PpŠtno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. ' * Posamezna številka 20 stoligjs. Izhaja : vsakpondeljekin četrtck popoldne. Stane za celo leto 15 L. „ pot Ida 8 „ ., i'ctrt „ 4 „ Za inozemstvo trio Icto :i5 L. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne morcmo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempcrlc. GQRBKAP»' i št. 73 V Gona, v pondeljek 22. sep ~ i i/24. uto vu. Nejrankirana pisrna se ne spnjemajo. Oglasi se raiunajo po dogovoru In se plačajo v miprej. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE' Tisk Zadruine ttskarne v Gorki Fflva Piazzutta it. 18. Upruva in uredniitvo: ulicu Mameli štev. 5. — (Pr?j Scuole). — Brez sole — ni kruha. Ko stopamo julijski Slovani do predstav- "'Ik°v italijansketca naroda. da hi Jim razlo- *ili svojc /.elje in tcžnjc. skoro vcdno za- ^'«cmo na visoko stcno. No razumejo nas. '" »ii iniamo obeutek, da stojijo prcd naini !)(>Poliii analfabcti, ki zajcmajo svojc znanjc " slovcnskcin ljudstvu iz starih pravljic. Lc rc ki svobodno in krepko evetc pri naSih 2an>ejnih rojakih. Postavimo vam ogledalo. ^lovcnci ne zivimo It v Julijski Krujtni. )cr milijon Slovencev prcbiva v Juro- s'aviji. PoKlcjnio, kako so si oni urcdili šol- *tv°l"Zakaj kar so oni zmo«li in znali, to hi U^ mi julijski Slovani mogli ustvariti! 5 ^So Slovenijo prcprena mreža ljudskih ^1' v katcrc zaliaja 172 tisoč otrok. Ljud- 'T e sole so popolnoma slovcnskc, v najvišjih va>;rtclih se nčijo solarji en tuj jczik. Po r^')> srtdiScih jc 3.3 meščanskih oseniraz- ^liiic. Slovenskih «imnazij jc trinajst, re- s k| sta üve. V izvrstni tchničnl srcdnji šoli ^ folajo bodoči stavbcniki, strojniki, ki- Lrh delovodje. Na scdmili učifcljiSčih sc ^°bražujcj() bodoči šolniki, pet popolnili tr- J°Vskih sol vzsaja izobra/.ene trsovskc in ,1^"« stfokovnjakc. TiKovskili nadaljcval- üh *-°l inia dcžela Pct- Mladi obrtniki se iz" j!'raz«icjo v 54. obrtiiih nadaljevalnih solah. ?rt'di kmctskih okrajcv stoje kmctijskc sole ^.VZoniinii jfospodarstvi. kjcr sc urijo kmee- j' mIaUcniCi in dobivajo kmetovalci nasvetc ^|)()hudc za timno kmctovanje. Za izobraz- ^ mladonk skrbi 9 stalnih jrospodiiijskih J in nekaj desctin potovalnili tcčajcv za 2 anJ°. kuliariic in unino nospodinjstvo. V ' tj/11^0' ^()'i sc pripravljajo podc/.clski ian- j^af delo do ljudskih zadrucah. Mladi dc- vf ' Pohajajo v strokovnc sole za rudar- ^ ' simiarstvo, za javni promct. Za glas- ig ° 'zobrazbo skrbi vrsta pevskili in Klas- (jeJ ' ^(>1 s slovcnskim konservatorijem na slo" ^So to vcličastno iM pestro jrradbo u^vnsltCifa ^°lstva pa krona slovensko vse- S|0',sčc' «KnjiSčc mladc slovcnskc vede, ki i,.,.,1 Do "zvrstiiem oddclku za slovanskc 2lko. skr.1" "'° ''-Kradil to veličastno sravbo Ijud- nj^ Prosvete? Ali so jo mar Ncmci na kroz- Iz i. Pritlesli slovcnskcmn narodu v dar? hi |^stnil> Ml, iz lastnlh žrtcv jc po izobraz- H'o-rCpCllc^' s'^^'^^o lindstvo zgradilo ' ]e narodno Solstvo. s Sola je kruh! /:i ^Ve"ski narod ni zairian doprina<5al Icto ct°m težkih miiijonov, da jc vzdr/.cval narodiio šolo. Danes bi v mlajScm rodu ^ lo- venije z lučjo zaman iskali analfabctov. Od sto slovenskih fantov, ki «rtdo na nabor. Je tlva ne znata brati ali pisati. Tako stoji Slovcnija po ijndsVi izobrazbi vjsti vrsti z Dansko, Svedsko, Bel«ijo in drngimi najuilj naprcdniiiii dc/.elami sveta. Kakšne sadove jc prinesla narodna .šda slovcnskemu kmetu in dclavcu? Kmetska 'j;etlctnili ljutih borbah lirvatskega narodai proti | vsem belgrajskim vladain, kar jih je i bilo na krmilu, so radičevci postali saimi vladna stranka in poslali v Bel- grad štiri ininistre, s čiiner so prev- zeli Tiase odgovornost za politično in gospodarsko usodo države. Kdor pre- ' niišljuje politiko, ki jo je vodil Radič še prcd letoin na Hrvatskem, temu se zdijo novi dogodki kakor sanje in ne kot pravai politična resničnost. ßclgad je bil teda.i zalcga političnili roparjev, belgrajski parlament je bil orodjc srbske nadvlade, ki hoče po- tlačiti in oplcniti lirvatski narod. vsa- küiiiu zavednenm Hrvatu je bil vstop v belgrajski parlainent od Radiča za- hranjen, Radič je zaliteval samostoj- no in neodvisno hrvatsko državo, bo- ril se je proti monarhiji, napadal, voj- sko in iskal ponioci proti srbski nad- vladi v tujini. Prepad med Srbi in Ht- vati je postajal vedno globlji, sovraš- tvo vedno bolj nepremostljivo in zde- lo se je, da se od srbsko-lirvatskega sovraštva majejo temelji držiive. V zadnjili mesecih, ko sta Pribičevič in Žerjav prišla na vlado, so postale razmcrc v Jugoslaviji tako neznos- ue, da so človcka obhajale skrbi za obstanek in bodočnost Jugoslavije. Velik jugoslovanski državnik. Sredi teli sibiih in strahovitih tc- žav so se v Jugoslaviji iiašli možje, ki so oliranili iniriic živcc, iineli bis- tre oči in spoznali, kje je rešitev dr- žavc. Dr. Anton Korošec se je izkazal za dalekoviilnega in velikega držav- nika, kateremu gre zgodovinska za- sluga, da je Jugoslavia preko vseh viharjev prišla končno na pot notra- njc obnove in sporazuma med Srbi, tirvati in Slovenci. V Belgradu je po- bijal od prveaa pslanci so prišli v Belgrad, prisegli so kralju, se združili s srbskimi oix)zicionalnimi strankami' in po padcu Pašičcve in 1'ribičevičevc vlade so začeli sodelo- vati pri gradbi skupne države. „Živijo srbski narpd!" Najvažnejši tispeli nove politike je ta, da so se valovi sovraštva meid Sr- l)i in Hrvati pomirili, da se poraja v niilijonskili mnozicah Hrvatov nov duh, oznanjevalec srbsko - hrvatske- ga bratstva. Na veličastni skupščini, katero je sklical 14. scptembra Radič v Zagreb in kateri je prisostvovalo stotisoč Radičevili pristašev. so se čuli o Srbih glasovi, kakor še nikdar od časa ustanovitve Jugoslavije. »Se- daj vas prosim,« - ¦ je rekel Radič svojim kmetom —¦ >^da pazite, kaj porečem: Prvič odkar živi hrvatski in srbski narod so se složili najbolje 1 si novi Srbov in Hrvatov, da si pogle- | dajo nioško in odkrito v oči. ne da se ! žalimo in obtozujemo, nego da se poučimoo naših prilikali in da napra- vimo, kar smo ravno naredili. Rekel seni že, da je bilo zato potrebno zru- siti nasilnike in fanatike. Vsakega izmed Hrvatov, ki mrzi Srbe, je treba pognati v stran. Ravnotako onega iz- med Srbov, ki mrzi Hrvate. Z mrznjo se ne delajo sporazurai. Mi smo eni in drugi poštcni in naš sporaza-m rrw>- ra biti delo odlocnih ali tudi po^tenih ljudi. Bodite uverjeni, da srbski na- rod v svoji veliki večini hoče in želi sporazuma in da je s Pašičevim pad- cem zadovoljen že iz tega razloga, ker je nova vlada pokazala, da ne želi vojne z niko-rner. a nairnanj s Hrvati. Srbski krnet je v " mi to, kar ste i vi, a nekoc ie ! . j od nas. Zato smo se s Srbi združili in sporazumeli.« Na veUčastnem zborovanju je na- stopil tudi srbski jx>slanec Ojoka Po- povič. Ko se je prikazal na govo kern odru, je zabučalo med stot - glavo množico radičevcev kakor na viharnem morju in klici: »Zivijo srb- ski narod!« niso hoteli nikoli prene- hati. Nikdar ni še srbsko - ' '• n pobratirnstvo j)raznovalo ta« vja. Hrvatje hočejo uresničiti svoje težnje le sporazumno s Srbi. In popoldne je na slavnostni gostlji zopet vzvalovalo navdušenje za pri- jateljstvo med Srbi in Hrvati. Dr. Lorkovic je nagovoril f opoviča in rekel: »Kar hočejo Hrvati, to bodo dosegli v sporazumu s Srbi. Ojoka Popovič bo povedaf svoji Srbiji, da Hrvati znajo liubiti svoje brate, ki po- steno in iskreno mislijo. On jim po- reče, da 'še Hrvatje želijo sporazu- meti s Srbi ne samo v korist Hrva- tov, temveč ukJi v k'jrist Srbov.