Političen list za slovenski narod.
f» polti prejemali Telja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., m četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr
▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
B fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. t
Posamezne Številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema uoravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Ithaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 67.
V Ljubljani, v sredo 22. marca 1893.
Letnik: XXI.
Mladočehi v Brnu.
Iz B r u a , 17. marca.
Že nekaj časa sem, in posebno od mladočeškega poziva za podporo, se je govorilo, da prične ista stranka svoje delovanje pri nas na Moravskem. Kar smo pričakovali, kar smo mislili, se je tudi zgodilo pretečeno nedeljo, 12. t. m.
Prišla sta mladočeška vodnika dr. Edv. Gregr in dr. Masaryk v Brno k shodu, ki ga je sklicala takozvana „1 i d o v& s t r a n a". Stranka še ni stara, pač pa »narodna" do skrajne meje, le njeno mišljenje ozir vere ni bilo dosedaj čisto jasno. Tu pa tam se je sicer mislilo, da so »lidovei" jedno in tisto z Mladočehi, a vendar se ni moglo za gotovo reči. Kajti znano je, da je le-tem vera brezpotrebna stvar, »lidov& strana" pa je o sebi trdila, da vero čisla in da zahteva le v politiki odločnejše postopanje.
Bes je pa tudi z druge strani, da ni razodevala za vero posebne vneme, da jo je rajši prezirala, toda javno se ni upala tega pokazati, ker ljudstvo v obč-e smatra zaniČevalce vere za svoje sovražnike ali vsaj neprijatelje, torej jim tudi ne zaupa.
Odtod tudi ime »lidovd straua", in ne »mladočeška", »svobodomiselna", kakor se Mladočehi tudi radi zovejo.
Od nedelje pa v6mo, da je naša nova stranka v vsem jednaka mladočeški. Isto je bil povedal strankin predsednik dr. Tuček in za njim dr. Str£nsky. Prvi je dejal: »Lidov& strana na Moravč jedrni (ravna) ve shodž (sloga) se svobodomjslnou stranou v Če-chdch", in dr. Str&nsky je dejal, da nasprotuje njegova stranka sedanjemu vladnemu zistemu, Staro-čehom in — klerikalizmu.
Ne moti nas v tem pobožen Gr^grov govor, kakor i to ne, da se je shoda udeležil med drugimi
tujimi poslanci (Dapar, Laginja) tudi duhovnik Bian-chini. Daleč so ga morali naši Mladomoravci iskati duhovnika, ki naj bi jim bil šel kot neki zaščitnik pri ljudstvu — na limanice.
Dne 12. t. m. so napovedali naši »lidovci" boj vsem, ki so se poprej potegovali za pravice naroda, ki se še sedaj z&nje bore, a ne stor6 tega v zvezi ž njimi. Narod jim je prvo, je svetinja najdražja in tedaj nikakor ne more domovine ljubiti tisti, kateremu je vera prva stvar. Dosedanji domoljubi so mnogo storili, mnogo dosegli, in videli bomo, koliko bodo dosegli pristaši nove stranke, ako se kaj dalje časa ohranijo na površju.
Ako bi ne bili naši dosedanji domoljubi (konservativni ali katoliško-narodni) držali roki križem, nikoli bi se ne bili »lidovci" rodili v tem desetletju, nikoli bi ne bilo 12. t. m. prišlo k shodu toliko udeležencev. Tega tudi ne tajimo, da je treba še marsikaj novega popraviti, novega vpeljati itd., kar se more pa doseči le v slogi in ne v neslogi.
Pri shodu je govoril dr. Gregr. Prvič je bil kot poslanec govornik na Moravskem, in zato si je prizadeval za vtis. Celi čas svojega govora je bil nenavadno ginjen, — še solzil se je. Nekaj iz njegovega govora moram omeniti.
Svobodomiselna stranka na Češkem spoštuje Kristusovo vero, čisla versko prepričanje vsakega posameznika, ne sega s budobno roko po verskem čutu, in sovražnikom služijo oni, ki mečejo med Cehe in Moravče verske prepire. Liberalna stranka hoče doseči: da se ljudstvu dobro godi v narodnem, materijalnem in svobodomiselnem oziru, kar se doseže po samopravnosti češke krone. Za vzgled je postavil govornik Ogersko, kjer je svoboda dom&. Glasove »Vajansk^" je najbrž za nalašč preslišal. Laskal se je nižji duhovščini, hvalil njen »vlaste-neckj cit", misleč, da bode z Jidovci" potegnila.
V tem smislu je govoril dr. Edv. Grčgr. Čudite se! Tisti mož, ki se je povsod babal s svojim brez-
verstvom, tisti mož, ki je pri vsaki priložnosti zani-čevalno govoril o duhovščini in vsem, kar je ž njo v zvezi, tisti mož sleče naenkrat brezverca in obleče — katoličana. Zakaj ueki? Brez dvoma se mu je zdelo prepotrebno, kakor »lidovcem", povabiti Bian-chini-ja.
Sovražnikom služijo oni, ki verske prepire mečejo med Čehe in Moravče. Kdo jih je več nametal, kakor Mladočehi s svojim matadorjem dr. Edv. Grčgrom in strankinim glasilom »Narodnimi Listy"? Hus, premnogi spisi v „Matici Lidu", »duhovske kute", verska šola, ali ni vse to nič? Kdo se laže, kdo vara ljudstvo, ako ni ravno Gr^gr, brezveree, ko se tako pobožnega dela ? Da, na ta način morate nastopiti, ker Moravska je — katoliška !
Taktika Mladočehov na Moravskem je ravno taka, kakor Mladoslovencev pri vas. Mladočehi vpijejo, da čislajo vsako versko prepričanje, dasi se glasilo loči od „N. Fr. Pr." le po — jeziku; pri vas pa liberalci oznanjujejo neskaljeno vero Kristusovo po svetu. Da, to je liberalna taktika, in ni čuda, da se izpodtikajo ob članke, v katerih se opisuje in obsoja taka taktika.
Seveda moramo omeniti, da so letali na glavo govornikovo v znak odobravanja in zadovoljnosti dišeči šopki, donelo burno ploskanje in klici: »Slava!", »Vyborne!u. Govor se utegne pozabiti, to pa bode gotovo poslušalcem dolgo v spominu ostalo.
O Masarykovem govoru bodem molčal.
