POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK II. OD16.FEBR. D022.FEBR LETO 1930 ŠTEVILKA 7 ifi^Pen^ov-sL^ Nizki zvok napravi glasbo Glas svetovnoznanega Arco-phoii zvočnika obsega 7 1j2 oktav do nižin v basu. Zato slišite z Arcophon zvočnikom človeški glas z enako popolnostjo kot vsak glasbeni in-strmnei t z njegovo posebno karakteristiko zvoka Dajte si brezobvezno prechajati Arcoplmn zvočnik v radio trgovini Arcophon 4 Z priljubljeni [ljudski zvočnik. TELE FUN KEN NAJSTAREJŠA IZKUSTVA — NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA STANE ZA JUGOSLAVIJO: četrtletno 40 din polletno 75 din celoletno STANE ZA INOZEMSTVO četrtletno 50 din polletno qo din Za^vzajemnost in svetovni mir Vsi veliki duhovi zgodovine so široko pojmovali sožitje narodov. Nobeden, kolikor jih je bilo resnično velikih in za svetovno kulturo pomembnih, ni bil ozko zaprt nacionalist. Svetovni kompas kaže iz nacionalistično-imperialističnih blodenj sodobnosti v bratsko svetovno občestvo narodov. Svetovna vojna je bila kljub vsem nasprotnim povojnim pojavom vendarle tista točka, ko je težnja za takim občestvom pričela do-oivati vedno več razmaha med širokimi masami — kjer sicer nikdar ni bila tuja —, pa tudi vedno občutnejši ugled v javnem življenju. Pacifistična in panevropska prizadevanja zadnjih let so izraz temu hotenju. V isto dobo postavljamo nastanek in razvoj moderne radiofonije. Radio je postal nehote izraz teženj po novem internacionalizmu .. . * Po svojih svojstvih radio ni le novo raz-širjevalno sredstvo, omejeno in namenjeno takemu ali drugačnemu krogu. Radio je marveč namenjen vsemu svetu. Radiu v nekem oziru niso stavljene meje. Radio je zato vsem prizadevanjem- za svetovni mir in človečansko bratstvo lahko najvnetejši in najučinkovitejši zaveznik. Za radio geografske in dostikrat samovoljne meje ne obstojajo. Njegovi valovi prelete brez razlikovanja ozemlje prijateljskih in sovražnih držav. Oglaša se v zvočnikih ali slušalkah tako ali drugače govorečega poslušalca prav kakor pri rojaku. To je važno: Radio spet zbližuje narode. Premošča stoletja izkopavane prepade. Ruši že v tradicijo prevzete predsodke. Posreduje kulturne dobrine. Daje priliko velikim, da spoznajo ceno malih; daje malim pogum, da ne klonejo pred velikimi. Radio ustvarja neko novo vzajemnost. Vzgaja novo plast ljudi, ki so doma po vsem svetu, dasi se morda ne ganejo od svojega aparata, ki jim je prijatelj neznani napovedovalec daljne in tuje postaje. Razširjenje radia pomenja povečanje te plasti. I Razširjenje radia pomenja tudi približanje novega časa! Različni so narodi, različne so njihove mentalitete in vrednote, različni tudi jeziki. V tem novem internacionalizmu, ki ga ustvarja radio, je baš različnost jezikov velika težava. Vseh jezikov nihče ne zna, mednarodna uporaba enega izmed njih je kočljiva stvar. Na pomoč pride pri tem jezik, ki ga noben narod ne govori in si torej po vsej pravici lahko lasti značaj mednarodnosti. Bodi že z umetnimi jeziki kakorkoli — mnogo neprijateljev imajo, še več pa pristašev —, esperanto vendarle tako prodira, da ga ni mogoče prezreti, zlasti ne, če moramo ugotoviti, da se razširja najbolj tam, kjer bi mu bilo najmanj treba, — med Angleži. Radio in esperanto sta si druga. Kaj čuda, če nastopata vzajemno za istim ciljem ... Našemu radiu moremo čestitati, da je za mednarodne prenose poleg narodnega jezika, slovenščine, izbral — esperanto, ki se z njim nikomur ne zameri. . . Nasprotno: naša postaja s tem preprostim sredstvom v tujem svetu neverjetno pridobiva na popularnosti. Nešteto pisem in dopisnic