< Jn Radič je zaključil gostijo r be- sedami: »Mi nočemo iti sarno v Ma- cedonijo nego tudi v Srbijo. in to ne kot Hrvatje, temveč kot liudje in už- gati hocemo bakljo svobode. ^ivijo srbski narod! ŽiveJa Šumadija!« V duhu zapadne demokracije. Vstop radičevcev v vlado bo imel brez dvoma mocan vpliv na notranjo in zunanjy jx>litiko Jugoslavije. Ra- dič prinasa v vlado določen program, ki ga sicer ne bo mogel izvesti, a tfo- tovo je, da bodo morali njegovi za- vezniki vpoštevati Radičeve nazore in se v marsičem po njih ravnati. Ra- dič je v svojem govoru to zelo do- bro razumel, ko je rekel: 'Vlada Lju- be Davidoviča ni federalistična, ona seveda tudi ni republikanska. ta vla- da ni naša v smislu nasega progra- ma, ali je naša v smisfu evropske demokracije in v smisin fvmi^.ki-^a parlamentarizina. To se pravi: Radič iioče. da se v življenju Jugoslavije uveljavijo kakor na Angleškem in v Franciji demokra- tična načela, da se v državi zatre fašizem Orjune in njenih zaveznikov, da se odpravi militarizem. ki daje v notranjosti države politično premoč vojaštvu. >'Jasno in odkrito rečem,« — je poudaril Radič, —- >da tega ne homo trpeli. ker sablja suada v vojaš- nico, ria vezbališče in na ineje, kadar kliče dolžnost na obranibo domovine. V nasem notranjem življenju potre- bujemo izobrazbe in rniru. treba narn je knjige in svobodne besede. Kjer se pa pojavi sablja in ovira to svobodo, z njo v stran in ako ne bo hotela po- slušati, jo bo narod zlotnil. Brez tega, bratje, ni ne demokracije in ni par- lamenUirizma. K sreči ta vlada nele da ni in noCe biti nasilna, nego ona ni militarist ična.« Stran 2. »GORIŠKA STRA2A< Potrebna nam je močna vojska. Radičev program ne gre za teni, da bi Jugoslavija oslabila svojo voj- ska Militarizem je namreč eno, dm- go pa je trdna in dobro organizirana armada, ki naj šoiti domovino pred zunanjimi sovražniki. Nasprotniki so se bali. da bi Radič razorožil državo in oslabil njeno obrambno moč — pred zunanjim svtom. Ta bojazen je bila brez podläge. Čim je stopil narn- rfič Radio v vlado in prevzel odgovor- nost za usodo države, je brž spoanal, da je moderna država brez niočne vojske igrača v rokah svoiih nasprot- nikov. V svojem govoru je torej Ra- dio izjavil: »Bratje! Mi znamo, da so nekateri naši sosedje še nori, znamo, da nam je potrebna niočna obramba; toda mi znamo tudi to, da so Srbi ju- naki, a ni tirvatje niso mcvže, kakor tudi ne Slovenci. Znano nam je vsem, da sino na žalost pred petimi leti bili skoro vsi v strelskih jarkih po celem svetu, znamo,.da bi se danes vzdigni- io v obrambo našili skupnih meja ne milijon ali dva, temveč pet milijonov ljudi, katerim ni v junaštvu nilice enak.« Ako čitamo te besede gospoda Ra- diča, moramo reči, da ne bo njegovo protimilitaristično stališče vzbudilo nikjer odpora, kajti kdor zaliteva niočno vojsko, o tern ni mogoce tr- diti, da hoče razorožiti in oslabiti dr- žavo. „Rusija je naša in mi smo njeni". V zunanji politiki je zastopal Ra- dio vselej misel, da se niora Jugosla- vija približevati Angliji in Rusiji in da mora obrniti hrbet Poincareju. Ker je Pašičeva vlada in sploh vsa srbska javnost smatrala Francijo za najmogočnejšega zaveznika Jugosla- vije, naj bo na vladi kdor hoce, so Srbi videli v Radiču moža* ki bi uteg- nil vničiti staro srbsko - francoskp prijateljstvo. Tudi ta strah ie danes izginil. Zakaj Poincare je padel in vajeti ima v rokah Herriot. s katerim je Radio sila zadovoljen. »Na Fran- coskem« — je rekel Radio — ni pri- šla samo nova vlada, temveč je na- stopila tudi nova politika. To je do- vedlo do tega, da so prilike na Fran- coskem sedaj mnogo boljše in danes ni niti eden Francoz za voino in kli- oem: »2ivijo francoski narod!« ZunanjeiX)litični nazori Radičeve stranke so torej taki, da ie srbska javnost z njinii danes lahko zadovolj- na in tako je vstop radioevcev v vla- do mnogo lažji in ne more vzbujati odpora med Srbi. Edina točka, kjer se danes še kri- žajo načrti Radičeve stranke z urad- no politiko Srbov, je Rusija. Radio je bil v Rusiji in je sklcnil tarn najožje prijateljstvo z rüsko vlado. On zah- teva odločno, naj sklene Jugoslavija dogovor s sovjetsko Rusijo in njego- va želja bi bila, da bi se Jugoslavija tesno zvezala s slovansko Rusijo. »Videli boste, ko pridejo velike ru- ske ladije polne žita v Dalmacijo in odnesejo naše vino, olje in dragoceno kamenje, tedaj boste videli, kaj je delal Radio v Moskvi. Ruski paro- brodi bodo prišli do Zemuna in Vu-ko- vara in prinesejo nam ceno žito, s ka- terim borno redili naše svinje, pripe- ljali nam bodo petrolej, razne vrste cenega lesa, a odpeljali bodo boljše žito za seme, fino žganje, fino mast itd. Naš minister Marinkovio misli, da danes nimamo koristi od zveze z Rusijo. Prav bi imel, ako bi rekel, da Rusija nima interesa z nami trgovati. Toda odlooilne so skupne moraine koristi, kajti Rusija je naša in mi smo njeni, kakor sem jaz to vedno nagla- šal. Mi do'bro vidimo, kaj pomcni za nas Rusija.« Kar je povedal Radič o Rusiji, odgovarja mišljenju in željam nele Hrvatov in Slovenccy temveo tudi Srbov. Nikjer razun pri Cehih ni- so Rusi uziyali take simpatije kakor med Jugoslovani. Želja jugoslovan- ske javnosti je prijateljstvo in zveza z Rusijo, naj bodo na krmilu Lenin, Čičerin ali kdorkoli. Ako ni prišlo do danes še do dogovora z Rusijo, je temu kriva Francija, kateri se Jugo- slovani tiočejo zameriti. Toda tudi na Francoskem so se prilike spremenile. Heriot in Poincare. On želi spora- zuma z Rusijo in sporazum bo prišel. Ako bi se Jugoslavija pomenila z Rusi na lastno roko, bi danes ne na- letela več na odločen odpor v Parizu. Zato bo prej ali slej prišlo do spora- zuma rned Rusi in Jugoslovani in Radio bo dal najbrž zadnii sunek bel- grajski vladi. Radičevci na delu. V kratkem bomo videli praktiono, kaj pomeni vstop radioevcev v vlado. Štirje možje Radičevega mišljenja bodo v kratkem uradovalj v belgraj- skih ministrstvih. Kraljev ukaz ni še podpisan, a ni nikakega dvoma, da bo vsak trenotek. Ko bodo radioevci v ministrskem svetu soodlooevali v notranji in zunanji politiki, prione no- va doba za živl.icnje .lu^oslavijc. No- va doba v zunanji in nova doba v 110- tranji poditiki države. Po našem sto- pa Jugoslavija na pot obnovitve in napredka, a treba je potrpežljivosti, kajti narodi in države se sprcminjajo Ie pooasi in postopoma in uspelii se vidijo šele v teku par let. DNEVNE VESTI. Fantje! Drago nedeljo v oktobra bo veliko fantovsko romanje na Sv. Goro. Pripravite se! Našim učiteljem! Poslanec dr. Besednjak se je javil te dni pri oblastvih, da bi zvedel, kak- šnc namene zasleduje vluda glede na- stavljania naših učiteljev v tekovcm letu. Dobil je trdno zagotovilo, da bo- do vsi slovanski in nemski učitelji, ki so položili izpit iz italijunščinc, ze le- tos definitivno imenovanl. Kr. odlok od 7. 10. 1923 (§ 7) daje sicer vladi oblast, da odpusti iz službe vsakega ucitelja, ce se ji zdi primerno, toda vlada se hoče te svoje oblasti poslu- iiti Ie v izjemnih, silno redkih siu- čajih. Naš poslanec je pripomnil, da zdhtevamo popolno enakopravnost slovanskih in ttalijanskih učiteljev in izrazil zeljo, da bi vlada ne odpustila nobenega na sen a ucitelja. Odgovorili so mu, naj javi slow iwitcliem. da naj bodo brez skrbi, ker bo vlada potato- pala z njimi zelo sirokogrudno toliko letos kolikor tudi v prihodniih letih, ko bo Gentili-jeva reform a popolno- ma izvedena. To so izjave vladnih oblastev, ki jih dajemo iwitcljstvn v vednost. Kaj poroca posl. dr. Besednjaft? Za invalidne železničarie in nidarjc. 