GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJl LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 ddn oziroma 3 amer. dolarje — TEKOCl RAČUN" pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu .štev. 606-70 3-24 II NOVO #PT0 0 MESTO Stev. 50 (45«) LETO IX NOVO MESTO, 18. decembra 1958 ,_ ureamški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje •Slovenski poročevalec* v Ljubljani Moč je v enotnosti judifva s svojo Armado Ob sedemnajsti obletnici ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade smo naprosili komandanta novomeške garnizije JLA, tovariša polkovnika Simo Livada, da je za bralce Dolenjskega lista napisal ob prazniku JLA — skupnem slavju ljudstva in njegove narodne vojske — tale uvodnik: Sedemnajst let bo minilo 22. decembra od dneva, ko je bila po zasnovi in odredbi tovariša Tita v majhnem mestu Rudo ob reki Lim formirana Prva proletarska brigada. To je eden izmed mnogih zgodovinskih izredno pomembnih datumov naše revolucije. O pomenu tega datuma priča že dejstvo, da je sprejet za praznik naše Jugoslovanske ljudske armade. Do tega dneva pred 17 leti je imela naša revolucija za seboj komaj pet mesecev oborožene vstaje. To pomeni, da so naše narode in njihovo inlado Armado čakala še tri in pol leta najbolj surove vojne, vojne, v kateri so pripadniki naše Armade bili postavljeni izven mednarodnih vojaških zakonov. Niti ena sodobna armada sveta nima take zgodovine svojega razvoja kakor JLA. Ta Armada je morala na poti svoje rasti »d Ruda do Trsta obvladati sedem velikih in nekaj desetin tako imenovanih lokalnih ofenziv. Morala je preživeti Kozam. Neretvo, Sutjesko in Zelenporo, Drvar, Srem in se co.iaviti kot zmagovalec v Trstu. To svojo pot razvoja in EBiag je Armada zalila s krvjo in posula s kostmi 400.000 -vciih mrtvih pripadnikov. To je bila pot Armade, ki je >!!a rojena v revoluciji in kateri je revolucija dajala na-'oge. Revolucija je pogumna, in daje pogumne naloge. Vod-d<» naSe revolucije je imelo popolno zaupanje v svojo mlado Armado v vseh razdobjih ničnega razvoja, prav :.iko pa ji je (udi posvečalo izjemno veliko pozornost. Narodi Jugoslavije in njihova revolucija so uvrstili v svojo revolucionarno Armado vse svoje najdražje, kar so imeli, svoje sinove in hčere — svojo mladino. To je bila res v najglobljem pomenu besede Ljudska armada in taka je "stah in bo ostala, dokler bo obstajala. Zato je. njihova Vrmađa pod vodstvom svojeea legendarnega vrhovnega komandanta Tita izpolnila dosledno in do kraja vse naloge, katere ji je naložila revolucija. Narodi Jugoslavije so po svoji Komunistični partiji že pred Rudom pokazali, da se more in mora borit; za svojo svobodo. Rudo in vse po njem, do Trsta, je to izpričalo vsemu svetu. Končni rezultat vseh teh velikih naporov in žrtev je bil ovenčan tudi z veliko zmago, s popolno svobodo in z našo FLRJ. V zgradbo naše Republike je vzidano 1 milijon 700 tisoč žrtev njenih državljanov. Četrtina od tega so pripadniki Armade. Te vehke žrtve smo prenesli ponosno in z dvignjenim čelom, čeprav smo jih največkrat prenašali v pogojih, ki presegajo človeške možnosti. Ves napredni svet nas je občudoval. Saj delo, ki smo ga izvrševali in do kraja izvršili tudi zasluži občudovanje. Krona vsega tega je naša enakopravna socialistična skupnost. Za nami je trinajst let mirnodobnega razvoja. V tem razdobju je vodstvo naše revolucije po svojem predsedniku Republike in vrhovnem komandantu JLA naložilo Armadi ponovno izredno velike, zapletene in težke naloge. Zato je to razdobje izpolnjeno zares z velikimi napori vseh pripadnikov Armade. Vse te velikanske naloge so bile uspešno izvršene in ovenčane z izredno velikimi rezultati. Končano je bilo redno vojaško šolanje vseh vojaških starešin. Veliko število njih je končalo dve, tri in več šol. Vsako leto se Armada pomlaja z mladimi podoficir ji in oficirji. Čeprav v težkih in relativno revnih pogojih, je naš narod iz leta v leto odvajal znatna sredstva nacionalnega dohodka za vzdrževanje in oboroževanje svoje Armade, zlasti pa za dvig vojne industrije. Hitri tempo razvoja vojne industrije nam je ustvaril možnosti, da mn;Temo našo Armado oskrbovati z osnovnim oborožeA'anjem domače proizvodnje. Mimo tega vojna industrija iz leta v leto čedalje več proizvaja za potrebe naših državljanov. Napori so bili veliki, toda prav tako so veliki tudi rezultati. Danes je naša Armada opremljena s sodobno opremo in orožjem. Nien sestav suvereno vlad?. ? opremo In oborožitvijo. (Nadaljevanje na tretji stremi) Vrhovni komandant JLA maršal Josip Broz-Tito opazuje manevre naše vojske na Kočevskem; predstavnik garnizije JLA Novo mesto pojasnjuje Vrhovnemu komandantu položaje svojih enot DESET LET V Novem mestu je govoril tov. Regent Krvodajalci! Ko smo v 48. Št. Dol. lista (4. decembra) pozvali delovne ljudi, nai sodelujejo v krvodajalski akciji, smo 6poroćili tudi dni, ko ho odvzem krvi v novomeški bolnici. Ker ie zavod za transfur.ib med tem ta načrt dela izpremenil. opozarjamo, da bo odvzem krvi v Novem mestu 24., 25. in 26. decembra v kle-tnih prostorih kirurškega oddelka novomeške bolnico in ne kot «mo prvič poročali- Zbori mladih zadružnikov Preteklo sredo je bilo v Novem mestu važno posvetovanje predstavnikov občinskih komitejev LMS, ZKS in zastopnikov aktivov mladih Zadružnikov, ki so po analizi zadnjih volitev v zadružne svete govorili predvsem o letnih občnih zborih aktivov mladih zadružnikov. V okraju imamo zdaj takih aktivov še vse premalo in bodo marsikje zato imeli šele ustanovne občne zbore teh aktivov. Ugotovljeno je, da je v zadružnih svetih izvoljenih nad 25°/o mladih ljudi, kar pomeni močan napi-edek v primerjavi z dosedanjim stanjem. Podpredsednik OZZ Tone Pire je dobro razčlenil vlogo in naloge aktivov in večjo prizadevnost mladih zadružnikov, tovariši iz komitejev pa so poročali o najrazličnejših težavah, ki jih imajo mladi ljudje na vasi, ko hočejo uresničiti svoje načrte. V razpravi je sodeloval tudi tov. Stane Kranjc, org. sekretar CK LMS, in govoril predvsem o iskanju praktičnih oblik pri reformi šolstva. Lepo število odraslih, posebno pa mladiine je napolnilo dvorano Doma LP v Novem mestu v sredo, 10. decembra. Ljudska univerza je priredila predavanje ob 10.obletnici Deklaracije človekovih pravic in povabila tovariša Ivana Regenta, starega borca za pravice delavskega razreda in splošno znanega javnega političnega ki prosvetnega delavca. Sevnica, povečana za štiri katastralne občine Na zadnji seji obeh zborov OLO Ljubljana so med drugim sklepali tudi o združevanju nekaterih manjših občin v tem okraju. Med drugim so sklenili predlagat^, Ljudski skupščini LRS, da bi razpustili tudi občino Radeče, ki naj bi se priključila občinam Hrastnik, Litija, Zagorje in Sevnica. Po tem predlogu bi sevniško občino povečali za 4 nove katastrske občine: Okroglice, Loko pri Zidanem mostu, Radež In Sv. Jurij na Polju. Uglednega gosta je v imenu poslušalcev pozdravil predsednik LU, zatem je pa tovariš Regent bral in komentiral vseh 30 členov Deklaracije, ki jo je pred desetimi leti sprejelo 58 držav, članic Združenih narodov. Tople, zanosne besede tovariša Regenta o čle- nih Deklaracije in njih uresničevanju v naši socialistični Jugoslaviji, so poslušalci nagradili z iskrenim aplavzom. Čeprav brez običajnih slavnostnih pridodatkov ie bil ta večer lepa in dostojna proslava pomembne obletnice Deklaracije o človekovih pravicah. Priznanje mladini Mladinski aktiv Tovarne zdravil »Krka« v Novem mestu ie 5. decembra predlagal 13 svoj'h članov (12 mladink in enega mladinca) za sprejem v Zvezo komunistov. To so tisti mladinci, ki so najbolj delavni v mladinskem aktivu in najbolj vestni na svojem delovnem mestu VREME za čas od 18. do 28. decembra Ze v teku tekočega tedna se pričakuje prehod dežja v sneg in v nadaljnjem poteku pretežno suho in. mrzlo zimsko vreme. V. M. Kandidati so stari od 16 do 25 let. Tudi ostali mladinski aktivi nai predlagajo s#voje najboljšo člane v Zvezo komunistov. Odbor za proslavo 40-letnice SK0J Predsedstvo Centralnega komiteja LMS je pred kratkim izvolilo 36-članski odbor za proslavo 40. obletnice ustanovitve SKOJ. Predsednik odbora je član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar. — Imenovan je tudi že republiški odbor za proslavo obletnice. Motome/ifltifzfrani odred JLA je 17. novembra proslavil svojo dveletnico. Tega dne, pred drema letoma, je 44 vojakov, podoficir-jev in o/icirjeu Jugoslovanske ljudske armad« z letali odletelo iz Beograda v Abu Suveir pri, Ismailijl kot predhodnica Odreda JLA, čigar glavnina se je izkrcala v Port Saidu 29. novembra 1956. Skupaj z vojaškimi četami Indije, Indonezije, Kanade, Brazilije, Kolumbije, •Norveška, Švedske, Danske in Finske, se je Odred JLA vključil v sestav Unefa, ki je dobil nalogo, da Ščiti mejo med Egiptom in Izraelom. Po pr\hodn v F.gi)>t je Odred kot najmoč-IMJH in najštevilnejši kontigent v Unefu do-fefl najieijo naUnju, i/d dejstvuje ob Štiri!; po-rit&t>niK in miniranih, komunikacijah od Sue-tkegn "prekopa čez Sinaisko puščavo. V pičlih štirih mesecih je obvladal nad 200 kilometrov poti, premagujoč številne ovire, minska polja, porušene, komunikacije, mine, puščavski živi pesek itd. Brez vsake dokumentacije o minskih poljih je inženirska enota Odreda med El Kantaro in El Arišem razmini-raia 25 minskih polj in izkopala okrog 800 min vseh vrst. Naš Odred je večkrat dobil priznanje od komande Unefa za zvesto službo v prizadevanjih za mir. Vsi njegovi pripadniki so odlikovani z medaljo Unefa. V počastitev proslave dveletnice je komandant Odreda, narodni heroj podpolkovnik Joie Oibolt, priredil 17. 7»orembra v glavnem taborišču pri El Arišu sprejem. Na sprejemu so bili načelnik komande Unefa polkovnik Riki in predstavniki vseh tujih čet. V Irci vasi pa gre! Zapisek pred občnimi zbori in volitvami osnovnih organizacij SZDL Ta in prihodnji mesec bomo volili v starem delu okraja nova vodstva SZDL.. Marsikdo od predlaganih se bo otepal, češ kaj me boste volili, ko pa nisem za to. Spet bo slišati parole, saj se ne izplača, saj SZDL ne dela veliko. Morda je v tem marsikje delček resnice oz. je tako. V Novem mestu namreč večina terenskih organizacij spi. Kakor medved v svojem brlogu pozimi. Zal s to razliko, da medved prespi le zimo, nekatere terenske organizacije pa kar vse leto... Vendar pa to ne drži za vse. Terenska organizacija IRC A VAS je izjema. Obiskali smo jo in zvedeli mnogo zanimivega in lepega hkrati. Kar prisluhnimo. Saj ni važno, s kom smo govorili, pomembnejši so od govori. »KAKO JE Z VAŠIMI MNOŽIČNIMI SESTANKI?« smo vprašali najprej. »Lepo!« so nam odgovorili. »Vprašanja sestankov pri nas sploh ni!« — »Zakaj?« smo bili začudeni. »Zato, ker so naši sestanki zanimivi in kratki. Ljudje zvedo na njih vse, kar jih zanima. Pogovorimo se o zunanjepolitičnih dogodkih, o notranji politiki in gospodarstvu, skratka o vsem jedrnato, a kratko.« »Povejte nam kaj več o tem.« »Tei-enski odbor je pripravil letos razlago zakona o pokojninah. Priredili smo predavanje o kmetijstvu in dve predavanji iz zdravstva. Razložili smo članom razne ostale nove zakone. Pri vsem tem posvečamo največ pozornosti temu, da jo predavanje ljudem rar/.umljivo, torej kar najbolj preprosto podano. Vedno se pogovorimo s predavatelji in jih na to opozorimo. Uvajamo tudi nov, višji tip sestankov. Sestanek skličemo brez dnevnega reda. Ljudje postavljajo vprašanja, ki jih zanimajo in si jih sami ne znajo razložiti. Ko bi le slišali, koliko raznih zadev zanima naše ljudi! Od naj'bolj neznatnih do najpomembnejših. Vse to jim skušamo pojasniti in prav zaradi tega so naši sestanki zanimivi. ' Toda nimamo le sestankov; teh je največ v jeseni in pozimi, ko preneha kmečko delo na polju. Cez leto pripravljamo proslave pomembnejših dni, kot so dan žena. 1. maj, dan borca, praznik republike in tako dalje. SZDL daje predvsem pobudo za te proslave, pripravlja jih pa skupno z Zvezo borcev in miadino Kljub temu, da nimamo primernega prostora, so naše proslave lepe in dobro obiskane. Ljudje so zadovoljni. POMANJKANJE PROSTORA nam močno nagaja. Vse množične sestanke imamo v gostilniški sobi, ker drugega primernega prostora ni. Prav tako imamo tam proslave v dc/.evnih dneh poleti ter v jeseni in pozimi. Primernejšega prostora na našem terenu žal nj. Občina nam je pred leti predložil« načrt gradnje manjše stavbe. V njej je bil predviden tudi trgovski lokal. Načrt pa ni predvideval najnujnejšega prostora za množične sestanke. Bila je predvidena le manjša sejna soba, v katero bi bilo mogoče stisniti največ 20 ljudi. Zato so člani načrt zavrnili. Najbrž leži pozabljen v kakšni miznjci na občini. Mislimo, da bo treba to, za nas zelo pereče in pomembno vprašanje prej ali slej rešiti. Politično in kulturno delo bi bilo mnogo živahnejše, če bi imeli primeren prostor.