»Lidov4 strana" je pričakovala mnogo od shoda, in sedaj se govori, da je bil oni dan znamenit za Moravsko in shod sam svetoven dogodek; dalje, da spoznavata nadškof dr. Kohn in škof dr. Bauer, da se mora z novo stranko računati. Kajpada! Mazilo mora biti, a toliko koristil shod ne bode! Neki socijalni vrednik se je bil o njem izrazil: »Za to ne damo nič; gospodje so nam že veliko obetali, toda storili niso za nas še ničesar!"
LISTEK
Kratek kažipot
za udeležence slovenskega romarskega vlaka v Rim
povodom
škofovske petdesetletnice svetega očeta papeža Leona XIII.
4. Dnevni red v Rimu.
(Dalje.)
Kolosej, največja zgradba v vznožju Palatina, Celi j a la Eskvilina, pričel graditi Vespasijan, dovršil Tit 1. 80 po Kr. Tu so bile krvave igre borilcev in zverin, prostora za 80.000 oseb: tukaj je na tisoče kristijanov prelilo kri. . . L. 1084 je normanski vojskovodja Robert požgai velik del te zgradbe, v srednjem veku so se tu vtaborili Frangipani, papež Benedikt XIV. je dal tu v sredi nepraviti velik lesen križ s križevim potom, laška vlada je I. 1870 odstranila to znamenje krščanske zmage.
S. G r e g o r i o Magno: Na mestu rodbinske palače j« zgradil sv. Gregor Vel. cerkev sv. Andreja, pričetkom 8. stoletja sv. Gregor II. zgradil novo na čast sv. Gregoriju Vel.; v zaduji kapeli na desni lepa relief podoba sv. Gregorja v molitvi, zraven
celica sv. Gregorija; na levi stranska kapelica s podobo Matere Božje, ki je po izročilu govorila s st. Gregorijem ...
S. Janez in Pavel: Na mestu hiše, kjer sta bila umoriena brata sv. Janez in Pavel, ker kot kristijana nista hotela služiti odpadniku Julijanu. V srednji ladiji mesto obglavljenja obeh mučeneev, trupli pod vel. altarjem; strežaj pokaže pod cerkvijo prostore stare hiše.
S. Stefano Botondo: Okrogla zgrada iz 5. stoletja z mnogimi slopovi, ob steni mučeniške podobe iz 17. stoletja.
5. Popoldne v petek, 14. aprila: S a n L o-r e ni o f u o r i I e m ur a, Te r m e d i Diocle-ziano, S. Maria degli Angeli, Porta Pia, S. Agnese fuori le mura.
S. Lorenzo fuori le mura: česar Konstantin je zgradil baziliko nad grobom sv. mučenca Lovrencija zunaj mesta, od te ftare cerkve je ostal kor za vel. altarjem ; v 6. stoletju je bila dozidana večja bazilika (sedanja ladija), Honorij III. je obe »družil 1. 1220, slednjič je bila vsa cerkev prenovljena od Pija IX., čegar truplo počiva v spodnji cerkvi; pod vel. oltarjem trupli sv. Lovreneija in sv. Štefana. Poleg cerkve pokopališče.
Nazaj gredd mimo Dioklecijanovih kopališč v cerkev S. Maria degli Angeli, katero je zgra-
dil Mihelangelo v razvalinah Dijoklecijanovih kopališč na čast Kraljici angeljev; posvetil jo je Pij IV. 1. 1561. Velike slike so bile prej pri sv. Petru. Znamenita slika na presno sv. Seba&tijana od Do-menichina in kip sv. Bruna.
Skozi Porta Pia, kjer so dne 20. septembra 1870 italijanske čete vdrle v Rim, do cerkve S. Agnese fuori le mura. Cesar Konstantin je nad grobom sv. mučenice Neže zgradil baziliko, papež Honorij I. v 7. stoletju obnovil. Ta bazilika, dasi ne velika, je med najlepšimi v Rimu; pod vel. altarjem trupli sv. Neže in sv. Emerencijane, v apsidi lepi mozaiki; poleg cerkve katakombe sv. Neže. Blizu sv. Neže cerkev sv. Konštanee, kjer je bila Konstantinove hči z mnogimi iz cesarske družine krščena.
V soboto, dne 15. aprila: Dopo-1 u d n e : Vatikanske zbirke, Sikstinska kapela, Sala Regia, Rafaelove stanze, Rafaelove loggie, pinakoteka, tovarna za mozaike.
Popoludne: Al Gesu, zgradil kardinal Aleksander Farnese leta 1575, jedna najlepših novejših cerkev; na levi oltar sv. Ignacija s truplom; sv. Trojica od marmorja s kroglo zemlje iz največjega znanega kosa »lapis lazzuli"; nasproti oltar sv. Frančiška Ks. z roko svetnikovo.
(Konec slšdi.)
Politični pregled.
$ tfu&/jHi, k Aarca.
Driavrii »bor. Odf 5. novembra cta ŽO. marci je trajala budgetna debata. Ce odštejmo tudi bd-žične počitnice, je vendar to cele Štiri4 Mesece. Pa ne, da bi kdo mislil, da so bile redke sžije. Kaj še. Toliko sej še nikdar ni Mo, kakor letos in so jako dolgo trffjfte. titi& je največ levica, da dela takcf počasi Aapredtffejtf.' Levičarji bi radi vlado prisilili, da si poišče večino iz levičarjev in Poljakov. Ker pa vlada neče ali ne more izpolniti njih želje, pa zavlačujejo obravnave, češ, dŽ p6fažej<f, da brez trdne večine ne gre. Toliko je gotovo, da sedanji državni zbor ne dovrši velikih reform, napovedanih v prestolnem govoru. Že tretje leto zboruje, ali še ni dovršil druzega, kakor dovolil podporo Lloydu in podunavski parobrodni družbi, vredil denarno veljavo in potrdil trgovinske pogodbe. Vse to so največ stvari, ki so le kapitalistom v korist. 2 reformami, ki bi bile v prid nižjim in srednjim stanovom, pa ne gre. Levica je proti takim reformam, Mladočehi pa tako ne podpirajo nobene stvari, ki prihaja od sedanje vlade, sami pa tudi nemajo nobenega narodno - gospodarskega programa. Sedanja legislativna doba bode torej minola, ne da bi se bilo kaj kaj storilo v blaginjo prebivalstva in vzrok teh neplodovitosti bode nemški in slovanski liberalizem.
