SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
	pIpM||		¡Bps			IK!	lili	BES						P	p
		ESE&iS	IISIHSS												H
	
	
	
	
LETO—YEAR IV.
CHICAGO, ILL., 12. JANUARJA (JANUARY) 1912.
Štev.—number 51.
Naša civilizacija.
Ako vzamemo za merilo civilizacije ravnanje s. kaznenei v jetni-šnieah, razne kazni za hudodelce in zvrševanje kazni, potem se ne moremo izreči, da ameriška republika zavzema vodilno mesto z ozirom na civilizacijo med današnjimi državami,
Mi se danes zgražamo nad dogodki, ki se vrše v ruskih ječah, mi obsojamo klanje Arabcev v Tri-politaniji, večinoma pa molčimo o rečeh, ki se godijo v lastni državi in toliko soglašajo z moderno zivi-lizacijo, kot pest s človeškim obrazom.
Naša državna forma je republikanska. Ljudstvo izvoli državne, okrajne in občinske uradnike. Izvolimo tudi poslance v državne zbore in kongres. Neposredno so izvoljeni le senatorji in predsednik. Forma države Je torej svobodna, ako jo primerjamo s formo monarhistične države. Ali institucije v državi- smrtna kazen, disciplinarni kazeirsla' red v jetnikih c ah in tudi • pravosodni red pa roso v soglasju z republikansko državno formo, kakor tudi ne s civilizacijo dvajsetega stoletja.
Mi smo že v tem listu nastopili proti postavnemu umoru — smrtni kazni. Pa tudi drugi ameriški listi, ki gredo z duhom časa naprej, so za odstranitev smrtne kazni. V primeri s trudom, kateregiai so ameriški pisatelji posvetili tej sramotni pegi na civilizaciji 'dvajsetega stoletja, so vspehi zelo majhni. Le malo držav je do danes odstranilo smrttno kazen. Tudi kongres se je bavil že s tem vprašanjem, o katerem pa do danes še ni prišel do definitivnega zaključka. dlasi je dal preštudirati dela o smrtni kazni 418 znamenitih pisateljev, med katerimi se je izreklo 319 pisateljev proti smrtni kazni, ostali pa za smrtno kazen. Med zagovorniki smrtne kazni jih je dvanajst med prijatelji cerkve ali p^i med krščanskimi cerkvenimi časnikarji. Krščanski cerkveni list “Prešbyteriandi Standard” je celo prinesel: “Poleg evangelija ne more nobena reč toliko koristiti deželi kot gotovo število, dobro zvršenih in dobro premišljenih o-bešanj (eksekucij) ob pravem času.” Seveda je zla: tako pisavo vsak komentar nepotreben, ker tako zamore pisati le človek, ki ima sirovo, krvoločno dušo.
Ako čitamo take sirove in nečloveške nazore o smrtni kazni celo v cerkvenih listih, tedaj se ne smemo čuditi, da se resnih vršijo postavne eksekucije in linčanje tako barbarsko, da se nam dozdeva, da. so se eksekucije vršile v aziatski Turčiji ali pa v Rusiji.
Dogodilo se je. da je delikventu na električnem stolu čevelj dolg plamen švigal iz ust in so ga počasi pekli do smrti. Nekje drugod je zamorec po ti ičotrturnem mučenju na električnem stolu v silni bolesti potrgal železne vezi in padel s stola. Posadili so ga še enkrat na stol in podvojili električni tok. Zdaj pa prihaja najnovejša vest o mučenju obsojenca iz AVindsora, Vermont. Zadnji teden so obesili nekega Kenta, ki jie pred tremi 'leti umoril nekega Congdo-na. Pri eksekuciji se je vtrgala vrv in obsojenec je živel še sedemnajst minut, piredino .je umrl. Ko so leta 190f) dne 8. decembra obesili v istem mestu Marijo Rodgers, ker je umorila svojega soproga, se je ' vrv tako stegnila, da se je obsojenka dotikala tal. Sevedia je nroril-
ka trpela strašne muke, predno je izdihnila.
Še strašnejša je statistika linčar-skim umorov. Od leta 1890 pa do leta 1905 j.e bilo v državi Georgia linčanih 237 oseb, v državi Texas 183 oseb, v Alabami 206 oseb, v Mississippi 249 oseb. Pri vseh lin-čarskih umorili navadno- mučijo žrtve. Oblijejo jih s petrolejem ali pa posadijo na grmado, da umirajo počasi v ognju, trpeč grozne in strašne muke. Taka strašna grozodejstva pozna zgodovina le v mračnjaškem srednjem veku. In če se taka grozodejstva vršijo še danes, tedaj govorijo, da se naš'a toliko hvaljena civilizacija malo ali pa skoraj nič ne loči od srednjeveške.
Pa tudi v nekaterih ameriških kaznilnicah je še srednjeveški duh.
Neki Slovenec, ki je pred petimi leti dokončal poldrugoletno kazen v ohajski kaznilnici, je pripovedoval o mučenju kaznencev take reči, da so se človeku, ki ga je poslušal, ježili lasje na glavi. Pripovedoval je o pret cnanju kaznencev, mučenjih kaznencev z elektriko itd. itd. V knjigi “Crime and Criminals”, katero je založila ‘ ‘ The Prison League ’ ’ v Los Angelos, Cah. sicer čitamo. da. trpinčenje z elektriko v ohajski kaznilnici danes ni več v praksi. Ali v isti knjigi čitamo o strašnem trpinčenju. ki je v navadi v nekaterih kaznilnicah.
•Tlako v navadi je .trpinčenje..z vodo. Kaznenea posadijo v kopelj, v odprta usta mu pa spustijo močan curek vode iz vodovoda. Ta muka provzroča občutek, kot bi se imel človek zadušiti. Ako se mučenje z vodo ponavlja, tedaj kaznenee omedli, včasih pa tudi umrje. V navadi je tudi obešanje za roke v temni celici. Roke kaznenea pritrdijo v železne obroče na steni. Tako visi kaznenee po več dni. Neki kaznenee, imenom Archie je visel sedem dni. Proti poldnevu osmega dneva, ko je njegova glava mahala med strašno zateklimi rokami, je postal nakrat blazen. Pričel je grizti svoje roke. železne ve'zi in škripal z zobmi. V rabi je tudi prisilni jopič, s katerim človeku tako obrnejo kosti, da tudi najmočnejši ni več dni sposoben za delo, ako že ne postane pohabljenec.
Taka grozodejstva se vršijo pri nas, ker so državljani preveč zaljubljeni v lov za dolarjem. Za najralanjši prestopek so kaznenei hudo kaznovani. Ako je hrana pre-picio odmerjena in se kaznenei hranijo delati, ker so gladni,' jih čaka bič ali pa druge muke.
V ameriški republiki smo zelo ponosni, da je suži^ost odpravljena. Posebno ponosni so stari veterani.* ki so se v državljanski vojni borili z orožjem za osvoboditev zamorcev.
Resnica je. da. smo v smislu lista ve vri svobodni državljani. Ako na, pogledamo socialne razmere, v južnih državah, se pa hitro prepričamo, da suženstvo šg danes? bujno cvete. Pred šestimi leti so poročali celo kapitalistični časniki. kako so brezvestni agenti v New Torku predali večje število Oigrov in Poljakov v floridske močvirnate šume, kjer so živeli kot sužnji trusta za terpetin, dokler se ni nekemu ogerskemu Nemcu posrečilo ubežati in naznaniti celo afero zvezni vladi, ki je potem nesrečnike1 osvobodila.
Gospod Barry pripoveduje, da je pri gradnji železnice v N. Čarobni našel tri tisoč delavcev v pravi tlačanski odvisnosti “Jack-
son” družba, ki se je pečala z les-no trgovino, je iz New Yorka dobila delavce, katere ji je poslal brezvestni agent, ki se je pečal s posredovanjem delu. Delavce so po noči in dnevu stražili oboroženi priganjači in čuvaji, če je pa kateri delavec hotel ubežati, so ga pa lovili s krvnimi psi kot v nekdanji suženjski dobi ubeglega sužnja.	,
V državi Floridi so še leta 1906 prodali tvrdki “Barnes Co.” 1200 kaznencev za 75 centov nla dan. V smislu zakona iz leta 1899 in 1903 prodajajo v državi Georgia kaz-nence na javni dražbi. Radi najmanjšega prestopka vkujejo v južnih državah kaznenea v verige. Taki kaznjenci so priklenjeni na dolgo verigo. Priklenjeni k verigi morajo delati od solnčnega vzhoda pa do solnčnega zahoda. Pri delu jih stražijo- pazniki s puškami, v katerih imajo naboje s svinčenimi zrni. Vsakemu kazenskemu oddelku je prideljen pretepač, ki v znamenje svojega, dostojanstva, nosi velik korobač. Po noči priklenejo v. šupi vse kaznenee k dolgi verigi, ki je pritrjena, na obeh koncih šupe.
Pa tudi policija postopa zelo sirovo z nesrečniki, ki ji m idejo v pest. Po nekod je v navadi še tale ozvani tretji grad (Third Degree) da aretiranca prisilijo do izpovedi. Najprvo ga mučijo noč in dan z raznimi vprašanji. Ako to ne pomaga, ga pretepejo, ne dajo mu jesti in piti ali ga pa ziapro v znojno čumnato, majhno sobico, v kateri napravijo s pomočjo parne k e rja ve neznosno temperaturo. Srečen je človek, klor prestane vse muke, ne da bi priznal dozdevna hudodelstva. Ali še srečnejši j" oni, na katerega ne pozabijo.
v Kansas City so pri preiskavi okrajnih ječ dne 19. februarja 1909 našli 76 jetnikov, ki so bili za svet zgubljeni. Med njimi jih je bilo dvajset, ki so sedeli od štirih do osmih mesecev. Neki jetnik je bil zaprt trinajst mesecev, ne da hi ga bili obdolžili najmanjšega, hudodelstva. Sodnik ga je hotel izpustiti na častno besedo, če postavi varščino. Ali nesrečnež ni imel prijateljev in denarja, in sedel je trinajst mesecev, ne da bi grešil zoper obstoječe zakone.
Vsi ti dogodki in razmere dokazujejo, da je naša civilizacija še zelo šepava. O državi, v kateri ima vsak policaj pravico aretirati človeka, ako se mu dozdeva sumljiv, ne moremo izreči, da je na višku civilizacije. Seveda ni v ustavi o tej policijski pravici niti besedice. Ali policija sc še nikdar ni brigala za ustavno zajamčene pravice, ako je nastopila proti siromašnim ljudem, ki nimajo znancev in prijateljev.	, ,
Ako hočemo izreči resnico, tedaj moramo priznati, da malo varstva vživa meščan, siromak na v praksi nima najmanjšega sredstva, da bi se ubranil samovoljne aretacije. V zadnjem oktobru so aretirali v New Torku večje število siromakov pred volilno bitko. Ko so nesrečnike prignali pred sodnika, je sodnik vprašal katerega hudodelstva jih dol že. Policijski kapitan je cinično dejal: “Nobenega, ali bojim se, da bi volili, ako jih ne zapremo”. Seveda je sodnik takoj izpustil nesrečneže. V C.hL cagi so v enem samem letu aretirali 50.432 oseb. Od teh so le 2192 izročili sodišču.
Ne smemo se pa čuditi, ako je v naši republiki glas po človekoljubju glas vpijočega v puščavi. Kjer je kapitalizem dosegel skraj-
no dovršeno stopinjo, ni prostora za filozofijo modeme kriminalogi-je, ki vidi v grešniku, ki je grešil zoper obstoječe zakone — žrtev obstoječih razmer — le nesrečneža, katerega je treba poboljšati, da postane zopet koristen Član človeške družbe.
Marsikdo bo misli, da smo v članku pretiravali. Ne! Povedali smo le gola fakta. Kdor pa hoče kaj več zvedeti, naj pa čita knjigo “Crime and Criminals” ali naj pa gre po informacije v Chicago, k “Legal Aid Society”, ki gotovo ne sestoji iz “inozemskih kritiear-jev.”
Dokler bo pa moloh kapitalizem gospodaril v naši republiki, dotlej bo nemogoče izvesti potrebnih človekoljubnih preosnov. Kapitalizem pozna le profit — on je oče vseli hudodelstev, trdosrčnosti, korupcije, bede, prostitucije iu grozodejstev !
Kapitalizem je v svojem bistvu protiknlturen in proticivilizatori-
čen!
Ameriške vesti.
* V nekaterih ameriških mestih so razmere na uličnih železnicah vprav škandalozne. Redar se delavci vozijo na delo ali pa z dela domov, sio vozovi tako natlačeni, kot sodi s slaniki. Ob taki priliki se euje marsikatera krepka zabavljica, ki pa nima najmanjše vrednosti za odpravo škandaloznih razmer.
Družbe za ulični promet vedo, da je naj večji dobiček za. nje v tem, ako potniki stojijo v vozovih, se držijo za. jermena in gugljejo pri vsakem siunku semintje, kot obešenci na vislicah. Ali ta 'resnica. ni le znana družbam, marveč jo pozna tudi vsak državljan, ki živi v mestu, v katerem so slabe razmere v uličnem železniškem prometu ! Državljani pa vzlic temu. da poznajo prave vzroke za slabe prometne razmete, z dovtipi in zabavljicami dajejo svoji jezi -duš-ka, mesto da, bi to gnilobo v uličnem prometu odpravili.
Vsak državljan ima volilno pravo. Mesto, da glasujejo za graftarje in korumpira.nee, naj glasujejo za sebe, za odpravo gnilih razmer n« uličnih železnicah, za poobeinjenje uličnega promet,a v mejah mesta ali pa celega okraja.
* Nekateri kapitalistični časniki so spisali dolge uvodnike, ker je sodlnik Gary, najvišji ravnatelj trusta za jeklo, in železo dal svoji ženi kot božično darilo nakit iz biserov in draguljev. Navadno se kapitalistični časniki niso brigali za take malenkosti. Letos je drugače. Kapitalistični časnikarji kritizirajo to fnilionarsko darilo, češ, taka darila vstvarjajo nezadovoljstvo med ljudstvom in množijo in krepijo socialistične vrste.
Kapitalistični časnikarji se motijo. Darilo samo na sebi m sredstvo za propagando socializma, ker je vseeno, ako pol miliona dularjev leži na banki kot lastnina sodnika Garva ali pa če jih nosi njegova soproga na: glavi. Propagandistično sredstvo za socializem je v tem, da je sploh mogoče osredotočiti eni sami osebi toliko bo-gatstva, da laglje pogreši pol mi-lioma: dolarjev, kot pa delavec en cent.
Noben človek, pa naj bo naj-ženialnejši nima pravice, da bi za njegove osebne udobnosti in kaprice delalo tisoče in tisoče ljudi.
* “Financial World”, glasilo velekapitalistov grmi proti podržavi j en j n železnic in pravi, da bi podržavljanje železnic bilo navadna. ne'zmisel. V dokaz navaja majhen čisti prebitek pri pošti, ki je podržavljena in ogromni čisti dobiček pensilvanjske železniške družbe, lri je lastnina privatnih kapitalistov in katere dobiček znaša ogromno vsoto $112,916,645, ali 30 odstotkov od kosmatih dohodkov.
“Financial "World” ni s svojim uvodnikom napravil nobene usluge kapitalistom, katerih interese hoče zagovarjati. Njegov uvodnik ho marsikaterega Američana, ki je bil do danes strasten nasprotnik podržavi jen ja železnic, spremenil iz Ravla v Pavla. Menda ga danes ni Američana, izvzemši u-rednikov pri “Financial AVorid”. ki ne bi priznal odprto, dia pošta služi ameriškemu ljudstvu v dobro, in da je najboljše, da se podržavijo proge pensilvanjske železniške družbe, ker bi 112 milio-nov dolarjev ostalo v žepih ameriškega ljudstva, mesto, da preidejo v lastnino peščice kapitalistov, ki tvorijo omenjeno družbo.
*	Iz Austina, Tex. prihaja vest. da bo država tožila “Southern Pacific” železniško družbo, ki spade pod Harrimauov železniški sistem, ker je v 2000 slučajih prelomila železniške postave, odfcsir j« nričela stavka na Harrimanovili železnicah.
Državna, železniška komisija tr-'i. da. imajo osebni vlaki vsaki dan od treh do desetih ur zamude, da je potnikom nemogoče pravočasno dobiti zvezo z drugimi železniškimi progami. Po zakonu je globa za vsak slučaj $100 do $1000.
Državni komisarji zbirajo potrebni material, da dvignejo tožbo proti železniški družbi tekom 60 dni. Ako pride do obsodbe ho morala železniška družba plačati petnajst milionov dolarjev globe kot najvišjo kazen. Ako pa pride do sporazuma, bo pa plačala le $1,879.000.
______S
*	V Milwaukee j e solnik Bucks obsodil miliona!:ja Lavr. Murphva radi oderuštva za tri mesece v prisilno delavnico. Mi Romar je poso-jeval denar na skopuške obresti. Njegov zagovornik jo prosil, da bi sodnik spremenil njegovo kazen v denarno globo. Ali sodnik se ni dal omehčati in poslal je milionar-ja na prisilno delo, ki mu gotovo ne bo škodilo.