7. ozirorn na to, da se rešitev vprasanja po- nesrečcnili železničarjev in rudarjev vleOc brez koiica, je posl. Besednjak vložil na predsednika vlade. na finančncna, na notra- njega tcr na ministra za narodno siospodar- stvo nastopno interpelacijo: Podpisani želi vedeti, zakaj vlada nasto- pa drunaee z invalidnimi /elezničarji (er rudarji na Primorskem kakor pa z železni- čarji in rudarji na Trentinskem. Zakaj se tem poslednjim na podla^i kraljeveira dekre- ta 1284 od 1. septemhra 1920 izplačnje in- validnina in zakaj prvim ne? Podpisani hoee vedeti, kaj misli vlada ukreniti za imenovane ncsrečneže na Pri- morsicem, kjer so se dojjodili usmiljenja vredni slučaji, da so nekateri od velike be- de izvršili celo samomor/ * * * la uradnike bivše uvstrijske držuvc. Na tozadevno interpelacijo posl. Besednjaku je vlada dala nastopni odtjovor, ki v.\\ prina- šamo v fflavnili obrisih: Likvidacija pokojnin uradnikom in njili družinam, ki so prcšli iz službovanja prej- šnje vlade pod novo državo, predno je izšel odlok o gospodarski asimilaciji (kr. dekret St. 440, 18. febr. 1923), je zadeva nc central- nih, ampak dotičnih dežclnih uprav. Pokoj- nine se določijo v sniislu postav stare vlade. Likvidacija pokojnin tforiimenovamh uradni- kov, se bo določila zacasno po centralni upravi, končno in stalno pa po Računskem dvoru (Corte dei conti), kamor bo treba po zaeasni določitvi pokojnine poslati vse listi- ne, ki sc tičejo zadeve. Likvidacija druvce vrste uradnikov se bo vršila v smislu laš- kih postav. Računskcmii dvoru bo treba po- slati: 1. spričevalo o luškem državljanstvu, doKaz (ec ni listinc, navedi vsaj podatke), da si bil (uradnik ali uslužbencc) potrjen ali sprejet od nove upravc; 2. listino, s katero si nehal službovati; 3. prepis listine o za- časni pokojnini; 4. listino o slu/.benem sta- nju (slu/.bo pred 30. jun. 1920. potrdi dc/.el- no oblastvo, službo ob 20. jun. dalje pa cen- tralno oblastvo). Listina o službenem stanju mora označiti služl)cni čas, ki se jc štel v pokojnino morebitne presledke; v slučajn provizoričnega slnžl)ovanja naj sc navede postava ali naredba, po kateri se je provi- zorična služba tudi štela v penzijo; navesti je treba letne svote provizorične pokojnine; lejraliziran prepis krstne^a lista. Ako «re za vdovo ali sirote ali dediea, je treba dodati še druge listine, kakor poroeno, smrtovnico itd. Priporoca se, da se doda prevod, ako je listina pisana v nelaSkem jeziku. * ¦ * Sodnijskim uslužbencem! Na interpelacijo, ki je vložil posl. Besednjak za sodnijske uslužbence prejšnjcga režima, je dobil na- slednji odgovor: Ministrstvo za pravosodje je za sedaj nasprotno, da bi se podaljšal rok za polaganje izpita iz italijanskejfa jezika za sodnijske uradnike bivšeKa režima. Pola- I iati Io torej treba izpite v mesecu decembru tega ieta. * * * Tomalskim seslram dajemo na znanjc, da je šolsko oskrbništvo v Trstu, po posredo- vanju posl. Besednjaka, dovolilo privatno šolo, kakršna je bila poprej. * * * Hranilnicam! Posl. Besednjak je dobil od ministrstva za narodno gospodarstvo sledc- če obvestilo: Hranilnicc imajo pravico pro- dajati svoje nepremičnine lirez posebnev:a pooblastila, ker jc to dovoljeno v smislu i(. zakona. Le za nakup nepremienin, je treba pooblastila od strani ministrstva. * * * Vpokojenci'tn južne ždcznicc! Posl. Be- sednjak je posredoval pri ininitrstvu za pro- met v zadevi vpokojeneev. Dobil je sledeči odjfovor: Ni točno, da jc postopanje z že- lezničarji .fulijske Krajine drugaeno kot z žclezničarji tridentinske. Na vsak način pa Vas zaKotavljamo, da se na podla^i kr. od- loka z dne 23. VIII. 1924. štev. 995 z nagllcn pripravlja vpokojitev vseli. Scle 7. avgnsta t. 1. so izšla pravila. kako naj se izvede Clen \\ navedcncKa odloka. (iospod poslanec mo- rete zajrotoviti vse prizadete, da se bo njiii l»oložaj v kratkem končnoveljaviio uredil. * * * Orožnikorn in varstvenim uslužbeticein, ki so služili pod Avstrijo! Posl. Besednjak je prejel iz Rima sledeče obvestilo: Na vpra- sanje ali imajo orožuiki in varstveni usluž- benci bivSesra režima, ki so bili vpokojeni. pravico do scstmesečne odpravnine, javlja- mo: Pravico do odpravnine imajo samo ci- vilni uslnžbenci, ne pa uslužbenci oborože- liili zborov in policije. Polo/.aj tell urejiije le kr. odlok z dne M. decembra 1922 stev. 16H0. * * if (Jdpnščenim državnim uradnikom v novili pokrajinah! Posl. Besednjak je dobil iz Ri- ma sledeče pojasnilo: Neprestano prihajajo na razna ministrstva in celo na računski dvor rekurzi državnih funkcijonarjev fiflede preJcllcev in odpustov in tozadevnih odžkod- oin za odpustitev. Se enkrat opozarjamo: 1. funkcijonarji, katerih imenovanja s° bila preklicana (i revocati) z odloki .^t 440, 1230 in 1904 iz leia 1923 nimajo pravice do scstmesečne odškodnine; 2. funkcijonarji, ki so bili razbrenienjiii" ali oproščeni (esonerati o dispensati) sluz- be na podla^ii člena 2. kr. odloka dne 29. no- vembra 1923 štev. 2418 pa imajo pravico J° šcstmescčne place; 3. ftinkcijonarje, ki »'' majo pravice do pokojnine (ker niso doscgli starostne rneje itd.) izplačuje osrednja UP1'3" va. — Izplačila in mesečnine funkcijonarJcVr ki imajo pravico do pokojnine. se moraP rcjfistrirati pri računskem dvoru, kjer sc Pa radi pomanjkanja osobja in tehnične izurJe' nosti zadeve le polagoma rešujejo. * * * Poštnim uslužbencem! NeSteto odpuščeni» poštnih uslužbcnccv sc je pritožilo na II1!' nistrstvo. Poštno ministrstvo je odtfovorilO' da so se izvršile vse odpustitve preniišljd10 in da naj zato uslužbenci ne pričakujcjo z°' petnega sprcjema v slnžbo. Na posredovani'1 posl. Besednjaka je poštno ministrstvo P0^ zvalo računski dvor v Rimu. naj hitro »r^1 vpraSanje zastankov, ki jih uslužbcnci Prl' čakujejo (po ekonomični asimilaciji) za dobo od 1. jul. 1920 do 1. decembra 1923. * * * Hrezposclnim. Pravilnik k kr. odloku ^ 12. 1923. st. 3158, ki jc uvedcl novo zavaro- vanje proti brezposelnosti v novlh pokrai1' nah, je bil oddan na državni svet. Upa sCj da bo v najkrajšem času izdan. Za scdal ostane v veljavi prejšnji odlok 5. 11. 1^2- St. 209, posebno v kolikor zadeva uprav"0 poslovodstvo in zavarovanje poljedclccv. Važno za davkoplačevalce. Davkoplačevtdci, ki se cutijo Pr[z(l' deti radi zaostalih davkov in sW radi: 1. hišnonajemninskcga davka, 2. davka na vojne dobicke. 