Mladočehi iti delavci. Mladočehi so se menda hoteli prikupiti delavcem s tem, da so predlagali občno volilno pravico. Delavci pa ne verjamejo, da bi Mladočehi v resnici marali za občno volilno pravico. Kakor so na dveh shodih češki delavci naglašali, so Mladočehi stavili ta predlog samo zaradi tega, ker so vedeli, da ne bode vsprejet in so se nadejali ž njim pridobiti nekoliko popularnosti. Jeden govornikov je na shodu praških delavcev obširno razkladal, kako malo resnosti je v vsem mladočeškem delovanju. Ko stavijo interpelacije, si ne preskrbe dokazov za svoje trditve. Ko jim vlada odgovori, da se je postavno postopalo, pa molč4 kakor ribe. V vsem delovanju odlikujejo se z ne-odkritosrčnostjo in lahkomišljenostjo. Delavci ne morejo zanje simpatizovati, kajti delavcem ni s tem nič pomagano, če Mladočehi predlagajo občno volilno pravico. Pomagano bi jim bilo samo, ko bi jo res dosegli. Vidi se, da delavci tudi dobro poznajo Mladočehe.
Sloga v mladočeškem taboru. Shod v Brnu, na katerem sta govorila dr. Grlgr in prof. Masaryk, nikakor ni napravil sloge v mladočeškem taboru. Že poročilo o tem shodu v »Narodnih Listyh" je bilo spisano razžaljivo za realiste. Dr. Gregra govor je ta list prinesel v celoti, o dr. Ma-sarykovem pa le malo poroča, potem pa pravi, da ga bodo najbrž staročeški in nemški listi prinesli. Gregrov list je namreč s tem le hotel sumničiti Masaryka, da ima zveze z mladočeški stranki nasprotnimi listi, da bi ga tako pripravil ob veljavo. Glasilo realistov seveda na to ne molči, temveč prav močno v rokč jemlje .Narodne Liste", katerih glavni posel je obrekovanje. Pa še več drugih stvarij povedati „Cas" o dr. Gregru in njegovem glasilu. Tako .Narodni Listy" radi očitajo realistom zveze z Nemci, ali sami pa nemškim tovarnam pošiljajo nemšse ponudbe. Realistom se je očitalo, da so se pogajali s češkim namestnikom, ali dr. Gregr se je pa v neki stvari zares pogajal in je o tem še neki pisan dokument. Ta prepir kaže slogo v mladočeškem taboru. Mi se tej neslogi ne čudimo, ker drugače biti ne more, ker vsak zasleduje le svoje interese.
Narodna jednakopravnoat. Praški magistrat je poslal mestnemu sv&tu v Gablencu neko pismo s češkim napisom. Poslednji pa tega pisma ni vsprejel, temveč neodpečatenega vrnil. Dosedaj je bila navada na Češkem, da so mestne občine vsprejemale dopise v obeh deželnih jezikih. Mesto Gablenc pa skuša sedaj vpeljati čisto novo prakso. Neki nemški list pa tako postopanje s tem opravi-vičuje, da se le stolna mesta meševitih dežel morajo držati narodne jednakopravnosti. Zato pa Praga mora imeti dvojezične napise ulic in mora tudi v obeh jezikih uradovati. Tako bi tudi Liberce, ko bi postala glavno mesto nemškega dela Češke, morala si omisliti dvojezične napise in v obeh jezikih uradovati. Mi na to nemarno druzega odgovoriti, da se Nemci sami ne drž£ tega načela v Brnu, kjer so odpravili dvojezične napise ulic.
Ogersko. Ogerski liberalci se tudi nadejajo, da dobe za civilni zakdn celo v gospodski zbornici
večino, ^ii mislimo, da se pač zelo varajo. Go-spodska žbornica je o svojem člsu zavrnila predloge, s katero bi se bife dovolili Zakoni mej &di in kristijini. Tedaj je bifo za libeflrae v gospodski zbornici še ugodnejše, fle$o je aedij. V njej so se-<&Ii Še veliki župitf, ki. so seveda vefi ^60 vali a vlado. Z imenovanjem pa! tudi sedaj tiei itiSre vlada nakrat spraviti toliko svojih pristašev V zbornico, kolikor bi jih poftebbvala, ker je trdilo določeno, koliko članov sme ttada slednje leto imenovati. Je-dina nevarnost je, da nekateri plemenitaši agitu-jejo za civilni zakon. Ker so zabredili v dolgove, bi radi dobili bogate Židinje ti žene. Ti plemenitaši po sorodstvu in prijateljskih zvezah nekoliko vplivajo na člane gospodske zbornice. Nadejamo se pa, da se večina gospodske zbornice ne bode dala premotiti z nobenimi agitacijami, to tem manj, ker je tudi večina ogerskega prebivalstva proti civilnemu zakonu.
Italijanske banke. Italijanski zbornici je predložila vlada poročilo o pregledovanju pri raznih bankah. Pri sicilijanski banki našle so se mnoge ne-rednosti, bankovcev je za jeden milijon preveč v prometu, dvomljivih dolgov je nad 12 milijonov, od katerih se bode dalo izterjati k večjemu 48 odstotkov. Temeljna glavnica se je pomanjšala s 23xj10 na 154/10 milijona. Dobre so pa razmere pri obeh toskanskih bankah. Pri narodni banki je vse še precej v redu. Vendar je pri tej banki tudi vsekako več milijonov zgube pričakovati, posebno ker ima blizu za 30 milijonov menic, od katerih ni pričakovati, da bi 6e poplačale. Največji sleparije so pri rimski banki, katera bode morala prenehati. V bla-gajnici je 28 milijonov primanjkljeja, nepostavnih bankovcev je za 64 milijonov lir v prometu, pri terjatvah ni nobene varnosti. Razmere pri banki v Neapolju tudi neso najboljše. Od 296/io milijonov terjatev se jih vsaj tretjina ne bode dala izterjati. Veliko ima ta banka razposojenega na zemljišča, ali tudi tukaj ni prave varnosti. Poročilo konsta-tuje, da je mej dolžniki pri bankah le malo politikov.