Zrialmenja kažejo, da v Mihva-kee. odkar so socialisti v sedlu, ne gleda dama jnstica. kakšen jopič imajo oblečeni grešniki, ki pridejo pred njo. Tudi na diamante, igle, in prstane so ne ozira.
* Da je današnji družabni red narobe, potrdi resnica, da siromašni in brezposelni delavci prosijo mraz in sneg, da z odmetavanjem snega ali sekanjem ledu zaslužijo par borili penijev, mejtem ko za njih žene in deco pomeni lmda in ostra zima še več trpljenja, ker nimajo sredistev za kurjavo in toplo obleko.
* Marsikdo je čital o betlehemskem detomoru in se zgražal nad krvoločnim TTerodežem.-ki je dal pomoriti nedolžne otročiče. Svetopisemski TTerodež je umrl. njegovo dedščino je pa nastopil moderni Herodež — kapitalizem, ki vsako leto pomori tisoče nedolžnih delavskih otrok.
Lewandovsfcij, rodom Poljak je mesece zaman iskal dela v Chica-gi. Slednjič se je odločil, da gre delati v rudnik v West Virginijo. Z zadnjimi centi .je odšel na pot in po treh tednih pisal svoji ženi, da naj prodni vse in pride za njim, ker je dobil delo. List je prišel prepozno! Ko je policija prišla v stanovanje nesrečne delavske družine, ki je bilo v kleti, so našli mater in tri otroke, vse deklice, v .starosti od 1. do 8. let čepeti v kotu in umirati gladu. A Fali deček ie pa ležal v postelji mrtev, trd, bled — prestal je muke tega sveta.
V milionskem mestu Chicago, kjer se steka bogatstvo iz severa, juga, zahoda in vzhoda ameriške republike, v katerem gradijo raz-icošmo opremljene konjske hleve in bogate dame kupujejo obleko iz dragocene kožuhovine za pse ni bilo kurjave in jela za sina vbo-zega delavca. Ako to ni plamteča obtožba proti razmeram v današnji človeški družbi, potem ne vemo kakšne dokaze nla,j bi še navedli?
*	V Williamsbur>xu. N. Y. so
vstavili delo v obratu za sladkor, ki je lastnina bratov Ha vem ey er. Pet tisoč delavcev je na cesti. Za vzrok so navedli madprodnkcijo — preveč izdelanega sladkorja.
Hm! Nad produkcija! Na tisoče delavskih družin pa mora piti kavo brez sladkorja, ker nimajo denarja, za sladkor.
*	V bližini postaje Red Bluff, Cal, so roparji po z a,pari nem običaju oropali oregonski ekspresni vlak. Oborožene patrulj* iz Red-dinga, Ca.., zdaj iščejo predrzne roparje. Razpisana je nagrada v znesku dva tisoč dolarjev za onega, ki izsledi in prime roparje.
* Za vlačenje parnikov skozi velik zatvorniec v panamskem prekopu bodo naročili 40 velikih električnih lokomotiv. Pri plovbi skozi ogromne ziatvomice ne bo dovoljeno nobenemu parniku rabiti lastne stroje. Bremogokopna komisija je naročila že mrvo lokomotivo pri splošni električni družbi.
*	Kongresni komite, ki vodi preiskavo proti trustu za jeklo in železo, je povabil na zaslišbo Andreja Cairnegieja, kralja jekla. Oarnegie je obljubil predsedniku Stanlevu, da pride.
*	Glavni poštar Hitelioock namerava reorganizirati poštno železniško službo.
V poštni železniški službi bodo sedaj služili le stari in izkušeni poštni miadiiiki. Starih poštnih železniških uradnikov, ki niso zmožni opravljati težko službo, ne bodo odpuščali iz službe, kot je bilo do sedaj v navadi, marveč jih bodo porabili za lahke službe na poštnih postajah.
V New Yorku je versko blazna liči umorita, svojega 80 let starega očeta in 72 let. staro mater. Umor je bil zvršen zversko. Najbrž je versko blazna hči mučila svoje sivolase stariše, predno jim je zadala smrtne udaree. Obit el j Futterman, v kateri se je završdla žalostna tragedija, je židovske vere.
—Spremembe za društveni ime nik pošiljajte gl tajniku in > uredništvu.
V deželi gobavcev.
Približno šest kilometrov od Taškenta, glavnega mesta ruskega Turkestana v Aziji, zagledaš visoko obzidje. Obzidje ima vrata in nad vrati je napisano: Kirhlan Malhan — t. j. vas gobavcev. Prebivalci te vasi so izključeni iz sveta,; nesrečniki imajo osem hektarjev plodovite zemlje, lri je kakor cveteč, dehteč in senčnat vrt in na tem lepem vrtu pričakujejo smrti. Veje sadnega drevja se sklanjajo pod težo sadov prav do tal. Povsod rastejo najkrasnejša drevesa: hiše obdajajo rožnate grede. In sredi sijaja razkošne narave žive in mrjejo gobavci. Tu pripravljajo možje kosilo, žene šivajo: tam se igra tro.p otrok, dva sta gobavih staršev, eden je čuvajev sin. Še je prizanesla kruta bolezen mladim telesom, ali že klije v njih kal grozne bolezni, ki bo napadla prej ali slej njih organizem. Ob vodnem prekopu sedita dva bolnika v podobi najgnusnejše bede. iremu je pokrito obličje z izpušča-' ji in krastami, nos se je pogreznil, zgornjo ustnico je odjedla bolezen /glas mu je hripav šepet. Še strašnejši je drugi gobavec — pero se upira, da bi opisalo strahovit prizor. Na postelji leži bolnik, ves črn samih muli; trideset let že hira živ okostnjak. Ženske žive v posebnih oddelkih. Najmlajši .je 15 let. najstarejši štirideset. Večinoma so se pomočile z gobavci; dve sta. rodili otroke, druge nimajo nič otrok. Kdor izmed moških lahko dela, obdeluje vrt; kar pridala, porabijo seveda samo za bolnike. Vseh gobavcev je okoli 50 in žive od darov. Vsak dan jim priskrbe iz mesta meso, vsak ga dobi pol funta. V isti hiši skupno z bolniki živi tudi policaj, rodom Sari. Z bolniki občuje popolnoma brezskrbno in celo je skupno ž njimi. Na vprašanje, ali se ne boji, da se okuži z gobavostjo odgovarja:	“Ako hoče bog, ne boš bo-
lan !” Njegov prednik je živel neprenehoma dvanajst let med gobavci in je zapustil zdrav kolonijo. Vsak dan obišče kolonijo ranocelnik, ki je pod nadzorstvom mestnega zdravnika. Pred 15 leti so smeli gobavci prosjačiti, ne v mestu, tein več po deželni cesti. Bolnik je začrtal tam okoli sebe krog, ki ga ni prestopil. V to kolonijo pridejo samo tisti bolniki, katerih bolezen je že zelo napredovala. A7 oddelku za gobavce v taskenski bolnici zdravijo začetne slučaje bolnikov lri žive dolga leta: zategadelj .je zelo čudno, da se grozna bolezen bolj ne razširi.
* Pridigarja Richersona, ki je
priznal, da je umoril svojo nekdanjo zaročenko Avis Linujevo, je sodišče obsodilo na smrt, v električnem stolu.
— Stebri družbe. V Jeni so zaporedoma trikrat poneverili mestne denarje in vsakokrat so se udeležili tega poneverjen.ja mestni veljaki. Najpreje je poneveril več tisoč mark uradnik, ki je pobiral denar za mestno plinarno: njemu je sledil policijski tajnik, ki se je tudi pregrešil na tuji lastnini in se je na to sam javil državnemu pravdništ-vu. Te nečednosti so privedle občinski svet do tega, da je sklenil splošno revizijo. In komaj so začeli meščani pozabljati na ta poneverjenja “boljših” ljudi, že je planila med nje vest. da je pobegnil policijski asesor Koch s policijsko blagajno.
GLASILO
Slovenske Narodne Podporne Jednote
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE N \ RODN E PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Velja za vse leto $1.00.
O R O A N
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL ' BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Subscription, $1.00 per year.
Entered as second-class matter J an-aary 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
f TRAofs^^^iSuilCIL 3 31
DOPISI.
Garettsville, Ohio.
. . Že leto dni se osredotočujejo naše želje v tem, da bi tudi v naši naselbini vstanovili krajevno društvo S N P J. Za ustanovitev kra-jevneha društva pa gre; pri nas trda. Premalo nas je. Tukaj živi ena slov. družina in štirje samci. ki sirno vsi elani naše napredujoče in proevitajoče jednote. Mogoče se obrne na boljše, ko zraste naša naselbina.
Delavske razmere pri nas še niso, tako slabe. Delamo vsaki dan, plača je pa bolj pičla. Za sedaj ne svetujem rojakom sem hoditi za delom. Ako se pa razmere obrnejo na boljše, bom pa poročal v “Gla šilu”. Gotovo ne bom zamolčal, ako nastane pomanjkanje delavcev : če bo dobil delo delavec, ki prihaja iz tujega kraja.
Naše mesto je suho! To ne po meni, da nimamo vode, marveč, da ne točijo opojnih pijač. Ni treba, da bi bil človek prijatelj opojnih pijač, vendar si pa zaželi včasih svežega piva, ko je pitna voda v ameriških naselbinah ponekod polna vsakovrstnih bacilov, ki provzročajo bolezni.
Pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
, John Železnikar, član društva štev. 48. S N P J.
se ne motim, smo imeli 154.000 K prometa.
Pozdrav vsemi čitateljem !
Andro Pelhan.
,	Collinwood, Ohio.
O delavskem položaju se ne morem izreči pohvalno. Delo je dobiti težko; oni ki delajo, pa zaslužijo komaj toliko, da se preživijo pošteno. Seveda ni temu kriv le zaslužek, temveč tudi neznosna draginja. Le malokateri je tako srečen, da si od svojega zaslužka lahko kaj prihrani.
Apelirati v takem položaju na milosrdnost kapitalistov, bi bila blaznost. Kapitalisti še do danes niso nikdar dali kaj delavcem,, ako si delavci niso izvojevali boljši kos kruha s pomočjo svoje organizacije.. Ker pa še večina delavcev ni prišla do prepričanja, da je moč v organizaciji, gledamo na eni strani nakopičeno bogatstvo, sopimo razkošje, na drugi pa glad-ne in prezebajoče delavce.
Slovenski delavci! Kedar ste v sili in potrebi spominjajte se teh besed in razumeli bodete, da so delavci sami zakrivili svoj tužni in bedni položaj.
Društvo “V Boj”, štev. 53 S N P J je dne 10. decembra obhajalo svojo petletnico, ki je prav dobro vspela. Dvorana je bila natlačeno polna, za kar priča najboljše čisti prebitek v znesku nad 80 dolarjev. Samoobsebi je razumno, da nismo veselice obhajali brez plesa in godbe. Tudi pevsko društvo “Vrh Planin” je zapelo par krasnih slovenskih pesni, katere je ob činstvo pozdravilo z živahnim ploskanjem v znamenje odobravanja.
Aldridge, Mont.
V zadnjem pismu sem obljubil, da sporočim svoto krvavo zasluženega denarja, 'ki ga dolguje delavcem bankrotirana “Mont. Coal and Čoke” družba, v “Glasilu”. Iz listin sem raszvidel, da je 163 delavcev vložilo tožbo proti družbi in 6 članov rudarske organizacije, tako, da nas je vseh skupaj 170. Omenjena družba je imela na mezdi izplačati za mesec junij 1910 $9.404.20, za mesec julij pa $6.563.18, skupaj $15.967.38.
Nekateri delavci so zanemarili dobo, pustili so družbo na miru, mesto, da bi se pridružili svojim tovarišem, ko so vložili tožbo. Odi teh delavcev ni všteta vsota, pa tudi nikjer vknjižera v listinah. Ti rojaki so kasneje uvideli svojo zmoto in se pridružili našemu gibanju. C. in kr. konzulat dvomi, da bo tudi za nje dobil tožbo. Vseeno pa povdarja, dia bo za nje storil toliko kot za nas, ki smo si dali postavnim potom osigurirati pravice do svojega zaslužka. Vsota $15.967.38 gre' le tistim delavcem, za katere je odvetnik Miller vložil tožbo.
- Z veseljem pozdravljam načrt 'br. Leo Zakrajška. Priporočam ga vstm bratom in sestram v resen prevdarek. Treba je delati tudi na polju gospodarske organizacije. Razumem dobro, da bo pošteno vodstvo moralo imeti jeklene živce proti napadom nasprotnikov. Se dobro se spominjam kot član konzumnega društva v Idriji, težko« in ovir, ki smo jih imeli v ziačet ku nepretrgoma. Prav na vseh ■straneh simo imeli nasprotnike, ki so dali mnogo opravila tudi najbolj iskušenemu strokovnjaku Vzlic temu-je pa društvo napredovalo, 'šteli smo kmalu 600 članov. Najbolj nevarni so bili sovražniki, ki so prihajali v ovčjih oblačilih, katere srno pa slednjič razkrinkali.
Imetje članov kaj hitro napreduje, ako so vsi složni. Na zadnjem občnem zboru konsumiieiga društva v Idriji je prisostvoval Josip Kopač, strokovni tajnik v Trstu, Ko je pregledal račun, je tudi prišel na zborovanje. Ob zaključku je dobil tucli besedo. Izrazil se je, da mora človeka prešiniti veselje, ko pri tako majhnem številu članov vidi tak račun. Ako
Pevsko društvo “Vrh Planin” je še mlado društvo. S svojim nastopom na zadnji veselici je pa dokazalo, da je popolnoma kos svoji težki nalogi.
Tudi drugo društvo “Mir” S N P J dobro napreduje in se razvija. Naša majhna slovenska naselbina ima dva društva naše dične jednote. kar dokazuje, da v naši naselbini niso ugodna tla za nazadnja k e in mračnjake.
V bilžnjem Newburgu — tako se čuje govorica — se je vstanovi lo društvo “Sava”, ki se bode pridružilo naši jednoti. Ako je ta vest resnična, tedaj mi ne preostaja diruzega kot čestitati zavednim bratom v sosednem Newburgu.
Zdaj imamo v Clevelandu m okolici dvanajst društev S N P J. Res lepo je to število. Ali v primeri s tukaj naseljenimi Slovenci bi jih lahko imeli vsaj 24, ako še ne več. Ali kar nimamo danes nam lahko prinese bodočnost. Saj nobeno drevo ne pade s prvim mahi e jem.
Naša jednota goji vzvišene in visoke cilje z humanitetnega sta lišča'; obenehi je pa vsakdo za maj hen mesečni prinos — $1.25 zavarovan za slučaj bolezni, smrti in nezgode. Poleg imamo pa še izobraževalen list za en dolar na leto.
Vsem Slovencem in Slovenkam tukaj in v okolici priporočam našo jednoto, ker jim za tak majhen prispevek ne nudi nobena je dnota toliko ugodnosti, pa tudi enakopravnost žene ni priznala nobena jednota v toliki meri kot naša. Ne ho pa več mnogo vode izteklo v ocean, ko bo naša jednota postala najmočnejša med vsemi slovenskimi jednotami v Ameriki.
Da >se naše želje čim preje ures ničijo, je pa treba složnega dela V slogi je moč! Složno delo premaga- vse težko«« in ovire, pridobiva nove člane, stare pa oživlja v agitaciji in delu za dobro vseh.
Predno končam, še omenim, da sem čital razna razmotrivanja c naši jednoti in našem “Glasilu” Moja želja je, da bi “Glasilo” iz bajalo dvakrat v tednu.
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
John Lokar, elan S N P J.
Gilbert, Minn
Delavske razmere so tu prav slabe. Komaj polovica rudarjev dela v nekaterih rudnikih, zopet v drugih pa skoraj nihče.
Ali doživeli bomo še bolj žalostne dni, ako bodemo sami sebi ko pali jamo, kot se je to zgodilo dne 30. decembra. Omenjenega dne «e je šlo v prvi vrsti za delavce in mesto Gilbert.
Mesto hoče. da bi k splošni mestni upravi prispeval tudi trust za jeklo in železo. Imeli smo posebno splošno glasovanje glede davkov. Popolnoma na mestu je, da bi prispevale za mestno upravo bogate družbe, ki lastn.je.jo -rudnike. In če delavci hočejo samim sebi dobro, morajo glasovati za davčno nreosnovo. Pred volitvami so hodili rudniški kapitani (priganjači) od delavca do delavca, jim žu-srali in pretili. Vsak emir delavcu se mora zasvetiti v glavi, če priganjači lazijo od delavca do delavca in mu prigovarjajo, kako naj voli, da mu hočejo slabo, ker delajo za svoje gospodarje.