3. osebno-dohodninskeRa davka w 4. obrtnega davka naj se zglasijo v tajništvu KntetskO' delavske zveze, Via Mameli štev. * vsak dan od 8 do 1 ure popoldtf- Skupinc Kmetske - delavske *vez naj posl je jo svojega zastopnika. Tajništvo Kmetsko - detav^ zveze v Gorici. Vojnim odkšodovancem. Pred tedni smo poroculi. da je "}!' nistrske svet sklenil, da se PO(/^js!t rok za vlaganje vojnoodskodninswß prosenj do 31. decembra 1921. Wr se je pa podaljsal samo za javna bifja' (n. nr. obcine, cerkvenu oskrhniSw itd.) Javna bitja lahko vložijo do/\' dec. 1924 vojnoodškodninsko proš0 in jo izpopolnijo lahko tudi s prilo0' mi in ptrelmimi listinarni. Istotako *jj' more jo pri javi ti vojno škodo otii zfl. sebni vojni oskodovunci. .katerim * vojaški tehnični oddelki olmovfli sW\ be. (Slučaj: Ipavec M. Voice st. W Za druge zasebne vojne oškod0' vaifce se rok za vlaganje vojnooj* škodninskih prošenj ni podal'ßa'( Zato svarimo vojne oskodovüirt pred vsakim nepotrelmim strošk0'(t n. pr. zaradi cenitve. Ne dajtc v motiti v tem oziru od nikogar. Smrtna kosa. One 19. t. m. je umrl v tržaški -b^' nici g. Verč Alojzij, kanalski n^"11^ telj. Rojen 1863. v Snwrjali pri A]^ dovščini je nastopil lcta 1884. PrVU svojo služlx> v Šempolaju na Krcts..' Nadalje je služlx)val v Hrušovljali ' nad 25 let v KanaJu. Pred enim ^ torn je bil vsled lažnjive faš. ova-d^ prestavljen v Šmartno kar je vestlli0, ga, tnarljivega šolnika tako P?, ^j da je pričel bolehati. Sedanji šo]s , skrhnik je spoznal krivico. ki so n jo prizadjali ter ga prcstavil na sta^ mesto v Kanal, a prcpozno "^ podlcgel jc blagi Lojze dolgi bolc^ in voeraj smo ga pokopali na ^r/j<\',. kern ix>kopalJSou. Pogreba se jc vü ležilo nad 50 tovarišev in tovan^. in mnogo drugih prijateljev. Pokoj je bil blaga duša, vsestransko dei^. yen in zelo vesten učitelj. Bil jc W izvrsten organist in pevovodja. ^si novil je veliko pevskih zborov " Krasu, v Brdih in tudi v KanaJu. ^14* mu six)min in pokog. „Stran 4. »QORlSKA STRA2A« .tola, v kit.ie zimanjc vasi; iz drugih yasi so zopet prinašala dckletai v ko- sarah svojc i/clolkc in tako moramo res reči: bila jc prava tckma, kdo bo več storil za ta slovcsiii dan. Delal jc s'ini Tohnin in tndi vse zunanie vasi, ker cdino tako jc bilo niogoec dovršiti tyetju in zelenja v izmeri nad 3000 in. Iekom pctka in sobote si je nadcla ^rkcv res pravo svatovsko oblcko. Venei evetja v dolžini 270 m so kra- S'H prczbitcri.i, nad 700 in dolgi venci Zc'lcnja so oknsno' prcplctali ladjo, l)razcn ni ostal nob en kotičck. Štiri dragoceni šopki nageljčkov in več Halm je obdajalo tabcrnakelj, nad ka- terjin jc bil postavljcn prckrascn ba- j"°čni baldaihin, izdelek vie. g. prof. Evharistično slavlje sc jc pričelo v "cdeljo ob 11 z mladeniškim govo- r°ni. Doinači fantjc in že došli gostje j*> napolnili prostorno ccrkcv, da jc "i'a že tcdaj prctcsna. Odslcj je bila CL'rkev polna ves čas slavlja. Le z "'ijvcčjo težavo so drugi dan prcd Pfiliodom prcvz. nadškofa eerkev v toliko izpraznili, da so jo mogli pomc- sJi. ()b 2 popoldne jc bil nagovor tre- tfrrednikom, ki so si nabavili lcpo za- stavo in jc bila ob tcj priliki blago- s'°vljcna, nato jc sledil govor dcklc- toiri in dckliškim Mar. družbam. Po Kovoru so imcla predstojništva vscli Jforskili Marij. drnžb posvet v Marij. f">niu, kjcr so pregledali svojc vrste ln 'storili sklepc za prihodnjost. Prvi ^vjiaristični govor jc iniul ob 7 zvcčcr v'č. g. Kodcrniac, žup. upraviteij i/. Volč. Po govoni jc bilo izpostavljcno Najsvctcjše. Tcdaj je pa zasvetilo 8 zarnic v zvonikn, kresovi okolu cer- kvc, na tolminskem gradu. Vodilu, Mrzlein vrhu, Krnu, Migovcu, Cadr- gu, Razoru, (irmadi, Zabškem Trigla- vn, Kavali, Scnica.li, Vučenici, Kolo- vratn itd. Tolnrin in vasi notri do Ko- barida in Bovca: vse je bilo razsvet- ljeno, bila jc res bajna.-sveta-noč. Ob 9. je bil govor za italijansko javnost: žalibog da sc niso odzvali v zadost- ncin številu klicu svojega- italijan. nii- sijonarja - jczuita. Nato se jc razle- galo iz ccrkve petje Najsvetejšeniu in Alariji v cast, vrstila sc jc molitev vso noc. V ti noči so stotinc mož, mla.de- ničev, žena in dcklct prejele evbari- sticnega Kristusa. Le žal, da so mnogi zanian čakali na sv. spoved, bil ie pre- vclik zimanji naval. Ostalo poročilo glej v »(joriški Str.« z dnc 11.1. m. Lc omeniti še moramo, da ie bilo napuč- no poročilo glede petja. Vodstvo pe- tja je imel v rokah vrli domačin gosp. Vinko Filli, ki je marsikak vc- čcr žrtvoval kakor za petje tako tndi za god bo, da jc doscgla ta dan na- ravnost nekaj lepega. Pri evharistič- ncin sbodu v Tolinimi smo opazili tndi vrlo godbo našili fantov iz ldcr- skega. Udclczili so se sprevoda pri oddelkn kobariške dekanije ter so vzajemno z domačinii pevci iz Koba- rida povcličcvali s prelepimi .pesmimi nabožnc vsebinc evbarističncKa Kra- lja. — Konečno moramo še omeniti prelepi spomin mrtvim vojakom - do- niacinom, ki se je opravil naslcdnjcK« due pri žc napol dodclancin spoinc- nikn. Solzc tfanutja so stopile marsi- komu v tern trenntkn v oči. Vseino- gočni naj bla^oslovi dclo oo. misijo- narjev in cvbaristični Kristns naj živi v nas! Kaj je novega na cleželi? Sv. Gora. ^radba Marijincga svetišča dobro jUll>reduic. .Zunanji zid za novo cer- j^v je žc doscKcl okrog 14 in visinc. ™ud tcm se jc pričclo z z^radbo sa- I1K>stana, kjer se dovršujc že drugo '^uistropje. Obc stavbi o'betata biti Vr^dni svetisca na nasi Sv. Oori. Ro- in'>rji prihajajo na naš hrib v velikcm stevilu. V ncdcljab iniaiuo scdaj, ko 8*a pri nas dva slovenska patra, ved- I1(^ tndi slovcnsko priditfo. Petje jc V(Jdno slovcnsko. Slovenski roniarji (JPravijo seveda tndi vse svoje verske c'(»lžnosti laliko v svojeni jczikn. Svojcčasno smo opozoriii romarjc, ^l ni pri nas nobenc tobakarnc. Scdaj j''n javliamo, da so-^lede kajenja lali- y> brcz skrbi; jjostilna Cernc ima se- c'''j tndi dobro zalo-žcno tobakarno. Baška dolina. . «lesen gre v dežclo, gozdovi nmicnc ln nimene, naša zcnilia pa vpijc po s°lncn. Nc vemo, kai bo, če nam ne Pfizancsc božja roka^ Malo tako sla- J^ili letin poinnim«. Su za davkc ne ^nio |)ridclali. In ponckod — v Nem- s^ein Rntii — je še vojaštvo j>rcccj sPravilo pod noge. Pravijo, da je v eerkljanskem okrajn še slabše tako, ^1 se bo moralo vcč poscstnikov kar li5seliti, če sc bodo vojaškc vaic po- llayljalc. Bog se nas nsmili! Tndi iz Muse grape se selijo v Francijo, povc- JJuii v strašno ncgotovost. lzseljeniš- ^°vvprasanjc.se nam vedno bolj gro- ZtJče odpira in naši narodni ckonomi ne bodo rnogli preko njega, kot ga l)I^d dcsctletji ni mogcl zancmariti !|uš veliki Krek. Vsaj začasno naj hi ^IT1- del. zveza nstanovila izscljcniski Urad. — Zelo smo pa livalcžni našcinu Josianen Bcscdniaku za njegov odlo- CCn nastop proti novemu zemljiskemn ()dloku in dobro nam jc. da včasili jl^i beseda revnega Ijndstva kaj za- 'cže. Vse kaže, da se pri volitvah ni- sjno zmotili in izražanio gospod'u po- ^laiieu svoje poiiolno zanpanje. Sv. Križ na Vipavskem. . ' udi po padcu proslulega komisar- Jtl.Lulikai naša občina nikakor noče I)r'ti iz prescncčenj. Znana bo morda še kakemn bravcu »Straže« salanion- ska razsodba Lnlikova o zadevi nc- kega vrtiča na olxiinskcni zcmljiščn. Sin nekc Lnlikovc varovanke jc pri zadnjib državnozborskih volitvah gla- soval za snop. (jlasovnica je bila se- veda veljavna. Razsodlxi ic bila pla- čilo za zvestobo. Scdaj pa čnjte! V nedeljo due 24. in. m. se prii>cljc obč. tajnik .Icrkič — desna, roka Lnlikova in nčitclj v dotično vas, izvabi tcga fanta v nek« krčmo, ga zveže in od- pelje na orožniško postajo v Ajdov- .»sčino, češ da je nenmen in da sc ga mora oddati v norišnico, ker ie ba.je nevaren varnosti tujih oseb. Orožniki so bili seveda dnigačnega innen ja. Izpnstili soi fanta domov. Nastane vprašanje: Kak namen ie imel Jer- kič? — Celi občini jc znano, da se moralnost v drnžini te Lnlikove va- rovankc ne neguje. Vsiljnje se nam prepričanje, da se je hotela odstraniti zadnja ovira .... Sicer je vsem znano. da dotični fant, dasiravno glnbonem, ni nenmen in nc nevaren osebni varnosti tujih oseb, ampak da bo oviral s svojo nav- zočnostjo gotovo delovanjc svojili so- stanovalcev. Je glulioneni, že od syo- jega nezakonskega rojstva in je bil v tern položajn tndi pri zadnjili držav- nozborskih volitvadi. Priporočanio novemu g. obč. komi- sarju, v katercga nepristranost in do- bro voljo zauparno, da posveča delo- vanju svojega tajnika čimveč pozor- nosti. Števerjan. Tnkajšnji baron Fornientini, biv.