« »Ste v letošnji jeseni imeli kak množični sestanek?« »Seveda! Bil je res množičen, saj se ga je udeležilo več kot osemdeset članov. Pogovorili smo se o zunanjepolitičnih vprašanjih, o Alžiru in njegovem boju za osvoboditev, o slovenskem šolstvu na Koroškem, O obisku predsednika Tita prijateljskim državam Azije in še o marsičem. Kot posebno točko dnevnega reda smo načeli vprašanje Roze Matoh. Svoječasno smo jo sprejeli v naši terenski organizaciji v članstvo SZDL. Ker je kljub temu. da je postala članica SZDL. nadaljevala « svojim zagrizenim.protiljudskim delovanjem in se pred kratkim zagovarjala zato tudi pred sodiščem, smo jo izključili.« -Kaj delate zdaj?« »Pripravljamo se na občni zbor in r.e volitve novega vodstva SZDL, ki bodo ta in prihodnji mesec. Pogovorili se bomo o uspehih in napakah našega dela. Tudi zdaj bomo izvolili takšno vodstvo, ki bo kljub težavam znalo voditi organizacijo vsaj tako, če ne še bolje kot dosedanje!« Tako smo končali razgovor v terenski organizaciji Irca vas. Kratek pomenek postavlja na laž pogostne trditve, da se v SZDL ne da delati. Vodstva ostalih terenskih organizacij naj se zamislijo nad tem, kar so nam povedali tovariši v Irci vasj, ki nimajo nekaterih najosnovnejših pogojev, pa so navzlic temu naredili več kot vse ostale organizacija, a se pogovarjajo celo o tem, da bodo delo še zboljšali! *tra31 * »dolenjski list« Štev. 5$ (45$) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREOL23 Več skrbi obrtništvu (Nadaljevanje in konec) Drugi činitelj, ki po mojem mišljenju močno nasprotuje uveljavitvi obrtnih zbornic, je nejasnost in nezadostna dovršenost naših zamisli socialistične preobrazbe obrti, nejasnost 'v pojmovanju, v kateri smeri naj se ustvarja moderna mreža socialističnih gospodarskih organizacij v okvin. obrtništva. Se vedno naletimo pn nas na mnenja, da je naše obrtništvo nekaka nerazvita, zaostala gospodarska panoga, ki bo prenehala oziroma propadla z razvojem moderne industrije in da je z ozirom na to škoda dajati sredstva m napore za razvoj obrtništva. Podobna gledišča so popolnoma napačna, in to z več strani. Napačna so predvsem s strani neke še vedno nezadostno razvite države, kot je naša, v kateri bo obrtništvo še vedno odigravalo eno najvažnejših vlog. In drugič je to napačno gledanje tudi s perspektive splošnega razvoja. Resnica je, da sodobna industrija odpravlja cele obrtniške panoge, toda resnica je tudi, da ima sodobno življenje nove potrebe, ki potrebujejo nove usluge in no-■ ve obrtne panoge. Sodelovanje privatnih obrtnikov s socialističnim gospodarstvom Ni naš namen, da administrativno ukinemo privatni sektor obrt.. Imamo pa cilj kpt soc.ai.at.cna skupnost, da postopoma odpravimo vse ostanke eksploatacije tuje delovne sile tudi na področju obrtništva. A to bomo lahko storili le tam. kjer bo močnejši socialistični sektor v obrtništvu in kolikor bo ta sposobnejši, da pride v razne oblike sodelovanja z individualnimi obrtniki. Vsa naša aktivnost v izgradnji obrtništva in urejevanju družbenih odnosov na področju obrtništva mora izhajati iz te naše naloge in cilja. Samo v tej smeri se. lahko; po mojem mišljenju, oblikujejo in razvijajo v naši državi Pojavljajo se potrebe po novih uslugah in novih obrtnih obratih »ŽITO« trgovsko in predelovalno podjetje LJUBLJANA nudi vse vrste mlevskih izdelkov po konkurenčnih cen^h. Vse izdelke dobite v naših skladiščih v Novem mestu — Ljubljani — Kranju in Lescah. razne oblike obrtnih zadrug. Te zadruge ne morejo biti nekaka kolektivna privatna organizacija, ker bi to v nem primeru izgiedalo tako, kot cia se odpirajo vrata kapitalisti-V ,;*mu razvoju obrti v našj državi. "Zadruge so koristne in potrebne, toda one so lahko samo oblika kooperacije individualnih obrtnikov z našim socialističnim gospodarstvom. Oblika, k; oskrbuje socialistično razširjeno reprodukcijo v obrtništvu. Ako imamo vse to pred očmi, tedaj je jasno, da se morajo občine manj baviti z raznimi administrativnimi ukrepi v okviru obrtne proizvodnje, kar ima velikokrat slabe ekonomske posledice, ker ne dosegajo tistega družbeno-po-litičnega učinka, katerega se pričakuje od njih. Po mojem mišljenju je neobhodno potrebno, da občine kakor tudi vsa naša družbena skupnost preidejo na reševanje teh problemov, in sicer z gotovim materialnim planom, kakor tudi z gotovo družbeno-ekonomsko perspektivo, kar bo omogočilo akcijo vseh socialističnih čini-teljev na tem področju, ter to, do bodo akcije ljudskih odborov in občin zasnovane na določeni orientaciji in za daljšo dobo. Skrb za kadre v obrti Nadalje bi želel dodati, da se strinjam z mišljenjem, ki je bilo izraženo v referatu in v razpravi, da je treba pod-vzeti ustrezne ukrepe v zveznem planu in zveznih predpisih, s katerimi se bo olajšalo delo socialističnega obrtništva. V tem smislu bo zvezni izvršni svet pazljivo predelal in preštudiral predloge, ki so bih tukaj podani. Razumljivo je, da bo s tem tudi obrtnim zbornicam dana večja možnost za uveljavitev. S tem prehajam na tretji faktor, kj vpliva na razvoj obrtništva in obrtnih zbornic, to je subjektivno orientacijo samih zbornic. Vsi vemo, da so se sedanje naše obrtne zbor- nice razvile iz nekdanjih profesionalnih zbornic, katerih naloga je bila povsem drugačna, kakor je danes. Kljub temu, da so danes postavljene pred zbornice povsem druge naloge, katere že z uspehom rešujejo, vseeno ne moremo reči, da je vpliv starega načina že popolnoma okrnjen. Da bi obrtne zbornice in njihova zveza šli v koraku z razvojem in napredkom našega socialističnega gospodarstva in s potrebami naše družbe za obrtnimi uslugami, je potrebno, da postanejo v čimvečjj meri socialistično ekonomsko-poli-tična organizacija. V tem smislu je potrebno, da obrtne zbornice postanejo važen faktor pri planiranju obrtniške proizvodnje, oziroma razvijanju obrtniških kapacitet, pri tem pa je potrebno, da so v tesni povezavi z ljudskimi odbori in občinami in s posameznimi zainteresiranimi družbenimi organizacijami. In končno je potrebno, da zbornice z ljudskimi odbori še aktivneje in konkretneje vodijo evidenco in skrb okoli kadrov ?n to gospodarsko panogo. Jesensko zasedanje generalne skupščine OZN jc končano In delegati so odpotovali domov. Ponovno se bodo zbrali 20. februarja 1959, ko bodo sklepali o neodvisnosti Kameruna na osnovi poročila posebne ko-misinje OZN. Zasedanje, ki se je končalo, lahko ocenjujemo na dva načina. Optimisti bi ga nemara označevali kot neuspešnega, pesimisti pa prav narobe. Dejstvo je, da je generalna skupščina OZN in njeni odbori dosegla največ, kar je mogla glede na splošni politični položaj na svetu in na vsa nasprotja, ki ga težijo. Oglejmo si rezultate generalne skupščine po poglavjih. Vesolje: po mnenju mnogih diplomatov ima generalna skupščina še največje možnosti ga dosego splošnega sporazuma o miroljubnem Izkoriščanju vesolja. Toda na tem^zasedanju do sporazuma še ni prišlo, ker se Vzhod in Zahod nista mogla sporazumeti o tem, kuko naj bi bil sestavljen odbor, ki bi pripravil besedilo sporazuma. Sprejeta je bila zahodna resolucija, vendar pa je Sovjetska zveza izjavila, da v odboru ne bo sodelovala. Oborožene sile OZN: generalna skupščina ni sprejela predloga, da bi ustanovili stalne oborožene sile OZN, ampak je sprejela sklep o nadaljnjem obstoju sedanjih čet na Srednjem vzhodu. Madžarska: generalna skupščina je kljub nasprotovanju številnih delegacij, tudi jugoslovanske, razpravljala o »sovjetskem pritisku na Madžarsko« ter sklenila, da bo o tem razpravljala tudi na prihodnjem zasedanju. Ciper: sprejeta je bila resolucija, ki priporoča nadaljnja prizadevanja za miroljubno In sporazumno rešitev tega pro- blema, ali, z drugimi besedami, sprejeto je bilo zahodno stališče. Alžirija: politični odbor je sprejel resolucijo, ki priznava Alžiriji pravico do neodvisnosti in priporoča razgovore med Alžirci in Francijo, vendar pa resolucija v generalni skupščini ni dobila potrebne dvotretjinske večine. Članstvo: generalna skupščina je sprejela za svojo 82. članico mlado afriško državo Gvinejo. Vse države so bile za lovanja. Res je, da razpolaga fond z razmeroma majhnim zneskom denarja, toda že to, da je bil ustanovljen, je glede na nasprotovanja razvitih držav velik uspeh. Pričakovati je, da se bo fond razširil, ko bo pokazal svojo gospodarsko vrednost. Prav tako ne bi bilo prav, če bi označili vse ostalo delo OZN kot neuspešno. Vedeti je treba, da je OZN pač samo zrcalo za svetovno politiko in da zato trpi vzporedno z vsemi krizami ali dogodki na svetu. Odmor v New Yorku sprejem, le Francija se je glasovanja vzdržala. Sovjetska zveza je vložila veto proti sprejemu Južne Koreje. Predlog za sprejem LR Kitajske je bil zavrnjen že v političnem odboru. Gospodarstvo: generalna skupščina je sprejela resolucijo o ustanovitvi posebnega fonda za gospodarski razvoj (SUNFED) in je 47 držav dalo na razpolago 26 milijonov dolarjev za začetek dela. Pomorsko pravo: sklenjeno je bilo, da bo prihodnje leto še ena konferenca o pomorskem pravu, na kateri naj bi predvsem sklenili sporazum o teritorialnih vodah. To so glavne stvari, o katerih je govorila generalna skupščina in njeni odbori. Kot rečeno, ne bi bilo prav, če bi zasedanje označili kot neuspešno. Predvsem je treba pozdraviti ustanovitev fonda za gospodarski razvoj, ki pomeni začetek pravega mednarodnega gospodarskega sode- Nfc presenetljivega ni, če na zasedanjih ozn pridejo do izraza blokovska nasprotja, ki onemogočajo sklenitev najvažnejših sporazumov. Toda ozn je edino telo, kjer imajo besedo prav vse države sveta, in držav, ki so jim blokovska nasprotja taja in odveč, je vedno večje število. To je videti pri razpravljanju o vrsti vprašanj, kjer morajo velesile že upoštevati glasove manjših držav, ki niso »opredeljene«. Poleg tega je ozn telo, kjer pridejo na dan najrazličnejša mnenja in stališča, ter je posledica tega mnogo boljše razumevanje tega aH onega problema. Ce upoštevamo vse te elemente, pa nemara lahko označimo tudi letošnje zasedanje ozn kot uspešno, čeprav je bilo prav letos nemara manj rezultatov kot običajno. Prav to, da prihaja v ozn do vedno pomembnejših razprav nemara dokazuje, da je ozn vedno bolj pomembna svetovna organizacija. -af Za 800.000 dinarjev kazni! Trgovine, poslovalnice kmetijskih zadrug, poslovodje in mesarji občutno kaznovani zaradi špekulacij, prekrškov in nespoštovanja dogovorjenih oziroma določenih cen Kakor vojaki, ki so se prestrašili streljanja na fronti so videti. Še bolj pa so podobni dezerterjem, ki so pobegnili, preden se je boj pričel. Pobegnili so iz vrst tistih, ki se borijo- Oddaljili so se od večine. Spet bomo govorili o cenah. Najbrž ne zadnjikrat. Vrsta ljudi, mešetarji bi jim lahko rekli prej kot ljudje, znova nagaja in škoduje. Dvigajo cene in iščejo zaslužek. Zaslužek na račun potrošnika. Vseh mogočih zvijač se poslužujejo pri tem. NAŠE LADJEDELNICE TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« LJUBLJANA prodaja in ima na zalogi vse vrste cigaret, tobačnega pribora in priznane vžigalice tovarne Orden iz Osijeka Samo lani smo v naši državi zgradili 100.000 bruto registrskih ton ladij, kar je 10 krat več kot v 23 letih predvojne Jugoslavije. Za zgraditev ladjedelnic smo do vojni Dorabili 25 milijard dinarjev, za zgraditev tovarn za ladijske stroje pa 15 milijard dinarjev. Jugoslavija ima danes 17 morskih in 6. rečnih ladjedelnic, ki že uspešno konkurirajo znanim svetovnim ladjedelnicam. Sedaj gradimo ladje za 16 držav med katerimi so Anglija. ZDA, Grčija Norveška Švica. Danska Itd. V prihodnjih štirih letih bodo ladjedelnice daje- 120 ladij z okrog 580.000 bruto registrskih ton nosilnosti, v vrednosti 140 milijonov dolarjev. Največje ladjedelnice ie grade ladje od 1-9.500 ton nosilnosti, pripravljajo pa se za graditev ladij ki bodo imele 35 000 ton nosilnosti • OGLAŠUJTE V DOLENJSKEM • LISTU! AVT00BN0VA LJUBLJANA jencralni remont avtomobilov Ljubljana Izvršuje vsakovrstna popravila avtomobilov — Izdeluje nadomestne dele in ležaje iz rdeče kovine za Diesel motorje — Preizkuša Diesel tlačilke in šobe — Brusi vse vrste motornih gredi, blokov, glav in podobno. SVINJSKA K02A prinaša lepe stotake! Odločite se in skrbno oderite prašiča, kožo pa oddajte najbližji zbiralnici KO-TEKS, ki vam jo dobro plača. »Koteks« Ljubljana Izgovarjajo se in bi bili radi čisti. Boljše je manjše zlo kot veliko, to je njihov najpogo-stnejši izgovor in opravičilo. Dogovorjene so odkupne cene za živino in prašiče. Cene najvažnejših prehranbenih proizvodov so določene. Javnost ie bila na vse to opozorjena-Kljub temu ima tržna inšpekcija polne roke dela. Trinajst gospodarskih organizacij in šestnajst uslužbencev je bilo kaznovanih. Gospodarske organizacije s skupno 711 tisoč dinarji. 