zlasti iz Anglije to izpričuje. Angleški amaterji stavljajo našo postajo za vzgled. Z esperantom se razgovori Anglež s Kitajcem in po radiu prihaja slovenska pesem do vsakogar v svetu ... A Istemu cilju služijo tudi nacionalni simultani večeri, ki so dobili že kar trdno organizacijo in se v redu vrstijo drug za drugim. Na takih večerih (francoskemu in ma-djarskemu iz najnovejšega časa sledi ta teden češki) pokaže vsak narod, kar ima svojevrstnega, morda tudi najboljšega, in razodene tiste specifične vrednote, s katerimi zavzema relativno bolj ali manj važno in častno mesto v evropskem kulturnem tvorstvu. Polno se razodene ob takem večeru simpatičnih potez in vrednot, ki jim drugod predsodki ali neinformiranost niso dali priti do veljave. Ugled narodov tako raste in začne se vzbujati neprikrito spoštovanje med njimi. In to spoštovanje mora voditi do ljubezni in do končnega cilja! Zbližanje, ki ga vrši radio s tem med narodi, mora roditi tisto končno solidarnost najširših mas, ki ne pozna umetnega nacionalnega sovraštva in ki bo, v to verujemo, tudi silnejša od ozirov in načrtov diplomatskih odnošajev. * Tajiti seveda ne smemo, da se postaje same doslej vede ali hote ter izrazito ne stav-ljajo še na razpolago ideji svetovnega bratstva in miru. Kakor radio samo s svojim pojavom že indirektno služi ideji novega internacionaliz-ma, ki ne zanikuje narodnih individualnosti, marveč jih druži v bratsko harmonijo, tako bi mogel seveda še direktno usmeriti svoje delovanje v tem pravcu. Vendar ne smemo pozabiti, da je pokret, ideja, razgibanost duhov eno, a lastništva postaj spet drugo. Hvala Bogu, oboje povsod ni široko ločeno. Nastopiti bi morala solidarno fronta inteligentnih amaterjev, ki radio in njegovo poslanstvo sodobno in pravilno pojmujejo, nastopiti brez razlike narodnosti in prepričanja. Tako bi se ves radio lahko postavil v službo veliki ideji bodočnosti, ki ima že danes v njem enega najmočnejših sodelavcev. Čas bo prinesel tudi to. In čas zori. N. K. Jugoslovanski radio v inozemstvu Od vseh treh jugoslovanskih postaj zavzema v inozemstvu brez dvoma odlično mesto slovenska. Kljub temu ostaja priznanje inozemstva zgolj v sicer razveseljivih pismih in dopisih naši postaji. V obilici inozemskih listov pa žal pogrešamo informativnih člankov o naši postaji. Krivda je pač v zadregi, ki jo občutiš pred toliko množico listov, pa tudi nekoliko v nas samih, ki smo se za to doslej premalo brigali. Ne čakajmo tujcev, da pišejo o nas! »Tiskovna služba Radio Ljubljana«, ki izza konca novembra preteklega leta zalaga slovensko časopisje z informacijami in noticami o radiu, bo razširila svojo poročevalsko službo v najkrajšem času tudi v inozemstvo. S tem ugled, ki ga uživata naš narod in ime naše države po našem radiu, še poglobimo in utrdimo. V zadnji številki priznane nemške revije za radiofonijo »Die Sendung« (Berlin, 7. febr. 1930) je objavil g. Rade Pregarc iz Beograda dosti dober informativen članek o Jugoslaviji in njenem radiu (Rundfunk in Jugoslavvien). Članek spremljajo ne baš najboljše slike, izvajanja o Slovencih pa so simpatična. 0 našem radiu posebej piše: »V Sloveniji, kulturno najmodernejši provinci države, se je v bližini Ljubljane 1. 