ši koimisar v Štcvcrjanu. se vedno za- leta v sedanjega g. župana in celotno starešinstvo, posebno pa v bivšega župana .losipa Klaniščeka. sedanjega prvega podžupana. (1. baron za'Jiteva od žiipana, da mora napraviti od nje- gove liiše 5 mctrov široko cesto v ravni črti. Kcr g. župan in starešin- stvo nc liioreta ustreči g. baronii, se jezi in zabavlja, da so sami zabiti kinetic pri občinski upravi. Res jc si- cer, da ima g. baron voz, ki vozi bolj siroko kakor tovorni avtomobil, a radi tega g. župan ne more širiti poti in dclati občini nepotrebne stroške. (1. barona pa ne zanimajo še toliko občinske poti, po katerih naj hi se vo- zil, temveč veliko bolj županski stol- ček. Ko je bil g. baron koniisar je vedno govoril, da dela za občino vse brczplačno. Ko je pa bilo izvoljeno no- vo starcšinstvo in novi župan, se je pri prvi seji izvolil odsck. da pregleda račune za čas, ko je bil g. baron ko- iriisar. Izvoljüni odsek je s poinočjo enega uradnika bivšcga deželnega odbora preglcdal in urcdil račune ter dobil v njili slcdeče postavke: mescč- na plača 300 L, dnevna potnina v pi- sarno 2(J L, potnine v Oorico 30 L, potnine vTrst 100 L, potnine v Videm 100 L, potnina v Oglcj 100 L, potnina v Oradiško ob Soči 50 L, potnina v Krmin 50 L itd. eno ogromno stevilo potnin. Po skupnem računu bi imel g. baron dobiti od občine 16.000 L. Ko je pa omenjeni (xJsek natančno preiskal račune, se je pokazalo, da nima bivši koniisar g. baron ničesar dobiti od oličine. Zato je bil g. baron povabljen, če prizna ta račun. po ka- terem niina ničesar dobiti od O'bcine. Rad ali nerad ga je baron podpisal. ln ta g. baron se je toliko ponujal, da naj ga volijo, da bo on gospodaril. Ali naši volilci, bodisi komunisti ali narodnjaki, se z žalostjo spominjajo kako je bivši komisar - baron delil kmečko podporo in kako je računal za fx>dpis inventariia za vojno od- skodnino na premičninah. zato so mu obrnili lirbet. Iz Šturij. Tudi pri nas imanio ljudi. ki v svo- jili zgresenib računih mislijo, da prc- ko interesentov laliko po svojc go- spodarijo pri javnih podjetjih in na- pravah. Mislijo pač, da se se vedno da vladlati in gospodariti po zastarc- lih samovoljnib načelili. Kako zclo se motijo, jim jc gotovo pokazal sesta- nek odjemalcev vode iz našega vodo- voda. Scstanek pa, žalibog, nikakor ni potekel tako, kakoir je o^romna vcčina navzočili interesentov i>o v.scj priliki pričakovala, čcprav ie takorc- koč morala prisiliti članc vodstva vo- dovodncga odseka, da. so< že vendar enkrat sklicali toliko iK>trebni sesta- nek, na katercm naj bi se s pametni- ini in modrimi nasveti poskušalo od- praviti razne ncprilike in nesoglaisja med posameznimi člani vodstva in interesenti. UgoUwiti moranio, da |)ada vsa krivda za skandailozni po- tek sestanka izključno na otvoritelja, ki je očividno in za vsako ceno hotel do konca obdržati besedo le zase, češ, saj drugi itak ničesar ne vedo in ne razumejo. Toliko pa nam vendar moratc dovoliti, velemožni g. clan vodstva in najbrže predsednik odse- ka, da smemo zahtevati. da se v bo- dočc z naini ne govori več z zc dav- no obrabljenimi gostilniskinii cvetka- niii, kakor »nas ne bodo jahali in f.... i«, »vi nas ne bodete učili« in sličnimi. Sicer nas v nasprotnern slu- čaju prisilite, da Va-m v priznanje pokloniino' »Knjigo o lewm vedc- nju«; potem Vam ne lx>de treba utc- kati od sestankov. Vprašamo Vas, cemu potem se- stanki, ako se ne smemo na njili j>a- mctno in trezno porazgovoriti in sta- viti sporazunme predloge? Odjema- lec - interesent, ti lepo molči in pla- čuj kakor ti l>odenio mi ukazali in odmcrili! Kajncda, gospoda, to bi bilo za Vas!? (iospod predsednik naj rajšc drngič poduči dotične članc vodstva, da ne bodo begali interesen- tov s sličnimi bedastočiimi: »garanti posojila, ki je bilo na.ieto za napravo ali vzdrzevanje vodovoda lahko nalo- zijo takso tudi 50 lir na vsako pipo.« Svetujemo članom vodstva naj si vzainejo v vzgled svojega res hvale- vrcdnega tovarisa. račiuiovodjo1 gosp. Jos. Cermelj-a ter naj delajo1 in po- stopajo tako kot on, pa bomo prav gotovo zadovoljni z vsemi. Več interesentov. Idrija ob Bači. Pri nas, oziroma v vsej tolminski okolici kaže, da homo morah iutos beračiti. Vrstijo se zaporedoma vre- menske nezgode na poljih, kjer je e- dini obstoj nasega malcga kmetiča. Ni še dobro rninula lctošnja »xjzna in inrzla jx>mlad, žc je roča pobila prvi cvet in mlado setev. Pozneje je neur- je, skoro lahko rečemo, vničevalo, kar je poganjalo. Konečno so^ pa dne 4. t. m. pridrvele nad našo dolino vse zbesnclc vrcmenske sile in pukonca- le vse jesenske pridelke. (Jstajajo nam le preorana tla, od toče ix)plav- ljene njive, od nalivov raztrgyne poti in za več let pokončano drevje. Pri nas že sedaj vse rumeni; gozdi so iu- javi, sudno drevje se suši, n.uve, kjer ie bila ajda, so pokosene itJ. Wletni starčki ne poinnijo kaj takega, kalor tudi ne, da bi toča ležala v nasipih 2 do 3 dni. Pa tudi vojaštvo je ur. svo- iem pohodu na orožne vaie skoz na§o vas dobro pod pri o to slabo let mo. Nek da j se je vlada zanimala za ena- ke nesreče. Kaj bo storila sedaiija, ne vemo. Cita se večkrat, da se v slu- čaju vrcnienskih nezgod dob*.» potl- lM^-e naravnost od poljcdelskegi» ini- nistrstva. Uparrio, da sc bodo oblast- va tudi ;»as usinilila ter nas obvarovu- la resnične propasti. Zato pneakuje- mo, da naš dopis nc bo brez odrneva. Vet- Idrijtanov. Sežana. Na tržni dan dnc 12. t. m. jc bilo pri- gnanih 13% glav živine in sicer: 546 glav goveje živine, 3]H konj in 532 prasičev. Cena goveji živini je bila od A.Hi) do 5 lir kg zive tczc. Prašiči (> tednov stari od 120 do 160 lir komad. Konji od 20(K) do 4(M)0 lir komad si- cer pa po vclikosti, kakovosti in le- poti živali. Kupci so imeli na izl>ero vsakovrstnc živali, bodisi krave z mlckom, votle, konje, male, srednje in velike. kakor tudi prasiče od 6 tednov do ix)l leta stare. Na pro-dajalnem prostoru jc bilo obloženih z raznim blagom 64 vclikih sotorov in nad 55 f)rodajalccv takozvanih krosnjarjev. Na tržni dan se prodaja pri nas vsa- kovrstna inanufaktura, perilo, dobri in trncžni čevlji mirenskili trgovcev, železnina, stcklcniua, kotlovina, lese- na posoda, galantcrija, brusilni kam- ni, usnje, sedlarska oprava, vozovi vsake vrste itd. Z eno besedo: vsako- vrstno blaigo in sploh vse kar rabi nafi ma-li obrtnik, kniet in dclavec. Tudi brskcjja in kraskega domačega kru- ba in sadja je bilo v obilici. Postrežba po gostilna