AJilwardt in Udje. Pri proračunski debati v nemškem državnem zboru je Ahlvrardt se izrekel, da je on za pomnoženje nemške vojske, samo želi, da se troški drugače pokrijejo, nego predlaga vlada. Njemu se zdi, da je vojna nevarnost precej velika. Rusija je vedno silnejša, odkar je iztirala nekaj Židov, ki so jo izpodjedali. Potem je govornik omenil raznih židovskih sleparij in pa njegove pravde, pri kateri je žid Lowe po krivem prisegel, sodišče pa pristranski postopalo. Te opazke vzbudile so velik vihar. Državni kancelar, vojni minister in Richter so se oglasili proti Ahlwardtu, da so zagovarjali žide, vojno upravo in pa sodišče. Videlo seje, kako so nekaterim gospodom židje na srcu. Posebno Richterju so židovske koristi več, nego nemški državni interesi.
Glasba.
Stabat Mater11.
Pri vseh velikih koncertih »Glasbene Matice" opazimo teženje po vedno višjem glasbenem izobra-ženju. Gallusov koncert je bil vzgojevalen za pevstvo in poslušalce, tudi zadnji si je stavil to nalogo in jo izvršil. Vendar na tej stopinji ne ostanemo; naprej 1 se glasi geslo. Umetnost je ocean, po katerem brodariš, ne da bi mogel reči: Preplovil sem vse. Ne; izvajaj lepote, kolikor hočeš, vedno ti ostaja še neodkritih krasot. Štiriindvajset črk imamo, ali kake ideje se dado ž njimi označiti! Dvanajst glasov imamo, torej polovico manj, a kdo bo postavil meje glasbenim mislim, idejam?
Dasi smo čuli v dosedanjih koncertih že nekoliko daljše umotvore, to pot vendar nastopi »Glasbena Matica" z velikanskim Dvorakovim delom, »Stabat Mater", za soli, zbor in orkester, ki bo trajalo nad dve uri. Iz ene strani je delo že nekoliko ocenil tajnik »Glasbene Matice", g. profesor Stri-t o f, zlasti so Drezanimivi njegovi zgodovinski podatki o Dvof&ku in njegovih delih. Da bode pa poslušalcem, zlasti glasbeno izobraženim, mogoče, delo poslušati z onim vspehom in koristjo, ki potem blago vpliva na um in src^ človeško, podamo v naslednjih vrstah kratko analizo. Kdor jo prouči in potem pazno posluša izvajanje dela, spozual bode, da glasba ni samo za zabavo; da ima ona višji namen, vzgojevalen smoter, in da je skladatelj, ki kaj tacega izume, vreden, da se na stran postavi drugim velemožem.
»Stabat Mater" ni cerkvena skladba, marveč je namenjena za koncerttio dvorano. Raztttetš je kakor V govdtn: Strogo cerkven govor je pridiga, Mt obdeluje pfodmet z dogmatičnega ali moralnega stališča; £ govot,' recimo v katoliški družbi, obdeluje morda ravno tisti predmet, toda bolj s stališča, ki ga zavzema fijik. Oba govora vplivati mogočno, toda vsak po' svoje. Isto je v glasbi. Dvordk kaže s tem aeldffi, cfi so cflu poznati oratoriji do temelja; on lei naslanja UeEoliko nanje, vendar »Stabat Mater" ne moremo imenovati oratorij, ker spev ni dramatičen. Obliki je tedaj originalna, in to ji da še višjo vrednost, kaže veleum v jasni luči.
»Stabat Mater" ima deset oddelkov.
I. C ve ter o spe v in zbor.
Orkester prične s f i s, kot dominanto H-mol načina, in skozi osem taktov ti doni le fis v raznih oktavah; potem prične 2. vijolina, vijola in klarineta z glavnim motivom (glej program str. 2.), ki kro-matično stopa navzdol in je, djal bi, temeljni kamen velikanske organične stavbe prvega zbora. Motiv je karakterističen, pomirljiv, modro izbran in se svojo kromatiko lepo izražuje žalost, tugo in bolečine Matere božje ter pospešuje temen karakter prvega dela. Glavni tema se oglaša zapored v vseh godalih vedno krepkeje in krepkeje, razširja se po imitacijah v raznih legah gori in doli, v nasprotnem postopu, v ožinah (Engfahrungen) in po krepkih sekrencah navzgor raste moč neznansko in si d& duška v mogočnem, pretresljivem, zmanjšanem septakordu tre-molo ff., iz katerega akorda prihajata cello in fagot sama, in njima se kmalu pridružijo vijola, oboe in flavta v metodičnih unisono-postopih, ter glavni motiv podado v prijaznem D-duru. Glavna misel vhoda je ta: In cruce salus; iz lesa križa prihaja odrešenje človeštvu.
Sedaj postaja ritmika vedno živahnejša, razvijajo se čarobne melodije in melodični postopi, katere bomo pozneje še večkrat občudovali. Glasba se povrača v p i a n i s si m o in tako pripravlja naBtop pevcev. Vodilna mis«l prvega zbora je »Marijina žalost pod križem".
Tenor prične z zamolklim glasom »Stabat mater". — Melodija je do cela vzeta iz glavnega motiva". Tenorju se pridružijo ostali glasovi. Ko je sopran sam še enkrat podal temo v spremenjeni obliki, jame se razvijati, kakor v vhodu, umetno obdela-vanje vodilne misli, zdaj mirno, zdaj zopet rastoče v krepkih sekvencah, in doseže v besedi »1 a c r i -m o s a" najmogočnejši izrai bolestnega čutila.
Srednji stavek sestane iz tenor-solo (2. kitica) in sopran-solo (3. kitica); njima pritrjuje zbor, reci-tujoč: »O quam tristis & afflicta, fuit illa bene-dicta". — Tretji del je ponavljanje prvega; pri besedi »t r e m e b a t" se zbor pospne do pretresljivega H-dur-akorda in konča lepo mirno.
II. C v e t e r o s p e v.
»Quis est ho m o" je premišljevanje trpljenja in smrti Kristusove v najblažjem pomenu, glasba vzvišena, melodija in harmonija mirna. Pri besedah »pro p e c c a t i s" postane čut intenziven, nekako strasten v blagem pomenu, a kmalu se povrne v prejšnjo milobo, ki prihaja iz potrte človeške duše. Prava tožna pesem je, ki jo pdje skesano srce: »Daj, d a 6 u t i m m o č I j u b e z n i, d a se s teboj posolzi m".