1928. zgradila tretja oddajna postaja. Ta postaja je državna last, a vodi jo »Prosvetna zveza«, slovenska katoliška oddajna (!) organizacija. Ta organizacija plačuje vse obratne stroške, honorira tehnično in umetniško osobje in skrbi za sestavljanje programov. Od poštne direkcije dobiva 60% vplačanih naročninskih taks, ostale 40% dobiva država. Tudi ta oddajna postaja razpolaga z lastnim orkestrom. Oddaja predavanja ljudske univerze. Vrši se sedem različnih jezikovnih tečajev, mladinskih in delavskih ur, tečajev o higijeni, gospodinjstvu itd. Zvečer se vrše koncerti, prenosi iz ljubljanske državne opere, dvakrat tedensko prenosi iz zagrebške opere. Nadalje se prenašajo iz Prage in Budimpešte filharmonični koncerti. Oddajna postaja Ljubljana se v tu- in inozemstvu dobro čuje. Priznalna pisma je dobilo vodstvo iz Kaire, Rima, Pariza, Chicage, San Francisca, Londona, iz Avstrije, Poljske in Srednje Nemčije. Večerni program prenašajo v okviru internac. program. izmenjavanja često v Nemčiji, Poljski in Madžarski.« Nadalje prinaša »Radio Magazine« (Pariš, 2. febr. 1930) notico o zagrebškem radiu. Posihmal bo treba začeti tudi v tem pogledu. Podpirajmo sloves kukavice tudi s tiskano besedo! Enka. MED TEDIOM Otvoritev radgonskega mostu v našem radiu V nedeljo, dne 9. februarja t. 1. je naš radio prekinil svoj dopoldanski program. Posrečilo se mu je namreč brezžično ujeti in nato oddajati slovesno otvoritev radgonskega mostu iz Dunaja . . . Prav lepo je bilo slišati govore avstrijskih dostojanstvenikov, razločna sta tudi bila govora pomožnega škofa lavantinskega dr. T o m a ž i č a in bana dravske banovine ing. D. S e r n e c a. Tudi svoj način radioreportaže! Drugo nagradno tekmovanje Vsem tistim amaterjem, ki na glas ali po-tihem zabavljajo nad »enoličnim« sporedom našega radioorkestra, bo v tednu od 23. februarja do 2. marca dana prilika, da poikažejo upravičenost svojega zabavljanja . . . Govore namreč, da zna že vsakdo vse komade na pamet! V tistem tednu bo priredil naš orkester en večer samih takih »znanih« skladb, ne da bi se objavili naslovi skladb in imena avtorjev. Šlo bo tedaj za to, da vsak tekmovalec pošlje naši postaji točen spisan spored tega večera (naslovi skladb in imena njihovih avtorjev). Še toliko zaupamo našim bralcem, da se vse v poštev prihajajoče skladbe izvajajo že med sporedi tega tedna! Iz pisem Dobili smo to-le dopisnico in na njej sledeče sporočilo: Zelo spoštovani gospodje Radio postaje, Ljubljana. Dovoljujem si vljudno Vam sporočiti, da Vašo postajo vedno zelo dobro in tudi zelo pogosto poslušam. Posebno me veseli lepa glasba! V tej pokrajini, obdani od zelo visokih gora, je za sprejem iz daljave vedno malce težko, a Vaša postaja mi ugaja, kakor rečeno, izvrstno. Radio-pozdrave vsem gospodom Vašega orkestra! Snoči — izvrstno! S spoštovanjem A. S., Schwanden (Glarus), Švica, 3. II. 1930. K SPOREDOM Iz tujih sporedov Opere in operete. Nedelja: Milan in Torino, 20.30, »Le campane di Corneville«, opereta v 3 dejanjih, kp. Planquette. Munchen, 20.05, »Ples k sreči«, opereta v 3 dej., sp. Bodansky-Warden, kp. R. Stolz. Breslau, 20.00. »La Boheme«, opera v 4 dej., po Murgerju, kp. G. Puccini. Leipzig, 19.30, »Vesela vdova«, opereta v 3 dej,, kp. Leo Fall. Stuttgart, 19.30, »Orlov«, opereta v 3 dej., sp. Marischka-Granichstadten, kp. Granichstadten. Rim, 21.02, »Manon Lescaut«, opera v 4 dej., kp. G. Puccini. — Ponedeljek; Stuttgart, 20.15, »Ma-dame Sans-Gene«, opera v 3 dej., kp. N. Gior-dano. — Torek: Beograd, 20.30, Prenos iz opere iz Zagreba. Varšava, Katovice in Poznanj, 19.15, »Bela cvetka«, opera, kp. Kienzl. Konigwuster-hausen, 20.00, »Fedora«, lirična opera v 3 dej., po Sardou-ju, kp. U. Giordano. — Sreda: Milan, 20.30, »Manon«, opera, kp. Massenet. — Četrtek: Rim, 21.02, »La Sonnambula«, opera v 3 dej., kp. Bel-lini. Dunaj, 20.05, »Alessamdro Stradella«, romantična opera v 3 dej., sp. W. Friedrich, kp. Fr. v. Flotovv. Budapest, 19.30, »Predpustna