  • govori in deklamacije. Slišali sino niludenisko navdttsenega vladiko l\vb~ Ijanskega in posvetitev mladim[ Mu- riji in sree nam je plulo visoko in ob~ (iitili smo eno veliko zeljo: Naj z velicastnim Marijanskiin kongreson^ ne konča, ampak le skromno zacM ono veliko, nestrpno pričukovuno pre- rojenje slovenskega Ijudstva po Mü- rijü Tudi mi Goricani smo bili na MW največjem marijanskem slavju castno zaslopani. Hodimo Mariji hvaležni '" postanimo kmalu tudi mi zares r!°' boko in iskreno marijanski. Marijiti in varen sem zdaj pred njimi. — Dolgo časa, stoletja in stoletja so pre- tekla, da so učeni zdravniki odkrili in spoznali, kako je mogoče ukrotiti to bolezen. Runj ali črnih koz — tako hi nada- Ijeval od vscga početka Lod pri nas v Kvropi niso poznali. Sarcone, bil je italijanski zdravnik - iicenjaK, je dokazal, da so runje donia pri eti- (;pskih narodili ali na skrajiiih mejaii Azije, odkoder so bile potem prene- sene po trgovcih in raznih. polovaicih med druge narode na vse strani sve- ta. Tako so jih zanesli leta 572 Cti- joipci med Arabce in že 622 je arabski zdravnik Aaron popisal to bolezen, a njegov spis ni priscl do nas. o njem veino le iz drugega pisanja, ki ga je zapustil v IX. stoletjn živeči Rhazes. Kedaj so runje prišle v Kvropo, rii prav znano. Uni trdijo. da že v sed- niein stoletjn. Drugi pravijo, da v de- vetem, tretji pa govorijo o enajstem in dvanajstem stoletju in pripisujejo njih prenos Saracenom. Pa so jih pre- nesli lahko tudi križarji, ki so- se bo- rili za osvoboditev svete dežele izpod niohaniedanskega jarma. Za gotovo vemo, da je bila na Angleškem leta 1270 velika epidemija črnih koz in da se je od tarn razširila po vsei Kvropi in 1492. ob odkritju Amerike. so jo Kvropejci zanesli tudi v novi svet. In se bi povedal gospod o čruih k°" zah: »Runje so epidcmična bolezen, to J^' bolezen, ki je ualezljiva in se v nu\°- gill krajih v gotovih časih poiiavlji'- Opazovali so jo in ugotovili, da sC l)ojavlja, n. pr. v Aiiisterdamu vsak() četrto leto, v Haagu vsako peto, dru- god pa vsako šesto ali sedmo leto. Traja navadno nekaj mesecev, toü^1 tudi leto in čez. Č\m lažje se pojavii^ koze, tem delj trajajo, čim hujse so. teni krajse divjajo, a tembolj nalez- Ijiye so. Začnejo navadno spomladi, razP;1' sejo se po leti, jeseni pa ponehajo- Cini bo'lj zgodaj spomladi začno, ten' nevarnejše so, ciuibolj v poletju, teni niilejse so. Ce se pojavijo spomladi' se grozno sirijo in ž njimi gre snirt i'1 pustoisenje.« Možakarji hi iz izkusnje pritrjevali» gos|)od bi pa nadaljeval: »Krajevne in iwdnebne razmere so Indi odločilne pri razširjenju riinj- ^ nizkili, vlaznih ali vročih krajih s(! |)oscbno hude. Nalezljive so prve tn tedne, a ne prve dni, temveč tedaj, ko so že vse »ven dale« in dokler ne od- l>ade zadnja. Pokažejo se deset 'i'1 štirinaist dni potem, ko se jih kdo na- leze.« (Daljc pride.) »GORIŠKA STRATA« Kran &1'° na tem ležeče, da se postavi le Ja. cerkev; tako so tudi dobili za- "Jfceno hrco oni nialoštevilni razgra- ;5'> ki so dve leti bmsili nerazsodne- ? Pfpti županstvu, cerkvenemu os- "fbništvu in nckaterim bolj merodaj- "lln> Pamctnim domačinoni in z ne- °JIK>vanimj trditvami nadlegovali oblastva. ,.^r«ulbo cerkve sta dobili obe doma- ^ stavbni zadrugi; to je velikega po- ^i za domače delavstvo, ki mu je . 'ejiif zagotovljen za Ieto dni zaslu- j*ck'Vidi se tudi pri tern, da so Vrtoj- ,etX:i dohro vodili vso cerkveno za- AeV(>. ker so z-magali u» celi črti. ^t Jims v ivz.dinilci enotnosti in pomirjenja „ °"cini so šuntali ljudstvo proti eni v?rkvi s trditvijo, da bo morala ob- ,jlna Plačati za nakup stavbišča 40.000 r- ^oprašal sem in dognal, da je to Pa hi. Ohčina ni dala za novo ccr- Vßno stavbisče kakor tudi za druge Jjjoške niti stotinkc. O tem se laliko ^'|Kdo prepriča. Podpiliovalci so mo- C hiti ° tem Poučeni, a kaj je takim ^jnatovestnežem do resiiice! J-n& razlog, ki so ga šuntarji tro- " ' Proti cni cerkvi, je, čcš, da bo no- «cerkev premajhna, ker-ne bo njena .Vrsina dosegala niti od daleč one teu °hch starih cerkev. Tudi ta trdi- l^v ie izinišl.iena! Po ugotovitvah in ee Pr"Tier.ianju načrtov starih in nove ob h Sem dognal t0~'c: površnina ]^n starih cerkev ie znažala (lc za . ]y 368 m2, ladja novc cerkvc pa 3 352 m2, razlikc je le 16 ni2. Oolga Jlnova cerkev 31 m, široka 18 m, tojhT0^ Zac^osti za vse notrebe Vr- rvft z1?^ pr(>ti eni cerkvi' ^ da b° ^°nenje slabo vplivalo na šolski po- So' -1e srriešen in le ski sane možganc gl ^ogle seči po njem v svo.ii brez- ^•j! a^'tac'Ji in slepem sovraštvu. u, °'.i zanimivo pa je to, da so že eno 1866- Vrtojbenci lioteli zidati lc Se cerkev prav na tistem mestu, kjer ^ Zloa sedaj nova. Navozili so tja že Ho*?80 kamenja, gasili so tarn že ap- rjvjn tudi kopali že tenielj; a strast viU .^r9»nar.iev in šibkost tedanjega Dre k ^e v zatmJem nioinentu vse l^*°brni]a: ustavili so delo ene cer- pri ln si postavili dve, z njima pa so fj "es'i v vas tudi cel pekel zlodjev, ^P^ivjali do današnjih dni po ob- jlaj ln katcrili nekršoeni ostanki se- '^shivno1 poginjajo. kvc! a J° ''tsnica o zidanju nove cer- izyrvc>nil11' ki so to delo pripeljali do Otve čast? v Vrtojbo pa naj se 'iah ]Vn' žn IJubezcMi. da ne bo ve- Vec za puntarsko gnezdo. Resnicotjub. k Št. Andrež. ^JOr]1*0^'' tctlcn smo imcli sv. iui- \i j^1. ^'iteregu so vodili oo. lazaristi ^O]],.'^.UI- ^v- spoved je opravilo 1300 ^0{)U^rJ1? sv- obliajil je bilo podcljcnih in n' ^es. bili so sveti dnevi za nas °seh °stane'° v trajnem sponiinu. ledei- ° s^vesna 'n svečana je bila ljejl JJa- Ob 2 i:i pol je bil blagoslov- vrj nilsjonski križ, katerega so iKiša trej; deklcta tako lepo okinčala. Ob ko »Is6 Je razvila proccsija. Bil jc ta- ^ež yescn sprevod, kakor kra ^tan- Sijj0 /!^zdaj še ni videl. Še posehno (lejj ^1'^ r>a razveseljeni. ker snio vi- ^stiV na^ sr€C^' prevzviseneßa nad- V^dik?' ^°kazal nam je prevzvišeni l^ A kako nas on ljubi in smo inu Ni v )L'zen Prav I>valežni. Zalivala sli n^Sem ^č. dufiovnikoni, k\ so pri- spraa pomoč da snio se zamogli vsi hvaljil- z ^0^01"1' Poscbno se pa za- ^o tar3?n° ^- LZ- "lisjonarjeiu, ker h|W žrtvc>va.l.i in se tnidili m ^en- iln zveličanje naših duš. Pri- na|ivaij, vsem! yx Rihemberk. bro^Q^.JSHia priroditev je uspela do- bil 'v rvs.^ ic bil prccejšen, čeprav je ^KiJ tuti' iavcn P'es in "uiogo 'ahka Zahay- Utidstvii je najljubSa DesiY!« ^kočna narodna pesem; za ^rugačnega kova niraa to- liko smisla in naloga »Pevskega od- delka« Prosv. Zveze bo, da sprijazni ljudi tudi z drugimi vrstami naših pesmi. — Vloge v »Turškem križu« so bile srečno zadete in dobro ix)go- dene. Skupine so bile tudi dobre, tu pa tarn ma Ice nerodne. Celotna pri- reditcv je uspela in želeti bi bilo ka- kor v Rihemberku, tako tudi drugod, da bi se društveno delovanje vse- stransiko poživilo. Dorn berg. Nasa Litalnica« ima v nedeljo, dne 28. t. m. večjo prireditcv s pe- tjeni, dekiamacijami in vprizoritvijo drame »IDoin« v A. dejanjili. Začetek ob 3 in pol popoldnc v dvorani Ljud- ske posojilnice. Pridite domačini in okoličani! Kanal. V sredo 24. t. m. ob 10. uri bo v župni cerkvi v Kanalu posnutno opravilo po pok. šolskem voditelju g. Alojziju Venn. Vabljcni so pokojni- kovi tovariši, znanci in učenci. Vrhpolje. V nedeljo, 28. septembra vsi v Vrh- polje pri Vipavi, kjcr priredi »Kat. slov. izobraževalno društvo« veselico na dvoriscu g. A. Lovrenčiča št. 120. Bogati vspored, ki obsega: 1. E. A- damič: Ne maram tebe, poie mesani zbor, 2. Fr. Sal. Vilhar - Kalski: Za- roka, poje moški zbor, 3. J. Prochaz- ka: Ljubezen, poje mesani zbor, 4. Ant. Medved: Stari in mladi Ijudska igra v štirih dejanjih 5. E. Adamič: Ce Ti ne boš moj... 6. E. Adamič: Narodna, 7. O. Dev: Svatba na po- ljani, poje mesani zbor, bo brezdvoin- no zadovoljil sleliernega udeleženca. Ker si zgradi društvo nov oder, zato pričakuje obilne udclcžbe s cele Vi- pavske v prijazno Vrhpolje. Začctek točno ob 3. uri popoldan. Veselica se bo vršila tudi v slučaju slabega vre- mena, ker je prostor pokrit. Na svi- denje! Idrija. Pevski in godbeni odsek »Kat. del. družbe« v ldriji priredi v torek in sredo 23. in 24. septembra t. 1. kon- cert v dvorani hotela »Didič« s slede- čim vsporedom: 1. Qaribaldijeva ko- račnica, orkester; 2. P. M. Sattner: Po zimi iz sole, mešani zbor; 3. E. Stolz: Odboj, ouvertura, orkester; 4. P. li. Sattner: Pogled v nedolzno oko, moški oktet; 5. P. li. Sattner: Ruškine sanje, mali zlxir. — Odmor. (). 