16 uslužbencev Pa s 76 tisoč dinarji kazni. Vrsta je dolga in grehi se ponavljajo. Mesarija Brestanica je odkupovala goveda in prašiče ter pri tem prekoračevala dogovorjeni? odkupne cene. Podjetje je ka^ovan* « 50 tisoč dinarji, upravnik K. 2. pa s 5 tisoč dinarji kazni. ' V Kmetijski zadrugi Podboč-je so zagrešili dva prestopka. Pri odkupu živine so prekoračili dogovorjeno odkupno ceno, razen tega pa tudi presegli dovoljene kalkulativne stroške olja in masti. Zadruga je kaznovana s 50.P00 dinarji, poslovodja A. S s 5000 dinarji kazni Razen tega je bilo zadrugi odvzeto 13.413 dinarjev premoženjske koristi, ki lo ie ustvarila s prodajo olja in masti- Enak primer je bil na območju Kmetijske zadruge Gradao v poslovalnici Podzemelj. Tudi tukaj so prekoračili dovoljene stroške za jedilno olje. Kmetijska zadruga Gradac je bila zato kaznovana s 10.000 dinarji kazni, poslovodja poslovalnice Podzemelj J- G bo moral plačati 1000 dinarjev kazni. Kazen je manlsa zato. ker niso nrodali večjih količin olja po višji prodajni ceni. Kmetijska zadruga Brestanica je kupovala teleta čez dogovorjeno odkupno ceno in kaz- IV o t r a n j e p o II t ić n i tedenukt pregled v kratkem bo republiška Ljudska »kupnina razpravljala o republiškem družbenem načrtu za prihodnje leto-Osnutek načrta vsebuje, kot vsako leto, osnovne n;»loge in smernice gospodarskega razvoja naie republike. Gospodarski načrt predvideva, da se bo industrijska proizvodnja povečala v prihodnjem letu za novih osem odstotkov. Pri tem ne gre za odpiranje novih obratov, pač pa naj bi to nalogo dosegli predvsem z boljšim Izkoriščanjem rezerv, rednim oskrbovancem podjetij g surovinami, z večjim vključevanjem v mednarodno trgovino, to je z večjim izvozom itd. Tak plan sloni na obnovah posameznih podjetij, predvsem pa na povečanju delovne storilnosti Zlasti »Isdnde, to (p povečanje stori 1-uevft, ie za gospodarski razvoj izredno valna naloga. S povečanjem obsega proizvodnje v vseh gospodarskih panogah naj bi se povečal narodni dohodek v Sloveniji za 8* odstotka v primerjavi z letošnjim letom. Od tega povečanja je odvisno povečanje življenjske ravni in, če nadaljnjemu, ŽrvljenJAiko raven pa bomo uspeli pove fiatt samo takrat, če se bo povečala tudi pnoffcvodnoru dela. Že instrumenti za rsadelitev dohodka, ki jih be v kratkem ■prejela Zvezna ljudska »knpSčIna. bodo omogočili boljše nagrajevanje, torej večje osebne prejemke le tistim podjetjem, kjw so bo povečala proizvodnost dela. Napredek lahko potemtakem pričakujejo le tlsttl kolektivi, kjer bodo s istim Ite-vlom zaposlenih ustvarili večjo prolz- da smotrno zaposlovanje delovne sile, V letošnjem letu smo zaposlili toliko nove delovne sile, da bi znali perspektivni plan, če bi tako nadaljevali, izpolniti že v prihodnjem letu. Prav zaradi tega ugotavljamo, da se je industrijska proizvodnja v prvih dveh letih, ko izpolnjujemo petletni perspektivni načrt sicer povečala za predvidene odstotke, toda to smo dosegli predvsem z večjim številom zaposlenih, ne pa z boljšo organizacijo dela v podjetjih in še celo z večjo proizvodnostjo- Stvar ljudskih odborov bo. da omejijo nesmotrno zaposlovanje delovne sile. V tem pogledu se bodo morali uveljaviti zlasti občinski zbori proizvajalcev, ki jim ne sme biti skrb le vsako posa- rl, pač pa za smotrno gospodarjenje na področju občine, ki Ie kot celota pomeni člen v našem gospodarskem sistemu. Tu se namreč rešujejo osnovni problemi živ-ljenjske ravni in tu imajo proizvajalci stik s problemi izven svojih podjetij. Predlog gospodarskega načrta za prihodnje leto izrecno pravi, naj ljudski od bori pri razporejanju investicijskih sredstev upoštevajo zlasti potrebe prebivalstva glede stanovanj, šol, trgovskega omrežja, servisov za gospodinjske nsln-Ke In podobno. V planu je rečeno, »naj« dajo obelne za to več sredstev. Ta »naj.« pa ne pomeni le obveznosti za Unri«ki odbor, pač pa za sleherni kolektiv, ker je več kot jasno, da občina sama in brez podpore kolektivov na svojem področju ne bo mogla rešiti te odjjovorne naloge. Seveda ne trdimo, da se bo dala vsa ta Povečanje storilnosti Valj« delovna storilnost Je torej oa-pogotj z« gospodarski razvoj. Zato ho treba skrbeti za zboljšanje organlsa-tfUs dMa v vsakem podJeOn \m za kar ho mezno podjetje, pač pa vsa družba občanov. Ce bodo omejevali zaposlovanje !n ■.kušali doseči dobro izkoriščanje razpoložljivih delovnih moči, potem bo to njihov najboljši prispevek k povečanju življenjske ravni v občini. Prav ti zbori bi morali poskrbeti, da se bo delovna sila Iz tistih panog, kjer je je zaposlene že preveč, preselile v tfcrte gospodarske dejavnosti, kjer nam delovne sile ie vedno primanjkuje. Koristen se nam zdi sklep nekaterih zborov proizvajalcev, v katerem pravijo, da mora vsako podjetje, Se preden zaposli novo delovno silo, tako zaposlitev utemeljiti pred družbenim organom proizvajalcev, torej na njihovem i boru. TvL ne gre ea vmešavanje v notranje nadere podjetja, kot menijo nefcate- vprašanja rešiti s združevanjem sredstev že v letošnjem letu. vsekakor pa bodo možnosti, Če bomo sredstva združevali in jih na osnovi pametnih gospodarskih načrtov koristno uporabljali, rešili mnogo prej, kot če bomo vse naloge prevrgli na občinske sklade, ki niso posebno veliki Za tako Imenovane negospodarske Investicije naj bi šlo v prihodnjem letu še več sredstev, kot letos. Med drugim naj bi občinski M.uds-kl odbori porabili za gradnjo šol okoli IS odstotkov sredslo« občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš. V prihodnjem letu se bodo ti skladi tudi zaradi večjih prejemkov po večali In zato ho to ne le potrebna, pač Pa možna naloga. To Je nekaf nalog U gospodarskega načrta LRS za leto 1959 novana s 40,000 dinarjev kazni. Prejšnji poslovodja E. P. in sedanji poslovodja R. 2. bosta morala plačati vsak po 4000 dinarjev. Kmetijska zadruga Gradac le odkupovala prašiče po cenah, ki so bile višje od dogovorjenih odkupnih cen. Zadruga le kaznovana 7. 80-000 dinarji, upravnik E. M. pa s 7000 dinarji. Kmetijska zadruga Hinje -,e za enak prestopek kaznovana s 75000 dinarji, upravnik 5. pa s 6000 dinarji. ZADRUGE, MESNICE, TRGOVINE... Kmetijska zadruga Adlešiči ie bila že kaznovana zaradi prekoračenja kalkulativnih stroškov pri olju in moki. Prestopek je ponovila tako. da ie stroške pri moki nedovoljeno povišala za dinar (6470 kg moke). Kazen tega je odkupovala živino po višji ceni od dogovorjene odkupne cene- Zaradi prvega prestopka je kaznovana s 15.000 dinarji, zaradi drugega s 25.000 dinarji kazni, upravnik s 3000 dinarji, poslovodja pa z 2000 din. 6470 dina0.l)00 dinarji, odgovorna uslužbenca J. U. in J. R. pa vsak s 5000 dinarji. V ponovnem postopku sta uslužbenca GPZ A M. in J. R. Tkalnica Smihel je povišala nrodajne cene svojih proizvodov brez predhodne odobritve, razen tega pa zvišanja cen tu-i\ ni prijavila. Po odloku o evl-donci in. kontroli cen le bila Tkalnica kaznovana s 16.000 dinarji, v. d. upravnika B. K- pa * 6000 dinarji kazni. Kmetijska zadruga Tržišče le preplačevala orl odkupu goved in prašičev. Zadruga le kaznovana z 100.000 dinarji, uslužbenec V. V. pa s 7000 dinarji. Trgovina Sentrupert je neupravičeno dvignila prodajno ceno masti in olja ln tako Prekoračila dovoljene kalkulativne stroške. Podjetfe ie kaznovano ? 40.000 dinarji, uslužbenka O, P pa I 4000 dinarji kazni. Razen tega le bilo trgovini odvzeto M "941 dinarjev premoženjske koristi, ustvarjene s TKANINA TRGOVSKO PODJETJE LJIBLJANA nudi po solidnih cenah v največjf Izbiri vse vrste tekstilnega blaga. takšno prodajo. Naj pripomnimo, da je bila trgovina za tak prestopek enkrat že kaznovana, za isti prestopek pa je bila kaznovana že tudi kmetijska zadruga Šentrupert. tatove obsojamo, prav tako pa mešetarje in Spekulante Kazni so Izrečene, vendar kot Jo videti ne zaležejo vedno Med mešetari!, ki smo 1lh obdelali danes, je nekaj takih ki so bili za enake prestopke ž« kaznovani. Ni jih Izmodrilo Še vedno mešetarijo ln govoričijo o manjšem in večjem zlu Tudi »interes skupnosti« imajo večkrat na jeziku. Pri tem na posegajo globoko v potrošnikom žep in mu dobesedno kradejo težko prislužene dinarje Zakaj le meso tako drago? -se pogosto vprašujejo potrošniki, delavci tovarn in delavnic, uslužbenci, kratko malo vsi delovni ljudje. Zakaj je pri nas dražje kot drugod, se vprašujemo marsikdaj. Danes smo našli del odgovora in lahko kratko in ledrnato odgovorimo. Zato, ker so med nami še razni špekulanti in mešetarji. ki Dosegajo v naš žep! Zato, ker *o med nami dezerterji. ki so s» ustrašili gospodarskega boja, kf ua bojujemo. Dezertirali so In $11 na lažjo pot. ribarijo v kalnem ln iščejo neupravičen zaslužek- NABIRAJTE IDRAV1LM" ZELIŠČA! V poznih jesenskih mesecih in delno v zimskem času je možno nabirati še sledeča zelišča: LUBJE Češminovih korenin (220 din) LUBJE češminovih palic (60 din) PLODOVE črnega trna — oparnice (50 din) KORENINE beladone (140 din) RASTLINO kopitnika s koreninami (75 din) LIST jeternika (160 din) Elektrika v Cepljah Poljanska dolina je letošnji dan republike počastila s pomembnim slavjem: Kralji, Vi-molj, Ceplje, Gornja in Dol. Podgora ter Zagozdac so dobili za 29. november elektriko — dolgoletno željo prebivalcev teh zavednih krajev. NESREČA PRI LOVU Lovska družina Brestanica je 24. novembra priredila izredni brakadni lov na sektorju Stolov-nik. Lovca V. H. in F V , ki sta imela odrejeni stojišči vsak na eni strani griča, sta se, ko so psi pričeli goniti zajce, premaknila proti vrhu griča. Zato sta bila oddaliena le 70 metrov, vendar tako da se nista videla. Ko je med njiju pritekel zajec. Je F. V, ustrelil ln z neka) sibrami zadel nasproti stoječega V. R Slednji se le ustrašil in nehote ustre- • lil v nasprotno smer. vendar ni zadel. Ko so poškodovanega lovca V R. pripeljali v bolnico, so ugotovili, da ni hudega. Nesrečo sta zakrivila oba lovca, ker sta se oridal,iila z odrejenih stojišč. P02AR 12. npvembra zvečer ie gorelo na podstrešju predilnice v Smi-helu. Ker so delavci takoj posredovali, so požar zadušili Škode ie le za 10.000 dinarjev. Vzrok požara Je nestrokovno speljana dimna cev lz peči v pisarni skozi heraklitni zid v glavni dimnik. Heraklltni zid se je vnel zavadi dimnika in ie dlje časa tlel Dimnik so zgradili pred nedavnim, ker preurejajo prosto**, načrti pa niso bili revidirani. Nesreče, tatvine, neprevidnost... PROMETNE NESREČE 50 metrov daleč po nasipu je zapeljal 2». novembra voznik B. H. U Zagreba z osebnim avtomobilom. Na blagem ovinku je v smeti Ljubljana Zagreb zdrsnil s cestišča. 1'oinica Z. H. ln voznik sta bila huje poškodovana, potnica V. P. pa laže. Vsi trije se zdravijo v novomeški bolnici. Na vozilu je za 300.000 dinarjev škode. Voznik B. a. je voz.ilo kupil v Avstriji in se peljal z njun domov brez vozniškega dovoljenja. 30. novembra dopoldne sta v Novem mestu na Cesti herojev trčila dva osebna avtomobila. Vo/.-nlk F. V., student lz Ljubljane, Je vozeč lz smeri Novo mesto nepravilno prehiteval vprežni voz ln zadel v osebni avto, ki ga Je upravljal voznik J. J. Iz. Ljubljane. Potnica F. C. lz Ljubljane je dobila pri tem hujše poškodbe. Na obeh vozilih Je za 113.00« dinarjev Škode. Voznik M. D. iz Zagreba je 23. novembra na cesti v Mokrem polju vozil po levi strani a tem je prisilil nasproti prihajajoče vozilo, ki ga Je upravljal G. L I/. Trst«, da se Je mu umaknilo na skrajno desno strmi cestišča in |in tem /..idol v obcestni kamen. Voznik M, D. nt počakal na kraju nesreče, ampak odpeljal naprej Na Inozemskem vozilu 1e ta blizu 100.000 dinarjev škode V noči od 21. na 22 november le Luka Martlnovlč, rojen leta 1921. lz Zagreba ■ osebnim avtomobilom »Opel-Oivmpia« v Kostanjevici »peljal s ceste v Krko In utonil. NaSH so ga 22. novembra ob b. uri zjutraj I/, dok umen tov, ki jih je Imel pri sebi. In potnega lista je bilo razvidno, dn 1e bil ponesrečenec t« novembra *> v Snlzbuiisni v Avstriji. Po mnenju komisije je bila vzrok ne. sreče ali prehitra vožnja alt po 1« ponesrečenec za krmilom vozil« raspni Avto ae Je t. vo/nlknm m štirimi potniki prevrnil M, novembra nti cesti blizu Lcslcovca. vo/nlk L. K., ki 1e bil vinjen. Je nenadoma zapeljal v desni obcestni Jarek. Vozilo se Je prt tem prevrnilo. Vsi potniki, razen enega, so bili laže poškodovani. Na vozilu Je za 200.000 dinarjev škode. J. P. lz Smaijete je 9. novembra povozil z dvokiolesom 75-letaio Marijo Skušek iz Obrha pri Smar-Jetl, Skuškova je pri padcu dobila prelom lobanje ln notranjo krvavitev ter je čez dva dni umrla. Kolesar je v času nesreče vozil na dvokolesu Se eno osebo in. zato nt moRel pravilno upravljati s krmilom, O nesreči ni nikogar obvestil in Je bil vzrok smrti po-nesreeonke ugotovljen sele po ekshumaciji trupla in obdukciji. OBE STA KRADLI I. P. iz Novega mesta, delavka v Inciusiiin perilu Novo mesto, j« v tovarni kiadla in naskrivaj odnašala ukradeno blagu domov. V njenem stanovanju so našli 42 podlo/ni kov za ovratnike, 2 nelz-gotovljeiu moiki srajci. H načetih navojev sukanca ter razn# ostanke blaga. Vso skupaj Je bilo ocenjeno na 16.974 dinarjev Tatica Je prodajala ukradeno blago naprei raznim strankam V tovarni imalo vratarsko službo. V, B. lz Bojanje vast je bila snažilka v tovarni trikotaže BETI v Metliki. Ker so JI bilo smeti ftrsma'o, je pričela ' odnašati iz tovom« razne trikotažne izdelke. Pri preiskavi to našli na njenem domu i kojnb'neže, i pare ženskih hlačk, l žensko majico ln več ne-rahllenega ženskega perila. Zanimivo je. da so obe tatici odkril] orgHni Javne varnosti m ne vodstva obeh podietij. NEPREVIDNOST 1. K., dijak lz Zagreba, Je M. novembrn plezal na parkirnem prostoru v 2abj| vasi na tovorni avtomobil H-157«8. Povzpel r« Je na zadnjo stranico avtomobila in 1o prekoračil / (h".no nogo. Stranica. k| Je bila slabo zaprta, ae Js medtem minula I K. le padel m Sl IKlI.....II , ;Jmei, so bile ravne, strme ln zvite ln so se vijugasto vz,penjale na vrh našega pobrala, kjer smo zavzeli položaje. Ne eni in drugi straml 1e bilo gosto leakovje, hrasti pa so s svojim listjem kipeli v pomladnem življenju. Ratsporediil smo se po robu pobočja, deset metrov eden od drugega. Za leskovimi grič-ki so so utaborile zasi ti tabori ostali udeležencem v najlepšem spominu. 