Prvi del čveterospeva je kontrapunktično razvijanje glavne teme »Q u i s e s t h o m o", in spominja na obliko fuge, dasi ni fuga v strogem pomenu. Temo ima alt na toniki, oboe in flavta imi-tujeti, orkester pa lepo spremlja. Pofeto jjoVrirtne tenor temo na dohfinantl, alt pa odgovarja kontrapunktično. Tretji pride bas z isto temo, spremljan po altu in tenorju. Cello podpira glavni motiv, vijoline pa v kontrapunktičnih figurah ljubko liki arabeske krasijo petje. Četrti nastopi sopran, ostali glasovi ga spremljajo v umetnih oblikah.
Prvi del čveterospeva imenovali bi krasno, melodično andanle-fugo, izvajeno na toniki in domi-nanti (ali kontrapunktično imitacijo), katera se sicer ne ponaša z isto Čilostjo, nego navadne fuge, odlikuje se pa s toliko umetnejšo kontrapunktično obliko, s tako občutno melodiko, lahkoto in resničnostjo v izrazu, da se kaj takega težko najde.
Srednji stavek čveterospeva »Pro peccatis" se giblje v imitatoriČnih dvospevih, katere spremljajo zgolj pihala. — Tretji del je ponavljanje prvega; vendar je izraz vedno živahneji, muzikalna vsebina vedno širša in vzvišena, proti koocu pa postajajo glasovi zamolkli in v veliki žalosti naznanjajo smrt
Kristusovo: „Vidit suum dulcem natum, moriendo desolatum, dum emisit spiritum". Zadoje besede dte-klamujejo vsi Štirje glasovi na tonu „6", nje spremljaj j udarci na bobenicah (Pauken). (Dalje slidi.)
Cerkveni letopis.
Jubilej.
Papeži, ki so obhajali svoj 501etni jubilej so bili: Janez XII., Gregor XII., Kalikst III., Paul III., Paul IV., Inocenc X., Inocenc XII, Benedikt XIII., Klemen XII.; Benedikt XIV., Pij VII., Gregor XVI., Pij IX.
Papeži pesniki:
znani so kot taki: sv. Damazus I, ki je pisal več pisem v verzih in »epitaf-ov" pa grobe sv. muče-nikov. Sv. Gregor Veliki. Inocenc III., od katerega je krasni „Veni 6ancto Spiritus", in kateremu nekateri tudi pripisujejo: »Stabit Mater". Med poznejšimi so znani: Urban VIII., Alexander VII., Klemen VI, Tako se Leon XIII. pridružuje zdaj tem zdaj onim izmed slavnih svojih prednikov, vsem pa se pridružuje — v trpljenju za sv. cerkev.
»Katoliški."
Znano je, da pri nas nekateri ljudje nobene besede tako težko ne slišijo, kakor pridevek: »katoliški" ; naj ga že najdejo pri imenu kakega društva, ali kjer-koli. Na Angleškem se baje ravno nasprotno godi. Vse hoče biti tam — »katoliško". »Nič ni tako čudnega", pišejo ,Cat. Times', „in ob jednem tako pomenljivega v verskem oziru pri nas, kakor to, če pomislimo, kako hlastno, željno se po-prijemljejo protestanti vseh sekt pridevka »katoliški". Tako hočejo biti »katoliški" anglikanci, »katoliški" presbiterijanci in Bog ve kdo še vse »katoliški". Naj bi jih s!~oraj to teženje po katoliškem imenu privedlo tudi do katoliške resnice, ki je hranjena v edino pravi katoliški, rimski cerkvi 1 — Če si pa oni toliko želč to im se ga menda tudi nam ni treba sramovati.	Liga -+- 74.
Na Irskem
je 3,547.307 katoličanov in 1,167.443 protestantov. V Ulstru, koder je največ agitacije proti »home-ruli", je največ protestantov 744.859 in 874.955 katoličanov. Jako lahko umevamo tedaj, odkod izvira protiagitacija. »Landlordi" protestantovski so toliko nesramdi, da iz dobičkarije podpisujejo peti-eijo, češ, dii se po »home-ruli" škoduje tudi k a-toliški veri. Farizejska svojat!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. marca.
(Leon XIII. biskupu Strossmayerju.) Zadnji
čas so židovsko-liberalui listi trosili mej svet neverjetno vest, da je Strossmayer izgubil pri papežu poprejšnje zaupanje. Pismo, katero je pisal kardinal Rampolla v ime sv. Očeta, spričuje, kako neosno-vane so bile te novice. Sv. Oče namreč v tem pismu zahvaljuje škofa djakovskega za toliko njegovo ljubezen, ekrb in udanost, s katero je slavil papežev jubilej v svoji škofiji ter izraža željo, naj mili Bog zaslužnemu biskupu čim preje povrne zopet trdno zdravje, »ut quo diutissime vacare possis pastora-libus curis gregis tibi concrediti", kakor veli pismo.
(Kamniška železnica.) Poslanec K u š a r je v odseku za železnice državnega zbora poročal o vladni predlogi gledč državnega poroštva za lokalno železnico Ljubljana-Kamnik. Predlog ta je bil sprejet v odseku; zato tudi ni dvoma, da bo vsprejet v drž. zboru.
(Iz Rima) se nam poroča: Zadnje dni so mnogi tukajšnji listi poročali, da je italijanska vlada naznanila avstrijski, da ne bode postila dunajske 8V. Mihaela družbe v Rim, ker se boji izgredov proti romarjem. V tej zadevi se je baj& dunajski nadškof in kardinal Gruscha obrnil do Vatikana. Ker pa je mej tem vnanji minister Brin obljnbil avstrijskemu veleposlaniku, da bode italijanska vlada vse potrebno ukrenila v varstvo romarjev, tudi v Vatikanu ne ugovarjajo. S eer pa je sv. Mihaela družba prevzela le posredovanje zaradi potovanja katerega se družba -kot taka ne udeleži. — Ruski car Aleksander III. jb nazuanil, da pošlje sv. očetu v dar več plošč in neobdelanih kosov redkega malahita in drugih dragocenih kamnov ta okrasje velikega oltarja v cerkvi sv. Joahima, ki se zida blizu Vatikana v spomin škofovskega jubileja sv. očeta. — Dne 12. t. m. so sv. oče v svoji domači kapeli darovali sv. mašo, ka-
tere se je udeležilo mnogo tujcev, posebno Francozov. Popoldne ob 4. uri so v spremstvu kardinalov počastili izpostavljene relikvije frančiškanskega duhovnika sv. Ludovika, ki je bil dopoldne proglašen med blažene. Pravnuk novega blaženega, 70letni starček iz iste vasi Gaiche pri Peružiji, je bil navzoč in predstavljen sv. očetu. Navzočih je bilo pri pro-glašenju do 3000 oseb. — Sv. oče zopet večkrat obiščejo vatikanski vrt ter so razmerno najboljšega zdravja. — Kakor sem že sporočil, pripeljeta se dne 20. aprila nemški cesar in cesarica ter bodeta stanovala v Kvirinalu. To palačo je začel zidati papež Gregorij XIII. na prostoru, ki mu ga je podaril kardinal Este. Zrak v Vatikanu po leti in v jeseni ni zdrav, zato je Gregorij hotel zgraditi novo bivališče na zdravem kraju. Zgradbo je dovršil čez 40 let papež Pavel V.; mnogi papeži so tu stanovali po leti, nekateri celo leto; Pij IX. je stanoval v Kvirinalu od junija 1846 do novembra 1848, ko j je moral pred uporniki bežati v Gaeto. Decembra ! meseca leta 1870 je italijanski general Lamarmora ! s silo vdrl v palačo ter jo ugrabil za kralja Viktorja j Emauuela. Še danes so nad vhodom papeževa : znamenja.
(Slovenske predstave in celjski občinski svet.)
Celjski Slovenci so prosili celjski magistrat, naj jim j v mestuem gledišču dovoli dve predstavi v korist | šentrupertskim pogorelcem. Pred včeraj nji m je občinski svčt v tajni seji odklonil to prošnjo, češ, da predstavi ni smatrati kot dobrodelni čin, temveč narodnim povodom izvirajoči manever!
(Rimskim romarjem) Blovenskim utegnila bi , dobro služiti »Rimska božja pot in slov. j romarji (1888), spisal kanonik dr. Iv. Križanič, | katero prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru, izvod ' po 20 kr. Tudi po pošti ne stane več.
(Umrl) je na Vranskem inženir in posestnik g. Fr. Vfts v 59. letu svoje dobe.
(Raspisana služba za veronank.) Na državni višji gimnaziji v Ljubljani razpisana je za šolsko leto 1893/94 služba profesorja za veronank. Prošnje za imenovano službo vložiti je do 30. aprila t. 1. pri c. k'r. deželnem šolskem svetu v Ljubljani.
(Pogreb rajne gr»flnje Zofije Auerspergove) je bil včeraj prav veličasten. Vodil ga je preč. g. general-vikar in stolni dekan dr. Henrik Pauker ob obilni asistenciji. Lepo petje pred hišo in na pokopališču so oskrbeli gg. bogoslovci. — Pogreba se je udeležilo razven sorodnikov, med njimi treh bratov grofov Korinskih, načelniki ljubljanskih ob-' lastev dvorni svetnik baron Hein, deželni glavar O. Detela, fml. vitez Schilhavskj itd. Poleg teh in drugih odličnjakov pa se je zbralo pri pogrebu tudi j mnogo revnega ljudstva iz hvaležnosti do rajne do-brotljive gospe. — Dal mili Bog pokojnici res plemeniti in dobrih del bogati gospej večni pokoj, njenim sorodnikom, vzlasti blagima hčerama Gabrijeli in Marijani, kateri je tudi uvela v svetišče krščanske ljubezni, dodeli tolažbe ob bridki nenado-mestni izgubi, revežem pa mnogo tako dobrotnih ! src, kakoršno so včeraj zakopali v prezgodnji grob!
(Bogat nabor.) Od 15. do 18. marca t. 1. nabirali so pri okr. glavarstvu v Ljubljani vojake-novince iz okolice ljubljanske. Došlo je na nabor 952 mladeničev, od teh so jih potrdili 399, torej I celih 419 odstotkov. Pa naj še kdo reče, da nimamo čvrstih fantov v ljubljanski okolici!
(»Stabat-Mater"-koncert.) Gospod Fr. S v e t ič, vzgojitelj na Dunaju, poslal je »Glasbeni Matici" povodom .Stabat Mater" - ko0«erta 5 gld., da po-! maga pokriti ogromne troške, ki jih ima zavod ob tej priliki.
(Zbiljski most čez Savo pri Smledniku.) Poroča se nam: Vso zimo so prav pridno stavili v . Zbiljah leseni most čez Savo. V hudem mrazu me-! seca januvarija je delo sicer bolj počasi napredo-1 valo, tembolj pa so delavei pohiteli v februvariju.
Prve dni marca so zabili v savsko strugo že prav | vse »kobile" (velike hrastove hlode, na katerih sloni leseni most), ne da bi se bila dogodila kaka ne-! sreča. Stavba lesenega mostu je bila pretečeni teden ' že tolikanj dovršena, da so za poskušnjo vpregli | pred mostom konja v prazen voz, katerega je varno pripeljal čez Savo. Kakor je videti, bode most prav močan; vsa čast gosp. Josipu Keršiču, posestniku v Trbojah in načelniku okrajnega cestnega odbora, | ki je od gosp. Lončariča prevzel stavbo lesenega mostu in se sploh tolikanj trudil v blagor ljudstva za napravo mostu. Te dni pripelje gosp. Lončarič iz hrvaškega Primorja 60 delavcev, da zgotovč pota . ob obeh savskih bregovih k mostu. Ko ti dokon-
čajo svoje delo, bode se za promet na okr. cesti med Škofjo Loko in Kamnikom tako potrebni most odprl javno in slovesno.
(Ogenj.) Včeraj zjutraj ob 7. uri je bil ogenj v Terbojah. Pogoreli ste dve kajži, Boškajeva in . Pevčeva. Boškaju je pogorel tudi skedenj. Ogenj je J nastal, kakor se sliši, iz neprevidnosti pri peki. Po-| gorelca, ki sta tudi pred desetimi leti pogorela pri i velikem požaru v Terbojah, sta zavarovana. Dobro, da včeraj zjutraj ni bilo vetra, sicer bi bila zopet velika nevarnost za celo vas.
(Novice s Češkega.) Iz Prage se nam poroča I dne 8. marca. Velika nesreča se je zgodila v Karlovih Varih. Pri zidanju hiše »u tfi ruži" se je ; razrušilo dne 13. t. m. naenkrat vse notranje zi-dovje ter zasulo z že položenimi železnimi traver-; sami znotraj se nahajajoče delavce. Pri reševanju nesrečnikov se je še podrlo nekaj delov hiše same, kar je število mrtvih in ranjenih pomnožilo. Vseh mrtvih je 8 in težko ranjenih 14. Mojster, ki je stavbo vodil, je vsled razburjenosti obolel. Vzrok je neznan. — V Perimovu pri Jilemnici je nmrl te dni zakotnik Jože Lukeš v redki starosti 103 leta. Pogreba se je udeležilo: 2 sinova, 3 hčere, 24 vnukov, 69 pravnulcov in 6 pra-pravnukov. Do zadnjih dnij se je držal starček po koncu in imel jako dober spomin. — Bnrno sejo je imel praški mestni zbor dne 16. marca. Govorilo se je večinoma o vodji sirotišnice nadvojvodinje Gizele na Hradčinu. Očitalo se mu je več krivic. Praga plačuje za vsako siroto 254 gld. na leto, in vzlic temu so revčki slabo oblečeni, trpe pomanjkanje in se ne gleda prav strogo na vzgojo. Pri razgovoru o vodji Pour-ju so se odlikovali zopet Mladočehi. Najbfže bode vodja odstavljen. — »Umoleckd beseda" slavi dne 20. t. m. z banketom svoj 301etni obstanek. Od 48 udov, ki so jo 1. 1863 ustanovili, jih je ostalo le še 14. — Dne 15. marca je umrla gospa Ana Fričova, rojena Kavalirova. Bila je pisateljica s pseudonimom Ana SdzavskA. Leta 1857 je vzela za moža J. V. Friča, ki je bil leta 1848 obsojen k 18letni ječi. Bila mu je pozneje spremenjena v pregnanstvo, v katero ga je spremila žena njegova. — V Trnovanih pri Teplicah je odprla vlani osrednja šolska matica češko šolo; šteje 300 otrok. Ker se bojč nacijonalni poglavarji, da ne bi postala javna, kličejo vsem nemškim delodajalcem, naj bi češkim delavcem delo vzeli. Svoj poziv sklepajo: »branimo se, dokler ni prepozno!"
(Državno pravo v praksi.) Kakor znaoo, se v teoriji priznava Dalmacija za del trojedine kraljevine. Hrvatski ban se imenuje ban kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Najvišje sodišče v Zagreba ima tudi naslov: Stol Sedmorice za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. Vzlic temu so pa iz Hrvatske iztirali te dni Dalmatinca, ki je v Zagrebu priložil par zaušnic hrvatskemu uradniku. Zastonj se je mož izgovarjal, da je po hrvatskem pravu on ravno tako Hrvat, kakor drugi v Hrvatski živeči Hrvatje. Nič ni pomagalo. Dalmatinski Hrvatje so tujci v tro-jedini kraljevini Hrvatski, Slavoniji in Dalmaeiji. V dotični odločbi se glasi odločno, da je mož iztiran z ozemlja trojedine kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Moža bi potem takem bili iztirali tudi ii njegove domovine, kar seveda le na papirju.
(Izseljenci v Braziliio.) Pred več tedni se je v Brazilijo izselilo iz mesta Steyra več rodbin v Brazilijo. Dali so se zapeljati od sleparskih agentov, obetajočih jih doline in gore. Tudi brazilijanski konzulat na Dunaju je izseljencem mnogo lepega obetal. Odposlali so jih v brazilijansko pokrajino Rio grande de Sul. Kakor je sedaj pisal neki izseljenec, so jih grdo varali. Živine in orodja, ki se jim je obetalo, jim neso dali. Delo se pa v tem kraju slabo plačuje in delati je treba 14 ur na dan. Izseljenei bi se radi vrnili, ali se ne morejo, ker iz Porta Alegro, glavnega mesta te pokrajine, ni nobene neposredne zveze z Evropo. Večina pa seveda za po-vrat v Evropo tudi nema denarja.
(Darilo za najboljši spis.) Neža M. K 1 e r k e, najpriljubnejša angleška katoliška pisateljica, je te dni dobila darilo 100 gvinej za svoj spis. Vsakih sedem let se enkrat izplača tako darilo za najboljši spis o kaki znanstveni tvarini. Za sedaj je bila razprava: »Kako se kaže modrost in dobrotljivost Vsegamogočnega v kakem oddelku vede?" Za nas ni samo zanimivo, da jej in sicer ženska katoliška dobila to darilo, marveč tem bolj vse-j bina razprave. Pri nas ni nevarnosti, da bi vse-1 učilišča, ali naučna uprava kedaj dala kake tem . podobne naloge.
Telegrami.
Dunaj, 22. marca. Zbornica poslancev je odklonila predlog Pacakov, da se Spinči-čeva imunitetna zadeva postavi na današnji dnevni red. Pri prvem branju oivilno-pravd-nega reda je pravosodni minister naglašal, da si je pošteno prizadeval, pridobiti veljavo javnosti in ustnosti. Tudi se je oziral na to, da bi pravosodje bilo po ceni.
Inomost, 21. marca. Cesar je obljubil, da obišče tirolsko deželno razstavo koncem septembra.
Berolin, 21. marca. V državnem zboru je odločno zavrnil državni tajnik Maltzahn Ahlwardtovo trditev, da so boljšo dotacijo državnih invalidnih zakladov preprečila pogajanja z velikimi borzijanci, vršeča se za kulisami. Ahhvardt je izjavil, da predloži po Veliki noči dokazila. Sklenilo se je, sejo odložiti do jutri, da bode Ahlwardt mogel predložiti dokazila.
Rim, 22. marca. Nemški cesar in cesarica prideta v Rim dne 20. aprila in osta-vita Italijo dne 1. maja.
Pariz, 21. marca. Danes se je izrekla sodba v panamski pravdi. Karol Lesseps obsojen je v jednoletno ječo, Bloudin v dveletno, Baihaut v zgubo državljanske časti in petletno ječo in v plačilo 750.000 frankov globe. Poleg tega so obsojeni vsi trije, da imajo povrniti škodo civilnim strankam in pa 375.000 frankov likvidatorju panamske družbe.
Peterburg, 21. marca. V nasprotju s poročili pariških listov se zatrjuje, da zastran Bolgarije ruska vlada ne odpošlje nobene note in tudi ne odda nobene druge izjave.
Novi Tork, 22. marca. V Litchfieldu v državi Illinois je nastala eksplozija v žitnem mlinu, vsled katere je razrušenih štirideset hiš. 200.000 bušelnov žita in 12 .železniških vagonov se je vnelo. Več oseb je poškodovanih.	_
Umrli so:
19. marca. Neža Kohne, delavčeva hiši, 4l/j leta, Streliike ulice 11, jetika. — Marija Maselj, gostija, 49 let, Kravja dolina 11, epilepsie
2U. uiarea. Marija Terdina, dekla, 24 let, Rimska cesta st. 17, jetika.
21. marca. Jožefa Banovc, livarjeva hči, 16 dni, Cesta v mestni log 5. katar t črevih.
Ta) c i.
20. maroa
Pri Maliiu: Binder in (iiibel, zasebnika; Daupinger, Makeš, Klaus, Horn, Russ. Hirsch, trgovci; Robitschek, Ripper, potovaloa, z Dunaja. — Rosni, trgovec, iz Trsta. — Kohlm, trgovec, in Posedič iz Gradca. — Loy, zasebnik, iz Maribora.
—	Kokrič, kanonik, iz Varaidina. — Golop iz Zagorja.
Pri Slonu: Weiman ; Milko, Alvian, zasebni uradnik; Nowak, trgovec; Jakobljevič, potovalec, z Dunaja. — Weisen-stein, trgovec, iz Iglave. — Bilowitzki, trgovec, iz Solingen-a.
—	Adler, trgovec, iz Plzna. — Petrovič iz Gradca. — Be-ninger, zasebnik, iz Kamnika. — Nemec, kapelan, od Sv. Jurja.
—	Goller iz Idrije. — Brichta iz Ljubljane.
Vremensko sporočilo.
a nI O	Cas	Stanje		Veter	Vrem e	| Mokrine ! na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po CeUijn			
21	7. n. zjut. 2. n. pop. 9. a. zveč	742-9 7415 739 7	-0-2 66 30	si. svzh. si. vzh. si. svzh.	oblačno jasno n	ooo
Srednja temperatura 2 8', za 1'3° pod normalom.
Zahvala.
Slavna „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" blagovolila je podariti za revne učence naše trirazredne šole znesek desetih goldinarjev.
Za ta velikodušni dar se v imenu obdarovancev presrčno za hvaljujeta
J. Gams s. r.. F. K. Troit s. r.,
predsednik kraj. šol. sveta.	nadučitelj.
Studenec, dne 21. marca 1893.
ic Palice "»i
v največji izberi po jako nizki ceni, potem lesne rezbarijo in koiare priporoča	158 10—6
kočevska domača industrija
^tampfel v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Tonnhalle),
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(io8) 7 zobozdravnik
pri Hradeckcga mostu I. nadstr.

Lekarna Trnkoczy-jeva, Dunaj, V.

t 9
T» o
'O
£ o
hI
l^riakOca^le^
grenki konjak,
okusne in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
prodaja
Vbald pl. Trnkoczy,
lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat.
Lekarna Trnkoczy-jeva v Gradcu.
S
w>
potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine
tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 156 20—2
■•V«*- MOKA^V M v Brnu na Moravakem.
Proru6nni cen zastonj in franko. Premovane s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu, Kromerižu, Lincu, Boškoviču itd.
ZAHVALA.
Preobili dokazi v resnici krščanskega sočutja ob bolezni iskreno ljubljene nepozabne matere, visokorodne gospe
Sofije grofinje Auersperg
roj. grofinje-Chorinske
mnogostranski izraženo sožalje ob njeni smrti in mnogobrojna udeležba pri pogrebu nalaga nama dolžnost prisrčno zahvaliti vse vkupaj in vsakega posebej. Osobito zahvaljujeve še prečast. duhovščino, vse znance in prijatelje, pogreba se udeležujoče korporacije in vodstva razuih zavodov v svojem iu imenu sorodnikov.
V Ljubljani, dn<S 22. marca 1893.	169 1
Gabrijela in Marijana grofinji Auersperg.
Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvoiji priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blagu za vsakoršno
dalje krasno in trpežno izdelane
masne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldabine in banderčke.
Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rutioe imam vedno v veliki izberi v zalogi.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega oerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, na pr.:
ni onstran ce, svetilniee, križe, kelflie, svečnike, lestence itd.
ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno nizkej ceni.
Velespoštovanjem
Ana Hofbauer
126 (12—8)	v Ljubljani.
1> u n a j 8 k a borza.
Dni 22. maroa.
Papirna renta 5%, davka ....	98	gld. 85 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	98	.	70 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....117	n	20
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	.	90 „
lekcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	982	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld........353	„	50 .
London, 10 funtov stri........121	r	25
Napoleondor (20 fr.)........' 9	„	64'/,.
Cesarski cekini . .................6	„	73 ,,
Nemških mark 100 ..........59	„	37>/,„
Dni 21. maroa.
Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . 'Zastavna pisma avstr. osr. zpm. kred. banke 4% Zasravna pisma „ . _ , „ 4' ,% Kreditne srečke, 100 gld. ... . . St. Genois srečke. 40 »Id.......
115 gld. 70 kr. 95 „ 50 „
147 167 197
98 100 200 67
25
75 50 hO
50
srečke dunajske parobrodne družbe . 140 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld..... 76
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 157 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v. 2935 Akcije južne železnice, 2u0 gld, sr. . . . — Papirnih rubeljev 100	.127
gld.
kr.
70 25
n 50 . 75
- 25
List ,Mercur'.
Zanesljiva lnformaoija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina < poštno pošiljatvijo vred gld. 2 60.
Menjarnična delniška družba
„M E II € U B"
mfollzeila št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
UST Vestni nasveti Tttt za dosego
kolikor moč visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti pf* naloženih glavnic, tg
Izdajatelj in odgovorni vredsik : Dr. Ivan Janeiii.
Tis. ,h*t«.i*i.c '.'•«* «!•>:-
l.-nnii»n.