1. Offenbach: Hoffmanove pripo- vedke, ouvertura, orkester; dekla- niacija »Jeftejeva prisega« v italijan- skem in slovenskem jeziku: 7. »Jef- tejeva prisega«, mešan zbor s tenor, has, sopran in alt soli ter spremlje- vanjem orkestra. Pricetek točno ob 8 in pol zvečer. Vstopnina: 1. prostor !. ,V: II. prostor L 5; III. prostor L 2; stojisce L 1; galerija L 3. Cisti dobi- ček je namenjen za poravnavo dolga novo nahavl.ienih instrumentov. Oko- ličnne prosimo, da sc udcleze koncer- ta v sredo, ker za torek ie ze vse raz- prodano v predprodaji. Renče. (Uboj.) V noči od nedelje na pondeljck 18. t. m. se je v naši občini dogodilo strašno grozodejstvo, ki je zahtevalo človeSko žrtev. Proti 12 uri ponoči se je vračal iz sosednih vasi neki^doma- čin k počitku. Na cesti pri /igonili opazi v temi nekaj ležati preko ceste. Ko se približa opazi, da je človek. Ko pa pogleda natančnejše, opazi. da je to nesrecnez, ki lcži nezavesten z obrazoni k tlom v mJaki lastnc krvi. Vidcl je, da krvavi iz zelo velikih ran na glavi, zadobljenili od močnih sun- kov z bodaloni. Kmalu so na kraj ne- sreče prišli drugi Iju-dje in v nesreč- nežu sjx)znali tezaka Jožefa (lorenj- ca iz Mokronoga — (Slovenija) iz Jugoslavije, starega kakih 34 let. Ncsrečo so domačmi javili takoi kr. karabinirjem v Mirnu, kj so nato ob- vestili postajo »Zelenega križa« v Qo- rici. od katere je okoli 6 z.iutraj pri- spel rešilni voz s katerim so nesreč- neža za silo obvez-anega odpcljali v goriško mestno bolnico, kjer je eno uro pozneje izdihnil. Kako se ie ta ne- sreča ozir. zločin odigral, ni nikomur natančno znano. I )ornacini, ki so bili usodnega dne v družbi nesrečneža izpovedujcjo, da se je skoro ves ve- čer do 10. ure nahajal v neki bližnji gostilni in da se je v tem času tudi vinjen sprl z nekim nepovsem nor- malniin Marijem Alozeticem iz Rene. Tudi izpovedujejo, da je nesrečnik prvi zapustil gostilniški lokal, kakih 10 minut kasneje pa Mozetič. Ne da se pa ugotoviti ali sta se se srečala zu naj in dejansko spopadla ali nc. Ljudje pripovedujejo, da sta si bila precej nasprotna radijiekega vojne- ga železa, ki sta ga skupaj nabirala. Obetala sta si že prej, da si bosta že pokazala toda takega zločina ni nih- če pričakoval. Vsled precejšnjega ob- remenilnega materijala ie bil Mozetič Marjo kot osumJjen uboja aretiran in oddan v goriske zajx)re. Mozetič pa z vso odločnostjo taji. Mestne novice. * Slovenskim starišem v Gorici. Vabimo sloyenske sturišc Solskih otrok v Gorici, da se zglasijo v taj- ništvu Političnega drustva »Iulinosti« v Gorici, Via MameU ši. 5 fa teden od 9 do 12 ure dopoldne. Tajništvo Pol. drustva »Edinosti« v Gorici. ¦¦'¦ Pcvsko in Kldsbtno društvo v Gorici otvori svojo giasbeno šolo za klavir, gosli. po polrcbi tudi za dnijja uodala ter za splo- šno tflasbeno teorijc» z dnem 1. oktobra 1924. Vpisovanjc učenccv se prične dne 24. sep- tembra t. 1. in traja vsc dni do pričetka Sole od 10.—12. v društvcnih prostorih v Trgov- skem domu, I. nad., vhod iz Via Petrarca št. 1. Vpisnina znaSa za vsake^a učenca Lit. 5.— in je plačati takoj ob vpisu z enome- sečno učnino vred, ki znaSa za vsakejja tičenca Lit. 25. — Vaje za pevski zbor so se tudi že pričele in se vrsjjo kakor do sedaj običajno za moSki zbor ob torkih in petkili od 20. do 21.. za ženski zbor pa ob pondelj- kib in četrtkih od 18. do 19. zvečer. Vabimo k pristopu poleg vseh dosedanjih članov in članic pevskega zbora. tndi novc pevce in in vke, ki imajo poletr dobrega glasu tudi do- liio voljo. rcdno zalia.iati k pevskim vajain. Oilbor. * »Splošno slow žfnsko društvo v Cioric'v je pričclo svoje vsled poletnih počitnic pre- kinjeno delovanje z odborpol- noma v zmoti ter vsled tega marsi- kateremu dijaku, ki ga nameravajo posvetiti učiteljskejnu stanu. študij onemogočijo. V glavnem velja slede- če. Po iiajnovejSih določbaii se spre- jemajo na učiteJjišče, ki obsega se- dem letnikov, učenci in učenke, ki so dovršili ljudsko solo in sicer tudi če niso še stari 10 let. Seveda delajo sprejemni izpit in sicer tudi iz itaii- janskega (diktat). Drugo šolsko leto prične tudi pb- vezno je pa.petje. f>ijak torej, ki ne pozna Jatinščine, ne more biti sprejet v višje letnike. Splošno tudi ne kaže vpisovati na učiteljišče dija^ov, ki so imeli študij na drugih solah. zato je najboljše, du prične že s prvnn le- tom redni jx>uk na uciteljisou. Edi- no slovensko učiteljišče y 'v - 'f<>l- minu. Zasedanje parlamenta. Kakor poročajo Oasopisi, bo rimska po- shtnüka zbornica začela zborovati Ib. nov. t. 1., senat bo otvorjen 18. nov. Opozicijonel- ne stranke vstrajajo .št vedno pri svojem sklepu. da ne gredo v zbornico. dokler ni Matteottijeva zadeva povscm r;izčiščena in so vsi krivci v rokali pravice. Za svobodo tiska. V Turinu se je vr.sil kongre.« odvetnikov iz ctle države. Izrekel se je z vtliko večino proti sedanjemu tiskovnemu zakonu. ki nt odgovarja svobodoljubnosti Italije. Nerazumljiv molk. V zadnjem času je brezglava > Voct d) dorizia« zopet vprizorila ljuto borbo proti naSemu knezonadskofu. Napadi so bili tako neopravičeni. ogabni in neumestni. da bi /alili nasega vladiko. če bi jih skusali za- vračati: vsa poštena javnost jih je s prezi- rom obsodila. Vprašamo samo. če se dela za procvit Oorice, ako se skusa preprečitl in udušiti velevažno ustanovo. Cudimo se tudi, da »Idea del Popolo« ni zavrnlla in obsodila grde gonje, ko gre vendar za usta- novo, pri kateri so v prvi vrsti inttresiranj njeni prijatelji. Zavarovancem goveje živine. V »Cjoriški Straži« z dne 27. mar- ca t. 1. smo pisali pod gorenjim na- slovom o zavarovalni družbi »L'Eu- ganea«. Sedaj nam pošilja družba sledeče pojasnilo: Družba je zadruga in vsi zavaro- vani postanejo člani in si iamCijo medsebojno za nezgode. Zavaroval- nina se določa leto za letwn na pf>*;r»r|f,valf)< a nj Se prejelo odgovora. 2. B. J. Bndauie: Z^lasite se Cirnprej v tajništvu. 3. O. S. Prestranek: Danes je tu veliko po- inanjkanje služb. Ce kai najdemo. Vam bo- mo sporočili. 4. J. V. Novaki št. 17: Ko dobite zavrnit- veni odlok pošljite ga tajntStvu, da Vam se- stavi rekurz. 5.A li. Podmelec si. 5/..- Posljite nam na- slov dotičnega podjetnika. potern bomo po- sredovali v VaSi zadevj. 6. Kuliat Antonila, (jorica VJcolo Fraioo: Zglasite se cirnprej v tajnlStvu. Tffjništvo Kmetske Deiavske Zveze v Gorici. Stran 6. »GORIŠKA STRA2A« Prosveta, Jubilej. Pevsko in glasbeno društvo v Go- rici bo slavilo v bodočem društvenem letu, ki se otvarja s 1. oktobrom t. 1., petindvajsetletnico svojega obstoja. Društvo namerava proslaviti ta jubi- lej z vrsto koncertov, ki jHi pri red i bodisi samostojno s svojim pevskim zboroni bodisi s sodelovanjem naj- odličnejših umetnikov, med katerimi so tudi nekateri, ki so dobivali pouk v drustvcni glasbeni Soli in ki uživa- jo danes velik ugled v glasbenem sve- tu. Naj omeninio izmed n.iili satno opernega pevca g. Rijavca, opernega kapelnika g. Antona Neffata. vituoza na goslih R. ravnatelja Glasbene Ma- tice v Celju Karla Sancina itd. Poleg omenjenih gospodov so obljubili so- delovanje pri proslavi tudi drugi umetniki in umetnice in med njimi najprej gospa Pavla Lovšetova, ka- tere pevske vrline so znane tudi že v Italiji, kjcr je nastopila o priliki tur- neje učiteljskega zbora v Bolonji in Benetkaih in žela neomejeno prizna- nje. V (jorici bo pela dne 4. oktobra t. l. Sočasno z njo nastopi drustvcni učitelj. g. prof. Rudolf Lipicer, ki ga poznamo kot virtuoza na goslih že izza enega izined lanskih koncertov Pevskega in glasbenega društva. Srečen slučaj je nanesel, da se inudi baš tacas v Gorici g. Ciril Erzen, ki je drage volje obljubil sodelovanje pri tern koncertu in prevzel sprem- ljanje na klavirju. Gospodarstvo. Splošno pregledovanje bikov v srednjem in planinskem govedo- rejskem ozemlju bivše goriške dežele. Dodatno k raztflasu v zadnji štcvilki: Posebne komisije bodo prcgledovale one bike, ki jih hočejo posestniki pripuščati tujim kravam, sledeče dni: 6. oktobra: Podbordo ob 9. uri pri cerkvi, Hudajužna ob 10. uri pred gostilno Kempcr- le, Koritnica ob 11. uri pred gostilno Moč- nik, Orahovo ob 11 in pol uri pred solo, Kneža ob 14. uri, Podmelec ob 15. uri, Liu- bin ob 16. uri pri Rutarju. Poljubin ob 17. uri pri Kacinu. 