2ivljenje v taboru razvija čut za tovarištvo, disciplino in požrtvovalnost- skratka — vzgoja socialističnega človeka, kar smo še prav posebno opazili na taboru najmlajših, kjer se je po začetnih težavah razvilo pravo taborno življenje, ki bo vsem ostalo v prijetnem spominu. V drugi polovici avgusta so imel] novomeški taborniki odgovorno nalogo; pripraviti taborniški mnogoboj za prvenstvo Slovenije. Primerno izbran prostor in požrtvovalno delo delovne skupine sta omogočila tako izvedbo tekmovanja, da so se tudi ostri kritiki pohvalno izrazili o organizaciji letošnjega mnogoboja; Na samem tekmovanju so si novomeški medvedki in čebelice že drugič osvojili prvo mesto v mnogoboju za najmlajše. Člani in članice so se letos morali zadovoljiti s častnim drugim mestom. Pri tem so se novomeški taborniki pokazali kot pravi športniki, ki so zmagovalni enoti Partizanskega rodu temnega hrasta iz Hrastnika kolektivno čestitali k doseženemu uspehu. V jesenskem času je bila v enoti reorganizacija družin v zvezj s poenotenjem taborniških organizacij za vso Jugoslavijo in v zvezi z novo šolsko reformo. Namesto dosedanjih družin so bile ustanovljene čete po šolah. Na obeh osemletkah so bile ustanovljene štiri čete, po ena pa v gimnaziji in v učiteljišču. Skupno deluje sedaj šest čet z 32 vodi in klub »Strela«. Partizanske tradicije so novomeški taborniki gojili v izvedbo raznih pohodov v naravo, med katerimi je posebno uspel pohod v Belo krajino ob dnevu mladosti. Pohod, ki se ga je udeležilo 20 članov in članic, bo vsem udeležencem ostal v neizbrisnem spominu. Ob dnevu republike je kljub neugodnemu vremenu izvedla četa z gimnazije partizanski pohod. Izvedena je bila tudi že tradicionalna igra »Ilegalec«, ki je bila letos še prav posebno napeta. Razen teh občasnih akcij so vse leto potekala tekmovanja med vodi. Prvo mesto je dosegel vod Jelen, ki si je to mesto zasluženo priboril s številnimi akcijami, ki jih je pripravil razen rednih sestankov in izletov. Najuspešnejša akcija voda Jelen je bila postavitev kladare v gozdu nad Otočcem, Izvedba te akcije je omogočila podjetnost vodnika, požrtvovalnost vodilnih Članov in uvidevna naklonjenost gozdne uprave. V bodočem delovnem letu čaka novomeške tabornike spet mnogo pestrega dela. Priprava novega vodniškega kadra, ki je potreben, da bomo lahko povečali število vodov, bo ena izmed važnih nalog, med katerimi bosta tudi organizacija ta-borništva med vajensko mladino in končne priprave za zgraditev lastnega doma. Da delo v taborniški organizaciji pozitivno vpliva na dora-ščajočo mladino, to ponovno lahko trdijo starši, ki imajo otroke pri tabornikih. Vsi pa vemo, da so pogoji za redno delo žal še vedno težki zaradi pomanjkanja prostorov. Koliko več vzgojnega uspeha pri tem delu bi bilo, če bi bili sestanki v primernih prostorih, v katerih bi vsak vod imel svoj kotiček, ki bi ga opremil z lastnimi izdelki svojih članov. Veliko nalogo — zgraditi lastni dom — bo mogoče uresničiti samo ob podpori širše javnosti, ki je doslej sicer z razumeva- njem spremljala delo taborniške organizacije, ni ji pa dala dovolj materialne podpore. Samo pomoč OLO (prek okrajnega taborniškega sveta) in naklonjenost RK ne zadostujeta za dosego tako velikega cilja, kot je postavitev taborniškega doma za več kot 300 članov te priljubljene mladinske organizacije. (Naj le mimogrede pripomnimo, da na občnem zboru n; bilo nobenega predstavnika oblasti, organizacij in povabljenih drugih društev. Mladina je tako omalovaževanje svojih naporov tudi tokrat kritizirala. Kje so pomoč in sodelovanje, skrb za mlad; rod in razumevanje za njegove težave, o čemer beremo in čujemo toliko lepega?) S. j. Spomin na vesele dni letošnjega mnogoboja na Strugi pod Otočcem ŠTUDENTJE O SEBI Nušičev..Dr." v Brežicah Pred kratkim se je dramska sekcija prosvetnega društva »Stanko Cernelč« predstavila z Nušićevo veseloigro »Dr«. Bilo je to veselo presenečenje, saj se dramska sekciija ni oglasila v brežiškem kulturnem življenju že več kot eno leto. Iz tega dolgotrajnega spanja jo je prebudil prizadevni profesor Ivan Preškan, ki je zopet zbral krog igralcev in se z vso vnemo lotil režije komedije »Dr«. Čeravno radi vedno znova gledamo Nušićevo dramsko delo, nam ' je njegova komedija »Dr« še posebno blizu, saj je v njej z umetniško satiro narisal meščansko družbo v letih po prvi svetovni vojni, ki se je starejša generacija še živo spominja. Premožen, beograjski podjetnik ima sina, ki v šolah nikakor 11 ni napredoval. Da bi mu pa za vedno zagotovil »znanstveno kariero«, pošlje po končanj matur, pod imenom svojega sina v Švico študirat sina nekega šolskega sluga. Ta je živel v Švici pod tujim imenom in za nenadarjenega podjetnikovega sina dosegel naslov doktorja filozofije. Oče, ki je vso to prevaro financiral, začne tedaj trgovati z z naslovom doktorja. Sinu skuša zagotoviti — seveda zopet z denarjem — mesto docenta, na p.ovosnuje njegovo poroko shčer-ko prometnega mir.istra, od katerega računa dobiti, za doto koncesijo za izrabljanje železnice. Toda vsi ti računi so čez noč padli v vodo. Iz Švice pride na obisk doktorjev profesor ;n prevara je odkrita. Zenito-vanjsko kupčijo uničita mlada Švicarka in njen petletni sinček, ki sta prišla k svojemu očetu, sinu šolskega sluga. Ker se je ta v Švici poročil pod imenom podjetnikovega sina, sta padla v hišo premožnega podjetnika in njegov sin je tako dobil zakonito ženo in otroka, ki mu v resnici ni bil oče nit j se z njegovo materjo ni nikoli poročil. To je kratka vsebina odlično zgrajene komedije, v katero je Nušić postavil mnogo zelo duhovite besedne im situacij ske komike. Polna dvorana gledalcev je bila nad izvedenim delom zelo navdušena, kar naj bo zadoščenje in priznanje za naporno delo režiserja in. igralcev, ki so po dolgotrajnem molku pripravili Brežičanom prijeten kulturni večer. Studentski klub Dolenjske ima za sabo precejšnjo zgodovino. Obstajal je že pred vojno. Kmalu po osvoboditvi je bil ustanovljen Klub dolenjskih študentov. Ko se je okraju Novo mesto priključil še črnomeljski okraj, se je društvo preimenovalo v študentski klub okraja Novo mesto, ki usmerja člane k različnim oblikam udejstvovanja. Delo na različnih področjih je zadovoljivo teklo do lani U'o.kI pevski zbor, športna srečanja). Ker pa je vsak študent nujno zainteresiran na razvoju družbe-no-politične miselnosti, tudi to področje ni ostalo zanemarjeno. Z lanskim letom je nenadoma vse skupai nekje obstalo. Ni težko najti vzrokov. Največ krivde leži na odboru, ki mora biti tista privlačna sila, okoli katere se koncentrirajo člani. Na redni letni skupščini, ki je bila sredi decembra letos, je lanskoletni predsednik priznal napake in nedelavnost odbora in s tem v zvezi tudi kluba ter iskal opravičila za enoletni premor. Dejal je. da je eden najvažnejših momentov to, da so bili y odbor izvoljeni samo mlajši člani, ki so bili sicer pripravljeni delati, a se niso znašli, starejši pa niso pomagal z nasveti ali drugače. To je vsekakor nekaj opravičila, toda tudi študent drugega ali tret-jeKa letnika univerze se mora znajti. Tudi starejši kolegi, ki so prej delali v klubu, bi ob primerni prošnji rade volje posredovali svoje bogate izkušnje mlajšim kolegom. Ker so pa le-ti prekrižan ih rok stalj in čakali, so se nad delom, ki se je iz dneva v dan bolj kopičilo, razočarali in skoraj popolnoma prenehali s kakršnokoli agitacijo. V klubu se ni niti enkrat govorilo in propagiralo za delovne brigade. Tudi za udeležbo proslave maturantov novomeške gimnazije junija letos v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah ni bilo spregovorjene na sestankih nobene besede, čeprav so vabila govorila o tem, da sestanek organizira klub dolenjskih visoko-šolcev. Morda nosi del krivde tudi okrajni komite LMS in osnovna partijska organizacija, ki je sicer spoznala neresnost odbora, a ni ničesar ukrenila, ker so nekateri člani govorili, da bodo stvari stekle itd. Letos je bil na skupščini izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil izbran Miha Hrovatič, študent tretjega letnika ekonomije, ki je dve leti aktivno deloval v Zvezi Študentov na ekonomski, fakulteti: CUni odbora so: Martin Berkopec. Ema Robar, Martin 2ENA IN DOM SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM •■• SODOBNO GOSPODINJSTVO MLADI SVET - naš prijatelj Zopet je izšla nova, 9. številka Mladega sveta, revije za družinsko in družbeno vzgojo. Mnogo staršev in vzgojiteljev prebira ta časopis in najde v njem ob vsaki številki polno vzgojnih nasvetov ln odgovo-rov na najrazličnejša vprašanja o rasti otroka in mladega Človeka, o medsebojnih odnosih v družini in o vključevanju posameznikov in vse družine v družbeno življenje. V 9. številki prinaša Mladi svet pozdravno pismo tovariša Tita II. nacionalnemu kongresu za zaščito otrok. V tem pismu poziva tov. Tito predvsem komune, naj napne jo vse sile za zgraditev planiranega šolskega prostora, kajti najbolj pereče pri vzgoji šolskih otrok je pomanjkanje šolskega prostora in s tem v zvez*. 3—4 šolske izmene — predvsem v mestih in industrijskih središčih. Prav tako je objavljen pri- spevek tov. Vide Tomšičeve na istem kongresu. Dala je zelo konkretna navodila in misli k razvoju zaščite družine in otroka v stanovanjski skupnosti. Njen prispevek bo razjasnil marsikatera vprašanja, ne samo vodstvom sta-novanjskih skupnosti, temveč tudi najširšemu krogu stanovalcev samih. Prof. Franc Stnnčnik piše o svetovnonazorski rasti mladega človeka. Ustavlja se predvsem ob vprašanju, kako vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti različno prepričanje staršev, ustaiAja se ob vphvu šole na otrokovo svetovnonazorsko rast in navaja v svoji razpravi zelo zanimive odgovore mladih IfUcU na najrazličnejša vprašanja, kako so jih doma vzgajali, kaj je od njih želel oče, kaj je želela mati in kaj so ti mladi ljudje sprejhli za dobro in ob čem so se upirali, kaj vse jim je raz- krila šola in zakaj so imeli zaupanje v šolo. Ob Dnevniku' dvanajstletne se bodo morali marsikateri starši zamisliti nad tem, ali sploh kaj uedo o svojem odra-ščajočem otroku. Prof. Pavel Kunaver daje v svojem članku Zimski izleti pametne nasvete staršem in tistim, ki izlete organizirajo. Narava ni v zimi nič manj lepa in prav je, da hodimo v tem času veliko na izlete. Podzemeljske jame n. pr. so v zimskem času celo lepše. Najzanimivejši del Mladega sveta je gotovo Pomenek s starši Mnogokrat se sprašujemo, kako bi ravnali z otrokom ali odraslim, ki je ljubosumen? Kako bi odvadili de- vetletnega otroka sesanja pr-stai>? Ali smemo pred otrokom govoriti o vsem? To so vprašanja, na katera Mladi svet v tej številki odgovarja. Zdravnik svetuje, kako naj ravnamo z otrokom, ki ima zlatenico. Helena Puharjeva nadaljuje pouk o spolnem življenju in se ustavlja to pot predvsem pri dečku. Pove nam, kako razložimo dečku delovanje moških spolnih organov. Slikarka Marija Vogelniko-va opozarja vse, ki kupujejo slikanice za najmlajše, naj nikoli ne kupujejo otrokom poslikanke, ki ima na eni strani risbo pobarvano, na drugi pa isto risbo črno-belo. Poleg vse te bogate vsebine je tudi nekaj lepih literarnih črtic, ki so jih napisali: Marija Vogelnik, L. Stanpk m Ludvik Aškenazv. Tečaj za starše gluhih otrok Osliček bo razveseljeval našega najmlajšega 2e imo vse zaskrbljene, kako bomo čim lepše poskrbele za novoletno praznovanje. Brez darilc tudi letos ne bo šlo. BI naredile našemu najmlajšemu takegale oslička? Povečajmo kroj In urežimo dva enaka osnovna dela ter dvojni BObran J i del. Sesijmo vse dele, pHgttmo pa odprtino, skozi kate-Itlačuiio lesno volno, vato ali i. Ko Jc žival dovolj naga- čena in na* osliček Se sam stoji, sesijmo odprtino. Oliva je lz volne, ki jo našijemo po glavi kot kaže slika, enako tudi rep. Nadomešča Jo lahko krpa klobu-čevine, ki Jo gosto narežemo. Končno našijemo osličku še oči. Otročku, ki še nosi vse igrače v usta, izdelamo tako Igračko le Iz materiala, ki ga lahko umivamo: voščenega platna, polivinila ali gumlranega platna. i, g. Zavod za gluhop.emo mladino v Ljubljani bo priredil 22., 23. in 24. januarja trodnevn;, tečaj za starše gluhih otrok. Sodobna medicina ugotavlja, da je najpomembnejše razdobje za gluhega otroka njegova predšolska doba, torej čas do 7 let starosti. Ce v tem času ni pravilno vzgajan, tako zaostane, da tega pozneje nj: več mogoče popraviti. Starši se bodo tečaja udeležili skupno s svojimi gluhimi otroki. Vse otroke bosta pregledala dva zdravnika, specialist za otroške bolezni in specialist za ušesa, nos in grlo. Staršem l»o-sta dala tudi navodila za morebitno zdravljenje. Prikazali bodo tudi praktično uporabnost slušnih aparatov. Občinski ljudski odbori so prejeli obvestilo o tečaju. DpIo na tečaju je popolnoma brezplačno. Starš: morajo plačati edinole stanovanje in hrano Za vodu za gluho mladino v Ljubljani ter stroške prevoza. Dobro bj bilo, da bi se tečaja udeležili tudi upravni ln družbeni delav- ci našega področja, ki s« bavi-jo z mladinsko zaščito. Občine naj staršem, ki sami ne bi zmogli plačat;, trodnevne vzdr-ževalnine v zavodu, nudijo pomoč. Kolektivu Zavoda za gluho mladino, ki bo žrtvoval počitnice za naporno in plemenito delo, pa vse naše priznanje! IOLA ZA STARSK — in STARE STARŠE Ker je vse več družin, kjer so matere v službah, skrb za njihove otroke pa so prevzele stare matere in stari očetje, so na Dunaju ustanovili šolo za starše — in stare starše. Babice in dedki so z vnuki premalo strogi, nedosledni, prikrijejo staršem manjše in večje pregrehe, zlasti pa dajejo otrokom potuho. Čeprav Jim hočejo s tem koristiti, jim le škodujejo. Samo enotna vzgoja staršev in starih staršev je lahko u>pe-"n.t; vse to spoznavajo stari starši, ki so na večer svojega življenja spet sedli v šolske klopi. Janžekovič, Jože Prešeren, Ivan Zunič in Jože Skufca. Novi odbor je na svoji seji določil perspektivni program dela-Nujno je, da se v klub včlani čimveč študentov. V klub se bodo vključuj vsi štipendisti okraja. Pri tem bo nekaj organizacijskih težav zlasti pri tistih študentih, ki so z novimi priključenimi kraji prišli formalno v območje našega kluba, dejansiko pa po nepopolnih vesteh neradi prestopijo iz Posavskega kluba v našega, ker jim ni všeč lanskoletna šepava pot kluba in prazna blagajna. Ker možnosti za priključitev za zdaj še niso dozorele, je predviden skupen koordinacijski odbor in enotna partijska organizacija. Zakaj želimo, da bi bili štipendisti okraja nujno člani kluba? Naša želja in želja okrajnih političnih oblasti je. da klub še nadalje obstaja, močnejši kot do sedaj. Clanl se bodo prek kluba se-znalili s problematiko Dolenjske, z njenimi potrebami, težavami in napredkom. Tako bi' prišli študentje kot diplomanti nazaj na Dolenjsko seznanjeni z glavnimi specifičnimi gospodarskimi obeležji okraja. Posebno bi s takim medsebojnim delovanjem preprečevali znane pojave, da štipendisti po diplomi tako pogosto odidejo z Dolenjske. Letos junija je bil v Novem mestu sestanek vseh maturantov novomeške gimnazije. Udeležilo se ga je okoli 100 predstavnikov. Ta- ke proslave obletnice matur bodo postale tradicija. Namen teh sestankov je v tem, da bi zainteresirali bivše in sedanje maturante za Dolenjsko. Letošnja prireditev je zelo dobro uspela; prihodnje leto lahko pričakujemo še več gostov. Klub je mnenja, da bi ti sestanki imeli čimveč družbeno-po-litičnega tona v okviru družabnosti. Nujno je treba ljudi, ki pri-.hajajo skupaj iz vse Jugoslavije, seznaniti z gospodarskimi problemi Dolenjske. Novj odbor je sklenil tudi naslednje: na podlagi nepopolne statistike štipendistov kluba je bilo ugotovljeno, da se včasih štipendirajo kadri, ki jih Dolenjska v taki meri ne bo potrebovala. Na drugi strani pa so agronomija, veterina, gozdarstvo, ekonomija premalo upoštevane panoge. Naloga odbora bo, da bo po občinah zbral podatke o potrebah kadrov občin ter ugotovil, katere in koliko bi jih bila občina sposobna sama štipendirati in koliko bi bila potrebna pomoč okraja. Te podatke bo novi predstavnik iz vrst Studentov v štipendijski komisiji predložil okraju. Ta vprašanja bodo člani kluba posredovali tudi letošnjim maturantom na novomeški !n črnomaljski gimnaziji. S tega mesta se klub zahvaljuje Francu Pavliniču, ki bo v najkrajšem času diplomiral, za njegovo uspešno delo v štipendijski komisiji in plodno delo v klubu. Novemu predstavniku - predsedni- ku kluba Mihi Hrovatiču, ki je bil izvoljen na mesto Pavlinica, pa želimo kar največ uspehov. Skušal sem podati glavne značilnosti Kluba študentov okraja Novo mesto. Za njimi se skrivajo malenkosti, ki dopolnjujejo delavnost oziroma nedelavnost kluba. Novi odbor se bo trudil, da bi našel čimbolj trdno povezavo s političnimi funkcionarji okraja. Leti so zainteresirani na novih kadrih, ki se bodo v vedno večjem številu leto za letom kot diplomanti množili na Dolenjskem. So področja v novomeškem okraju, ki so gospodarsko in kulturno zaostala in že v bližnji bodočnosti se bo treba lotiti teh problemov zelo resno. Odgovorna naloga pri reševanju teh vprašanj bo padla na ljudi, ki danes študirajo. Saj je sam predsednik Tito ob neki priložnosti dejal, da je prva revolucionarna generacija pripravila in še' pripravlja ugodna tla, na katerih bodo gradile bodoče generacije. Treba bo nujno vložiti vse organizacijske in politične sposobnosti, da se bodo mladi rodovi sposobni in zavestni lotili nalog, ki jih ni mogoče storiti danes, a jih ni treba odlašati na pojutriš-njl dan, če se dajo uresničiti že jutri. Pereče družbenopolitične probleme in najvažnejša vprašanja kluba naj bi Teševal »Dolenjski študent«, ki ga nameravamo v kratkem obnoviti v okviru Dolenjskega lista. J. Skufca Razgibanost v Metliki V zadnjem času so se na metliški Ljudski univerzi, ki jo vodi ravnatelj osemletke tov. Ivan Zele, zvrstila štiri prav zanimiva predavanja. Za predavanjem Boža Račiča, ki je govoril o belokranjskih doma- dino, ki bj jim lahko prav ta predavanja postala važna izpopolnitev in razširitev njihovega duševnega obzorja. V Belokranjskem muzeju je bila 26. novembra odprta že peta bitkj na Sutjeski. Razstava je vzbudila lepo zanimanje pri odraslih in mladini. Delavski svet jn vodstvo Belokranjske trikotažne industrije BETI je organiziralo trimesečnj tečaj za polkvalificirane in kvalificirane delavce v njihovem podjetju. Tečaj je trikrat tedensko v popoldanskih in večernih urah. Obiskuje ga 35 delavk in delavcev. Vlado Lamut: STRAŠILO PRI KOZOLCU čih obrti in drugih zanimivosti Bele krajine iz polpretekle dobe, je 14. novembra predaval prof. Ivan Andoljšek iz Novega mesta 0 temi »Kako naj se otrok doma uči«. Predavanje je bilo zanimivo' predvsem za starše, ki so do kraja napolnili kino dvorano. 24. novembra je o svojih pestrih vtisih s potovanja v Bruselj govoril dr. Gojko Jug, 2. decembra pa je navzočim z zanimivo besedo in številnimi lastnimi diapozitivi odkril današnjo Etiopijo Novomeščan Mirko Jakše, ki je kot sekretar našega veleposlaništva v Adis Abebi nad štiri leta bival v tej prijateljski deželi. Vsa predavanja so bila dobro obiskana in opaziti je, da si Ljudska univerza v Metliki pridobiva svoje stalne poslušalce, zlasti med starejšimi ljudmi. Pogrešamo pa šoli odraslo mla- razstava v letošnjem letu in bo ta teden zaključena. Tokrat so bili razstavljeni dokumenti o Filmska zgodba o starem pianinu Triglav film ie začel snemati nov slovenski umetniški film: »Dobri, stari pianino«- Menijo, da ga bodo končali v dobrih dveh mesecih, če ne bo vreme preveč nagajalo. Scenarij je napisan po zamisli Frana Milčinskega. režijo pa ima v rokah France Kosmač. Glavne vloge v tem našem novem filmu igrajo: Frane Mil-činski. Janez Skof, Bert Sotlar. Janez Eržen. Mirko Zupančič in Vida Kuharjeva. Pomoč pred nesrečo! Vse češče fie vedno čitamo o raznih nesrečah, ki so se dogodile v raznih podjetjih in so v večini primerov posledica premajhne in preskromne varnostne tehnične In higienske službe. Čeprav Imamo predpise, ki zahtevajo od vodstev podjetij varnostne ukrepe In tudi celo posebne varnostne tehnike, pa posebne komisije so za to nalogo določene. Vendar, v mnogih primerih se šele, ko nastane nesreča, spomnijo teh predpisov in komisij .. . I>a pa so končno le začno resno reševali (<> važno vprašanje v podjetjih tudi na Dolcnj-|kem, je že zadnja seja Sveta Cankarjev večer v Brežicah Stiridesetletnice smrti prole-tarskega sina z Vrhnike so se tud; v Brežicah spomnili z večerno prireditvijo na dan njegove smrti. Slavisti brežiških šol so dokaj srečno izbrali odlomke iz najbolj znanih Cankarjevih del, s katerimi so prikazali njegovo življenje ln bogato umetniško delo. Izbor iz Cankarjevih pesmi, proze in dramatike so dobro podali dijaki in nekateri člani prosvetnega društva »Stanko Cernelč«. Lepo pripravljeni večer, ki je prireditelje in Izvajatelje veljal precej truda, pa so prebivalci Brežic, kot /e toliko p<>-dohnih prireditev zopet prezrli. Pričakovali bi, da bo taksna kulturna manifestacija, na katero 60 prireditelji zadostno opozorili, vsaj pri mladini :" ostalih izobražencih vzbudila večjo zanimanje in imela boljši obisk. Cankarjev veče* v Metliki Metliško prosvetno društvo »Janoz Marentič« je ob 40 -1«■ t -niči Cankarjeve smrti 11 decembra priredilo literarno glasbeni večer. O Cankarju ln njegovem pomenu je spregovoril prof. Jože Dular, nato pa so metliški prosvetni delavci ob spremljavi godalnega kvinteta zares občuteno prebral) značilne primere Cankarjeve poezije In proze. Lep večer Je zaključil lokunientarnl film o Ivanu Cankarju. za delo OLO Novo mesto razpravljala o tem in sprejela vrsto sklepov, med drugim, tudi ta, da mora v prvi skupini 21 glavnih gospodarskih organizacij v okraju sprejeti poseben pravilnik o higiensko-tehničnl-Varnosinl službi In nastavitvi varnostnega tehnika. Sli so še korak dalje. Ha po-morojo podjetjem do boljše ureditve len vprašanja, so konec novembra v prostorih okr. zavodi za site. zavarovanje ustanovili Društvo varnostnih tehnikov in inženirjev, ki je sprejelo v s.vnj profram dolžnost instruktaže po podjetjih in občinah, komisijam ti i k . teh. zaščite, razen trsa pa namerava društvo prirediti med letom seminarje Bi voditelje komisij lil/ Obiskali bodo tudi neko večje podjetje, si ogledali to dejavnost in na podlag) Izkušenj ter napah poskušal! pridobiti na *akib praktičnih prime rib nove prijeme, Društvu so obljubili pomoč Okrajni zavodi za soc. zavarovanje v Novem mostu, tajništvo za delo OLO in Društvo vam. teh. in Ing. t. Ljubljani, katerih zastopniki so m- tudi udeležili ustanovnemu občnega ibora novega strok, društva varnostne lehnične zaščite v naših kolektivih. Prepričani smo, rti boilo tudi sinil kiti s svojimi komisijami družno s kolektivi v podjetjih prispevali svoj ilele/, pa liull vsi o,tili, ii.i i predavanji In primernim podukom poučijo delavca in ga obvarujejo pred nesrečo. »Je- §t©v. 30 (456) »dolenjski list«___ Stnua I Občina Novo mesto pred volitvami novih odborov SZDL Obiskali smo sekretarja občinskega komiteja ZKS Mira Thor-ževskega, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj v zvez! z občnimi zbor;, in volitvami SZDL. Oboje je tik pred nami. Razgovor se je razvil takole: »V novomeški občini bomo cb tej priložnost^ dosedanje male vaške odbore združevali' v večj?, močn,ejše odbore, v Novem me-•tu pa bomo nekatere organizacije razdelili. Zakaj? Razne ankete, ki smo jih pripravili in tudi praksa sama je pokazala, da vaškj odbori SZDL pravzaprav ne morejo delati, kljub obilici nalog; so prešibki in jih niso mogli rešiti. Z združevanjem bodo novi odbori, ki bodo zastopali večja področja, dobili bolj konkretne naloge. Postavim: vprašanje novih zadružr>.ih svetov, šolskih odborov, raznih kulturnih društev in podobno, V Novem mestu je slika popolnoma nasprotna. Tukaj imamo nekaj premočnih organizacij, saj imajo posamezne tudi več kot 1000 člap.ov. Zaradi tega jih bomo delili na več manjših. Po volitvah nameravamo SZDL usmeriti predvsem v delo ta-novanjskih skupnoiti ter potrošniških svetov. Socialistična zveza je v času po zadnjih volitvah pridobila precej novih članov. Naj omenim samo primer IV. terena v Ncvem mestu, kjer je 1023 volivcev. V terenski organizaciji SZDL je vključenih kar 1003 članov. To je tudi ena izmed najboljših, če ne najboljša terenska organizacija SZDL v Novem mestu. Posebno vprašanje so mlajši ljudje do 25. leta starosti. Premalo skrbimo za to, da bi mladino, takoj ko dopolnj, 18, leto starosti, vključili v SZDL. Precej takšnih primerov nevčlanjenih »nekdanjih« mladincev je v delovnih kolektivih. Zato bomo morali reševati vprašanje predvsem tu. Priprave na občne zbore so živahne in v polnem teku. Letos bomo skušali pripraviti tajne volitve. Tu nam nagaja predvsem pomanjkanje primernih večjih prostorov za Občne zbore kot za volitve. Vprašanje bomo rešili tako, da bodo volitve •*)- tekale dlje časa. Organizacije se bodo zvrstiile v razpoložljivih prostorih ob nedeljah in tudi na delovne dni. Volitve nameravamo zaključiti še v tem mesecu, v najslabšem primeru pa jih bomo končaj, do 10. januarja. Po volitvah bodo novi odbori rnoralj usmeriti delo SZDL predvsem v tolmačenje družbene problematike. Tako za ras kot za mesto bo zanimivo predvsem sprejemanje novih družbenih načrtov in združevanje občin. SZDL na vasi pa bo morala razpravljati o zadružnih svetih, o pogodbenem sodelovanju kmetov z zadrugo in o ustvarjanju socialističnih odnosov na vasi. Priprave na volitv« so, «>t sem že omenil, res dobre. Ljudje vneto razpravljajo in premišljeno izbirajo kandidate za nove odbore, ker žele dobiti dobro vodstvo. Vse to je ljudi močno razgibalo. Precej so k temu pripomogle nedavne volitve zadružnih svetov. Nanje smo se temeljito pripravili in prav to nam je dalo mnogo dragocenih izkušenj.« Se na mnoga leta, tovariš Irh! Na dan republike, 29. novembra, je praznoval svoj petdeseti rojstni dan Ivan Vrh. direktor velike nove finske kleti v Metliki. Ivan ima za seboj kaj grenko mladost. Ze kot otrok je ostal z materjo vdovo, brez očeta na zadolženem posestvu in pomagal materi voditi kovaško delavnico. Ze v ram mladosti je občutil vse krivice stare predarprilske Jugoslavije. Kakor mnogim v naši domovini, je tudi njemu osvobodilna borba dala novo vsebino za življenjski cilj. Zato je tudi njegov dom postal :alocišče prvih aktivistov in organizatorjev OF. V njegovi hiši Je bila jeseni 1941. leta prva seja novo ustanovljenega okrožnega komiteja KPS za Belo krajino. Kmalu za tem je v prostorih poleg kovačnice začela delovati prva ciklostil- va tehnika za Belo krajino. V njegovi hiši je delovala do maja 1942. leta. »Poročevalec« iz te tehnike je šel po skrivnih kanalih po vsej Beli krajini in še dlje. Ivan je bil med okupacijo dalj časa zaprt v zaporih v Novem mestu. Vendar ni nikoli klonil pred sovražnikom. Jeseni 1943. leta se je pred nemško ofenzivo z vso družino umaknil s XIII. Proletersko brigado proti Kordinu. Med to ofenzivo bi bbl kmalu izgubil svojega edinega sina, ki je bil takrat star šest let. Malo je manjkalo, da ga ni pregazil nemški tank. Takrat, v ueliki zmedi med borbami, je našel svojega sinka le po naključju. Med NOB je Ivan imel odgovorne funkcije v JVOO in OF. Največ je delal kot pred- Drobne iz Semiča Kmetijska zadruga Semič je 9. decembra izročila svojo trgovino Splošnemu trgovskemu podjetju Semič in s tem oddala svojo zadnjo nekmetijsko dejavnost. Prva novica, ki sem jo prejšnji teden zvedel v Semiču, je bila: »Vlada je padla!« Ko sem jih pobaral, kako to mislijo, so dejali: »V Splošno trgovskem podjetju je zamenjan direktor«. * V nedeljo, 7. decembra, so v gostilni Bukovec pri semiški postaji piii in plesali fantje iz Kota in okolice ter fantje iz Otovca in Črnomlja. J. K. iz Kota pri Semiču, star 18 let, je prvij pokazal svojo »aobro vo- ljo« in hrabrost tako, da je udaril dva mirna gosta, ki sta se pripeljala z vlakom. Vendar se zaradi tega pretep ni začel. Ob približno 22. urj je pripeljal vlak za Otovec in Črnomelj. Fantje iz teh dveh krajev so začeli odhajati na vlak, zato je bila takrat zadnja priložnost za pretep, ki se je seveda tudi začel. Rezultat: enemu so pre- rezali trebuh, drugi jih je dobil z neko rečjo po giavi, tako da je bil pol ure v nezavesti. Tudi ostali niso odšli brez poškodb. Neki Semičan je za ta dogodek ironično dejal: »Pijače imamo hvala bogu dosti, še nekaj dobrih kavbojskih in tarzan-skih filmov nam je treba in vzgojili bomo dobre ljudi.« j. p. Zadružni svet v Dolenjskih Toplicah je že imel prvo sejo MALOMARNOST M. N. Je davčni izterjevalec pri ObLO Brežice. 23. novembra je prijavil postaji L M Brežice izgubo aktovke z vrednostnimi papirji in 6U.0OO dinarji gotovine. Prejšnjega dne je izterjeval dav-ke in nato vso noč popival ter vinjen izgubil službeno aktovko z dokumenti in gotovino ter dvema žigoma osnovne šole Bušeča vas. Aktovko Je našlo pošteno dekle ln jo. nedotaknjeno izročilo postaji LM Brežice. Kljub temu, da se je zadeva končala srečno, je le čuden ta odnos tovariša M. N. do družbene imovine ln vrednostnih papirjev, OTROK JE UTONIL 14. novembra Je padel v Velikem Cirniku pri Krmelju poldrugo leto stari F. E. v lužo ln v njej utonil. Ker Je bilo letos na Dolenjskem že več takih primerov, opozarjamo starše, naj pazijo na nedoletne otroke! Novoizvoljeni Zadružni svet kmetijske zadruge v Dol. Toplicah je imel prvo sejo 9- decembra. Seji je prisostvoval tudi tajnik OZZ tov. Somrak. Sejo je vodil najstarejši član izvoljenega sveta. Za predsednika Zadružnega sveta ie bil Izvoljen Alojz Bradač iz Pod-hoste. za predsednika upravnega odbora zadruge pa Jože Pelko. * f Po izvolitvi obeh odborov je Zadružni svet še pregledal zadružno delo od zadnjega občnega zbora ter ugotovil, da niso odkupili predvidenih 30 glav goveje živine, predvideni načrt nakupa 300 prašičev pa je presežen. Zadruga je rejce prašičev zainteresirala za gojenje ,belih svinj, ker imajo žlahtnej-še meso. 6 plemenskih krav ie zadruga prodala v Makedonijo. Celotni dohodek zadruge znaša do sedaj 21,508.690 din. poslovni stroški pa 11,638.674 din; tako znaša doseženi dohodek 9,875.956 din. Po odbitku vseh dajatev znaša čisti dohodek 1,324-357 dinarj-ev. Prva bodoča zadružna naloga je ureditev pašnika v Podste-nicah in izdelava gospodarskega načrta zadruge in posameznih odsekov. Nujno je treba nabaviti nov traktor z vsemi priključki in zgraditi shrambo za kmetijske stroje- Potreben le tudi kader za strojni tečaj. D. 6. sednik gospodarske komisije, ki je skrbela za prehrano vojaških enot in civilnega prebivalstva. Po vojni je bil zaposlen tudi na okraju v Črnomlju. V svojem rojstnem mestu je pa pomagal in sodeloval pri ustanavljanju, in razvoju vseh važnih gospodarskih ustanov. Več let je kot sekretar občinskega komiteja v Metliki vodil organizacijo ZKJ in SZDL. Več let je delal kot član okrajnega komiteja ZKJ v Črnomlju in Novem mestu. Dolgo vrsto let je bil član občinskega ljudskega odbora, vodil je gospodarstvo in komunalo. Zaupano mu je bilo tudi mesto ljudskega poslanca Ljudske skupščime LRS. Ivan, ki je vesten in trden, ne klone nikoli pred težavami. Dela v vodstvu važnih gospodarskih in političnih ustanov. Njegovi sodelavci, vojni tormriši, prijatelji in znanci mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva, pri nadaljnjem delu pa mnogo uspehov! R. F. Novcletnn Jelka v Dolenjskih Toplicah Društvo prijateljev mladine bo priredilo *a otroke svojih članov novoletno jelko in jih obdarilo. Tudi šola pripravlja za šolsko mladino obdarovanje otrok ob novoletni jelki. t NAROČAJTE • IN ŠIKITE • DOLENJSKI LIST' DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Četrtek 18. decembra — Radko Petek 19. decembra — Urban Sobota 20. decembra — Svetozar Nedelja 21. decembra — Tomaž Ponedeljek 22. decembra — Dan JLA Torek 23. decembra — Vlasta Sreda 24. decembra — Hermina SONCE: 21. decembra vzhaja ob 7.4.1 in zahaja ob 16-19. Dan je dolg 8 ur in 38 minut. LUNA: 18. decembra ob 00.52 prvi krajec kolektivu ln učencem V. a in V. b razreda iz Smihela, ki so darovali 3600 dinarjev namesto venca na grob pokojnemu očetu tovariša Franca Kocuvana. godbi; na pihala in glasbene SOLE POZOR! Generalno in delno popravljamo vse vrste pihal, inštrumentov, saksofonov, klarinetov ln harmonik. Popravila Izvršujemo točno, so^dno in po zmernih cenah. Se priporočamo! KUSTRIN - delavnica za izdelavo ln popravila Instrumentov, Ljubljana, Veselova 3 (bivša Nunska). RAZGLAS Kmetijska zadruga GRADAC odda v najem stanovanjsko hišo v Podzemlju. Hiša ima primerne prostore za gostilno in prostore za družinsko stanovanje. Za gostilno je pripravljen že ves potrebni inventar. Interesenti se naj javijo do 15. januarja 1969 pri Kmetijski zadrugi Gradac v Beli krajini. Črnomelj; Ob ltf. do 20.12. ameriški barvni film »Ljubi me ali pusti«. Od 23. do 24. 12. ameriški film »Mata-Harl«. Kostanjevica: 21. 12. Italijanski barvni film »Giuseppe Verdi«. Metlika: 20. in 21. 12. ameriški barvni film »Divja leta«. 24. 12. ameriški barvni film »Zgodba o Džolsonu«. Mokronog: 20. in 21. 12. mehiški film »Poslednja želja«. Novo mesto »Krka«: od 19. d» ti 12. italijanski film »Zena dn< a < Od 23. do 25. 12. madžarski i.lm »Mala čaša piva«. Dom JLA Novo mesto: od 19. do 24. 12. amer. film »Zeleni ogenj«. Semič-'21. 12. ameriški film »Po sledi ubijalca«. Sevnica: Od 20. do 21. 12. ameriški film »Mirni človek«. Straža :20. 12. »Zena morja«. 21. 12. »Rdeča podveza«. Trebnje; 20. in 21. J2. ameriški barvni film »Pot v Koribo«. Predstave v nedeljo od 14. in 16. uri. GALEB — prodajalna v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta 1, obvešča potrošnike, da ima na zalogi veliko izbiro vseh vrst in kvalitet moških, ženskih, otroških klobukov, čepic, kravat, Šalov in drugih predmetov po najnižji konkurenčni ceni iz prve roke lastnega proizvajalnega podleti a. Vsem svojim odjemalcem želimo srečno in uspehov polno leto 1959 ter se priporočamo! Takoj sprejmem gospodinjsko pomočnico, po možnosti že zaposleno enkrat dopoldne, enkrat popoldne. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov v upravi lista (814-58). Iščem prazno ali opremljeno skromno sobico. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (815-58). Sprejmem v službo h konjem moškega, vojaščine prostega. Oskrba in stanovanje preskrbljena. Plača dobra. Naslov v upravi lista (816-58). Honorarno zaposlitev dobi v upravi Dolenjskega lista ui%Tiko-jenka; prednost imajo strojepiske. Zglasite se v upravi lista; zelo ugodni pogoji za delo. Iskreno se zahvaljujemo učiteljem metliške osemletke, ki so darovali 1800 din namesto venca na grob pokojnemu Jožetu Flor-jančlču iz Otočca pn Novem mestu. Društvo prijateljev mladine v MetlikS. • Vsem, ki so nam ob prerani izgubi našega dragega sina in brata JOŽETA LAVRICA na kakršenkoli način pomagali, sočustvovali z nami. mu darovali cvetje ln vence, nam izrazili so-žalje. najiskrenejša hvala. Posebna zahvala bolnikom pljučnega oddelka Novo mesto, organizaciji ZB. Kot. organizaciji SZDL Kot. uslužbencem občine Semič, kolektivu Mizarske delavnice Semič, prijateljem in ananeem za darovane'vence, Poldetu Lamutu za poslovilne besede 1n vsem, ki so ga v tako lepem Številu spremili na njegovo zadnjo pot. • Žalujoči: mati Marija, sestra Pavla, sestra Marija z družino in sestra -Albina z družino. Društvo prijateljev mladine lz Smihela pri Novem mestu se najtopleje zahvaljuje učiteljskemu NOVO MESTO V času od 7. do 16. decembra Je bilo rojenih 19 dečkdv in 10 de--klic. Poročili so se: Julij Golobic, geometer iz Jurke vasi. in Vida Drolje, učiteljica iz Grobolj dola. Marjan Spiler, učitelj, in Olga Stemberger. uslužbenka, oba iz Mirne peči. Umrli go: Peter Mlllč, posestnik lz Miličev, star 57 let. Angela Matkovič. delavka iz Dolnjega Su-• horja. stara 50 let. Anton Vodopi-vec, osebni upokojenec iz Sego-nja, star 58 let. Ladislav Cucek, otrok iz Sevnice, star 4 leta. Ka-rol Pečnik, osebni upokojenec iz Senovega, star 60 let. Marija Mer-var. invalidska upokojenka, iz Kruševca. stara 73 let. Franc Kovač, uslužbenec lz Kočevja, star 55 let. Helena Obrez, gostilničar-ka Iz Novega mesta, stara 65 let GOTNA VAS Rojena Je bilat i deklica. Umrla Je: Ana Fink, gospodinja iz Smihela. stara 80 let PREČNA Rojena sta bila: i deček in i deklica. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marica Glavan lz Dol. Straže — dečka, Terezija Lešnjak lz Šentjerneja — deklico, Magda Bros iz Krivoglavic — deklico, Rozalija Bučar iz Ljublja- ne — dečka, Anica Turk z Vrha — dečka, Fani Stariha iz Rožnega dola — de ka in deklico, Ivanka Rannuta iz Bojanje vasi — dečka, Kristina Kukman iz Metlike — dečka, Justina Golob iz Birčne vasi — dečka. Terezija Vovko iz Za-lovič — deklico. Kristina Skubic z Gor. Kamene — deklico, Ivana Matjažič iz Rakovca — dečka, Terezija Jakše iz Vapčd;. Tudi v primeru požara b: bilo težavno, posebno n»/Dobravi, ki je strnjeno naselje. JANEZ VINTAR Tapetništvo in dekoraterstvo Novo mesto IZDELUJE PRVOVRSTNE KAVČE, OTOMANE IN FOTELJE TER SPREJEMA DEKORACIJE PO NAROČILO CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM, ZLASTI PA ČLANOM SVOJEGA KOLEKTIVA, ZELI VSO SREČO IN OBILO D KLOVNI H USPEHOV V LETU 1950! »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•.......••••••»+♦♦♦♦»♦♦♦ »»»««»»»»< SAR začelo se je IX. prvenstvo novega mesta Pretekli petek se je v Novem mestu pričel šahovski turnir za letošnje prvenstvo Novega mesta. Na turnirju sodeluje 18 najboljših .šahltitov Novega mesta — prvoka-tegornik Sitar, deset drugokate-noi nitkov )" 1 tret.1ekategornlkov. Turnir igrajo vsak torek in petek od 19. ure naprej v salonu hotela Kandlja. IZ prvega kola so doslej znani rezultati treh partij, medtem ko so ostale prekinjene in odložene. Bojanlč Je premagal Kltaka, para Flnk-Verblč ln Gabri jelčie-Bobov-šek pa »ta 91 razdeMla točke. V prekinlenih partijah Imata Sitar ln Avsec boljši položaj proti Kie-vlsaiju oziroma Jenku. NEPRIČAKOVAN PORAZ V LJUBLJANI V nedeljo dopoldne Je bil v LJubljani povratni Šahovski dvoboj med ekipama Šahovskega društva Novo mesto In Zsk »Železničar« na 10 deskah. Čeprav je novomeška ekipa igrala v precej močni postavi, Je pripravila neugodno presenečenje. Dvoboj z Železničarjem Je Izgubila s tesnim rezultatom 4 in pol ■ 5 ln P0l. T. m. rednj starešinski sveti so se na podlagi posveta krepko lotili dela in pripravili letne pionirske načrte. Ostalo pa ni le pri načrtih, saj so že marsikje vidni lepi uspehi. Vse priprave za svečan sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo so v polnem teku. V devetih pionirskih odredih bodo sprejeli okrog 350 cicibanov. Ob tej priložnosti bodo sprejeli tudi pionirje osmih razredov osnovne šole v mladinsko organizacijo. Na kratko bomo opisa]; delo in načrte pionirskega odreda »Pohorske Milke« iz Senuš. Na Senušah je 4 razredna osnovna šola, kj so jo ustanovili pred dobrima dvema letoma. V tej šoli je okrog 70 pionirjev, od katerih je 50 vključenih v 17 različnih krožkov. Letos so imeli že štiri odredne sestanke, kjer so izvolili štab pionirskega odreda, sestavili načrt dela -n se pogovorili o raanih pomanjkljivostih, o disciplini in podobno. Pionirji odreda »Pohorske Milke« so nabrali 100 litrov kostanja in ga odposlali Zavodu za slepo mladino v Ljubljano. Ob tej priložnosti so štiri pionirje nagradili, saj se je eden izmed njih tako izkazal, da je nabral sam kar 15 in pol litra kostanja. Sedem pionirjev so pošteno skritizlrali, ker niso izpolnili svoje obljube. Šolska okolica še ni v celoti urejena, zato izkoristijo pionirji vsako priložnost, da bo dvorišče z okolico spremenilo lice. Vsak teden redno čistijo plevel, urejajo poti. Poskrbeli bodo, da bodo vse praznike svečano proslavili in nudili pestre sporede Ze danes mislijo na ptice pevke. Vsak pionir bo izdelal krmilno hišico in jo preko zime oskrboval Med pionirji je nekaj revnejših, na katere pa sošolci ne bodo pozabili. Nudili jim bodo vso pomoč, zlasti pri učenju in nabavljanju zvezkov. Pionirji, ki so vključeni v PRK, bodo skrbeli za osebno higieno pionirjev, higieno stranišč, šolskih prostorov in podobno. Vsi ti bodo izdelali v šoli pljuvalnike za dom in skrbeli tudi za njihovo čistočo. Tesne stike bodo navezali s sosednjimi šolami in se z njimj tudi dopisovali. To je na kratko opisan načrt dela senuških pionirjev. Kot ?e omenjeno, je v občini Videm-Krško devet pionirskih odredtv, katerih delo je skoraj v vseh primerih enako pestro, a nekoliko lažje, ker imajo že staro delovno tradicijo. ivi- NA NOVOMEŠKEM ŽIVILSKEM TRSU V ponedeljek. 15. decembra, Je bil novomeški živilski trg še kar dobro založen. Predajali so: ja-1 bolka po 20 din kg. hruške po 50 din kg, kislp zelje po 30 din kg. krompir po 11 din kg, orehe po 100 din kg. Za skodelico smetane so kmetice zahtevale so din, za Jajčka 25 din. za krožnik mo-tovilca 25 din. Razen tega so prodajali tudi volnene izdelke in perutnino. Na sejmišču je bilo precej živahno. Naprodaj so pripeljali 1095 prašičkov, prodali so Jih 738 Cene so bile od 2800 din do 21.000 din. To pot je bilo tud- nekaj kupcev s. Hrvatskega Požar v šmiheiski šoli 10. decembra je bil med šesto in sedmo zjutraj v osnovni šoli v Smihelu pri Novem mestu manjši požar Snažilka Alojzija Hrastar je dala v prostor pred pečjo sušit drva in cunjo za brisanje prahu. Zaradi vročine iz peči so se drva in cunja vžgala. Požar je opazil ln pogasil upravitelj šole tov. Alojz Nečimer. .Skoda je malenkostna. Požar je bil posledica malomarne snažilke, ki je kljub večkratnim opozorilom upravitelja še vedno daja'a sušit drva v prostor pred pečjo. 0 ŠENTJERNEJ SKEM »PODGORJU« Mizarsko podjetje »Podgorje« Šentjernej je presego polletni plan za 11 odst. Lanskoletno izgubo, ki Je decembra znašala 2,8 milijonov din, so letos zmanjšali na 700.000 din, predvidevajo pa, da jo bodo do konca leta popolnoma pokrili, V podjetju je zaposlenih 45 ljudi ki predstavljajo dober kolektiv saj so s prostovoljnim in nadurnim delom največ prispevali za pokritje lanske izgube. Podjetje izdeluje kdmode, mize in kombinirane omare za »Lesni- no« Ljubljana in lesno opremo za stavbe. Svoje Izdelke izvažajo tudi v inozemstvo. Stroje imajo stare. Potrebujejo sušilnico za les, ker ga sedaj sušijo kar na soncu, dva cirkularja in rezkalni stroj. S temi stroji bi povečali proizvodnjo skoraj za enkratno, zaposlili pa bi še deset do 15 nekvalificiranih delavcev. Zdaj morajo tudi nekateri kvalificiranj delavci delati na nekvalificiranih delovnih mestih, ker ni strojev. Podjetja ima dovolj lesa v bližini. Priprave za zvezni zlet Prihodnje leto bo v Beogradu zvezni zlet društva PARTIZAN Ob tej priložnosti bodo naša društva pokazala vso svojo organizacijsko moč in telovadno znanje, ki si ju utrjujejo že od prvih nastankov telovadnih društev Okrajna zveza Partizan Novo mesto se bo tega zletfl po dosedanjem računu udeležila z več slo telovadci. Društvene uprave so o tem sklepu Že seznanjene ln se dobro zavedajo resnosti priprav, tako v tehničnem kakor tudi v organizacijskem pogledu. Predvsem jih, skrbi finančna plat — kako si zagotoviti potrebna denarna sredstva. Pa tudi člani partizanskih društev bodo morali po lastnlhVnočeh polotiti svoj denarni prispevek za zlet. Tu bo prišla do polnega izraza iznajdljivost društvenih uprav ln posameznkov, kako organizirati akcijo varčeva- nla ln zbiranja denarnih sredstev. Tako je tudi prav! Ne gre namreč v nedogled obremenjevati skupnost, ampak se je do neke mere le treba postaviti na lastne noge. PREDELAVE ZLETNlH VAJ SO STEKLE Prvi del zletnih vaj so vodniki posameznih društev že predelali na predelavi, ki jo je preteklo nedeljo organizirala novomeška Okrajna zveza v novomeških telovadnicah. Njenim vodnikom je pazljivo sledilo 40 društvenih vodnikov iz 12 društev bivše okrajne zveze ln 4 vodniki novopriklju-čenih društev iz Posavja oz. prav IZ Brežic. Zal ni bilo prav nobenega odziva društev Vinica, Oto-čec. D Toplice, Mokronog ln Črnomelj. Prav gotovo so navedena društva zamudila lepo priložnost. da bi takol pričela vaditi zletne vaje, kakor bodo to lahko storila ona, ki so se zavedala važnosti predelave vaj in se je tudi udeležila. Na noben način ne smejo zamuditi prihodnje predelave, ki bo nekako sredi februarja prihodnje leto. Se pred tem bo posebna predelava tudi za posavska društva na njihovem koncu, ker jim je bila udeležba na predelavi v 'Novem mestu ?arae brigade; zdaj je rez. kapetan I. klase. »Česa se najbolj spominjate iz let NOB?« — smo ga vprašali. — Na pohodu proti Jelenovemu žlebu je bil naš prtu' bata jon v predhodnici Cankarjeve brigade. Pri ovinku ceste pred Jelenovim žlebom je bil dan znak za počitek, patrola pa je šla še 100 m naprej. Streli. Uzbuna! Eden naših je bil laže ranjen. Tretja četa, v kateri sem bil tudi jaz, je zasedla položaj ob cesti. Tomšičeva in Gubčeva brigada sta nekaj metrov pred Italijani zasedli breg in začeli obkoljeva-ti Italijane. Mi smo čakali v zasedi. Gubci so po uri borbe pregnali Italijane s hriba. Bežali so proti cesti, kjer smo jih čakali mi. Vse tri brigade so zaplenile 11 mitraljezov, večje število pušk in municije, 2 radijski postaji, težke ,baca-če' in več drugega materiala. Naša četa je ujela 2 ItaUjana. Italijanov je bilo mrtvih precej, največ na cesti pred nami. Nekaj jih je strmoglavilo v prepad pod cesto. Učitelji in profesorji v tovarnah V Vzhodni Nemčiji mora po novem učnem načrtu vsak dijak, star nad 12 let, delati po en dan v industriji ali v kmetijstvu. Zdaj pripravlja ministrstvo za prosveto učni načrt, po katerem bodo morali dijaki učiteljišč in pedagoških šol prebiti 6 mesecev v tovarnah ali kmetijskih zadrugah in so šele potem lahko potrjeni za profesorje oz. učitelje. S Novoletna S številka f »Dolenjskega lista« bo izšla v povečanem obsegu v ponedeljek, 29. XII. Tudi jaz sem gradil Večerna zarja preliva vrhove dolenjskih gričev. Lahna sapa šumi skozi krošnje dreves, ki so se kot velikani nagnile r,ad cesto. Na levo, strmo spodaj žubori. Mirna in poje svojo enolično pesem. Polna luna je vzpla-vala na nebo in s srebrno mesečino pokrila usnulo pokrajino. V daljav^, vidim grozde svetilk in kakor žuborenje lene, mirne vode odmevajo stišani glasovi, pesem ali nerazločni smeh. Kmalu bova na novi avto cesti, prav,, poročnik in noga kar podzavestno krepkeje pritisne šla. Onkraj zaprte rampe zdaj jasno vidim vse polno fantov in deklet in vsj so kakor eno. Na slehernem obrazu sije zanos, energija in samozavest. Ropota-nje strojev, dim, pesem, smeh v daljavi in vonj bitumena — to je avtomobilska cesta. Čakam pred zapornico; zelo razburjen opazujem cesto in vse ter čutim le eno željo: da bi bil med njimi! Odpeljala sva se dalje, za nama je ostal dolg most ba velikanski nasip mi s svojim svetlrkanjem vzbudi pozornost; Ilustracija: vojak Miodrag Niko lic vzvod akcelatorja. Avtomobil drvi vse -hitreje nasproti svetlobi, ki trepeta v večerni megli. Poročn,ikov obraz obseva blag nasmeh in se potaplja v zagorelo polt z nekaj krepko začrtani* mi gubami. Opazujem ga. In ko vse močneje slišim glas razgibane mladosti, pravi poročnik: »Vidiš vse to... A moja mladost . . . ostala je daleč. Globus otroške radosti je že davno obrnil svoje lice. Moje detinstvo, hm ... bilo je kakor razpenjen val...« Utihr,il je in čutim, da nerad odkriva svoje prav tako '.epe kot težke spomine. »Poglej, vsaka reka, kamen, sleherna dolina ... to je moje detinstvo.« Se opazil nisem, kdaj sva pri- spet premišljam, kako bi bulo lepo, da sem tu, med njimi. Bil sem jezen sam nase, zakaj se nisem vprašal, kam grem. Moje sanjarjenje je prekinil poročnikov krepki pa hkrati blagi glas in oči so mu zagorele v nenavadnem siju, ko je rekel; »No, od jutrj, boš tudi ti lahko gradil!« Nisem mogel razumeti. »Dobil boš stroj in jutri na delo!« je dejal mirno, skrivajoč svoje pravo navdušenje spričo mojega veselja. Bil sem srečen in vso noč sem premišljal o tej sreči. Sedaj mi Mirna s svojim žu-borenjem spet obuja spomine in pripoveduje svojo dolgo, zanosno zgodbo. Zgodbo o mlado- st, in poletu, o pesmi im zmag;: z njo obliva skale in grmovje, da bi sj zapomnilo pesem vzburjenega poletja. Opazujem sebe, svojo delovno obleko, umazano od olja. Zraven mene je stroj ponosen., kakor sem ponosen jez. Luč žarometov obliva sosedni grič .n zvok motorja se meša z bu*no pesmijo razkipele mladosti. Ne morem sedeti mirno, čutim neko nadmoč ... rad bi nekim, rad bi nekaj, še večje, še b'JO veličanstveno, ti»zmejno. Topla po'nna noč. Na n.aoo plava srpast;, mesec, nemirni dih noči me je zbudil iz saij. Grozd-, luči, cela jata, se blešči .jo v večerni meglicii. Dim, pesem kipeče mladosti, razpuhteli zanos — vse to plava nad zrelim žitom, nad kamenjem, se spušča v dolin.e in vzpenja nad griče in vrhove. Vojak Miodrag Nikolie ZamorcevTe marajo V Little Rocku, kjer skušajo preprečiti vpisovanje črnih dijakov v javne šole za bele dijake, so se pojavili predsodki tudi v cerkvah. V neki baptistični cerkvi so štirim črncem rekli, naj gredo ven, ker je cerkev le za bele. Zadnji teden se je nekaj podobnega zgodilo tudi v metodistifrni cerkvi. Neka zamorka je prišla k maši, ker je duhovnik pač pridigal o bratstvu in ljubezni do bližnjega, a so ji dejali, naj se odstrani. Lepe besede o krščanskem bratstvu so očitno eno, stvarnost pa je drugo. Lov bo omejen Ameriški kongres je v začetku avgusta obravnaval vprašanje severnih medvedov in mrožev. Lovske zakone ameriške države Aljaske bodo skrbno pregledali in ustrezno spremenili, ker uporabljajo pri lovu na bele medvede in mrože zadnje čase izvidniška letala in motorne čolne, tako da ni čudno, če se število obeh živalskih vrst naglo zmanjšuje. MARKO FILIPOVI C: Kri na kamenju Uc.rrvm kapetan I. kl Miloš Jančič-Niko so na naMh bivših položajih Italijani in beli, zato smo začeli bežati v dolino. Takrat sem bil ranjen v obe nogi, toda na srečo samo v meso. Iz doline ^zaradi gostega grmovja nismo mogli v gozd. 10—15 metrov okoli nas so hodile italijanske patrole. Ob enajstih ponoči smo se poizkušali umakniti, a se nismo mogli, ker so Italijani kurili velik kres, ki je osvetljeval vso okolico. Noč smo moruii prebiti kar v snegu. To je bila noč na Novo leto 1943. Italijani so odšli šele drugi dan okoli poldne, eno uro za njimi pa smo krenili proti Trški gori še mi. Drago Matko še danes čuti posledice, v snegu prebite novoletne noči. »Kaj ti je bila Stevanija?« sva ga vprašala. Molčal je in naju topo pogledal, kakor da naju nečesa obtožuje, kakor da hoče reči: Nehajta s tem zasliševanjem, dovolj mi je vsega, življenja in vojne! »Le midva s Stcvanijo sva rešila glave v pokolu leta ennainštiridesetega.« »Kakšnega pokola?« je vprašal Ante. »Ustaši so mi poklali starše in vso vas." Ante me je pogledal, nisva se mogla več premagati: zajokala sva skupaj s Krajišnikom. Šele sedaj sva ga doumela, šele sedaj spoznala, zakaj je tako potrt in osamljen, zakaj je njegov pogled tako omrtvel. Mimo nas je prišla črnooka krepka Zorka s črnimi gostimi lasmi, vedno nasmejana in vedra. Ustavila se je in vprašala, zakaj smo objokani. Položila je na tla košaro s perilom in se usedla k nam. S svojimi lepimi rokami je pobožala Proletarca in uprla vanj oči, kajti v borbi je bila prav tako hrabra kot on. »Imaš kaj za oprati?*' ga je vprašala. S težavo je vzel iz torbice suknene nogavice, na katerih je bilo v raznih barvah izvezeno nekaj črt. Lansko pomlad mu jih je izvezla in podarila Stevanija. »Kakšna Stevanija?« je vprašala Zorka in sedaj ji je Ante povedal vso zgodbo o mladem Proletarcu. Zorka se je razjokala; tudi njenega brata so ustaši ubili, hišo pa zažgali. Se isti dan je ves bataljon zvedel za Proletarčevo usodo. Vsi so ga hoteli tolažiti, mu dajati poguma. Od mene se skoraj ni več ločil. Ante, on in jaz smo postali nerazdružljivi. Postal je drugačen, toda neizbrisno je v njem ostala sled tiste krvave noči, ko so mu poklali starše. Dvajseti julij 1943. leta, je bil za naš bataljon najusodnejši datum v njegovi tretjeletni zgodovini. Po dolgem nizu uspešnih akcij na tem terenu, je bataljon dobil deset dni počitka, da nato odide na nove akcije. Točno ob petih zjutraj 20. julija je bataljon krenil proti Cisti. Na čelu enote se je vila proslavljena zastava svo- bodoljubnega Mosorja. Godec je s polnim zamahom raztegnil harmoniko in borci so povzeli navdušljivo pesem. Jutro je bilo lepo, sončno. Komaj pa je bataljon prišel nekaj sto metrov izpod hiš Olujiča do lepe zelene borove hoste, ko se je usul po nas od vseh strani peklenski ogenj. Ljudje, konji, bersaljerci, esesovci, ustaši, domobranci, ustaška vaška policija in Mosorci — vse se je pomešalo in začel se je nepopisni pokol. Padli smo v zasedo, past je bila spretno pripravljena. Bili smo izdani! Moramo se prebiti iz obrača, toda kako? Tovariši so padali, pokošeni od rafalov. Ranjenci so klicali na pomoč, konji so divje rezgetali. Sovražnik je bil desetkrat močnejši, po številu in orožju. Crljen, Pleič, Kot, Dane, Proletarec in Andrija Mihaj-lovič, komandir prve čete, so skušali organizirati umik docela razkropljenega bataljona. Proletarec je z bombo ubil Nemca in hotel zajahati njegovega Sarca, toda Andrija mu je to preprečil, kajti nemški ostrostrelci so zadevali nepogrešljivo. Umikali smo se proti Dobronju. Težko je razložiti, kako smo ušli smrti. Blizu Dobranja so si tovariši v mlaki umazane deževnice gasili neznosno žejo in umivali rane. Nihče ni govoril, zavladal je splošni molk. Tišino je zmotilo nekaj zaporednih jurišev italijanskih Savo.jcev, ki so mitraljirali naš položaj. Vendar se za to nihče ni zmenil. Smrt je bila premagana. Okrog Lovreča so grmeli topovi in težki minometalci. Streljanje pušk in mitraljezov se je prenašalo vse dalje in dalje. Kurir Ferata je prinesel sporočilo, da biokovski in sinjski bataljon podita sovražnika proti Zadvarju. V najbolj kritičnem trenutku so presekali sovražnika in prihiteli na pomoč. Nekaj minut je rešilo bataljon od propada. Krvavi in brez moči smo odšli nazaj pomagat Sinjan-cem in Biokovčanom. Štirideset nas je bilo, hodili smo povešenih glav in vsakega je mučila negotova usoda bataljona. Lovreč je bil ves v plamenih, oblaki so se črnili od dima, bilo je, kakor da gori vsa pokrajina.. . »V4JANEZA V Rimu so pred kratkim izvolili novega papeža, ki si je nadel ime Janez XXIII. Ko sem to bral v časopisju, se mi ie zazdelo, da sem nekje v zgodovini že videl to ame in »cifro«. Poiskal sem skoro sto let staro zgodovinsko knjigo in ugotovil: Leta 1378 so po smrti papeža Gregorja IX., ki se je bil iz Avignona v Franciji zopet preselil v Rim. kardinali izvolili pod pritiskom rimske republike Italijana Urbana VI. Volilo je 17 kardinalov, izmed teh je bilo 11 Francozov. Po končanih volitvah so se zbrali francoski kardinali in izvolili drugega papeža, Klemena VIL, češ da so v Rimu volili prisiljeni. Drugi papež se ie ustoličil v Avrignonu. Papeža v Rimu in Avignonustasi bila huda nasprotnika, oba sta hotela veljati kot nezmotljiva glavarja cerkve. Toda nekateri kardinali, škofje in tudi nemški cesar Zigmund niso simpatizirali ne z enim ne z drugim; zbrali so se v Pi7>» in izvolili tretjega papeža, naiipre.j Aleksandra V., ker pa ie kmalu umrl, so dzvo-lili Janeza XXIII. Ananas - surovina za blago V Južni Afriki so začeli iz vlaken listov ananasa izdelovati tkanine, podobne volnenemu blagu. Nedavno so takšne tkanine začeli proizvajati v Johanesburgu in Durbanu. Tako je imela »sveta mati katoliška cerkev« tri papeže hkrati; vsa so se obdali z dvornim sijajem in vsak na svojem ozemlju je pobiral velike cerkvene davke in druge dohodke. Vsak papež je izdajal svoje cerkvene odredbe, eden drugega pa so tudi izobčili. Janez XXIII. se je bil proslavil z nekimi odpustki, katerih pismeno naznanilo so nekateri duhovniki očitno sežgali Vedeti je treba, da so bili odpustki zelo donosen posel. Ob času svetih let je bilo v Rimu dnevno do 20.000 romarjev, ki so prišli po »svetoletne« odpustke. Za časa, ko so bili papeži v Avignonu, je Rim docela obubožal in je štel konec trinajstega stoletja komaj 17.000 prebivalcev. Šele nato so se nekako »poglihali«. Janez XXIII. je nazadnje prisiljen odstopil in umrl kot kardinal. Tako bo sedanji papež samo nekako »doštukal« svojega davnega prednika. Lojze Borštnar Tudi žene-kolesarke segajo za rekordi. Pred kratkim je Angležinja Robinson dosegla nov rekord za ženske v hitrostni vožnji: 39 km in 178 metrov na uro. Prejšnji rekord je imela Francozinja Visak x 38 km na uro (na sliki) r Kmalu po veliki nemški ofenzivi v jeseni 1943. leta, v času, ko je sovražna propaganda kričala na ves glas v svet poročila o uničenju partizanskih enotr so iz teh »-uničenih« enot odhajali na pot v oficirsko šolo pri Glavnem štabu Slovenije številni borci, da se razen prakse, ki so jo pridobili v borbenih enotah, spoznajo tudi z najpotrebnejšo teorijo iz vojaške vede in tako postanejo sposobnejši komandirji in komandanti partizanskih enot. Oficirska šola Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije je bila takrat v Crmošnjicah, vasi nekako na sredi poti izmed Dolenjskih Toplic in Semiča. Tudi iz četrtega bataljona Dvanajste brigade sva bila poslana v šolo jaz in borec Hjnko Smrekar, doma iz Pijavic pri Mokronogu. Jaz sem bil takrat desetar jn na rokavu sem nosil prišito petokrako zvezdo. Bilo je 26. novembra, ko naju je že precej pozno popoldne poklical namestnik komisarja bataljona ~Koki« in namn sporočil, da naju je komanda bataljona odredila, da greva v oficirsko šolo in da naj se takoj odpraviva na pot. Bataljon je bil takrat v vasi Gornje Lakovnice pri Novem mestu. Hitro sva se napravila, se pozdravila s tovariši in odšla proti Ctmoš-njicam. Kmalu naju je na cesti med Birč-no vasjo in Vršnimi seli zajela noč. Za prenočišče sva se obrnila v hišico ob ce-. sti, malo pred Vršnimi seli. V skromrii hi-' šici sta naju prijazno sprejela mož in žena že v letih, postregla sta nama z večerjo, po večerji pa sva legla v ajdovo slamo, postlano v hiši za naju. Zjutraj naju je gospodinja postregla z vročim mlekom in koruznimi žganci in tako okrepčana sva nadaljevala pot čez Vršna »ela in Laze do Crmošnjk-. Sneg naju ni oviral in v Cr-motSnjic« sva prišla 27. novembra. V Cr- mošnjicah smo bili nastanjeni v precej prostorni stavbi osnovne šole. Ko smo se tam zbrali iz vseh brjgad, se je konec novembra začel pouk, ki je trajal do devetega januarja 1944. leta, ko smo imeli izpite. BiH smo razdeljeni na tri skupine in vsaka je imela posebni pouk, ker smo bili z različnimi nameni poslani v šolo. Ena skupina smo bili pešadijci, ena artilerci in ena mmerci. poraja. Komandant Sole je bil kapetan Bojan Adamič (ne skladatelj), ki je bil komandir čete v stari jugoslovanski armadi in nam je ob vsaki priložnosti pripovedoval doživljaje iz svojega dotedanjega vojaškega življenja. Zato smo ga imeli zelo radi. Kapetan Adamič (ob osvoboditvi je bil major) nam je predaval taktiko in poljsko fortifikacijo. Predavatelj o branju zemljevidov je bil major Malnarič. Drugih se ne spominjam. ni. ki je odšla na Štajersko, je bil tudi A^lojz Ribič, doma iz Jagodnika nad Sta-tenbergom, potem Gorše, doma i/. Rakit-nice pri Ribnici, Vinko Urbanja, doma iz Moravč na Štajerskem, Lovše in Jože Ki-sovec, oba Štajerca. Za varnost šole smo skrbeli sami jn vsako noč smo bili odrejeni na določena stražarska mesta. Jaz sem hodil na stražo k nekemu kozolcu, ki je stal na severni strani vasi na poti proti Starim žagam. OB DNEVU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Šola sredi ognja Nekaj spominov iz življenja v oficirski ioli pred 15 leti Pouk smo imeli dopoldne od sedme do dvanajste ure, potem smo. odšli na kosilo in po krajšem popoldanskem počitku smo nadaljevali 8 {»opoldanskim poukom, živeli smo popolnoma po vojaškem redu. Zdelo se nam je kar nekako čudno, da smo nastanjeni v primerno udobni stavbi, daleč od eksplozij granat in regljanja mitraljezov. Učilj smo se marljivo, dobesedno požirali smo znanje. Mi pešadijci smo imeli pouk iz taktike, poljske fortifikacije, strojevih pravil, branja zemljevidov, streljanja pa tudi politična predavanja. Od predavateljev so sporni n|a:lo poskrbljeno. Imeli smo dve prireetitvi, eno v prostorih gostilne bivšega Kočevarja. drugo pa v dvorani gasilskega doma. Kot sem omenil, smo opravili izpite devetega januarja 1914. leta. Dobili smo spričevala in odšli zopet nazaj v matične enote. Sedaj smo šli skupaj vai, ki smo bili jz bataljonov Dvanajste brigade. Kom,mrla šole nam je povedala, da je naša brigada nekje pri Hmoljniku nad Novim mestom. Desetega januarja smo odšli in se že zvečer Javili v štabu brigado v vasi Brezje nad Št. Jtirjem pij Mirni peči. Od na«-' .V-stih. ki smo prišli v štab brigade, smo od- šli jaz, Hinko Smrekar in Ivan Junček (doma iz Razdrtega pri Postojni) v naš matični bataljon, ki se je med tem časom združil s tretjim bataljonom, v drugi bataljon je odšel Franc Prcmrlj, doma nekje s Primorskega, v prvi bataljon pa sta odšla Vinko Mohor, doma nekje \t Blok na Notranjskem, in Franc Gačnik, doma nekje iz Št. Ruperta. Vsi srno v brigadi dof bili nove dolžnosti. Jaz sem bil postavljen za namestnika komandirja tretje čete v tretjem bataljonu. Vsi pa, ki smo končali kratko partizansko oficirsko šolo, smo se počutili močnejši z novim znanjem. Si) smo v šolo sredi Hitlerjeve trdnjave, takrat, ko nemški fašisti še niso hoteli priznati, da so izgubili vojno, v času, ko so še domači izdajalci iskali pot in način, da se udinjajo gospodarju, ki je vsak dan potreboval večje Število zvestih hlapcev. Toda mi, ki nas je šolalo partizansko življenje in tudi oficirska šola. čeprav kratka, mi, ki smo izšli iz vrst delovnega ljudstva, pa smo zvesto izpolnjevali dobljene naloge in vsak dan smo spreminjali v prakso v bojih s sovražnikom vse, kar smo se naučili. In ko se je bližal konec krvave vojne, so mnogi, ki so pred nami ali za nami končali partizansko oficirsko šolo, postali vzorni komandanti in komisarji jn še danes je od njih lepo število oficirjev v TLA mnogi pa so padli v bojih za svobodo. Tako so se šolali naši voditelji. Boj je bil največja šola. Tako, kot se 1e porajala naša armada tako reknč iz nič. tako se je pripravljal tudi nnš starešinski kader. Šola jo bila trda. toda vsi, ki so izdelali to .šolo. šolo partizanskega oficirja, so vestno izpolnili svoje naloge v boju proti okupatorju in domačim izdajalcem. Vsi so prispevali velik dele? k unirVntii fašizma. lote I n/ar, pel ma iur. Uilnlj V.