Ne rečem, da so jih pri nas de-lavei vbogali. Zmaga je bila z veliko večino na naši strani. Ali navedel sem to v svarilo, da bi delavcev v prihodnje ne v jeli s kakšnim drugim trikom in da pridobimo one za nas, ki so to pot volili za sebe bič.
Vsem bratom in sestram pa priporočam, da o vsakem pojavu v javnem življenju mislijo in sodijo trezno, predno glasujejo z da ali ne. Vsak predlog škodi ali koristi. Zategadelj se ne smemo vdajati hipnemu pritisku, marveč moramo misliti predno se izrečemo zanj ali proti.
Pozdrav in srečno novo leto vsem zavednim delavcem, kapitalistom pa moralne batine — , Frank Gimpel.
New Duluth, Minn.
Tukaj gradijo veliko tvornico, ki je lastnina Steel Co. Dosedaj dela v jeklarni približno osem sto delavcev. Z delom gre bolj počasi. Ako pa sodimo po govorici, 'bo pa spoml-adi tu mnogo dela.
Slovencev je še malo naseljenih. Tri družine in nekaj samcev. Družili Jugoslovanov: Hrvatov, Srbov in Črnogorcev je pa tukaj mnogo naseljenih. Pa tudi naši rojaki ne bo-do zaostali v naseljevanju, ker so pokupili mnogo stavbišč (lotov)) in se mislijo naseliti še le spomladi. Vzlic temu, da je tu le peščica naseljenih Slovencev, je med temi pet starih članov S N P J, ki so člani raznih krajevnih društev. Ta majhna predstraža S N P J je prišla do zaključka, da ie treba vstanoviti krajevno društvo — postojanko naše jednote. Pričeli smo agitirati za našo jednoto in dne prvega januarija 1912 srno obdržali prvi shod. Prečrtali smo pravila in raztolmačili cilje in načela naše jednote. na kar se je dalo vpisati 13 novih članov za novo krajevno društvo in upati je, da se to število kmalu pomnoži. Za vstanovitev novega društva! smo pooblastili brata Antona B'ru-noviča. Ko dobi vse potrebne tiskovine od br. gl. tajnika, se bo vršil vstanovni shod. Po vstanovnem shodu bo imel vsak Slovenec prili ko pridružiti se nam.
Bratje agitirajmo! Zdaj je 13 novih in 5 starih članov. Skupaj 18. Ako na vstanovni shod pripeljemo še vsak po enega novega člana, bo naše društvo takoj štelo 36 elanov že ob vstanovitvi, kair je gotovo lepo število za novo dru štvo.
.Za enkrat naj zadostuje ta dopis. V prihodnjič kaj več!
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Frank Zajec.
devšj, da naša jednota temelji na človekoljubnih načelih. Ravnajte s svojimi člani človekoljubno v smislu vzvišenega in zlatega nauka “ljubi svojega bližnjega kot samega sebe” in vaši člani ne bodo vhajali v našo jednoto.
Gospoda dopisnika pa, povabim, da pride na sejo društva “Balkan” dne 28. t. m. in tam pove, kaj želi od odpadniških članov!
Pozdrav vsem zavednim delavcem in delavkam — S N P J pa želim koncem letošnjega leta 20.000 članov.
A. S. P.
Kokomo, Ind.
Do sedaj je bil tukaj delavski položaj še precej povoljen. Delali smo pet dni v tednu. Ne svetujem pa rojakom sem hoditi za delom, ker je še mnogo brezposelnih delavcev; za prihodnjost pa tudi ne vemo, kaj nam prinese.
Tukaj je samo sedem slovenskih družin in en mladenič. Naselbina napreduje dobro. Štirje gradijo svoje domove. V društvenem oziru oa nimamo beležiti napredka, ker se ne strinjamo v načelih. Nekdo je celo dejal goraj omenjenemu mladeniču, da se mu mladenič smili, ker je pri jednoti. Seveda je dotični pozabil, da je najbolj usmiljenja vreden on, ker se ne zaveda, da je moč le v organizaciji.
Tudi z lovom se zabavamo po svoje. Ker v tej okolici ni srnakov in jelenov, se moramo zadovoljiti z zajci in jerebicami. Seveda tudi nam večkrat kak dolgouhi zajec pokaže osla, da se lovec tako ujezi, da bi ga najrajše stresel za dolga uha. Na lovu pa ne manjka zabave. Ko smo zadnjič mahnili tri je na lov in napovedali vsem zaj ec m neizprosen boj. je moj prija telj zgubil pete na novih škornjih. Dolgo smo vgibali o vzroku nesre če, pa vseeno se nismo mogli zj.e-diniti, ali so bili slabi škornji ali je pa v lovski jopič naložil preveč nastreljene divjačine. Uganka še danes ni rešena in menda tudi kmalu ne bo.
Pozdrav vsem 'članom in elani cam S N P J, posebno pa društvu “Bratstvo”, štev. 77 S N P J De Kalb, 111.
, Joseph Jansha.
na mestu, kedar se delavske razmere obrnejo na boljše.
John Jurkovič, predsednik.
F. Kramaršič, tajnik.
Collinwood, Ohio.
Naznanjam bratom dr. “Mir”, štev. 142 S N P J, da se redne mesečne seje vršijo v navadnem zbo-rovalnem prostoru. Obenem jih poživljam, da se v tem letu bolj redno udeležujejo rednih mesečnih sej in se potrudijo vsi pridobivati novih članov društvu. Le v tem oziru nam je vspeh in napredek zagotovljen!
Bratski pozdrav vsem članom S N P J.
James Petsche, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Po bibliji so peli sami angeljci ob rojstvu Odrešenika “mir ljudem na zemlji”. Ali so angeljci peli resnico? Ali je nastal mir na zemlji? Ali so ljudje dobre volje? Kdo je dobre volje ? — V letu 1912 so z ozirom na mir in dobro voljo zelo slabe razmere na našem pla netu. Ali imajo delavci mir, so li mar dobre volje, ko v mrazu in gladni od tvorniee do tvornice, od mesta do mesta beračijo za delo radi bornega zaslužka? Ali imajo kapitalisti mir, ko si vsaki dan belijo glave, kako bi povečali svoje bogatstvo in s strahom opazujejo kako vsaki dan razrednozavedni delavci stopajo na piano in zahtevajo svojih pravic? —---------Pa
čemu filozofiranje, ko nam življenje vsaki dan piše kruto resnico, da nam niti oni ne dajo miru, ka terim damo mi mir?
Društvo “Balkan”, štev. 133 dobro napreduje vzlic onim hinavskim dobrijanom, ki bi nas najrajše vtopili v žlici vode. Pred kratkem je izšel v nekem , slovenskem listu diopis, v katerim se dopisnik prav pobalinsko zaganja v člane naše jednote. Imenuje jih odpadnike itd. Vsakemu Slovencu v Ameriki je danes znano, da smatramo v naši jednoti vero za privatno stvar. Do danes še nismo nikogar silili, da hodi v cerkev, pa tudi nobenemu še nismo prepovedali ohiskavati cerkve. Do danes še nismo nikogar silili, da mora pripadati k tej ali oni verski družbi, pa tudi še nikomur nismo rekli, da mora iztopiti iz verske družbe. S kratka: v S N P J je vera privatna zadeva vsakega člana, ž njo nima jednota lcot organizacija nobenega stika, ker ni bila vstanovljena za razširjevanje vere, ali verskih naukov, pa tudi ne za vničenje vere.
To je znano tudi dopisniku. Vsi e d tega je bil njegov napad popolnoma neosnovan na našo jednoto — zahrbten in pobalinsk. Dopisnik menda ne ho hotel trditi, da se da njegov napad opravičiti z verskega stališča, ko vera uči: “Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.”
Omenejni dopis je rodila gola zavist, ker je nekaj Slovencev obrnilo starokopitnemu društvu br-
Nazranila in vib la.
Chicago, 111.
Naznanjam vsem članom in čla nicam društva “Narodni Vitezi” štev. 39. S N P J, da sem z dnem 6. januarja t. 1. prevzel tajništvo pri našem društvu.
Prosim in apeliram na vse člane da se redno udeležujejo mesečnih sej, ki se vršijo vsako prvo soho to v mesecu. Začetek točno ob osmih zvečer v navadnem zbora valnem prostoru v Narodnn dvo ■rani, 18 ulica in Centre Ave.
Vsi člani naj vpoštevajo moje vabilo za točno in redno prihajanje na seje in odvrnili bodo od sebe marsikatero neprijetnost, meni pa prihranili nepotrebno pisarenje.
Moj naslov se glasi 1726 South Centre Ave. Chicago. Ul., kamor je tudi pošiljati vsa pisma, ki imajo stik s tajniškim poslom našega društva.
Z bratskim pozdravom.
John Hodschar, tajnik.
Waukegan, 111.
Društvo Sloga, štev. 14. S N P J je zaključilo na zadnji redni seji se udeležiti veselice, katero priredi nar. podp. društvo “Slovenske Sokolice” dne 13. januarja t. 1. v dvorani Math Slane na 10. cesti.
Bratje! Udeležimo se te veselice polnoštevilno, da pripomoremo še mlademu društvu do boljšega gmotnega vspeha. Naše zbirališče je v navadnem prostoru med sedmo in osmo uro zvečer. Zakasneli člani se pa lahko pridružijo v dvo rani.
Bratski pozdrav!
John -Gantar, tajnik.
Chicago, Dl.
Uljudno vabim vse člane (ice) društva Slavija. štev. 1. S N P J. da se polnoštevilno udeležijo red ne mesečne seje dne 14. januarja 1.1. v Narodni dvorani. 18 ulica in Centre Ave. Začetek seje točno ob dveh popoldne.
Na tej seji prevzame novi odbor društvene posle, zaen,o se bo tudi čital račun zadnje revizije.
Mesečni prispevek je $1.50, pri tem je vštet tudi prispevek za Glasilo”.
Bratski pozdrav!
Joe AVerščaj, tajnik.
da so počasi izginili
Livingstone, 111.
Naše društvo “Bratje Vsizaene ga”, štev. 96 S N P J je štelo kon eem minolega leta 44 članov. No vib članov smo dobili v zadnjem letu tri, pet jih je pristopilo s prestopnim listom, dva sta bila.izključena in eden je pa odstopil s prestopnim listom.
Vsega denarja smo sprejeli $887.95. Izdali smo $787.00, ostane v blagajni $130.95. Na jedinoto smo poslali od izdatkov $683.35 in v trinajsti slučajih smo prejeli $506. 00 bolniške podpore.
Iz tega poročila si lahko tudi zunanji člani društva napravijo sodbo o društvenem poslovanju in napredku.
Z bratskim pozdravom.
John Murvin, bivši tajnik.
Beadling, Pa. 8. jan.
Društvo “Dobri Prijatelji’’ št. 172 S N P J v Beadling, Pa, priredi v soboto, dne 20. januarja, t. 1. v dvorani g. Monticelli veliko veselico.
Vstopnina je $1.00: s tem je pa uračunjena postrežba; ženske so proste vstopnine. Začetek ob 7. uri zvečer.
Na veselico vabimo najvljudneje vsa sosedna' slovenska in hrvat-ska društva, želeč, da se naše veselice polnoštevilno udeleže, obljubljajoč jim, da jim tudi mi ob priliki vrnemo.
Slovenci in Hrvatje, na svidenje na veselici dne 20. jan. t. 1.!
Bratski pozdrav!
John Shaffar, tajnik.
Brooklyn, N. Y.
Bratom in sestram društva “Bratska Zveza”, štev. 140 S N P J naznanjava, da smo na zadnji seji zaključili oslabeti drugo zbo-rovalno dvorano. V ta namen izvoljen odbor je debil dvorano na vogalu Lorimer in Scholes St., št. 47 pri g. Henry Ruppu.
Prihodnja seja dne 20. januarja t. 1. se bo že vršila v novi dvorani. Želeti je, da se elani udeležijo te seje polnoštevilno, ker imamo na dnevnem redu važne reči radi prihodnje veselice, ki se ima vršiti dne 17. februarja.
Veselica' društva “Slovenija”,, štev. 56. S N P J je bila dobra obiskana. Žal, da se člani društva Bratska Zveza” niso udeležili veselice v smislu društvenega zaključka. Seveda je vzrok za slabo udeležbo z naše strani iskati v slabem delavskem položaju. Bratje v Sloveniji” nas gotovo razumejo, bet in se pridružilo S N P J, uvi- saj bodemo zopet v polnem številu
Franklin, Pa. 8. jan. 1912.
Minolo sejo smo imele volitev za novi odbor. Izvoljene so sledeče sestre: Predsednica Jož. Urbas, tajnica Frances Vidrih, blagajnica Marjeta Ošaben, box 788, zapisni-karca Terezija Jernejčič, bolniški® nadzornica Terezija Biber.
Sklenile smo, da priredimo veselico dne 20. januarja. Začetek ob 7. uri zvečer.
Spored:
1.	Ples.
2.	Krčmar pri “zvitem Rogu”,
burka v enem dejanju. Osebe: Krčmar Avg. Samec, njegov sosed Fr. Krajc:	gosposka postopača
Janez: Jakob Kocjan, Miha : Števe Zabric; potujoči brivec: Ludvik Zaman.
3.	Šaljiva dražba.
4.	Izvrstna godba, in ples. Za tem sledi prosta, zabava.
Uljudno vabimo vse rojake v okolici Johnstona, da se te veselice kar v največjeim številu udeleže, ker zabave hode dovolj za vsakega !
S pozdravom !
T. Biber.
Čestilci ognja.
Med vsemi verskimi sistemi, kar jih poznamo, je sistem Zaratustre najstarejši. Pristaši Mohameda., Jezusa Buddhe, Konfucija, Ma-harire, Mojzesa in Laotseja, se ne morejo ponašati, da, je njih vera tako stara kot čestilcev ognja. Zaratustra je prvi proti navadni ljudski veri postavil filozofični moralni verski sistem. In pristaše te vere najdemo danes v Indiji, ki so arijskega rodu.
Ako danes majem« z glavami, ako kdo trdi, da so Evropejci potomci Arijcev, se ne' da zanikati osvojenje Indije in Perzije po svetlopoltnih Arijcih. V Indiji so ostali Arijci tisočletja gospodarji1 in so še danes kot bramimi vzlic angleški vladi pravi gospodarji v deželi. V Perziji so se Arijci zmešali s podjarmljenim ljudstvom v
toliki meri. popolnoma.
Zoroaster je dal vero perzijskim Arijcem, ki je zabeležena v Zen-davesti, kateri so grški filozofi in zgodovinarji že priznali etično in moralno vrednost. Ko je Aleksander veliki razdjal in vničil tedan-
0	Perzijo, je padel tudi nauk Zaratustre kot državna vera. In ko so se Perzijci kakih 200 let predi K. r. otresli grškega gospodstva, je prišla vera Zaroastra zopet krmilu v veljavo in se razširila v kratki dobi preko Male Azije.
Ali kar niso mogli zvršiti Grki, so zvršili pristaši Makomeda: vni-eili so veiro čestilcev oignja v Perziji. Leta 642 po K. r. je zmagoviti kalif Omar v bitki pri Rialavendu premagal zadnjega Sasanida — Jazdijirda.
Mohamedanci, ki so postali gospodarji v deželi niso. bili tolerantni kot Grki, marveč so umorili vsakega, ki ni hotel priznati Mohameda za pravega preroka. Tako je Perzija postala mohamedanska država. Peščica čestilcev ognja je bežala v Korasansko gorovje. Pa tudi od tam so morali bežati na mali otok Ormus v zalivu. Y za četku osmega stoletja so jih pregnali Mohamedanci tudi z otoka, na kar so iskali zavetja na polo toku Gudšerat. Od tedaj je Indi ja postala njih druga domovina.
Ko so pa Mohamedanci vdrli tudi v Indijo so se Parsiji (Tako jih sedaj imenujejo v Indiji) borili oh strani Hindujev proti islamu. Pa tudi v tem boju so podlegli Parsiji in ITinduji mohamedanskemu polumesecu, postali so podložniki mogula, ki je vladal, dokler niso Angleži napravili konec mogulski slavi. Seveda so se Parsiji takoj-pridružili Angležem.
Danes živi v Indiji približno 300 milionov ljudi. Koliko je med nji-
1	mi Parsijev je težko dognati. Murray piše o 200.000, Brockhaus o 800.000, Bail e n pa le 70.000, od katerih živi enajst dvanajstin v Bombaju. S 300.000 Parsiji bi zadeli približno njih pravo število.
Največ Parsijev danes živi v Bombaju; ki so s prostovoljnimi darovi pripomogli d'o krasnih javnih zgradb. Njili liberalna darež-ljivost je pomagala zgraditi univerzo, kolegij “ Elphinstone ”, cerkev sv. Ivana, veliki sanatorij, kolegij “Alexandra”, bolnico “Jiji-boy” in vodnjak Crawford.