7. oktobra: Pečine ob 9. uri pri cerkvi, Ponikve ob 10. uri pri cerkvi, Slap ob 11 uri, Idrija na Bači ob 11 in pol uri, Sv. Lucija ob 14. uri pred županstvom. Voice ob 15. uri, Zatolmin ob 16. uri pri Petrinu. 8. oktobra: Tolmin ob 8. uri pri Mraku, Dolje ob 8 in pol uri, Gabrije ob 9. uri, Vo- larje ob 9 in pol uri, Kamno ob 10. urf, Li- bušnje ob 11. uri pri cerkvi, Smast ob 12. uri (za Smast in Ladra), Drežnica ob 14. uri, Livek ob 16. uri pri Simon Hrastu, Ider- sko oli 17. uri pred županstvon. 9. oktobra: Los: ob 9. uri pred gostilno M. Cernuta v Srednjem Loeu, SoČa ob 10. uri pri Plaisu, Koritnica ob 11. uri (za Kal in Koritnico), Cez Soča ob 11 in pol uri, Bo- vec ob 14. uri na trjju, 2aga ob 14 in pt)l uri, Srpenica ob 15. uri pred /upanstvom, Trno- vo ob 15 in pol uri pred županstvom, Koba- rtd ob 16. uri pri Fedrigu. 10. oktobra: Breginj ob 9. uri pred Lazar- jevo gostilno, Sedlo ob 10. uri pred solo. Bor.iana ob 10 in pol uri, Potoki ob 11. uri, Kred ob 11 in pol uri, Staroselo ob 14. uri, Sužid ob 14in pol uri, Svino ob 15. uri. Zupanstva se vabijo, da pozovejo živino- rcjce, naj priženejo svoje bike pred dopuš- čevalno komisljo, ki jih bo pre^ledala in zaznamovala. Zupanstva naj tudi poskrbijo, da bodo do- ločenega dne in ob določeni uri zbrani vsi bfki v enem izmed zgoraj navedenih krajev. Goriški oddelck pokrajinske živinorejske komisije furlanske. „Zadružna zveza" v Trstu. bo priredila novembra in deceinbra meseca t. 1. zadružni tečaj. Kdor se ga želi udeležiti, naj vložf tozadevno prošnjo pri Zadružni zvezi v Trstu do 15. oktobra t. 1. Prošnji je treba prilo- žiti priporočilo zadruge, v čije delo- krogu prosilec stanuje in spričevalo Ijudske all druge sole. Siromašnim udeležnikom je zagotovljena podpora. Nakup in oddaja bikov rujave švicarske in belanske pasme. V kratkem namerava nakupiti po- krajinska živinorejska komisija fur- lanska nekoliko bikov rujave švicar- ske in belanske pasme, ki naj bi slu- žili za ureditev postaj za spuščanje bikov in za izboljšanje govedoreje v srednjem in planinskem govedorej- skem ozemlju bivše goriške dežele. Cena plemenskih bikov bo znašala tia mestu. kjer se živina nakupi, pri- bližno 8 do 9 lir kg živa teža. Pokrajinska živinorejska komisija olajša živinorejcem nabavo plemenja- kov s tern, da prevzame nase 30% od nakupne cene in poleg tega še ko- misijske, prevozne in carinske stroš- ke. Prevzemniki pa se bodo morali ob- vezati napram živinorejski komisiji, da bodo držali prevzetc bike vsaj dve leti za plemensko rejo. V slučaju, da bi prevzemnik ne mogel držati bika iz kateregakoli vzroka celo navecieno dobo, ne sme brez posebnega dovo- ljenja živinorejske komisije prodati ali zaklati prevzete živali. Kdor si želi nabaviti enega ali več bikov omenjenih pasem, se rnora ta- koj ustmeno ali pismeno prijaviti za prevzem plemenjakov pri oddelku pokrajinske živinorejske komisije v Goriei, Via Trieste 43, kjer lahko dobi tudi vsa druga tozadevna pojasnila. Naročnlki morajo položiti za vsa- kega naročenega piemenjaka po 2000 lir varščine, ki se obračuna o priliki oddaje bikov. Cene na goriškem izvoznem trgu. 22. septembra 1924. Hruške 60 vin. do 1.60 L kg; groz- dje 90 vin. do 1.40 L kg; jabolka 50 vin. do 1 L kg; krompir 30 do 40 vin. kg; paradižniki 25 do 30 vin. kg; breskve 1.50 do 2.80 L kg; fižol v stročju 50 vin. do 1.10 L kg. Darovi. Za Alojzijevišče: P. n. g. Hvala Pavia (Roče, Slap ob ldriji) 13 L; neimenovani po č. g. Ks. Lavrenčiču, kaplanu v Hrenovicah, 50 L. Bog stotero poplačaj! Za »Slovensko sirotišče: Neki gospod iz Krna 50 L, Narodna Citalnica v Kanalu pre- ostanek od Staničeve prireditvc 52 L.; ob priliki poroke g. Antona Ličan z sr.čno An- ^clo Kodrič iz Brji pri sv. Martinu, nabrall svatjc 32 Lir; Dru/.ina Komac na Livadi v počastitev spomina pok. gospe (iabršček 20 Lir. Srčna hvala! Zahvala gosp. Aug. Raunik-u, gen. zastopniku zavarovalnice V UNION v Gorici, Corso V. E. III. 28 za točno in pravilno izplačano od- škodnino mojega pogo- relega poslopja s seni- kom. Dolga Njiva-Plava 18-9-24. Eeometei' Mohs Poberaj. ZADRU2NA MLKKARNA v Ma- rijinem Celju isče izučenega mlekar- ja. Oglasi naj se pri tajniku g. učite- lju v Ligu, p. Kanal. POZOR! Pri Jos. Sborsil v Qorici, via Ascoli št. 18 jmtličje, se dobi velika izbera kurjega in gosjega perja za postelje in podzglavnike po nai- nižjih koiikurenčnih cenah. POZOR NA ŠTEV. 18. JliriteJoriskoStrazo"! Valuta. Dne 19. septembra si dobil : za 100 franc, frankov 121.— do 121.50 Lir za 100 belg. frankov 112.— do 114.— Lir za 100 Svic. frankov 430.— do 432.— Lir za 100 češ.-slov. kron 68.40 do 68.75 Lir za 100 dinarjev 31.50 do 31.75 Lir za 1 sterling 101.75 do 101.95 Lir za 1 dolar 22.70 do 22.85 Lir za 1 zlato marko 5.37 do 5.47 Lir za 100 avst. kron 3.2 do 3.3 cent. BeneŠke obligacije. Dne 19. sept. : Srednji kurs L. 83.27, v Trstu 83.—, v Milanu 83.10, v Rimu 83.15 L. Mizarji! Vse kovanje za rnobi- lije (ročnice, ščite, pante kovanje za postelje, itd. dobite najcenejše v tr- goyini E. Ka u čič — BoFico, Vis CoFdunci štcu. Z0. Zdravnik ! dr. RÄDO SFILIGOJ i se je preselil 'ff^ | na Travnik St. 5, I. | i (nasproti lekarne). Mas zobozdravnik doktop Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in ns zobih. sppEjemo za vsa zobozdravniškB in zobic tehnišha opravila v GORICI - na TravnikujO; STROJNO ključavničarstvo zelj dobro vpcljano se po ceni proda večjem mestu v Jugoslaviji. Naslo pri upravi »Q. Str.«. NA PRODAJ jc okoli 14 hekto- litrm^ belega pristnega vina po z^'' ni ceni, Kje, pove uprava. RADIOLOGlfiNI ZAVOD zdravnikov doktorja I. Baderja in doktorja I. Smerchinicna (Semeniška ulica 24 Tel. 1 — 17.) zopet ordinira ob delaV" nikih od 8 — 12. Ob pondeljkih, sredah in petkih od 3. - 6. popoklne Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svetovno znane nemSke tovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamke orig. „KOLUMBlA"- belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, Sivanju in krpanju« Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta). ozdravljena **& N| || z najnovejšim pa^om BROOC^ El Mirodilnica in disavnica ¦i dB E.6rapulin-Gorica uuuu naspr ijU(jS|{ernu vr(Ut corso verdi #• I» PODRUŽNICA LjuhljansfcB hreditne hanfce y Borici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 -— Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4y2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogov-oru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje