbeti potne liste < passport >, ki morajo bti vizirani od konzulatov onih držav, ki jih nameravajo obiskati; drugače jih parebrodna družba ne sprejme na ladijo. Ne-državi j a ni —in taki so tudi eni, ki imajo '"prvi papir" — naj si priskrbijo dovoljenje za povratek (-permit). V to svrho naj poš\jejo generalnemu pr seljeniškemu komisarju v Wash-ingtonu prošn}o 1 Form 631» vsaj 30 dni pred odhcacm. Še boljše je. ako vpo^ljejo to presnjo šest ali več tednov pred nameravanim odhodom, tako, da ne bo zamude. Piošnja mora biti podpisana pred notarjem in treba priložiti Money Order za S3 ter dve fotografiji. Inozemci morajo pred svojim cd-hedom dobiti potrdilo od davčnega uradnika v svojem bivališču »Collector of Internal Revenue>. da so vzadostili svoji dolžne.-, t i gle-de j dohodninskega davka o?iroma da j so bili oproščeni od tega davka. — Od ameriških državljanov se to ne zahteva. Pr«?nja za ameriški p-»tni Jist. Ob prošnji za ameriški pas-oort treba podat' dokaz o državljanstvu. Kdor je ameriški državljan po~svo-ji lastni naturalizaciji, mora predložiti svoje državljansko spričevali ali pa overovljen prepis sodnega /»ipiska o njegovi naturalizaciji. Kdor je državljan vsled očetove naturalizacije, mora predložiti državljansko spričevalo svojega roditelja cziroma potrdilo sodišča o tej naturalizaciji. Tujerodka, ki je postala ameriška državljanka vsled poroke z ameriškim državaljanom cziroma vsled naturalizacije soproga pred dnem 22. septembra 1922, mora navesti v svoji prošnj oziroma v priloženem affidavit kdaj in kje se je poročila, in podati dokaz o državljanstvu moža. Inozcmka, ki se je poročila z ameriškim državljanom po zgornjem datumu, ni postala ameriška državljanka in zato ne more dob.ti ameriškega passporta niti ne more biti vključena v passport svojega moža. Pač mere biti njeno ime navedeno v passportu moža. Ona naj si priskrbi dovoljenje za povratek. Kdor se je rodil v tej deželi, mora predložiti rojstno spričevalo 'ln. kjer g«i ni mogoče dobiti, naj predloži zaprisežene izjave (affidavit) od strani očeta ali matere, varuha ali porodnega zdravnika oziroma babice ali vsaj od strani dveh verodostojnih oseb, ki se spominjajo njegovega rojstva. Treba predložiti po dve fotografiji od vsake osebe, navedene v prošnji za pasport. Skupna fotografija naj se rabi, ako žena in o-troci so vključeni v isti passport. Fotografiji na tenkem papirju morata biti v velikosti 3 ine na vsako stran. Ena priča mora sopodpisati prošnjo in priti osebno s prosilcem pred passportnega agenta. Ta priča mora biti ameriški državljan Ako kdo ima prejšnji potni list, ni treba nikake priče v svrho identifikacije. Pronje treba vložiti osebno v pasportnih uradih v New Yorku, Bostonu, Chicagu, San Francisco, Seattle ali New Orleansu. Izven teh mest treba vložiti prošnjo pri klerku vsakega federalnega sodišča oziroma pri klerku onih državnih sedi^j, ki imajo pravico naturali-zirati. Pristojbina passport znaša $6. Passporti so veljavni za dve leti, razun ako so izrecno omejeni na krajšo dobo. in sc lahko obnovijo za nadaljne dobe od ne več kot dveh let. proti plašllu $2. Nikaki passport pa ne sme biti veljaven več kot šest let po izdan ju. Važno je za naturaliziranega državljana. ki se poda v ino?emstvo, da se zaveda mogočnosti izgube ameriškega državljanstva. Ameriško državljanstvo se utegne izgubiti vsled b vanja dveh let v rojstni deželi ali pet let v kaki drugi inozemski deželi. So pač izjeme v tem pogledu, ali vsakdo, ki hoče ostati dalje v inozemstvu, stori pametno, rko se poda na ameriški konzulat pred potekom gori omenjene dobe. Vsak ameriški dravljan, ki ima več kot 21 let. more izgubiti ameriško državljanstvo. ar:o zapriseže zvestobo kaki drugi inozemski deželi al: vsled naturalizacije v ir.ozcmstii deželi. VISOKA STAROST V Danzi^u je umrla tašča mestnega župana, ki je nedavno emu še čila in zdrava praznovala svoj 99. rojstni da.i. Skcro rtcle^na st- rka je preživela svojo poroko za polnih 30 l:t. Še starejša je Angležinja Katarina bar. Plumkct. rejena leta 1820. ki je kljub svojih 110 letom .še pri rj.vidan'ia vrednem zdravju. Starka je zadnja živeča vrstnica lorda Byron 1 in WalteTja Sco.tta. Spominja se rada. kako ji je W. 3ccft pripovedoval nrijlcpše bajke pred več nego sto leti. Doživela ie silno mnogo; izredno zanimivo pripoveduje, kako je potovala s prvim parnikom, ki jc vozil med Anglijo in Irsko. L. 1339 se je peljala s prvo železnico iz Londona v Birmingham. Spominja se še dobro si a vnesti kronanja kraljice Viktorije leta 1838 v Londonu ter govori o Krimski vojni, kakor da je b:la; vil-eraj. Starka pravi, da današnja generacija, kljub higijeni in športu, nima smisla za dolgo življenje ter dvomi, da bi katera izmed današnjih deklet dosegla njeno starost. Današnja mladina si dela preveč skrbi. Glede brezposelnosti je izjavila, naj bi se vsem mogotcem v Angliji prikrajšale plače, s prebitkom naj bi se financirala javna dela. pa bi bilo kmalu konec brezposelnosti. KITAJSKA ZAHTEVA V1ZEJE ŠANGHAJ, Kitajska. 30. aprila. — Danes so objavile kitajske pristaniške oblasti, da bo moral imeti v bodoče vsak tujec, ki stopi na kitajska tla. na svojem potnem listu kitajski vizejj. Oni. ki ne bodo imeli vizej-a. bodo merali plačati deset dolarjev globe. --#- MOŠKI IN ŽENSKE slovenski pevci — tudi mali orkestr.i ki zn^ jo igrati značilne slovenske melodije, naj se zgfcnse pri: Columbia Phonograph Co-, (Foreign Record Department) 55 Fifth Ave., New York City. ■*» ifr Tfc ^fjy Cjfy rjrfO OTTJ or.va t-jj (V ADVERTISE in "GLAS NARODA" _ ki so vzpostavili popoln red, tembolj ker je na kraj krvavega pokolj a prihajalo ljudstvo od vseh strani in je glasno dajalo duška razburjenju. Mrtvega Alojza Kodrič a so prepeljali v videmsko mrtvašnico, kamer je popoldne -.udi že prispela ■TCilna komisija Iz Brežic, da izvrši obdukcijo. * Kcdrič je bil star 27 let in je svojega brr.ta spremljal na kolodvor, odkoder so se riato ostali rekruti odpeljali cb 15.15. O skrajno tragični, a tudi sramotni zadevi je uvedena stroga oreiskava. Razkošnost impozantne blejske kazine. Bled bo nudil letošnjo sezona lc-tcvišcarjem razne zanimivo?:i in posebnosti. Kakcr z ni-no gradi Kcnda, lastnik Parkhotcla, impozantno kazino ki ji ne bo enak? v jug. državi. Kazim. ki bo razkošno in z vsem kon-fertem opremlijena, bo imela nacl veliko dvorano premikajočo se stre- J ho na električni pogon, ki bo slu- j žila kot naravni? ventilaeija. Priti s-j uiti bo treba sama na gumb in streha so premaknila. Z montažo r.trche pričeli te dni. Druga posebnost bo ta. da bo na strehi kazine urcien krasen park, kier se bodo letovi§:arji Li.hko sprelnjali med palmami, leprtičnim grmičevjem in duhiecinr cvc.licami. O'oen2m pa se jim bo nudil kr?-cn rarried po jezerski gladini. Park so začeli te dni urrjevn i. ; Dalje gradi Kcnda moderno lišče pod blejskim Gradom. Kcpa-'00 :z betonri in bo imcsla tri nodstrcpv. Kabin bo okrog 500. Sedaj gradijo zadnje, »to je tretje nadstropje. Zanimivo je to, da bodo hodniki gornjih nac.7?,trop:j služili kot streha nižj:m nadstropjem: obenem bedo k»abine služile kot tribune za gledalce pri raznih plavalnih in drugih tekmah na jezom. Na kopališkem prostoru bo tudi zgra-ijeno plesišče na prostem, kjer bo svirala prvovrstna godba in se bodo kopalcem nudile še razne druge ju^rdr.r-ti. i Te dni 20 prii:ell »:k za r>o5to z ■ • i ; gradnjo velike Kendcve guraze. j (Nad garažo bo okro? 50 seb za slu- !ž:nčad Parhotela. V grn:ži bo zgra- jjena velika hala s stekleno streho, ikjrr so bedo či:t"li avtomobili. j • 1 Zgradba, za katero je napravil na-I črt tehnik Jože Šenk iz Ljub'jane, ibo zgrajena po ni^rjnc/ejših predpi- !sih moderne tehnike in arhitek-■ ture. NAJVEČJI PUSTOLOVEC DANAŠNJE DOBE » V založbi "Amalt'hea" je te dni izšla knjiga, ki jo jc o sebi in o svo-j.Ri živlijenju napisal Trebitsoh-L'ne.oln, ki se sam imenuje največ-jcp, pr.r.tclovca 20. stoletja. Mogolče jo t-a trditev pretirana, gotovo pa je, da žlivi ma-lo ljudi na. svetu, ki bi imeli za seboj tako burno preteklost kakor jo ima ta cgrski Žid. Svojo vero je morebiti še bolj iz-ipreminjal kakor svojo srajco. Ko je j židovsko vero zapustil, je postal protestantski duhovnik, in kot tak je židovske izseljence v Kanadi spre-cbračal -v kristjane; nato je prevzel anglikansko vero in je bil duhovnik na Angleškem, dokleT gu ni angleška liberalna stranka izvolila celo v angleški partamers.! Po izbruhu svetovne vojne je mož postal cenzor v angleškem vojnem ministrstvu. Ko so ga pa osumili vohunstva, je pobegnil v Ameriko, kij er je pisal strupene člane proti ■ Angliji, ki je zahtevala njegovo iz-i ročitev. Ka Angleškem je bil po iz-. ročitvi obsojen na 3 leta. 'ječe. t Po prestani kazni je odšel v Ber-i lin. kjer se je seznanil z Ludendorf-£om, ka terem u je pomagal organi-l zirati razne "puče". Ko pa je bilo že vse pripravljeno, je zvedel, da 1 ga hočejo ž5dom sovražni nemški s oficirji umoriti. Vaied tega ji je roko s popolnim vitestvom ter pogledal pri tem v njen sveži obraz. — V resnici, škoda jc, da nisva enake starosti, telu Frieda, Ti bi morala postati moja žena! — Upam, da se boš,kmalu ozrl po kakem drugem idealu! Mi bomo Se plesali na tvoji poroki. Dolgo ne bomo vdi zmožni! — Torej hitro se odločite, da stopim v zakonski s fin! Zakaj pa se ne držiš Heinza? — Ti si vendar starejši? — je rekla mati. — Heinz pa ima več vaje. Jaz mislim, da šem bil že parkrat res zaljubljen, da ne dvomimo o resnih slučajih! — Torej, zedini'a se ter se poročita, potem bo dosti boljše, — je predlagal oče. Jurij je napravil kisel obraz. — Ali mora biti na vsak način poroka, mama? — Lepše bi blio, potem U imeli štiri otroke! In ti bi šel zopet težje pro5! • Mladi mož se je smehljal. — Mati, pusti me storiti, da bi ne padel prezgodaj v vezi. Skrbi za to kaj' i j- z ne nameravam še vprizoriti novega potovanja! Obrazložil je svoje naJJrte do prihodnjega sestanka. Njegovi stariši so bili zelo premožni in oče je dobival -poleg tega še Sijajno plačo kot ravnatelj neke velike banke. Vsled tega ni bilo treba posebno se ozirati r.u, denarno vprašanje. Par ur Je hitro pošlo v zanimivem pogovoru. Frieda je ostala še pri večerji. K ej Je prišel tudi Heinz, a odšel takoj po večerji, ker je imel neki drugI dogovor. * Krcj desete ure zvečer se Je poslovila tudi Frieda. Jurij Jo (je spremil skozi mestni gozdič domov. Zjrl raj je (prišla prva nevihta hi