Parsiji so večinoma trgovci. Izrabiti znajovse kombinacije in hitro obogate. Dandanes obstoje velike parsijske tvrdke v Penangu, Rangporu, Singaporu, Bataviji, Hongkongu, Šanghaju, Kobi, Jokohami pa tudi v Londonu, Amsterdamu, Liverpoolu, New Yorku in družili večjih evropejskih mestih. Bogati Parsiji so zelo časti-lakomni. Kot premeteni trgovci podpirajo vse cerkve; oni dajo denar za gradnjo krščanskih cerkva, kot za mohameanske mošeje ali pa budistična svetišča. Parsijski časnikarji so pa tudi voditelji revolucionarnega gibanja v Indiji, ki obrača svojo ost proti angleškemu gospodstvu in se bori za veliko “svobodno” Indijo.
Zelo sta razvita med Persiji solidarnost in družinski čut. Med/ šest sto narodi v Indiji so za evropejske šege najbolj pristopni Parsiji. Njih materinski jezik izginja čimdalje bolj, katerega nadomeščajo z angleščino.
,Vera Zoroastra se je v tisoč in tisoč letih spremenila, kot se spreminjajo vse vere. Ormuzd in Ari-man kot princip dobrega in slabega sta že zgubila vso veljavo. Danes se Parsijem sveti: solnee, mesec, ogenj in voda, pa še krava. Svete reči pri njih obredih so pa sadra — nekakšna srajca, gerian — majhen mošnjiček, kuisti — vrvica iz volne, ki je podobna sveti vrvici indijskih bramanov in na-rinig — voda (sealina) krave, s katero si škropijo obraz, kedar molijo. Pri zabavah. — rojstvu, ženitovanju, so pa posneli obrede druzih Indijcev, zadnji čas pa. posnemajo Angleže. Največji praznik je še danes 14. septembra, nastop vlade po Jazdijirdn, zadnjem Sasanidu, ki je zaeno tudi njih novo leto. Kakor mohamedanee in žid ne smeta jesti prašičevega mesa, ne smejo jesti Parziji goveda, ker je govedo sveta žival — Židom in mohannediancem pa prašič nečista žival.
Po vsem svetu so pa znana njih pokopališča, ki jih imenujejo “dakma”, stolpi molčanja na Malabar - Hillu. Kdorkoli pride v Bombay in mu dopušča čas in ima potrebni denar, si ogleda kraj poln poezije sredi vrtov, kjer svoje mrtvece zopet izročajo naravi.
Parsiji pravijo, da je človeško truplo nečisto. Radi tega ga ne smejo sežgati, ker bi onesnažili sveti ogenj; pa tudi zakopati se ne sme, ker bi onečistili zemljo. Ali tudi segniti ne sme, ker bi okužilo' zrak in vodo. Radi tega izročajo mrtvece živalim ,da nečista snov preide zopet v drugo nečisto snov.
“Dakma” niso stolpi. To so nizka, belo barvana krogu podobna zidovja, ki imajo znotraj tri terase, v katerih se vrstijo duple v krogu. Zunanja terasa ima.največ-je duple. Tje polagajo moška trupla, v srednje pridejo ženske, v notranje pa otroci. Majhna vratiča vodijo v notranji prostor. Skozi vratiča smejo le nosači, ki slečejo milica in ga položijo v duplo. Komaj so nosači zapustili notranji prostor, priletijo od vseh strani krokarji in jastrebi in v 15 minutah je zginil mrlič.-------
Na malem griču razprostira bo” drevo svoje košate veje. V malem svetišču pa sedi duhovnik, ki čuva večni ogenj, ki že tritisoe let ni vgasniil, poleg pa mrmra prastare molitve. V prostranih vr-tih frfotajo pisani metulji in ptič- -ki v vsakovrstnih barvah žvrgoli-jo in pojejo za Evropejca neranljivo pesen v jutranji zori ali pa ob času solnčnega zahoda. Veličanst-vena tihota, obdaja opoldne pet stolpov, na zidovju pa sedijo debeli jastrebi in krokarji.
Majhen, umazan stolp stoji na strani. Tje notri pokladajo mrtvece, katere so v smrtnem boju videli drugoverci, pa-------samo-
morilce. Torej tudi tukaj poznajo po smrti malenkostne meščanske razlike, tudi pri Parsijili odločajo po smrti neumni predsodki!
— Mazačka. Kaj žar Anton Mašil’ iz šentlenartskega okraja je prišel v Maribor in se je srečal na glavnem trgu z Marijo Kodričevo, ki so jo bili že kaznovali zaradi mazaštva. Kodričeva je Maširja ogovorila, kako slabo izgleda in-mu je ponudila medicino, ki ga bo takoj ozdravila. Kodričeva se je hvalila, da je služila več let pri zdravniku in da razume več kakor trije zdravniki. Dala je Maširju steklenico z rdečo tekočino, za katero je plačal Mašir 4 krone. Ali ko je Mašir zavžil zdravila, so ga napadle take slabosti, da je moral ostati v postelji. Poslal je torej svojega očeta h Kodričevi s sporočilom, da je njena medicina slabo učinkovala. Mazačka je napravila drugo medicino, ki je veljala 6 K. Ko pa je zavžil Mašir to medicino, je zbolel smrtnonevarno in sta morala priti dva zdravnika, da sta ga rešila. Mazačko Kodričevo so naznanili sodišču. Mi zopet ponovno priporočamo: Ne bodite k mazačem, ako ste bolni. Kdor je bolan, naj gre k iskušenemu zdravniku, ki je na. dobrem glasu, ne pa k mazačem, ki toliko razumejo o zdravilstvu kot zajec o citranju.
— Ubijalec alkohol. Zopet je uničil ljudski strup alkohol človeško življenje in izključil mladega moža iz človeške družbe. Kljub temu pa bomo še vedno naleteli n® ljudi, ki smatrajo takozvano zmir-no vživanje piva, vina in tudi žganja za prav pametno in celo zdravju koristno stvar. Tak zmeren pivec je bil tudi 20letni hlapec Ivan Farkaš iz Hvaletincev v ljutomerskem okraju. Farkaš je imel vedno namen, da bi malo pil, toda majhne merice so mu polagoma zlomile odporno silo in iz malega je rastlo veliko. Kadar je bil Farkaš pijan, je bil prepirljiv in je iskal pretepa.. Temu ima tudi zahvaliti svojo prvo kazen vsled napada. z nožem in nenavadno slab glas. Dne 1. novembra je bil Farkaš v več gostilnah in sicer je spil ves dan tri četrtinke vina in liter piva, torej nič več, kakor spijejo čez dan zmerni pivci. Toda ta množina pijače je zadostovala, da je bil fant zmožen slehernega gasilstva. Ko so se vračali zvečer ljudje s pokopališča v Št. Andražu, je srečal Farkaš posestnika Toša. in ga takoj brez povoda napadel ter vrgel ob tla. Pri tem je imel v roki odprt nož. Pozneje je srečal močno pijanega mizarskega mojstra Alojzija Hojza in ga tudi napadel brez vzroka, ga trikrat zagnal po tleh in ranil z nožem na levi roki in vratu. Prva rana je preiezala žilo odvodnico in je Hojz izkrvavel. Vsled tega se je moral zagovarjati Farkaš pred mariborskim sodiščem zaradi hudodelstva uboja. V svoj zagovor ni vedel navesti nič druzega, ka-kor da je bil popolnoma pijan. Ker je sodišče uvaževalo olajševalne okolnosti, ga je obsodilo na štiriletno težko ječo.
Hibbing, Minn. Blrat Frank Hitri, član d/ništva “Hibing”, štev. 125 je izume 1 zamašek, ki ne dovoli, da bi kdo v steklenico natočil drugo tekočino, ako je že tekočina v nji. Ta iznajdba bo hud vdarec za vse “pančarje”.
Panama, 111. Štorklja je iznena-dila obiteij Josip Ferjančič z zalo hčerko. Br. Josip Ferjančič je novoizvoljeni predsednik društva “Vipava”, štev. 123 S N P J. Ob novem letu nas je obiskal br. Fr. Cimerman, prvi predsednik našega društva.
F. Petrič.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI CDBOR:
Predsednik: Mart n Potokar, 1625 S. Centre A v*,., Chica*o Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box WiUock. Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale av. Chicago. Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Frank Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland av., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar. 4439 Hunt Ave., St. Louis, Mo.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, BI.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131 Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Burie Ave, Rock SpringB, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Av. Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 So. Ashland av. Chicago,
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika,
o. Knauth, Nachod & Kuhne, New Yrk City.—Taj.: Feliks Dolinar, 82 Cortland St., New York City.—Blag.: Fr. Ojster ' 717 Kelly St., Bronx, N. Y. City, N. Y.
I —Seje vsako drugo soboto v mesecu.
57.	—Društvo Planinar štv. 57, Black I Diamond, Wash.—Pred.: Fr. Kučar, b.
606.—Tajk: Gregor Porenta, b. 701.—
Blag.: Fr Potočnik, b. 600.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. ur: dp. v Masonic dvorani.
58.	—Društvo Litija štv. 58, Wilbur-Iton, Okla.—Pred.: John Majdič, b. 71.
Taj.: Fr. Savfax, b. 71. — Blag.: Fr. j Skvorž, b. 616.
59.	—Društvo Zavednost štv. 59, De iPue, 111.—Pred.: Joe Dolinšek.—Taj.: I go, 111.
Dan. Badovinac, b. 341.—Blag.: Josip I 18th St.
| Urbanc.—-Vsi v De Pue, 111.
60.	—Društvo Simon Gregorič štv. 60 I Llopdell, Pa.—Pred.: Fr. Arhar, b. 31
Taj.: Jacob Hovsča, b. 115.—Blag.: P. | Kerpan, b. 1076, Beaverdale, Pa.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, 111. — Pred.: Jer. ur a v čan, Gardner T. O. R. 3, b. 21. — Taj.: Fr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos Gorz, b. 282.
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Victor, Colo. — Pred.: Anton žitnik, b. 148, Goldfield, Colo. — Taj.: Joseph Samec, b. 433. — Blag.: Job. Mohor, b. 373.
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101. Grays Landing, Pa. — Pred.: Al. Draksler, b. 24. — Taj.: Matt, žele, Grays Landing, Pa., b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, b. 21, Martin, Pa.
102.	—Društvo Nada štv. 102, Chica-Pred.: Johana Lozar, 1156 W.
Taj.: Frances Kržičnik, 2245
VV. 23rd St. — Blag.: Mary Hočevar. 2317 So. Leavitt St. — Zastopnik: Fel Namors. — Vse v Chicago, 111. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu: 1843 So Centre Ave.
103.—Društvo Jutranja Zora štv. 103
I Minn.—Pred.: Vikt. šteh, b. 92.—Taj.:|La Salle, 111. — Pred. Neža Rastresen Frank Gimpel, — Blag.: John Stebe, — Taj.: Mary Potisek, 1237 Main St. b. 338. — Seje vsako tretjo nedeljo v La Salle, 111. — Blag.: Margaret Gold-I mesecu, začetek od 10. uri dopoldne v man, 123/ Main St. Zastopnica: Fran-dvorani Zalarja.	eiška Brejc. — Seje vsako drugo nedeljo
62.—Društvo Bratska Sloga štv. 62, v mesecu od 1. uri pop. v dvorani br Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 Valentina Potisek.
Gth St.—Taj.: Le oJunko, 26 Oak St.. I 104.—Društvo Zavedne Slovenke štv
Kosec, b. 8, Klein, Mont.—Tajnik: Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Pozarelli, 2554 E. 82nd St. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 2552 E. 75th St. S. E.
134.	—Društvo Bratska Ljubezen št. 134, Superior, Wyo. — Pred.: Lov. Demšar, b. 247. — Taj.: Fr. Tominc, b. 472. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382. — Vsi v Superior, Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135:
Brooklyn, Ohio. — Pred.: Fr. Jesenovec, 3994 Jennings Rd., So. Brooklyn, O. — Taj.: John Slabe, 3777 W. 14th St., S. W., Cleveland, Ohio. — Blag.:	Carl
Kuhel, 3994 Jennings Rd.
136.	—Društvo Michigan štev. 136. Manderfield, Mich. — Pred.: Anton To-mac, — Taj.: Win. Kroll, Houghton.
Blag.: Nik. Malnar.
Blag.: John Plautz, 217—7th St.
63.—Društva Bistrica štv. 63, Rilton
Pa.—Pred.: Joe Poglednlk, b. 216.— Taj.: Rudolph Sparhakel, 'b. 158. — Blag.: Jos. Poglednik, b. 216.
104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof. 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St. — Blag.: Antonija Svet, 1685 E. 3 Ist St.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, In-el."—Društvo0 Slovenska Zastava štv. I dianapolis, Ind. — Pred.: Fr. Gerbek
517 W. Washington St. — Taj.: Fr. Medveš, 968 W. Pearl St. -— Blag.: Fil Godina, 909 W. Pearl St.
106,	—Društvo Prostost štv. 106, Imperial, Pa. — Pred.: Alois Capude, b. 86. — Taj.: Ignac Muršec, b. 328. —
164, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Teka-ve, b. 443.—Taj.: Barth. Vestačmik, R.
F. D. No. 3, b. 98. — Blag.: Jos. Ker-I hlikar, b. 89 R. F. I). No. 3.
65.	—Društvo Prvi Maj štv. 65, Bree |zy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, R.
R 1, b. 62. — Taj.: Karl Drgan, b. 96. Blag.: Anton Božič, b. 38.
1 -Blag. : Fr. Žnidaršič, R. F. D. 2. b. 57	107.—Društvo Planinski Raj st. 107
- Vsi v Mulberry, Kans.	St- Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever
66.	—Društvo Prosveta štv. 66, Alix. 3358 So. Broadway St. — Taj.: John lArg—Pred.: Fr. Mazek, b. 26.—Taj.: Bertoncelj, 3358 So. Broadway St. —
John Prudich, b. 26.—Blag.: Gregor Blag.: Jos. Dolenc, 3127B. 7th St. — Se Salamon, b. 26.	.ja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu
67.	—Društvo Dolenje štv. 67, Hun- I na 9th St. in Alben ave. bo 2 uri popol-
IMENIK.
tington, Ar.—Pred.: John Veršnik, b. 29.—Društvo Domovina štv. 29, Tho- 36. — Taj.: Lari Petrich, b. 136.
krajevnih društev S. N. P. J.
1.	—Društvo Slavija štv. 1., Chicago
111. — Pred.:	Alois Jalovec, 969 W.
18th St. — Taj.: Jos. Veresčaj, 1504 S. 57. Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bartol, 3816 W. 24. St. — Jed. zastopnik: Alojz Novina. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2, La Salle 111.—Pred.: John Vogrič, 1026—1st St. —Taj.: L. Zevnik, 1037 2nd St.—Blag: Ant. Meznarič, 1101—1st St. — Jed. zastopnik: Joseph čertalič.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown, Pa.—Pred.: Fr. Smarekar, b. 546, Conemaugh, Pa. — Taj.: J. Hribar, 509 Broad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Jed. zastopnik: Mih. Pečjak. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	—Društvo Bratstvo štv. 4, Neff, Ohio. — Pred.: Leo. Plahuta, b. 186, Steel, Ohio. — Taj. Fr. Rozman, b. 302. — Blag.: Loorenc Potočnik, b. 42.
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland, Ohio. — Pred. Fr. Černe, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj.: Ant. Peterlin, 6314 Glass ave. N. E. —■ Blag.: Jos. Birk, 6029 Glase Ave. N. E.
6.	—Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan Pa.—Pred.: Alois Glaser, b. 77, Morgan, Pa,—Taj.: Baltazar Glažer, b. 77.
—Blag.: F. Miklavčič, R. F .D. 3, b. 43. McDonald, Pa.—
7.	—Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-ridge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171 — Taj. J. Mlakar, b.'68.—Blag.: Val. Red-nak, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo
v mesecu.	.
8.	—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, 111. — Pred. John Marinčič, 9503 Ewing Ave. — Taj. Rudolph Lustig, 9463 Ewing Ave. — Blag.: Jos. Kuhelj, 9553 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej stv. 9, Yale, Kans.—Pred.: Ivan Sajovec, b. 73.—Taj.: J. Homec, b. 15.—Blag.- M. Izlakar,' b. 101.—Vsi v Yale, Kans.
10.	—Društvo Trdnjava štv. 10, Rock Spring, Wyo.—Pred.: Jos. Pišljar, 308 — 6th St. — Taj.: Ant. Završnik, 302 Pilot Butte Ave,—Blag.: Val. Stalick. 302 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn Wash. —• Pred.: Ant. Stanfel, b. 361.— Taj.: Matt Kučan, b. 906,—Blag.: Geo Švab, b. 486.—Vsi v Roslyn, Wash.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St. — Taj.: Jos. Šobar, R. F. D. 7, b. 2 —Blag.: John Sablich, b. 364.
13.	—Društvo Edinost štv. 13, Whee ling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, R. 1, b. 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Za-o-ore, b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Victor Solar, b. 312, Bridgeport, O,— Jed. zastopnik: J. Golkonda,—Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Wauke
gan, IU. — Pred.: John Mahnič, 316 So. Utica Sa. — Taj.: J. Gantar, b. 286 North Chicago, 1111	— Blag.: Blaž.
Mahnič, 714 Market St.
16.	—Društvo Sloga štv. 16, Milwaukee, Wis.—Pred.: Louis Bevič, 198 1st ave.—Taj.: Ant. Kolenc, 489 Park st. —Blag.: Frank Mali, 208 Reed St.
Vsi v Milwaukee, Wis.
17.	—Društvo Bled štv. 17, So. Lorain, Ohio.—Pred.: Frank Ažman, 1657 E.
31st St. — Taj.: Fr. Vevar, b. 34. — Blag.: John Tomšič, 1740 E. 29th St.-r-Zastopnik: J. Gregorič, 1777 E. 29th st.
ig,—Društvo Oril štv. 19, W.Mineral Kans. — Pred.: John Goršek, b. 469. Stone City, Kans,—Taj.: Rokus Božičnik, b. 468, Stone City, Kans. — Blag.: Ignac Černe, b. 520, Stone City, Kans.
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely,Minn. —Pred.: John Teran, b. 432. — Taj.: John Judnich, b. 479. — Blag.: Anton Boljka, b. 992.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo Colo. — Pred.: Martin Kočevar, 1219 Eiler Ave. — Taj.: Fr. Stupar, 1234 Eiler Ave. — Blag.: Jacob Heningsman 1230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1. dne v mesecu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun
tain, Mich.—Pred.: Jacob Zadel, b. 288. —Taj. Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Jos. Oza-nič, b. 297, Trimountain, Mich.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh, Pa. — Pred.: Matt Kitz, box 96. — Taj.: M. Brunet, b. 221, Darragh, Pa.— (Za ekspresne pošiljatve: R. R. Sta. Madison, Pa.)—Blag.: V. Hutter, b. 67 Arona, Pa.
24.	—Društvo šmarnica štv. 24, Jen ny Lind, Ark.—Pred.: Anton Kolbe b. 102. — Taj.: Anton Pravnikar, b. 86, —Blag.: Fr. Gorenc, R. R. 3, b. 246 Fort Smith, Ark.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26 Cumberland, Wyo.—Pred.: Ivan Šarc b. lift.—Taj.: Jos. Tokin, b. 38.—Blag. Fr. Klavžar, b. 161.—Sejo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvo rani na st. 2.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Frontenac Kans.—Pred.: Jos. Jereb. — Taj.: John Kerne, b. 147. — Blag.: Louis Prelož nik.—Seje vsako prvo nedeljo v me seču.
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Green land, Mich.—Pred.: Peter Geshell,
111.—Taj.: Jos. Mihelič.—Blag.: Mike Geshell, b. 83, Greenland, Mich.—Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
dan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108 Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj Uršula Bezek, b. 64. r— Blag.: Marija Klemenčič.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgich. — Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C
mas, W. Va,—Pred.: Jos. Rus, b. 188. Blag.: Fr. Spendal, b. 90.
—Taj.: Alois Lukeh, b. 381,—Blag.:	68,—Društvo Slovenec stv. 68, Raci
Knavs, b. 78.	ne, Wis.—-Pred.: Fr. Jelenz, 203	How-
30.	—Društvo Popotnik štv. 30, Weir	land Ave.—Taj.: Jos. VVerbič, 135	How-
Kans.—Pred.: Pavel Obregar. R. R. L land Ave,—Blag.: Mar. Bajuk, 730 Bur-Weir, Kans.—Taj.: Ant. Potisek, b. 181 beck St.
Weir City, Kans.—Blag.: Tomož. Mrav-	69.—Društvo Napredek štv. 69, Eve .	.	„v,
lja, b. 221, Weir City, Kans.-Jed.: za- leth, Minn—Pred.: John Kobe, b.	vsako togo	ob
stopnik: Alois Feme.	Taj.: Jacob Ambrožič, 415 Pierce St.
31.	—Društvo Slovenski Dom štv. 31, —Blag.: Fr. Stebla j, 508 Grant Avč.
Sharon, Pa. — Prod.: Fr. Vodenichar.	72,—Društvo Spoznanje štv. 72, Rad
112 N,- Water St.	— Taj.:	Fr.	Sto-niša.	ley, Kans. — Pred.: Leo Pogačar,	b. 94
R. F. D. 57 b. 66.	— Blag.:	Fr.	Bittenc,	Radiev Sta., Pittsburg, Kans. —	Taj.:
108% N. Water St.—Seje vsako- drugo Fr. Rugelj, R. R. 1, Pittsburg, Kans.-nedeljo v mesecu v prostorih br. Fr. Blag.: Ant. Tomšič, Dunkirk. Pittsburg,
Vodeničar, 112 N. Water St.	Kans.
32.	—Društvo Sava štv. 32, Winter | mesecu, quarters, Utah.—-Pred.: Joseph Kosmač.
2. uri v prostorih br. predsednika.
110.	—Društvo Slovenski Rudar štv 110, Chisholm, Minn. — Pred.: John Rus b. 21. — Taj.: Fr. Čampa, b. 863. — Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. 111, Auro ra, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b.
Seje vsako drugo nedeljo vi’- _ Taj . Marija K<)vach) b. 78. -74— Društvo Grozd štv. 74, Virden B1,?ô_^rC,!âtmîfkl
Taj,:
o•_____,112, Bear Creek
Blag.: himon ,	. ,
6	Luzar, b. 152. —
Taj.: Fr. Mark osek, b. 1. (za expresne 111. — Pred.: Fr. Reven, b. 12. pošiljatve R. R. Scofield, Utah.) — Jos. Jur.a-k, b. 426.
Blag.: Peter Med e, 'b. 92.	Kaučič. — Zast. Matt. Stermee.
33. —Društvo Naš Dom štv. 33, Am-	75.—Društvo Slovenec tšv. 75, Ros-bridge, Pa. — Pred.: Joseph Pelc, b. lyn, Wash. — Pred.: Gregor Jansiček 146. — Taj.: Valentin Repovš, b. 591. — Taj.: Louis Aristovnik, — Blag.: M.
—Blag.: Peter Švigelj, b. 344. — V-si Aristovnik, b. 192. v Ambridge, Pa.	76.—Društvo Prijatelj štv. 76, Skid
34.	—Društvo France Prešeren štv. 34. more, Kans.—Pred.: John Alič, R. R Indianapolis, Ind.—Pred.: Lov. Bizjak, No. 3, b. 190, Columbus, Kans. — Taj.:
743 Warman Ave. —• Taj.: jos. Bruder, Martin Jurečka, R. R-3, b. 60, Colum-712 Warman Ave. — Blag.: Ant. Ivan-1 bus, Kans. — Blag.: Matt. Dabalack, čič, 713 Warman Ave—Seje vsako če- b. 13. — Seje vsako drugo nedeljo v me-trto nedeljo v mesecu.	seču v dvorani br. Zakrajšeka ob 9. uri I ¡.’‘ ‘f''	"(/k
35.	—Društvo Zvestoba štv. 25, Chi- dop.	'
copee, Kas.—Pred.: Jos. Intihar, b. 252.	77.—Društvo Bratstvo štv. 77, D/
Taj.: Ant. šular, b. 209.—Blag.: Ant. Kalb, 111. — Pred.: Matt Hamov/, 1142 Rižnar, b. 126.	Market St. — Taj.: Frank Rep, 1108
36. —Društvo Zveza štv. 36, WiUock Market St. — Blag.: Fr. Žakelj, 1315 Pa. — Pred.: Jo* Zajc,, b. 155. —- Taj.: Louis St.
L. Dolenec, b. 253. — Blag.: Paul Tau- 78.—Društvo Zveza štv. 78, Manor čar. — Seja vsaka druga'nedelja v mes. Pa.—-Pred.: Fr. Boštjančič, b. 89.—Taj.
Mont.—Pred.: John Taj.: John Kostelic, b. 161. — Blag.: John Ohesarek, b. 16. Vsi v Bearcreek, Mont.
113.	—Društvo Mangart št. 113, Sun ny Side, Utah. — Pred.: Fr. Lutrič, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56. — Jednotin zastopnik: Robert Tomčič.
114.	—Društvo živila Ilirija štv. 114, Roundup, Mont. — Pred.: Tho. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. — Seje vsa-
"Jo vmesecu od 9. uri do
poldne
115. -—Društvo Jolietska Zavednost štv. 115, Joliet, 111. — Pred.: Fr. Mally 704 Broadway St. — Taj.: Frank Za gar, 206 Indiana St. — Blag.: Martir Pluth, 1307 Broadway St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv
37.—Društvo Proletarec štv. 37, Lo- Louis Bo d a" b. 275.—Blag.: Jos. Hor- 116 ¿incoin m   Pred.: John Hoče-
11. A T) «.J . T .L i, D i L! X K Q1 Pi I	L 11»-	I *	_ —	....
var, 717 Vicliitte Ave. — Taj.: Jois. Ti-cer, 727 Vichitte Ave.—Blag.: M. Star-čevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.—Društvo Novi Dom štvr. 117 Yukon, Pa. — Pred.: Mike Masko v s ek, b. 149. — Taj.: John Vidmar, b. 40. Blag.: Jos. Kastelic, R. F. D. 116, Ruffs Dalle, Pa.
118—Društvo Slovenski Sokoli štv.
wellville, O.—Pred.: John Ribič, b. 315 vat, b. Ilc
Lowellville, O.—Taj.: John Sušanj, R.	79—Društvo Dobrodošli štv. 79, Clc
F. D. 1, b. 29, Poland, Ohio. — Blag.: Elum, Wash—Pred.: Paul Kolar, b. 237 Fr. Meršak, b. 307.	—Taj.: Fritz Verderbar.—-Blag.: Math
38.—Društvo Ilirija štv. 38, Kenosha Kavzlarič, b. 22.
Wis—Pred.: John Ahlin, 360 Oak St.	80—Društvo Sovoboda štv. 80, Brere-
—Taj.: Ignac Radovan, 421 Lemon St. ton, 111. — Pred. Frank Aleš, Brereton —Blag.: Fr. Zupančič, 376 Hanson St. 111. — Taj.: Filip Oreškovic, box E. —
39— Društvo Narodni Vitezi štv. 39. Blag.: Jos. Stipanovič, b. 87. — Seje Chicago, 111.—Pred.: Fr. Hoidale, 1340 vsako prvo nedeljo -po 10. v mesecu
S. 42nd Ct. — Taj.: John Hodschar, v Marcel Co. dvorani ob 9. uri dop. | pjttsburg Pa   Pred - Geo Gre-
1726 So. Centre Ave—Blag.: Fil. Kap- 81— Društvo Solnce štv. 81, Red|mir’aa ¿038 Wnt.fi’ lja, 1650 S. Throop St. — Jed. zast.: Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler, b Felix Namors.—Redne seje vsako prvo 47. — Taj.: John Grgurič, b. 50. — soboto v mesecu.	Blag.: Jos. Hrovat, b. 14.
40. —Društvo Zvon štv. 40, Durango,	82.—Društvo Triglav št. 82, Johns-
Colo.—Pred.: Anton Ilegler, b. 1253.— town, Pa. — Pred.: Carl Cerjak, R. F. D. t gtT 119 Waukegan Taj.: Anton Blatnik, b. 521. — Blag.: 3, b. 57. — Taj.: Fr. Šuštaršič, 786 Col®- Frančiška Lenaršič, 609 Martin Verče, b. 427.	man ave. —■ Blag.: Mihael Lompret, b.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin, 54, R. F. D. 3.
Pa.—Pred.: Jer. Knez, b. 175, Claridge,	83.—Društvo Planina št. 83, Bing
Pa. — Taj.: Fr. Perko-, b. 663. — Blag.: ham, Utah. — Pred.: John Samec, b. 78.
Anton Retar, R. F. D. 2.	— Taj.: Geo. Stepan, b. 805. — Blag.
42.	—Društvo Večernica štv. 42, Aid- .Jurij Prijanovič, b. 78.
ridge, Mont—Pred. : John Petek, b. 144	85.—Društvo Slovenski Delavec štv.
Electric, Mont.—Taj.: Gr. Zobec, b. 144 85, Orient, Pa. — Pred.: John V oljk
Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pel j Orient, Pa. — Taj.: Jacob N-ovšek, b. ban, Electric, Mont.	105, Orient, Pa. — Blag.: John Zorc.
43.—Društvo Aurora štv. 43, Aurora b. 4, Orient, Pa.
Minn.—Pred.: Jos. Pongrc, b. 608.— |	86—Društvo Slovenski Dom štv. 86
Taj.: Karl Jerich, b. 97. — Blag.: Jos. Chicago, 111. — Pred.: Ant. Puc, 1340 jefferson st.
Virant, b. 18.—Seje vsako prvo nede- So. 42nd Ct. — Taj.: Ant. Anziček, 640 ljo v mesecu od 1% popoldan.	N. Haisted St.—Blag.: Jos. Zič-kar, 450
44.—Društvo Danica štv. 44, Cone N. Green St. — Vsi v Chicagu, 111. -maugh, Pa.—Pred.: Ig. Travnik, b. 275. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu, n Taj.: št. Za-brič, b. 508.—Blag.: Frank 527 Milwaukee ave.
Merlak, b. 508. — Seje se vrše v prosto-	87.—Društvo Prostomisleci štv. 87,
rih Josipa Mele na Franklinu.	Herminie, Pa. — Pred.: Ant. Sornik, b
46. —Društvo Gorenjec štv. 46, Ore- 202. — Taj.: Fr. Kokal, b. 275.—Blag.: ^	^	^ _  _____;  ____ ______=
gon City, Ore—Pred.: Matt Uršič, b. Fr. Lovše, b. 277. — Seje vsako prvo 1 j“'g_ Mibaijg" b. *843. — Vsi v Panama 365.—Taj.: Matt. Skoff b. 307.—-Blag.¡ nedeljo v mesecu.	Ill'
And.ro Juvan, 131—18th & Main St.	88—Društvo Dobri Bratje štv. 88	^ __________________________________
47. —Društvo Illinois štv. 47, Spring- Moon Run, Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak ^24^ Vandling' PaT~—*Pred.:"Fr. Rataje field, 111.—Pred.: Fr. Bregar, 414 So. b. 222. — Taj.: Mihael Jerala, h. 217.— L	Vamllino-, Pa. — Taj.: Ernest
8th Street. — Taj.: Matija Ranker, R. Blag.: Lenard Mihon, b. 68.	Krall b 117 Vandline, Pa. — Blag.
F. D. 3. — Blag.:	Fr. Golob, 1818	89.—Društvo Glas Naroda 89, Mid '	’	-	-
Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo way, Pa. — Pred.: Fr. Zornik, b. 39. — v mesecu v žveglieevi dvorani na 1858 Taj.: John Nagode, b. 273
So. 15. St.	Vinc. Janežič, b. 34.	|	¿25__Društvo Hibbing štv. 125, Hib
48—Društvo Triglav štv. 48, Barber	90—Društvo Rdeči Prapor štv. 90 k— Minn. — Pred.: Matt Glad, 321
ton, O.—Pred.: Martin Železnikar, 432 Haekett, Pa. — Pred.: Fr. Volk, b. 164. ;{rd ^ye _1	jcr, Hittle, b. 231.
Bolive Road.—Taj.: Fr. Tonija, b. 243. —Taj.: Frančiška Gorišek b. 43.—Blag- Blag.: Ant. Kramar 302 ~ ’
Blag.: John Balant, 311 So. 4th St.— | Ant. Slanovič, b. 147. — Vsi v Haekett | stoipnik Frank Hitti.
guras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Ru d-olph Rojtz, 4809 Butler St. — Blag.: John Golobič, 4828 Blackberry St. — Vsi v Pitt-sburg, Pa.
119—Društvo	Moška Enakroprav
IU. — Pred.: Market St.-Taj,: Ana Mahnič, 316 So. Utica St. Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St.
120. —Društvo	Gorenjec štv. 120 Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Fr. Černuta, b. 13 Heaton, X. Mex. — Blag.: Andrej Ja-
č, b. 1.
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokač, 206 Post Ave. — Taj.: Jos. Androina, 206 Post ave., Detroit Mich. — Blag.: John Faletič, 2162 N
122.—Društvo Grozd štev. 122, Ali I quippa, Pa. — Pred.: Fr. Skubic, b. .143 Golo na, Pa, —' Taj.: George Smrekar b. 7J, Aliquip-pa, Pa. — Blag.: John ] Vrečar, b. 91.
123—Društvo Vipava štv. 123, Pana Ima, IU. — Pred.: Joseph Ferjančič, b 110. — Taj.: Fr. Petrič, b. 785. — Blag.
-3rd St. — Za-
126.	—Društvo Primož Trubar štv 126, Cleveland, O. — Pred.: Mihael Lah 1268 E. 55th St. — kaj.: Fr. Hudover nik, 1243 E. 60 St., N. E. — Blag. Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
127.	—Društvo “V slogi je moč!” št
sfft^Ta?27. -'Taj/pf Jmrnn! ve roke' Uradniki so postajale le
b. 135. — Blag.: Pavel Slapničar, b. 127.
170.	— Društvo Dolenec, štev. 170, Akron, Ohio, —Pred.: Jos. Pucelj, 1251 N. Case Ave. — Taj. Vinc. Zurc, 404' So. Broadway St. — Blag..- Ant. Bers-naik, b. 313, Kenmore, Ohio.
171.	—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa. — Pred.: Jacob Se-tina, b. 83. — Taj.: Alois Jančar, b. 311. — Blag.: Fr. Glčnick, b. 311.
172.	—Društvo Dobri Prijatelji, štev.
172,	Beadling, Pa.
173.	—Društvo Slava, št. 173, New-
burg, Ohio. — Pred.: John Požar, 3529 E. 81 St., S. E. Cleveland, O—Taj.: John Križmanči-č, 3557 E. 81 St., S. E. Cleveland, O.—Blag.:	Alois Krancar.
3522 E. 81 St., S. E. Cleveland, O.
Vsi v Barberton, Ohio.	I Pa.
49. —Društvo Ljubljana štv. 49, Gi-	91.—Društvo Johnston City štv. 91 rard, O. — Pred.: John Anziček, z. 362 Johnston City, IU. — Pred.:. Joe Ban Taj.: Jer. Črne, b. 297—Blag.: Alojz b. 385. — Taj. Ant. Smo-de. — Blag.:
Strah, b. 408.—Seje vsako prvo nedeljo Ant. Donat, b. 507. v mesecu.	92.—Društvo Rožna Dolina štv. 92
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin Ind.—Pred.: Victor Zupančič, b. 17, R ger, R. F. D 4, b. 36, Girard, Kans.
R—Taj. Leo Prašnikar, box 67—Blag.: Taj.: Fr. Vegelj, R. R. No. 4, b. 143,1 ^“oakview" čolo.' —”Pre“d.: Matt Vi Karl Vrabič, b. 445.—Jed. zast.: PauM Girard, Kans. — Blag.: Matt. §etina aergar b. 55. — Taj.: Martin Prašnikar Gregorič.	_	b. 23.	,	b 103’— Blag.: Fr. Pajk, b. 55. — Se-
51— Drustyo Narodni Dom stv. 51	93—Društvo Zarja Svobode stv. 93 . vgako zadn:0 nedeljo v mesecu ob 9. Aspen, Colo.—Pred.: Mathias Stariha. Randall, O. — Pred.: Ant. Kocjančič.H(,
b. 34. — Taj.: Louis Lesar, b. 475. — b. 5. — Taj.: John Daničič, R. F. D. 3.	128—Društvo Narodne Slovenske št
Blag.: A. E. Rigler, b. 582.	b. 114, Warrensville, O. — Blag.: Frank G ¿aiumet, Mich. — Pred.: Ana Kle-
52—	Društvo Zvezda štv. 52, Brough Japelj, b. 26.	menc 318—7th St. — Taj.: Ana Plautz
ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b. 13o—	94.—Društvo Triglav stv. 94, Colora I ..oa _ (i.i, gt _ —	- -	—
---	,	. „„„ I— 6th St. — Blag. Boža Rački.
Taj.: Jak. Dolenc, b. 181—Blag.: Mih.	do City, Colo. — Pred.: Joseph Boitz, 4052 Acorn gt	_ &eie vgak tTe{-i	toi
Mali, b. 155. Seje vsako tretjo nede-j b. 389. Taj.: Ant- habjancic, b. 68_. K.gk v	mesecu v	.Wilmeisoci	dvorani	ob
ljo v mesecu ob %10 uri dp. v dvorani	— Blag.: Fr. Adamich, b. 633. — Seje K uri
Sv. Barbare. Jed. zast.: Ant. Demšar.	prvo soboto po desetem v Schmittovi '129._____Društvo	Lipa št.	129, Cieve-
53—Društvo ‘‘V Boj!” štv. 53, Col- dvorani na Colorado /ave.	land, O. — Pred.: Ivan Gorjup, 3153
linwood, O. — Pred.: Andrej Pelan, ol3	95.—Društvo LUija štv. 95, Oglesby. Krauss ct>   Taj.: Ivan Avsec, 3858
E. 152-nd St. — Taj.: D. Blumel, 6216 111. Pred.: Joseph Gorišek, b. 67.	Clair Ave. — Blag.: Ant. Cugelj
Blodgett Avenue. — Blag.: Joe Kun-1 Taj.: Joseph Mencin, b. 197. — Blag.: 13g7 E 39 St N E _ geje vsako dru-
I go nedeljo v mesecu na 3044 St. Clai:
I ave. N. E.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve-I leth, Minn. — Pred.: Marija Janc, b
587. — Taj.: Čarobne Novlan, b. 371 |Blag.: Angela Pucelj, b. 495.
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev. 1131, Chicago, IU. — Pred.: Milan He
gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Mo-
č, 439 E. 156 St., Collinwood, O.—Jed. Jo-seph Legan b. 11.
zast.: Carl Kotnik.—Seje vsako drugo 1 96.—Društvo Bratje Vsizaenega štv. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvora- 96, Livingston, IH. — Pred.: John Re ni sobrata Travnikarja na 117. St. povš, b. 67. — Taj.: Fr. Krek, b. ..
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54 Blag.: John Muvrin, b. 152.
Glencoe, O. — Pred.: Pavel Dolenc, b.	97.—Društvo Krim štv. 97, Bessemer.
43. — Taj.: Ig. žlemberger, b. 12. -— Pa. — Pred.: Henrik Slapničar, b. 121.
Blag.: Joe Zibert, b. 11. —• Seje vsako — Taj.: Anton J. Marolt, b. 145. —
drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dp. Blag.: Jacob Serjak, b. 18. — Seje vsa _ _	_______ —j.. ____________
v dvorani “Union”.	ko tretjo nedeljo v mesecu v dvorani |fgk’ 2615 S. 40th ave. — Blag.: Fr.
55.	—Društvo Slovan štv. 55, East Pa- br.	J. Serjfika.	Barbič, 1758 W. 21. St. — Redna me’
lestine, O.—Pred.: .Jos. Hafner, b. 158.1	98.—Društvo Sokol štv. 98,	La	SaUe,	sečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2.
Taj.: Fr. Miklavčič, b. 291. •—- Blag.: lili.	— Pred.: Matt.	Strohen,	443	Main	uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834
Ant. Jurjavčič, b. 31.	|St.	— Taj.; Martin	Novlan, 1237	Main	W. 26th St., ogel Avers Ave.
56. —Društvo Slovenija štv. 56, New St. — Blag.: Thomas Golobič, 203—2nd	132.—Društvo Slovenski Napredek
York, N. T.—Pred.: Zvonimir Jakše, c. & Union St.	'štev. 132, Klein, Mont. — Pred.: Ig.
Mich., b. 51. b. 423.
137—Društvo Napredne Slovenke št.
137,	Cleveland, O. —vPred-:	Franja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana Wence'lj, 1017 E. 62'nd St.
—Zastopnica: Neža Zalokar. — Vse v Cleveland, O. — Seje vsaki -prvi četrtek v mesecu na 6006 St. Clair ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev
138,	Canonsburg, Pa. — Pred.:	Pau’
Posega, b. 230. — Taj.: John Kokliž
. 276. — Blag.: John Podboj, b. 230.
Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleveland, O.—Pred.: Fr. Cergol, 3063 Broad-
ay St. — Taj.: Mihael Erjavec, 701 Berk St. — Blag.: John Lukač, 2741 Commercial Rd.
140.	—Društvo Bratska Zveza štev.
140, Brooklyn, N. Y. — Pred.: John Jurkovič, 166 Montrose ave. -— Taj.: Peter Miketič, 239 Hopkins St.—Blag.: Ant. Stauduhar, 135 Montrose ave. —
Vsi v Brooklyn, N. Y.
141.	—Društvo Brod na Kolpi št. 141 Calumet, Mich. — Pred.: Fr. Lisae. —-
a j. : Ant. Stimae, b. 527. — Blag.: John Tomae, 321 6th St. — Vsi v Calumet, Mich.
142.	—Društvo Mir štev. 142, CoUin wood O. — Pred.: John Prusnik, 160 St. 664, Collinwood, O. — Taj.: Jafties Petsche, Caranac Rd. 14502, Coli. O. — Blagajnik: Matt Kastelic, 15924 Sara nac Rd., Collinwood, O.
143.	-—Slovenski Lovec št. 143, Eas1 Helena, Mont. — Pred.: John Perčič
Taj.: Frank Smith, b. 4. — Blag.: John Kovač. — Vsi v East Helena Mont.
144.	—Društvo Slov. in Hrvati štev 144, York Run. — Pred.: Fr. Steklačič
i. 452, Fairchance, Pa. — Taj.: Fr. Ca-menchek, b. 452. — Blag.: A. Šorle . 452. — Vsi v Fairchance, Pa. — Sej/ sako pervo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan.
145.	—Društvo Slavček v Cliff Min«.
Pa. — Pred.: Anton Nagode, b. 221. — Taj.: An-ton Treven, b. 214. — Blag.:
Fr. Zagoda, b. 222.
146.	—Društv« Kanarček v Messmore Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. — Taj,: Mihael Polovic, b. 75, Newcomer, Pa. — Blag.: John Cvetkovič-b. 75, Newcomer, Pa.
147.	—Vodnikov Venec, št. 147, Cleve land, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st St. —■ Taj.: Fr. Krže, 1293 E. 55th St. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Clair ave. — Zastopnik: Alois Erste.
Vsi v Cleveland, O.
148—Društvo Zorislava v Franklin, Pa. — Pred.: Josefa Urbas (b.?)—Taj.: Ivana Merlak, b. 508, Conemaugh, Pa.
—	Blag.: Ivana Koss (b.?)-
149.	—Društvo Zavedne Slovenke, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Ni-klave, b. 75. — Taj.: Mary Gorše, b.
43. — Blag.: Anna Kerin, b. 157. — Seje vsako tretje nedeljo pop. 2. uri.
150.	—Društvo Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Taj.: Marija Merzlikar, 507 Van St. — Blag.: Mary Platnar b. 193.
151— Društvo Bratje Edinost, štev. 151, Witt, IU. — Pred.: Peter Kokalj b. 342. — Taj.: Jmo. Tovornik, b. 135.
—	Blag.: Fr.'Zadel, b. 111. — Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovenski Narod štev. 153, Youngstown, Ohio. — Pred: Jo«. Kos, b. 596, Strothers, Ohio. — Taj.: John Logar, b. 357, Struthers, Ohio. — Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave.
Zastopnik: John Petrich.
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154 Park City, Utah. — Pred.: Mike žu-gel, b. 335. —• Taj.: Jacob Shobar, b 692. — Blag. Jacob Glementz, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, IU. — Pred.: Josephina Liveek, b. 139. — Taj.: Magdalena Shajporc, b. {1) — Blag.: Josephina Pavliha, b. 132.
156.	—Društvo Kras, št. 156, Muddy.
IU. — Pred.: Fr. Zimerman. — Taj.: Fr. Madley, b. 72.—Blag.: Alois Grebenjak, b. 541. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvo rani br. Alois Grebenjak.
157.	—Društvo Bodočnost, štev. 157. Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b.
3. — Taj.: Nick Glagovšek, b. 15.
Blag.: Matt. Stifan,\b. 5. — Vsi Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev 158, Nottingham, Ohio. — Pred.: Ant Koss, Cut Road, Euclid, ü. — Taj.: Vine. Badalich, b. 289. — Blag.: Fr Pajk, box 353. — Seje vsako 1. nedeljo
159.	—Društvo Ferrer, štev. 159, Han na, Wyo. — Pred.: John Schwartz hoblar, b. 91. — Taj”: John Pettek, b 96. — Blag.: Ant. Nerat, b. 91. — Vsi v Hana, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 160 Newark, Ohio. — Pred.: John Gabrov sek, 114 Jefferson St. — Taj.: Matt. Janeš, 41—13. St. —■ Blag.: Fr. Koren 125 Wiehle av., Newark, Ohio.
161.	—Društvo Vseslovani, štev. 161 KittsviUe, Minn. — Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. — Taj.:
F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn.— Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163 Buxton, Iowa. — Pred.: Ant. Sušič, b. 12, Eveland, la. — Taj.: Fr. Cerovac, b. 12, Eveland, la. — Blag.: Felix Razpotnik, b. 670.
164.	— Društvo Spomladanska Vijolica, štev. 164, Frontenac, Kans. Pred.: Mary Skubic, Frontenac, Kans. — Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans. — Blag.: Mary Jartz, b. 49, Frontenae Kans.
165—Društvo Lunder Adamič, št 165, Wick Haven,'Pa. — Pred.: Vict. Hribar, b. 6. — Taj.: Fr. Hribar, b 135. — Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. Seje vsako tretjo nedeljo v meseeu.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št, 166 Presto, Pa. — Pred.: Lov. Dolniar, b. 262, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petrovich, b. 246, Burdine, Pa.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št, 167, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136. — Taj. Ivana Zakrajšek, b. 145. — Blag.: Klara Klančnik b. 38.
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168 Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda b. 151.—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag Fr. Škufca, b. 98. Vsi v Conemaugh Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A loisija.
169.	— Društvo Svobodomisleci, štev
Kitajski dvor in revolucija.
Na Kitajskem je krvava revolucija napravila konec cesarstvu. Po brzojavnem poročilu so vstanovili republiko in izvolili že tudi svojega predsednika, vdova kraljica je pa 'S_ces-arjem Usia-ntungom, ki je po kitajskem štetju star sedem, no našem pa približno šest let, na begu pred vstaši.
Zadnja leta so sploh s kitajskega dvora prihajale vesti o zarotah, spletkah kakor tudi o strankarskih bojih, z-a katere se niso brigali v Evropi in Ameriki, dokler ni pričela splošna vstaja proti Mandžurom, tlačiteljem Kitajcev. Ako listamo v zgodovini, tedaj naletimo na dogodke, da se je demokratiziranje države završilo navadno s padcem vladajoče dinastije. Tudi na Kitajskem je bilo nakopičenega toliko gradiva proti tuji vladajoči rodbini, ki je vladala približno dva in pol stoletja, da je bilo treba le majhne iskrice za splošno vstajo. Najvažnejši državni posli v civilni in vojaški službi so bili v rokah plemsfee kaste, katero so Mandžuri vstvarili iz lastnega naroda, da so tembolj utrdili svoje gospodarstvo. Na dvoru so pa imele ženske in evnuhi prvo besedo. Knežje in visoko aristokratske klike so se trgale •/. raznimi nečednimi sredstvi za vodstvo državnih poslov. Dokler je trajalo sedem in dvajset drnevno dvorno žalovanje za cesarico Tsesijo, so mirovale spletke, ker Kitajci spoštujejo duli mrtvega, dokler je njegova rakev še nad zemeljsko površino. Ko so pa na dvoru raz obesili oficielno barve, ki so pomenile, da je konec dvornemu zalo vanju, so obživele tudi dvorne spletke in intrige.
Sedanjega ubežnega cesarja, ki nosi ime Tienteu — nebeški sin — v smislu dvornega jezika, so iztr gali njegovi materi leta 1908, ko ga je umirajoča padu” na smrtni postelji proglasila potom svečanega ukaza prestolonaslednikom in ga izročila kot rojenčka vdovi prejšni dan umrle ga cesarja — Kvangsija. Občezna no je danes, da je marsikateri ki-eesar v sled brezmiselne vzgoje nastopil vlado bolan na du ši in telesu.
Poleg višjega d v ornika, višjega evnuha Čangjiasua podučujejo cesarja še glavni tajnik Lnjimgsian kance]ar Jensu, predsednik civi-1 ne družbe Litienli, predsednik in podpredsednik rninisterstva za po duk in vojno. Že ob šestili zjutraj prično mučiti majhno dete, ki mo ra seveda vsako jutro tudi sveča no pozdraviti teto in cesarico vdo vo. Za temi eerimonijami pa pri čne poduk. V smislu konfucijeve tradicije mora cesar vse nadkrilje vati v znanosti in vedi. Ker se pa znanost suče le v mejah formaliz mi» in soholastitke, mučijo “nebe škega sina”_s tisoči in tisoči kitaj skih pismenih znamenj in tisoči in tisoči pregovorov iz klasične lite rature, katere se mora učiti na pa met. Poleg mora pa nesrečno dete podpisavati smrtne obsodbe in druge listine. Za igro in zabavo mu ostane prav nič ali pa zelo ma lo časa.
Zdaj se tri ženske trgajo za do stojanstvo matere cesarice. Za vsa ko teh žensk pa stoji stranka prin cev in mandžurskih fevdalcev, ki bi najrajše druga drugo uničila da 'bi sama sedela pri državnih ja slih. Vsi se pa delijo v dva glavna tabora: v stranko regenta Čnna in kneza Tkuanga, črnskega princa.
V maju minolega leta je umrl višji evnuh in dvornik Lilienjing, pravi spletkar in klikar. V Evropi in Ameriki ni njegova smrt vzbudila senzacije, pač so jo pa vpo-
take osebe, ki so bile njegovo golo orodje. Celo karavane,, ki so prihajale iz Mongolije, Turkestana, Tibeta in Butana v glavno mesto, so morale najprvo pri njemu prositi milosti. Po dvanajstletnem višjem evnuštvu je Lilienjing že imel nad sto milionov kitajskih tolarjev premoženja. Vzlie temu, da je bil prava gnojna jama korupcije, je bil cesarici zvest kot pes. Dne '20. septembra 1.898, ko so polovili in obglavili voditelje napredne stranke, je v tej drami igral glavno vlogo krvoioka, loyil in preganjal je vse, ki so le količkaj dišali po napredku.
Ali ista igra se mn ni posrečila inozemskimi velesilami. Kot vra-žoveren človek je verjel v “copr-nije” boksarjev. Prigovarjal je cesarici, da naj ne izroči mesta evropejskim vojakom, ki so ga oblegali, ker jih bodo boksarji vse zaooprali ’ Slednjič je pa tudi on z veliko težavo všel ‘‘belim vragom’’. Na begu v Tsian pa ni mo-el vzeli s seboj svojih zakladov, i jih je imel v posebnem skri-višču, ki je po izdajstvu prišlo v roke Francozom. Za njim je prišel na krmilo Cangjianfu, ki je spreten klikar kot je bil njegov prednik —- sin vbozega- čevljarja.
V državi, v kateri cvete na dvoru klikarstvo in strankarstvo, kjer noč in dan plenaželjni spletkarji študirajo, kako bi si napolnili svoje malhe brez dna in ljudstvo odrli za zadnji novčič, mora slednjič priti do revolucije.
Pred izbruhom kitajske revolucije so vladale na kitajskem cesarskem dvoru še hujše in žaiostnejše razmere kot pred francosko revolucijo na gnilem in korumpira-nem francoskem kraljevem dvoru. Pa tudi v tem sta- si podobna oba dvora, da so ženske imele odločilno besedo v državnih poslih pred izbruhom revolucije. Za popolno-umevanje sedanje kitajske revolucije, bi bilo treba tudi popolnoma poznati politične in gospodarske razmere na Kitajskem. Kar danes emo, so le majhni odsevi iz življenja na cesarskem dvoru, ki nam vsaj deloma odkrivajo korupcijo ih gnilobo v najvišjih kitajskih ladnih krogih.
Republika je na Kitajskem proglašena. Ako se bo obdržala, je pa vprašanje bodočnosti. Če sodimo po izjavi zdajšnega predsednika, tedaj zaključujemo: kitajski revolucionarji so zidali na trden temelj.
Naj novejši vspehi zrakoplov-
stva. Leto 1911 je za mami. Prejšnja leta so prihajala zadnje tedne od vseh strani poročila o posebno pomemlbnih uspehih letalcev, ki so tekmovali za Micheiino-ve nagrade. Ker pa so se Mieheli-nove nagrade lansko leto- spremenile, je letos odpadlo to veliko iz-podbujevalno sredstvo za najboljše letalne uspehe koncem leta. A kljub temu je bila v zadnjem času cela vrsta rekordnih poletov in pomembnih'vspehov, ki dokazujejo, kako naglo se razvija zrako-plovstvo. Nemec Suvelack je zadnji mesec poletel v družbi gosta v dalj časa trajajočem poletu, ki prekaša vse dosedanje uspehe. Po-preje se je obdržal Illner s svojim gostom v Etricbovem aparatu štiri ure 10 minut 55 sekund v zraku. Suvelack pa je poletel s svojim spremljevalcem štiri ure 33 minut.
S tem je prekosil prejšnji Tllner-jev svetovni rekord. Rayno isti dan je ustvaril blizu Bruslja Belgijec Lanzer svetovni rekord s tremi spremljevalci; letel je eno uro 26 minut in je s tem prekosil du-najskonovomeški svetovni rekord Warchalovskega. Sele pred dvema tednoma se je posrečilo francoskemu letalcu Prevostu, da je dosegel s svojim spremljevalcem svetovni rekord na višino. Obadva sta se dvignila z enokrovnim aparatom blizu Pariza 8000 metrov visoko ; ta višina je še vedno za tisoč metrov nižja od svetovnega rekorda, ki ga je dosegel letos letalni stroj, toda nikdar se še ni dosegla ta višina v družbi spremljevalca. Prévost se je povzpel do te nebotične višine v 35 minutah. Na zemljo se je spustil v 20 minutah. Sličen uspeh je dosegel pred par tedni francoski aeroplan “Act-jutant Rean”. Na poletu iz Pariza v Verseilles je dospel zrakoplov v
višino 3150 metrov, ki je doslej števali Kitajci, ki so vedeli kakšno še ni dosegel noben vodilni aero-
ulogo je igral v političnem življenju in na dvoru. Lilienjing je bil sin siromašnega čevljarja, ker pa ni imel veselja do kopita in smole, je vstopil v cesarski kor evnuhov. Ker je bil spreten intrigant, si je kmalu pridobil naklonjenost svojega načelnika Ančaja, ki ga je kmalu povišal ua višjo evnuško stopnjo. Ko so leta 1869 umorili Ančaja na nekem roparskem pohodni' za se in cesarski dvor, je cesarica Tsesija imenovala Lilienjingai najvišjim evnuhom. Kmalu je lira vnal vse posle na dvoru', da so vsi uradniki čutili pritisek njego-
plan. Pomembne polete so napravili letalci pred kratkim z novo konstrukcijo letalne tehnike. Doslej so morali letalcev! spremljevalci sedeti poleg njega na aparatu in so bili brez nezavetja proti neprijaznemu vremenu ter bi bila zanje nevarnost, da padejo z aparata. Zdaj pa se pripravljata dva Francoza, da ustvarita zračne fia-karje. Taka zračna 'kočija, ki jo je zgradil Deutsch de la Meurthe, je letela pred kratkim nad četrt ure. Ker se je aparat izkazal uporaben, bodo poizkuse z njim ponavljali.
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Logar v tej šumi, jako dvber človek”, je odgovoril puščavnik, “mi je dovolil, da smem za varstvo imeti psa, dokler se ne povrnejo bolj varni časi.”*
. , Pri trdil j e trsko na železo, ki mu je služilo za svečnik, k ognju, je pa pomaknil trinožnik. Na o-genj je nametal suhljadi, na kar je pomaknil svoj stol k mizi in namignil popotniku, naj ga posnema.
. Nekaj časa sta molče sedela in gledala drug drugega, pri tem pa razmišljala, da še ni videl takega korenjaka, kot mu sedi nasproti.
“Častiti oče”, jč pričel vitez, “jako bi se; ne bal, da vas motim v vašem svetem premišljevanju, tedaj bi vam stavil tri vprašanja: Kam naj dam svojega konja? Kaj lahko dobim za večerjo? In kje bo moje ležišče nocoj?”
“»Odgovoril ti bom s prstom”, je rekel'puščavnik, “ker mi moji predpisi branijo rabiti besede, ako zadostujejo znamenja. Tam je —” in pokazal je is prstom v dva. kota. — “vaš hlev— tu vaša postelja in to le vaša večerja —”
■ in postavil je na mizo 'z obema rokama skledo kuhanega,graha.
Vitez je stresel rame in pripeljal'je notri konja, katerega je raz sedlal in .preko njega vrgel svoj plašč.
Skrb in izurjenost, katere je kazal tujec pri oskrbi svojega konja ■sta omehčala pušeavnika, da je prinesel sveženj sena in ga dal konju, v kotu pa nastlal slame in praprota, katerega je vitezu pokazal za njegovo ležišče. Ko se je vitez zahvalil, je sedel k mizi, kjer ga je čakala skleda graha. Po dolgi molitvi, ki je bila nekdaj latinska, kar so dokazovali končni slogi, je vzpodbudil puščavnik viteza z dtobrim zgledom, da je pričel nositi grah v usta, v katerih so blišča!i beli volčji zobje —res slaba jed, za velik in dober mlin.
Ko je .vitez odložil težko bojno opravo, je puščavnik zagledal ■obraiz z finimi potezami, modre,
vajen pojedin v taboriščih, velikih'mestih in na dvoru; kot moje preproste hrame. Zdaj še spomnim, da mi je dobrosrčni logar, ko mi je zadnjič dovolil ime psa, pustil nekaj žižega, ki ni za revnega človeka”.
“Vedel sem, da bo v tej koči dobiti nekaj boljšega, lco ste odkrili svoj obraz! 'Vaš logar je razumen človek ------— ki noče, da
bi vživali konjsko krmo in pijačo. Tedaj pa prinesi boljše jedi na mizo.”
Puščavnik je pogledal pazno svojega gosta, kot bi omahoval, če je pametno, da mn zaupa. Ali njegov obraz je izražal zaupnost; pa tudi v njegovem smehu je bilo nekaj privlačnega, komičnega.
Po kratkem obotavljanju se je puščavnik približal kotu in odprl dobro skrito omaro v steni, iz katere je vzel veliko pašteto in jo položil pred gosta, ki jo je, ne da bi zgubljal časa, pričel parati s svojim bodalom.
“Koliko časa je že minolo, odkar je bil logar v tej koči?” je vprašal vitez, ko je snedel prve griži j e je'.
“Skoraj dva meseca”, je odgovoril menih hitro.
“Pri pravem Bogu, v vaši koči se vršijo čudeži!” je vzkliknil vitez, “Prisegel bi, da je srnak, katerega meso je v tej pašteti, skakal še pred dvema dnevoma v gozdu.”
Ta opazka je spravila puščavni-ka v zadrego. Za eno jo pa žalostno gledal, kako vitez- uničuje okusno pašteto.
“Sveti menili, Lil sem v Palestini”, je nadaljeval vitez. “Tam je v navadi, da vsakdo je v družbi s svojim gostom, da ga prepriča o okusnosti jedil”.
“Gospod vitez, da vničim vaše skrbi, bom prelomil svojo obljubo in jedel z vami.” Ker pa v oni dobi še niso bile vilice v navadi, je menih s prsti zagrabil velik ko-s paštete.
Ivo je na ta način bil let prebit, sta se medsebojn® skušala, kdo bo snedel večjo množino. Dasiravno se je vitez že dolgo postil, ga je v jedi prekosil puščavnik.
“Sveti menih”, je pričel vitez, ko je utešil svoj glad, “zastavil bi. svojega konja za en zlat, da je ple-
.	., v. ,	. ,v ■ meniti logar pustil tudi nekaj te-
m-e m ognjevite oeu lepo zakroze- J	kQ ge je zadmji5 milldil pri
vas — pa naj že bo vrč vina ali pa j! sodček piva. Gotovo ste presvet človek, da bi se zanimali za take'
ne ustnice, pod nosom pa. brke, ki; so bile nekoliko temnejše kot nje govi dolgi in plavolasi kodri. Vsa njegova zunajnost je pričala, da, je vil. pogumen in predrzen člo-j vek.
Za Odgovor je pa tudi puščavnik vrgel kapuco raíz glavo in pri-•kazala se je okrogla glava človeka ¡ v srednji starosti. Okrogli izrezek ] na glavi, obrobljen z vencem malih črnih kodrov je bil podoben 1 Vyy’. ob graj enemu občinskemu pašniku.!
V njegovih potezah ni bilo opazi-; ti duhovniške resnobe in asketič- j nega trpljenja. Vprav nasprotno :! nad debelimi lici so bile široke črne obrvi; po licih ise je širila, kodrasta brada, četo pa je bilo visoko.. Ta: obraz je pričal, da puščavnik večkrat jé pečeno jagnjetino in teletino kot grah, fižol ali pa lečo.
To protislovje je opaizil tudi njegov gost, ki 'ga je prosil za požirek pijače, ko je svoj laični želodec malce potolažil z grabom. Reveda mu je puščavnik prinesel vrč čiste in hladne vode.
“Voda je iz studenca sv. Dun-
istana”, je rekel pjuščavnik----
—- “posvečeno bodi njegovo ime!
— od solhčnega vzhoda pa do zahoda je krstil petsto paganov”.
“Sveti oče”, je pričel vitez. “Dozdeva se mj, da vam voda in gnali tekneta, ako va.s sodim po vašem telesu. Vi ste bolj ustvarjeni za boj, za, lomljenje sulic, kot da živite v tej šumi, citate maše, pijete vodo in jeste grah.”
‘‘Gospod vitez”, je pričel puščavnik, — “vaše besede — so podobne besedam nevednih lai-ko ! — ki prihajajo iz, mesa. Sveta Devica in moj patrón sta blagoslovila, mojo priprosto hrano, kot se. jé že to enkrat z vršilo otrokom : Ša dr ah o, Mešeliu in Abed-negu. ki iso ;raj'še vživali priprosto hrano mesto okusnih jedil in vina sáráceiiskrega kralja”.
“Sveti oče”, je rekel vitez, “ker je Bog z vršil tak čudež nad vami, ali smem vprašati za vaše ime?”
“Imenuj me, ako hočeš kopen-hurstkega meniha”, je nadaljeval puščavnik, “Tako me imenujejo v tej okolici, — seveda me imenujejo svetega, dasi je nepotrebno me tako imenovati, ker nisem vreden takega imena. Kako je pa, ime mojemu častitemu gostu?”
“Sveti menili, kopenhurstki”, je odgovóril Vitez- — “imenujejo me tukaj črnega viteza, včasi pa tudi lenuha, dasi mi to ime ni všeč”.
Puščavnik se ni mogel ubraniti smehljaju;.
“Gospod leni vitez”, je pričel po kratkem molku, “vi ste raizu-men in pameten človek, ki je bolj
posvetne reči.----------Ali bi se
ne potrudili in pogledali v ono ¡špranjo, če je še kaj notri?” Puščavnik je odgovoril s sme-— in prinesel je meh z vinoma, ki je držal skoraj 'štiri | kvarte. Na mizo je postavil tudi dve s srebrom kovani čaši in dvig-šo z vinom : “Na zdravje go-podi leni vitez” in jo spraznil do
“Na zdravje”, jo odgovoril vitez v saksonskem jeziku. “Čudim se. da človek -s takimi, mišicami, kot jih imate vi, živi v lem gozdu. Po mojem mnenju j>e 'boljše braniti grad ali trdnjavo, dobro jesti in piti, kot živeti v tej puščavi o sočivju in vodii. Na vašem mestu, bi jaz lovil divjačino kralja, saj se srnaka. ki gre v dobro kaplanu sv. Dunstana. ne sme smatrati zgubljenim”.
“Gospod leni vitez”, je odgovoril menih. “Te besede 'so nevarne in prosim vas, da ne nadaljujete ž njimi. Jaz sem pravi puščavnik, zvest svojemu kralju in zakonom. Ako bi lovil divjačino, bi me ne varovala moja duhovniška obleka. Prišel bi v ječo — na vislice!”
“Vzlic temu bi pa jaiz v svetlih mesečnih nočeh šel na sprehodi, pa hi za kratek čais izstrelil psico v čredo divjačine, ki bi se pasla v go-zdu. Priznaj sveti menih, ali se nisi še nikdar tako kratkočasili?”
“Prijatelj”, jo odgovoril menih. “Videl si več v moji koči, kot zasluži človek, ki pride s silo v njo. Verjemi, da je boljše vživati, kar ti pošlje Bog. kot pa glasno in radovedno izpraševati odkod prihaja. Izprazni svojo čašo itn me ne sili. da ti ne pokažeta, da bi s silo ne prišel v kočo.”
“Res, ti vzbujaš v meni radovednost !” je povdaril vitez. “Najbolj čudežni puščavnik si, kar sem jih bo danes srečal v svojem življenju. Izvedeti moram več, predc no odidem. Kar se pa tvojih groženj tiče--------sveti oče. pa veš,
da sem vajen nevarnosti;”
“Napijem na tvojo srčnost gospod vitez, pa ne na tvojo previdnost. Ako se hočeš meni enako oborožiti, ti bom izkaizail toliko bratovske ljubezni in prijateljstva, da bodeš leto dni delal noko-ro in ne mislil na poboje.”
Vitez je i-zpil in ga pozval, naj ere po orožje.
“Od Škarij Delile, žeblja Jela in do G olta t o vrga meča se lahko merim s teboj v vsakem orožju”, ie rekel puščavnik. “Ali če dovo-
liš, da jaz volim-------— no, kaj
pa rečeš k temi igračkami?”
Po teli besedah je odprl skrinjo in izvlekel iz nje dva široka meča in ščita, kot iso bili takrat v navadi pri svobodnih kmetih.
Ostro oko viteza je zapazilo, da je bila skrinja polna psic, lokov in druzega orožja. Tudi harfa in druge nedhhovniške reči so ležale v nji.
“Brat menih”, je rekel vitez. “Ne bom ti stavil žaljivih vprašanj. Reči, ki so v tej skrinji, odgovarjajo na vsa vprašanja —• — — Tu vidim orožje”, vstal jé in prijel za harfo, “s kateiim se raj-še bojujem s teboj kot z mečem in ščitom”.
“Upam, da ne zaslužiš, da te imenujejo lenuha”, je rekel puščavnik. “Skoraj bi verjel, da si lenuh. Alj ti si moj gost, radi tega ne smem tvoj pogum podvreči skušnji. Vsedi se in napolni čaše.
------Pijmo, bodimo veseli — pa
zapojva! Ako znaš zapeti lepo pesen, si vedno upravičen do paštete in vina, dokler bom jaz kaplan kapelice pri sv. Dunstauu. Tako naj se zgodi po-božji volji, dokler ne bo zelen prt pokrival mojih prs.”
— “Napolni čašo. Potreboval boš precej časa, prodno boš uglasil harfo, saj nič ne poostri tako dobro posluha in okrepi glas kot kozarec dobrega vina”.
Sedemnajsto poglavje.
Vitezu je bilo težko uglasiti strune.
“Tu manjka struna, druge so pa -zelo razglašene”, je pripomnil vitez.
“Seveda”, je odgovoril puščavnik. “To so posledice vina in pijančevanja! To sem že povedal normanskemu igralen, Alanu a Dahi. Rekel sem mu, da bo pokvaril harfo, ako bo po sedmi čaši še igral, pa me ni vbogal. — Prijatelj pij!
Vitez je uglasil strune in vprašal pušeavnika, ako želi francosko ljubezensko pesen ali pa angleško balado.
“Balado, balado”, je dejal puščavnik. “Balada je več vredna kot vse francoske ljubezenske pesni. Sploh sem pa rodoljuben Anglež, kot moj patrón, ki tudi ni hotel slišati francoskih ljubezenskih pesni, ker jih je smatral za odpadke vraga”.
“No. tedaj pa poslušaj balado ¡saksonskega pevca, katero sem cul v Palestini”, jie rekel vitez.
Vitez se je izkazal za izvežbane-ga pevca, ki je umel peti 'z okusom in živo. Njegov glas, ki je bil malce hripav, je pa dokazal, da je z dobro šolo premagal naravne napake. Tudi ostrejši sodniki kot puščavnik, bi odobravali njegovo petje, ker ie vitez nekatere kitice pel s povdarkom in iz duše. Puščavnik se je obnašal med petjem, kot dandanes prvi kritik v operi. Z napol zaprtimi očmi je slonel na stolu, kot bi vestno poslušal, potem je pa z glavo zopet kimal v taktu melodije. Ker pa vitez ni miogel zadeti prave višine, je pa s tihim glasom pomagal. Po končanem petju je izjavil, da je dobra kompozicija, ki je bila tudi dobro zapeta.
“No”, je rekel puščavnik. “Moji saksonski rojaki so bili dolgo med Normani, da so se naučili njih melanhomičnih pesni. Kaj je vzrok, da je pošteni vitez zapustil •svojo domovino? Ali je ob povratku pričakoval kaj druzega, kot da najde svojo zaročenko poročeno z njegovim tekmecev, dia se bo na njegovo petje pod oknom toliko ozirala kot na mijavkanje mačke? Ali ta. čaša gre vam, plemeniti vitez in na zdravje zaljubljenih — pa menim, da vi ne ljubite”, je hitro popravil, ko je opazil, da je vitez v-čašo nalil vode.
“Ali niste povedali, da voda prihaja iz studenca vašega patro-na?”
“Ej, seveda — saj je krstil marsikaterega pagana — pa eni sem, da jo je tudi pil. Vsako reč na ¡svetu je treba- obrniti prav. Sv. Dun-stan je poznal predpravice prijaznega meniha, kot pevec, ki je 'zapel pesen o bosonožcu.” Po teh besedah je menih vzel harfo in zapel pesen z lepo. donečim glasom. .
Komaj je končal, je rekel vitez:
“Pel si iz srca, pa, hvalo tvojemu redu; Ali pel si tudi o vragu. Mar 'se ne bojiš, da bo enkrat prišel »po tebe, ko boš sredi neduhov-niškega življenja?”
“Jaz živim neduhovniško?” je odgovoril puščavnik. “Smejim se temu podtikanju! Odklajam era ! — Natančno spolnujem svoje dolžnosti v kapelici. Vsaki dan či-tam dve maši: zjutraj in zvečer; molim litanije, vero, kes —”
(Nadaljevanje.)
FRANCOSKI KONGO.
Za kolonizacijo osrednje Afrike, so se Francoz je začeli zanimati še le pričetkom prejšnega istoletja. Najprvo so zasedli pokrajino ob izlivu reke Gabun ter ustanovili leta 1849 mesto Lebreville, odkoder so potem prodirali francoski raziskovalci v osrčje Afrike, zlasti si je na tem polju pridobil zaslug potovalen Savorgnan de Brazza. Ta je sklenil z zamorskimi poglavarji pogodbe, v katerih so ti priznali vrhovno pokroviteljstvo francoske republike. Do leta 1887 je bila popolnoma preiskana vsa dežela med reko Gabun in dolenjim tokom reke Kongo. Tega leta je tudi francoska vlada dejansko zasedla to deželo, vendar je morala dve leti pozneje odstopiti belgijskemu kralju Leopoldu II. južni del dežele ob reki Kongo. V osrednji Afriki so povsod francoski potovalci prehiteli Nemce, kateri so zasedli deželo Kamerun, a se niso mogli prav razvijati. Na severu so jih ovirali Angleži, na jugu Francozi. Leta 1893 pa je Nemčija sklenila z Anglijo pogodbo, s katero je dobila dovoljenje. da sme prodirati v osrčje Afrike iz Kameruna do reke Nila. Nasprotno se je Francija upirala nemški ekspanzivnosti, vendar sta obe državi prvikrat leta 1894 regulirali meje svojih kolonij. Poleg tega si je Francija v pogodbi izgovorila še mnogo drugih koncesij. Popolnoma pa so se uravnale meje med Kamerunom in francoskim Kongom leta 1908; Fran-eozi so si pridržali pravico iz svoje kolonije prodirati neovirano proti severu, proti saharski puščavi. Že leta 1899 so prišli do Čadskega jezera. Prodiranje pa jih je stalo mnogo krvi: tako iso se uprli leta 1901 zamorski poglavarji severno od Kameruna Francozu Gentilu, ki je padiel v bojih ž njimi. Vendar si je republika svoj vpliv zagotovila. Sedaj poseduje Francija v osrednji Afrki 2 milijona kv. km. obsežno deželo (trikrat večja od Francije), ki ji načeluje generalni guverner. Francoski Kongo obstoji iz 3 pokrajin :
1.	iz province Gabun, kjer je bil popreje glavni sedež guvernerjev.
2.	iz Srednjega Konga, glavno mesto Brazzaville, sedaj sedež generalnega guvernerja, 3. iz dežele Ubangi - Šari, bi je najrevnejša med vsemi kolonijami .Ta dežela meji na vzhodu na egiptovski Sudan. na severu pa se razteza do reke Šari, oziroma do Čadskega jezera.
znanstveno dokazano,, da je imela 232 cm dolge lase. Čeprav morda nežni spol ne bo zadovoljen, vendar moramo povedati resnico, da je bil nositelj teh bujnih las moški in sicer poglavar indijskega rodu. Kajti povprečna dolžina nestriže-nih človeških las znaša 70 dio 100 centimetrov, kakor so dognala skrbna in natančna merjenja. Daljši lasje so že izvanrednost. Seveda je razumljivo samo po sebi, da merimo dolžino las pri osebah ženskega spola. Več posameznih slučajev pa govori zato, da tudi rast moških las, zlasti v mladosti, prav nič ne zaostajo za rastjo ženskih las. Ruskim menihom, španskim in italijanskim pastirjem zrastejo lasje prav tako dolgi, kakor je povprečna rast ženskih las. Dečkom, ki jim ne » strižejo las, •zrastejo lasje do polovice telesa, tako da prekose svoje sestre. Zlasti bujno rastejo lasje moškim na Javi, kjer si domačini ne strižejo las; pogosto jim segajo do kolen.
— Trpinčenje v ruskih ječah. Ruski pravosodni minister je uvedel preiskavo proti jetnišničnemu ravnatel ju v Krasnojarskem, ki j e silno mučil kaznjence. Sorodniki jetnikov v preiskvalnem zaporu pripovedujejo, da je dal ravnatelj štiri jetnike posaditi na. žarečo železo in jih zbadati z žarečimi iglami. Jetnikom »so potem raztezali ude in uganjali z njimi slične grozovitosti. Eden izmed jetnikov je vsleid peklenskih muk umrl, drugi je zblaznel.
KJE JE JOHN STEGU, doma iz Oreheka blizo Postojne na Notranjskem? Pred tremi leti je šel ilz Glencoe, O. za delom. Za njegovo bivališče bi rada zvedela njegova sestra, ki bi bila vsakemu zelo hvaležna, ki bi ji naznanil njegov naslov.
Frančiška Pivk,
93 Bx Glencoe, Ohio.
Vse konzularne in notarske za- j Rock deve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
Ivan Kaker,
220y2 Grove St.
MILWAUKEE, WIS.

DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Laundale Av. vogal 2€th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Dispensary in lekarna
Dr. A. G. Deuel, graduiran in registriran lekarnar.
Posebno pozornost se obrača boleznim srca, želodca in pljuč.
L. V. Deuel, Ph G. registriran farma-čistin lekarnar za recepte.
Nova zaloga.	Nova zaloga.
Odprta 15. julija 1910
Sedem zdravilno Trinerjevo vino in Ny-lova domača zdravila v zalogi. Pošilja se po posti na vse kraje.
222 F*ilot Butte Ave.

POZOR!
POZOR!
AVSTRO-AMEHIKANSKA
ČRTA.
SLOVENCI V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno BRIVNICO. Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 Dl. 2nd Str.
BARBERTON, O.
RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA!
vsakovrstnih zlatnin kakor: ure, verižice, prstane itd., za polovico cene. nekatere reči še manj kakor polovico dobite samo tako dolgo, dokler traja razprodaja.
Pišite po cenik, katerega» pošljem zaistonj in poštnine prosto. Z. Jakshe, 418 E. 70th St. New York City, N. Y.
Iz upravništva in uredništva. Colorado City, Colo. F. K. Vse
v redu ! Pozdrav!
Lincoln, 111. Žal, Vaše porodilo je prišlo za zadnjo izdajo premožno. List je bil že v stroju. Za to izdlaijo pa nima pomena. Pozdrav!
Vporaba kurjega gnoja.
Ako je perotninar obenem tudi posestnik vrta — fea,r je večinoma slučaj —. potem se mu nudi lepa priložnost, ne samo odpadke golobov. ampak tudi kurje odpadke vporabljati kot gnoj. V ta namen se mora v kurjih stajah, posebno pod sedeži, natrositi zdrobljene šote, pepela., mavca ali prsti. Vsakih 8—14 dnij, odvisno od velikosti hleva in števila- perotniiie. je vsa ta nastelja spraviti v suh šotor, dokler se nadaljno ne v»p»o-rabi. Veliko vrtnarjev razpusti čiste odpadke v vodi, ter vporablja potem naistiailo gnojnico za polivanje. Še bolj umestno pa je, ako se dodene zdrobljene šote. katera gnojnico vso popije. Na ta način se pridobi rahla, vlažna zmes, katera krasno služi pri zasajanju dreves, grmovja in sadik, ako se dotična zemlja zmeša s to zmesjo. S kurjo gnojnico napojena šota» vzdržuje dolgo časa vlažnost, ter daje nežnim koreninicam dovolj-no redilnih snovij.
— Najdaljši lasje. Kako dolgi lahko zrastejo človeški lasje? Pesniških odgovorov na to vprašanje ne moremo vpoštevati, kajti po svoji stari neoporečni pravici pretiravajo tudi tu. Veliki perzijski pesnik Firdnzi je prisodil Enihi. da segajo njeni kodri od strehe do zemlje” in da zakliče zavidanja vredna lepotica, ljubčku, ki koprni po njej: “Oprimi se mojih las in splezaj ročno k meni — jaz sama naj ti vrv bom!” Tako bujni lasje rastejo nedvomno samo v orientalski poeziji. Toda vkljub temu je živela oseba, ki je o njej
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodej veliko halogo svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa druga vina. Naročila pod 27 ali 28 galono v se ne sprejmejo.
Belo vino s posodo stane 45c galon.
Rdeče vino. s posodo stane 35c galon.
Vozne troske plača naročnik.
Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina.
Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov
FRANK STEFANICH,
R. R. F., Box 124, FRESNO, California.
Vaši prihranki so varni v The Cleveland Trust Company, Vi za morete začeti vlogo z jednim do larjem ali več in Vam bode nosil« štiri od sto obresti. Ta banka ims več kot osemdeset tisoč vložni kov, od kterih jih mnogo živi t drugih krajih in pošiljajo svoj* prihranke k nam po pošti. Glavnica in prebitek:
Pet milijonov dolarjev
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
St. Clair urad:
4008 St. Clair Ave , vogal E. 40th St., Cleveland, O.
Ta ženska uraje prevlečena s 14 karatnim zlatom (goldlilled) zdvema pokrovama. Velikost O Jamči se za dvajset let. Kolesev je najbol-ge vrste (Elgin VVaitham). Cena je sedaj varno za malo časa $12.50.
POZOR!
ROJAKI!
T a pr.'ta n je iz 14 karat. z a a in .-ta ne	. $6 00
i piggšji
Medaij n k verižic je 'v-d iz 14 k rai zlata in stane fs.Oi Jeunak prevlečen 't zlatom......... ¿6'
Nekaj za č anice S N P. J. Krasno izdelana br šk« ali naprsna igla — priponka zi nro na i r^ih. Zlata ol spredaj — jamčena za 20 let. Stat e Ih $2.15. Ako še naroči est ali več ta ne $2 00 poštnine prosto.
Ta ui a je prevlečena s i karat, zlatom (eolc filleci) /- jvfuia txvUro\< ina size 16 jamči e zt 25 let. Kol^s- vj* j najboljše vrste (’«:igir Waltham cpri gfblr) Ima i6kamnov Ter; senaj .1e ssr» o. ........— II®.5*
Zaob»la ne-vnctla «o pripor 'čamspoštovat jen
JOHN STONICH,
2622 Homan Av., Ctiicaeo.il!
J. S J b « sk
Slovenski fotograf
»Zdeluje vva vfotojfrafično ¡Jroko spadajoča d. la dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Najpripravnejša brodna črta za Slovence in
in najcenejša paro-Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania.
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.— Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni.— Hrana je domača. —Mornariji in zdravnik govo rijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
Phelps Bros. & Co.
Gen’l Agt’s, 2 WASHINGTON ST„ NEW YORK
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno v rejeno
GOST I LIV O
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago.
427 Norm 2nd St
barbeton. o.
Slovensko-Amerikanski
ZA LETO 1912
je izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 3Gc. s poštnino vred pri
“GLAS NARODA”
82 Cortlandt Street, New York, ali pa: 6104 St. Clair Ave.
N. E. Cleveland, O.
1 \& /
• — f'-
w

k Ar vV f 'k'k &• <r	*
Vf Vr -k ickis is * *
■irk kki?k »	-
¿rfc k k* k k ki: k. A.
v * kk > -kikis •* "kk * a kisirkk ■ k * k kil kizkk ‘v kk-kk '
''■k'k	*	j
N

*
A J LEPŠE, najcenejše m najbolj trpežne tiskovine dobijo slavna društva vseh jednot v Urajski, slovenski tiskarni, izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA!
Clevelahdska Amerika
6119 St, Clair Ave., Cleveland, 0.
S»



•k-k&trlr-kii.-fcick-kirfc
*n-K-*-kick
tv r- -Ir * tC k A ';V »A»
•is -kis -k À	★ *★★★■*
*«,-*-**★*★*■*:■**■* šrA-A: <r» ***•*★★★*.
A *"***£•*■* !	•*•*■*★*★★ * A
♦ *. rt-trii ir'k•k'kiHrit « ■■ -V>- s-fc-k-k-žiCK - -h-Kir* »«s-1	■*•*★*-*''.*★*
¡■ft*«*« **•*•****«*■*■*•*••*•*• *•*★•**♦•«'	★*—'	• *«•»*★***★*
-*-•*-*•* '-y «y » -k -•*	- *•- **********
tæsæsssscsz!
EMIL BACHMAN, 1719 So.
Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član S. Ns, P. J., odkar se je ustanovila.
¡SS251
Center Ave., Chicago, 111.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
T
T
f
Y
f
t
Y
Y
Y
Y
♦>
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island Jtve., Chicago, lit
Mi tiskamo v Slovehskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
♦T.
Y	f
‘^9	V^V V^V v^v	v^v V^V v^v v^v v^v v^v v^v V0T T^T v^v V^V "y y
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni posli	Posojila na žemljišča in <4r,!gu.
55. cesta i« St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Ave.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovine kitro in zanesljivo. Ter prodajen*, p* ^ brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Gundry, preds. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W. King, poitp*«».*. J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag L. C. Kollie in George P. Schulze, pomožna cashier
sure *!
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regali je, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ara. Chicago, Illinois