na nebu so viseli še -raztrgani o-ii ki, osvetljeni od lune. Jurij Je potegnil roko Friede skozi svojo lastno. Odšla sta ter kram-U Vi ired sebe J. Mladi mož je vedno govoril o svojih željah ter upanjih na bodočnost. Frieda pa tfe Imela aeOo mučen občutek. Vedno je cdsiila na to, kar so njegovi stariši pričakovan od njega. Njeno lastno življenje se ji je zdelo skrajno pusto in dolgočasno. Kako krasno moro biti *meno*ati takega sina, ali ljubečo in požrtvovalno hčerko! - PrsmizfJti mera vse, da v polni meri razume veselje in žalosti takega ilvljenja. Nekaj čudna omotica se je je naenkrat lotila. Zlikaj j« treba vse to? * Za koga Je delala ter se mdiHa? Kdo tto nekoč žel sadove njenih naporov? že nadaljno vprašanje se ji je vsiljevalo. AU se je sama na sebi pregrešila, ko je aa-vmčala enega snubača za drugim? Med njimi eo MH požteni. zmožni možje. Jurij je ravno preje seveda v šali, imenoval največji zločin sveta d ni poročena. ' Mogoče pa J« bil vseeno .zločin, najprvo nad njo samo! dolgo fte ta nato bo prišla vtarost brea veselja! Ko ne bo mo-jI bo ostalo od tMJenja? -t j*>\.r :!• t- * njo »*rah pred samoto! -I iv -v--v,'«. - *■,:>}■ >- Ko se je Jurij nato pred njeno hišo poslovil od ntfe, je odšla s trudnimi in počasnimi koraki v svojo sobo. Stopila je, ne da bi odložila, k oknu ter zrla v mesečno noč. Globoko in žalostno je vedttmila hi žalosten Izraz je ležal na njenem obrazu. — Kako jim gre? — se je vprašala poluglasno. Nato pa je nadalje izpredla svoje misli. — All so postali srečni? — Ali so se spomnili ktvij mene? — Tri otroke jim je podari Bog — ln jaz sem sama, — popolnoma sama! Počasi se je slekla ter se vrgla, globoko ihtc&a, na svoje ležišče. Preteklost ji je bila danes jjrav posebno mučna kož kdaj petirej. Videla se je zopet v časih maja, kot nevesta Frica von Steinbacha! Takrat je hfla njena sreča tako obilna, da »i mogia tega niti razumeli! . t Tem globlje pa je padla z višine svoje sreče ter se ni mogla zadovoljiti z ničemur! Vse — ali nič! • ' Dal 30 ni mogla ne j ti spanja. Kot šumenje je Slo skaai njeno sobo, kot da hcCejo predramiti se tisoSi tajnih glasov. Naenkrat pa se je vzravnala ter štrlela proti oknu. Ali ni nekdo potrkal ter glasno zakH=al njeno ime? Dvignila se je s čudnifti, plahim občuti kom ter odprla okno. Listi jablane so ji štrleli nasproti. Povsem slučajno se je dotaknila dreves*. Zmerjala (je samo sebe ter ee energično otresla tega morečega občutka. Prodno pa je zaspala, je mislila še enkrat: * — Če bd ne bila taka samotna! NAJVEČJE KNJIIŽNICE Največjo knjižnico ima zdaj Leningrad, kjer šteje javna državna knjižnica 5,200,000 knjig. Narodna knjižnica v Parizu ima 4,200,000 knjig, Leninova javna knjižnica v Moskvi in kongresna knjižnica v Washington u po 3,900,000, knjižnica akademije znanosti v Leningradu 3,400,000, knjižnica angleškega mu-žeja v Londonu in javna knjižnica v New Yorku po S,300,000, knjižnica Harvard univerze v Cambridgeu v Massachusetts 2,900,000, pruska državna knjižnica v Berlinu 2,300,000, ukrajinska narodna knjižnica v Kijevu in knjižnica walske univerze po 2,200,000, bavarska državna knjižnica v Muenchen in javna knjižnica 7 Bostonu 1,400,000, vseučiliška knjr.ž-nica v Strassbourgu, narodna knjižnica na Dunaju, narodna knjižnica, na Dunaju, narodna knjižnica v Madridu in Oxford Bodleian Library po 1,300,000, vseučiliška knjižnica zgodovinskega muzeja v Moskvi in knjižnica Columbia univerze po 1,200,000, vseučiliška knjižnica na Dunaju, kraljevska knjižnica v Haagu in narodna knjižnica v Neapolju po 1,100,000 knjig. Praška vseučiliška knjižnica ima komaj 650,000 knjig, pa tudi to je že velik napredek, če pomislimo, da jih je imela pred vojno komaj 250,000. V vseučiliski knjižnici je tudi slovanska knjižnica, ki ima 150,000 knjig. Če prištejemo še knjižnico tehničnih visokih šol, ki ima 70,000 knjig, in knjižnice nekaterih znanstvenih društev, do- RLOTtNI DAILY ftn (J. S. A. '■•■['.. 11,1 (Dalje prihodnjič.) NEMŠKO SOVJETSKI SPORAZUM Po senzacijonalnlh. odkritjih o sovjetski špijonaži v nemških tvor-nicah so se že prifeli množiti glasovi, di bo doživel Pjatakov s svojimi pogajanji z nemškimi industrijalci neuspeh in da Nemčija ne bo hotela postati ona rešilna sila, ki naj omogoči sovjetski načrt petič .nice. Izkazalo pa se je, ni niti sovjetska špijonaža preplašila nemških industrijalcev niti že skoraj dokazana trditev, da bo tem močnejša komunistična propaganda, čim preje se bo posrečil sovjetom njihov načrt amerikanizacije Rusije. Sporazum, ki se je dosegel kljub vsem tehtnim pomislekom nemških strokovnnjakov med sovjetsko delegacijo in nemškimi industrijalci, dokazuje, da je pri Nemcih dobil političen razlog nadmoč. Ta razlog je potisnil vse pomisleke v ozadje ln zaradi tega razloga je pripravljena Nemčija, ki vedno išče tuja posojila, jamčiti za 70% vseh naročil, ki jih dobe nemške tovarne od sovjetske vfcde, odnosno sovjetskih gospodarskih organizacij. / Res je,%da je v Nemčiji brezposelnost silno velika, saj Je po uradni statistiki narasla armada brezposelnih že skoraj na pet milijonov ljudi, toda tudi forsirana sovjetska naročila bodo mogla zaposliti le ne-snaten del te brezposelne armade. Na drugi strani pa obstoji resno nevarnost, da se bo baš vsled teh 300 milijonskih sovjetskih naročil brezposelnost v Nemčiji še znatno poveč-la. Ka jti ogromna večina vse-Ta nemškega izvoza gre v zapadne državi in od tega izvoza živi Nemčija. Če pa zapad v!di, da se Nemčija absolutno naslanja na sovjete, '.a je njih naj resnejša opora pri izvajanju. ipjatiletke, potem je več ko mogoče, da bo tudi zapad si drugod poiskal dobavitelje in zaprl pot nemškemu uvozu s svoje dežele. V tem slučaju pa mora narasti brezposelnost v Nemčiji naravnosfško-koma. Nemci, ki so «znani po svojih skrajno točnih statistikah so seveda to možnost tud vpoštevali in če so se kljub temu odločili za sporazum s osvjeti, potem je v tem nov dokaz, da je političen razlog premagal vse druge. V tej luči pa dobi *udi nameravana carinska unija med Nemčijo in Avstrijo čisto poseben pomen. Tudi ta unija ni nastala iz gospodarskih vzrokov, temveč sam odel velikega nemškega političnega koncepta, da se s pomočjo sovjetske Rusije ustvari nova gru-paclja držav. Proti bloku zapadnih držav postavljajo s tem Nemci blok vzhodnih držav, h katerim bi hoteli pritegniti še jugovzhodne države, a blok naj bi zasigural nemški vpliv na vsem vzhodu ln s tem obnovil vse one nade, Id jih je pokopala za Nemičjo izgubljena svetovna vojna. Skoraj gotovo je, da bodo Nemci te perspektive na novi sovjetsko-nemški sporazum tajili ln zagotavljali ,da je sporazum samo gospodarskega pomena in samo eno od sredstev zai zmanjšanje brezposelnosti. Toda'ta zatrjevanja ne bodo ftnela prepričevalne sile, ker ae od RJfealla venomer odkriva ▼ netniko »ovjeMdh odnoftajih tendenca, ki ae «Mo sklada a perspektivami no- vega sporazuma. Če so te tedence za Nemčijo "tudi v resnii dobre, je ; seveda drugo vprašanje, ker vsa nemška industrija, ki se je že spo-| razumela s francosko, živi pri tem sporazumu brez državnega jamstva zelo dobro. Ni pa mogoče tako u-godno prorokcxvatl o industriji, ki se bo zvezala s sovjetsko, kajti že premnogi so spoznali vso histnost sovjetskih dogovorov. Pa to je nazadnje le stvar Nemcev samih, stvar Evrope pa je, če more brezbrižno gledato, kako se ustvarja blok, ki je nad vse prikla-dei za propagando revanšne misli. In Evropa ima tudi zadostna sredstva, da se zavaruje pred nevarnostjo novega požara in erjo teh sredstev je že Pariz pokazal. Odpreti treba zapadnd trg vsem drža-vom, ki ne sodelujejo v novem bloku, zlasti pa jugovzhodn'm agrarnim državam. Te morajo najti nov odjem v zapadnih državah in na drugi strani se mora prilagoditi industrija zapadnih drž" v potrebam agrarnih držav jugovzhodne Evrope, pa bo takoj izgubU novi sporazum mnogo na svoji nevarnosti. Kajti v trenutku, ko prične padati nemški izvoz v vse sovjetske dežele, bo tudi sedanji nemško-sovjet-ski sporazum pokazal vso napačnost svoje kalkulacije in ne -bo sledil noben sli žen nov sporazum. Sovjetsko-nemški sporazum o nemških dobavah je šele na začetku Ustvarjanja nemško-sovjetskega bloka. Če bodo zapadne države ču-ječe in takoj pričele izvajati svoje protiukrepe, potem »tudi do novega bloka ne bo prišlo. Ti protiukrepi na so potrebni Čim prej, ker sedaj zadostujejo že v najmanjši meri. bimo nad 1 milijon knjig tako, da se bo tudi združena praška knjižnica kmalu lahko primerjala z največjimi knjižnicami na svetu. VOJSKA ZA PSE V FRANCIJI POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima se stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpoSlje. Uprava. ' t T ' . __ _ _ _ • _ ^ v Med francoskim društvom za varstvo živali in med francoskim ministrstvom za finance se je vnel hud boj za zaščito psov. Do tega boja je prišlo takole: Francoski cariniki so že dostikrat ugotovili, da rabijo tihotapci pse prav radi za svoje tihotapske namene. To so javili cariniki tudi vladi in da nadaljnjo zlorabo, psov v tihotapske namene prepreči, je izdalo franccsko finančno ministrstvo naredbo da dobi vsak carinik 15 frankov nagrade, če vjame za tihotapstvo dresiranega psa in če ob enem poskrbi, da konjač psa u-bile. Proti tej nartdbi finančnega ministrstva pa so se uprli vsi. prijatelji in ljubitelji psov, ker jim ne gre v glavo, zakaj naj trpe psi zaradi lopovskih ljudi. Oblast naj kaznuje tihotapce, ne pa psov! In kot odgovor na odlok finančnega ministrstva je sklenilo društvo za varstvo živali izplačati vsakemu cariniku po 25 frankov nagrade, ki izpusti tihotapskega psa na svobodo. 2. maja: ' Mlnnekahda, Boulogne S ur Mer Rochambeau, Havra 5. maja: Aciuilanla, Cherbourg C. maja: Leviathan, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburit 7. maja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen De Grasse, Havre S. maja: France. Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus. Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Berengaria, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: Xmerna, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Kremen Albert BaJlin. Cherbourg, Hamburg 15. maja: •He de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. i/>uis. Cherbourg, Hamburg Lapland, Cherbourg. Antwerpen Roma, Napoli, Genova 18. maja: Europa. Cherbourg, Bremen 19. maja; Vulcania. Trat 20.. ma.la: •Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Ham* burg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogft) Sur Mer, Rot-l terdam Pennland, Cherbou -g. Antwerpen 23. maja: M in ne tonka, Cherbourg 26. maja: Aquitanla, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan, Cherbourg President Rcoaevelt, Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Bur Mer, Bremen 29. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Beigenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napol! Genova. 30. maja: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Rnchambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNI K t Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo. OTOK NAGCEV V Franciji se je zadnja leta Telo razširil pokret za kulturo nagote. To je razvidno zlasti iz pogodbe, ki jo je sklenila pariška organizacija nagcev s francosko vlado glede nfrjema Levantskega otofc? v Sredozemskem morju. Organizacija pariških nagcev hoče napraviti na otoku raj nagcev, to se pravi sedež ljudi, ki se hočejo vrniti v blaženo stanje Adama in Eve. Otok bo zasajen s palmami in eksotičnimi rastlinami, da vroče solnce ali prehud veter nagcem ne bosta mogla do živega. Na primernih krajih bodo napravljena igrlfcča in kopališča, za bolehne ali bolne člane kolonije bodo pa na razpolago sredi otoka posebne hišice. Originalna naselbina se imenuje Helopolis, kar pomeni solnčno mesto. Za ureditev otoka so nage: nabrali že 1350,000 frankov. Do stop na otok bo imel vsak, kdor bc imel dovolj sredstev za vzdrževanje v tem dragem letovišču ln kdpr bc svečano obljubil, da bo hodil vedne nag. Levantski otok bo druga velika počitniška kolonija nagcev. Prva je bila namreč ustanovljena na peinskem otoku Medanu, kjer skače ob notoftnih dneh do 10,000 na-, gih ljudi. 14» STOLETNIKOV V ITALIJI Pri zadnjem ljudskem štetju v. Italiji so ugotovili, da živi na Apeninskem polotoku precejšnje število oseb, starih nad sto let. Zato je vlada odredila poseben popis teh o-seb, ki Jš^ainje. UA molkih • ic »enak, ki so dvakrat preskočili AgntaaAa.,. ______ 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot sa Doto van je na ogromnih Barntfciii: FRANCE S. maja; 29. maja (3.3C P. M.) (6 P. M.) He de France 15. maja; 5. junija (4.30 P. M.) (10 P. M.) PARIS 22. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.) Najkrajia pot po ieteanld. Vsakdo je v poacuiu »moiiii a vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Isredno niske cene. Vpraftajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1t STATE STREET NEW VORK, N. V. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. je ma te, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. v|te naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov ifittb . -J -.•#•3»,' Ank '«'.• r«-. l CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Scjiutte Pueblo, Peter Cu'.ig, A. saftlč Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich V ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B ish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew SplUar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmlller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank PucelJ Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabxgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hit! Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karllnger, Jacob Resnlk, Math Slapnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše NUes, Frank Kogovšek Warren,