ženitev«, opera, kp. Poldini. — Petek: Beograd, 20.00, Prenos iz beograjske opere. Rim, 21.02, »Carigrajska roža«, opereta v 3 dej., kp. L, Fall. Munchen, 19.30, »Cavalleria rusticana«, opera v 1 dej,, kp. Mascagni in »Bajazzo«, opera v 2 dej. in s prologom, kp. Leoncavallo. — Sobota: Beograd, 20.00, »Čarobne gosli«, opereta, kp. J. Offenbach. Dunaj, 20.10, »Cigan baron«, opereta v 3 dejanjih, spisal Schnitzer, kp. J. StrauB. Milan in Torino, 20.30, Prenos iz milanske Scale. Koncerti. Nedelja: Beograd, 20,30, Kabaretni večer. Dunaj, 20.10, Ljudski predpustni koncert. Budapest, 20.40, Leharjev večer. Katovice in Varšava, 20.15, Ljudski koncert. — Ponedeljek: Rim, 21.02, Večerni koncert. Milan, 21.15, Večerni koncert. Praga, Bratislava, M. Ostrava, Dunaj, Beograd in Zagreb, 20.30, Internacijonalni koncertni večer iz Prage. Langenberg, 21.30, Koncert iz Antwerpena. Stuttgart, 20.00 Simfonični koncert. Munchen, 19.30, Predpustni večer, — Torek: Zagreb, 20.30 Slovanski večer. Berlin in Breslau, 20.40, A. Honeggerjev koncert. Munchen, 20.35, Simfonični koncert. — Sreda: Beograd, 20.00, So-natni večer in 21.15 Pevski koncert. Rim, 21.02, Simfonični koncert, Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.00, Simfonični koncert češke filharmonije. Dunaj, 19.30, Veliki simfonični koncert. Langenberg, 21.00, Veliki simfonični koncert. — Četrtek: Torino, 20.30, Večerni koncert. Milano, 21.15, Večerni koncert. Konigsvvusterhausen, 21.00, Večerni koncert. — Petek: Zagreb, 20.35, Večerni koncert. Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.00, L. Janač-kov večer. Dunaj, 20.00, Klavirski koncert. Torino in Milan, 20.30, Simfonični koncert. Konigs-wusterhausen, 20.00, Simfonični koncert. Leipzig, 20.00, Simfonični koncert. Langenberg, 21.20, Kon-iz del. J. Brahmsa. Breslau, 20.30, Letonski večer. Katovice in Varšava, 20.15, Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Sobota: Beograd, 21.00, Večerni koncert. Rim, 21.02, Zabavni koncert. Zagreb, 20.00, Večerni koncert. Budapest, 20.30, Večerni koncert Glasbene akademije. Gost: »Lohengrina oddajajo, nastavite zvočnik!« Brivec: »Zvočnik ni v redu, gospod Ravnik, toda Lohengrina znam na pamet — ali naj vam ga pojem med tem ko vas bom strigel?« I -xsm. 41 Generalno zastopstvo A U D I O N Dipl. ing. i. Kun, lovi Sad RADIO LJUBLJANA Medelja, 16/februarja 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, pater dr. Guido Kant 10.20 Fr. Erjavec: Gozd — naše bogastvo 11.00 Koncert Radio-orkestra: Erbach: Iz Wagnerjeve junaške knjige; Wagner: Pesem večernici; Rienzi, zadnji tri-bunov; Sanje; List iz spominske knjige. Vmesne Wagner-jeve speve poje ga. Škerlj-Medvedova: I. Spev. Erde iz opere »Rensko zlato«. — Pet pesmi za ženski glas: 1. Angel. 2. Postoj! 3. V cvetličnja-ku. 4. Bolest. 5. Sanje. 15.00 Gogol: »Ženitev«, veseloigra. Igra Št. Jakobski gled. oder 10.00 Šramel kvartet in narodne pesmi poje Hafnerjev tercet iz Preske 17.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 20.00 Lužiško-srbske narodne pesmi poje pevski kvartet 20.30 Poljanski večer: 1. Predavanje o Poljanski dolini: ljudje in običaji; 2. Nove iznajdbe, samogo-vor; 3. V gostilni, dvogovor; 4. še nekaj novih poljanskih; 5. Poljanska dekleta in njih moda; 6. Igranje na harmoniko — igra 4 letni Prostor Edo; 7. Igranje na harmoniko, stari komadi, igra g. Alojz Prostor, izdelov. harmonik Štiriletni Edo Prostor iz Trate v Poljanski dolini, ki nastopi na poljanskem večeru v nedeljo, dne 1C. febr. t. 1. v našem radiu. Mali harmonikar docela obvladuje ne samo malo, ampak celo tudi že veliko harmoniko. 21.30 Nove šlagerje poje g. Prernelč 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba £3.00 Napoved programa za naslednji dan Ponedeljek, 17. februarja 12.30 Reproducirana glasba (Jugoslovanska glasba in petje) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra: Eysler: Mlada dekleta se rada vrte; Grieg: Olav Trygvason; Aletter: Heures charmantes; Amadei: Suite canipestre; Moret: Makovo cvetje; Mayer-Helmund: Vila, boston; Fet-ras: Carmen, koračnica 18.30 Dr. Leben: Francoščina 19.00 Zdravstveno predavanje 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.30 Prenos Iz Prage 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Torek, 18. februarja 12.30 Reproducirana glasba (Operetna glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra: Rossini: Sevilj. brivec; Ertl: Velikomestna deca; Verdi: Traviata; Cerkovič: Pismo iz Sorrenta; Bezgova pesem; Ro-sey: The Handicap 18.30 Dr. Debevec: O lepoti duše 19.00 Rudnine sveta, dr. Valter Bohinec 19.30 »Boheme«, prenos iz ljubljanskega gledališča 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra: Rossini: Tancred; Lindsay: Poranek; Fetras: Spomini na Schuberta; Kockert: Uspavanka; Strauss: Vesela bitka; Wachlin: Zračna pošta 23.0(1 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 19. februarja Opoldanski program odpade 17.30 Koncert Radio-orkestra; Waldteufel: I,a Plus Belle; Percy Eiliot: V solnčni Španiji; Yradier: La Paloma; Pa-darevsky: Chant d'Amour; Ke-telbey: Zvonjenje v daljavi; Parma: Mladi vojaki 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Koblar in g. Lipah, član nar. gled. 19.30 Dr. Leben, Francoščina 20.00 Viola koncert prof. Ivan-čiča, pri klav. ga. Osterc-Valjalova. 1. Mendelssohn: Resne variacije; 2. Slav. Ostcrc: Sonata za violo in klavir; 3. F. S. Bach: Ci-aecona za violo solo iz vi-joliuske IV. sonate 21.00 Koncert Radio-orkestra: Strauss: Liebeszauber; Haydn: Simfonija štev. 5 v D-duru; Lincke: Nautilus intermezzo; Rachmaninoff: Serenada; Ke-telbey: Souvenir de Tendres-se; Rosey: Kralj karneval 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Cedriek, 20. februarja 12.30 Reproducirana glasba (Plesna glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra: Heinecke: Valse phantastiqne; Rubinstein: Izgubljeni paradiž; Mihaelis: Turška straža; Padarewsky: Melodija; Ketel-bey: Galanterie; Translateur: Automobilska koračnica 18.30 O jeziku in jezikih, dr. Baje 19.00 Dr. Rupel: Srbohrvaščina 19.30 Prenos ljubljanske opere 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan Petek, 21. februarja 12.30 Reproducirana glasba (Vijo-linske skladbe, pevske točke) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra: Strauss: Dunajski otroci; Sup-pe: Fatinitza; Seibold: Posvetitev; Lincke: Siamska straža; Ketelbey: Meditatiom Religi-euse; Williams: O mraku; Blankenburg: Slovo gladiatorjev 18.30 Dr. Boliinec: O zrakoplovstvu in Zeppelinovein poletu 19.00 Gospodinjska ura 19.30 Dr. Leben: Italijanščina 20.00 Benjamina Ipavca večer. (Uvodno besedo govori g. dr. Kozina.) G. Pavllč poje: 1. Spominčica. 2. Iz gozda so plice odplule. 3. Arija iz »Teharskih plemi-čev«. 4. Vabilo. 5. Tvoje črne oči. 6. Pomlad. — G. dr. Kozina poje: 1. Vodici. 2. Dekliška pesem. 3. Pomladanski veter. 4. Mak žari. 5. Božji volek. fi. Arija Ivana iz »Teharskih plemičev«. 21.00 Koncert Radio-orkestra: Petrič: Kuku »Radio Ljubljana«; Parma: Moj ideal; Raha-Petrič: Kitica slovenskih na-pevov; Raha: Duh slovenski 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Sobota, 22. februarja 12.30 Reproducirana glasba (Mešan program) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radlo-orkestra: Fetras: Valček iz opere »Eu-genij Oujegin.; Komzak: Veselje in resnoba dunajskega srca; .Tarnefeld: Berceuse; Nolson: Rdeči mlin; Bereense; Juvanov; Williams: The Call of Spring; Holzman: Pucaj 18.no G. Herkov: Esj>eranto 18.30 Dr. Gralenauer: Nemščina 19.00 Delavska ura 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Časovna napoved in poročila, 22.15 Koncert Radio-orkestra: Lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan OSTALE POSTA) E MeJelja, 16- februarja 698 kc Belgrad 2-5 kW 9.00 Prenos službe božje iz pravoslavne Saborne cerkve 10.30 Reproducirana glasba 12.2(1 Opoldanski radio-orkester 13.30 Dnevne vesti 10.00 Popoldanski koncert ciganskega orkestra 17.05 Predavanje za poljedelce 17.30 Koncert tamburaškega ork. 19.30 Prenos iz Doma slepcev v v Zemunu 20.00 Večerni koncert g. R. Ertla, člana beogr. opere 20.30 Kabaretni večer: »Halo! Radio Beograd?. 22.00 Dnevne vesti in čas 22.00 Koncert romunske pesmi 23.00 Plesna glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Opoldansko zvonenje iz cerkve sv. Marka 12.05 Nadaljevanje koncerta 17.00 Popoldanski koncert zabavne glasbe 20.30 Kulturne in društvene vesti 20.35 Večerni koncert zabavne glasbe 21.50 Dnevne vesti in vreme 22.00 Nadaljevanje koncerta 183-5 kc HoniQswusterhaifsen 30 kw 7.00 Radio gimnastika s.00 Za poljedelce 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Ura za starše 11.30 Dopoldanski koncert zabavne glasbe 14.15 Mladinska ura 14.55 Pesmi Paula Verlaine-ja, (petje) 16.10 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.30 Dijaške popevke 19.00 Na Kavkazu, predavanje 20.10 Predpustno zborovanje, nato plesna glasba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Prenos službe božje 12.10 Simfonična matineja 15.20 Malo glasbe 17.40 Popold. koncert orkestra 20.00 Literarna ui'a 20.15 Ljudski koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.00 Poročila 10.00 Protest, služba božjk 11.00 Katol. služba božja z nabožno glasbo 12.15 Glasbena matineja 16.(XI Pestra ura 17.15 Popoldanski koncert zabavne glasbe 20.00 Leharjev večer nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 10.00 Kat. jutranja slovesnost 12.00 Promenadni koncert nato radio glasba 18.30 češke nar. pesmi na dudo 20.05 »Ples v srečo«, opereta v 3. dejanjih, spisal Bodansky -Warde», komp. R. Stolz 22.45 Plesna glasba do 24.00 581 kc Dunaj 15 kW 10.30 Orgeljski koncert 11.00 Dopoldanski koncert dunajskega simfoničnega orkestra 15.30 Popold. koncert radio ork. 17.40 Iz pragozda v menažerijo, predavanje 18.50 Koncert komorne glasbe 20.10 Ljudski predpustni koncert 599 kc Milan 7 kW 10.45 Nabožna glasba 16.30 Popoldanski koncert radio orkestra 17.15 Koncert na mandoline 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos operete iz Torina, nato plesna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kW 9.00 Prenos službe božje 11.00 Glasbena akadnmija 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Poročila v nemščini, nato petje 19.30 Večerna proslava Rdečega Križa 22.15 Zabavna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Protestautovska jutranja slo-vesnost 12.00 Koncert nabožne glasbe 13.00 Opoldanski koncert 15.45 Popoldanski koncert zabavne glasbe 16.30 »Utrinek«, vesela igrica, sp. Th. Toller 18.20 Delavska poročila iz Amerike in Rusije 20.00 Predpustno zborovanje, nato plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 10.00 Nabožna glasba 13.00 Opoldanski koncert radio kvinteta 17.0 Popoldanski koncert radio orkestra 21.02 »Manon Leseaut«, opera v 4 dej., kp. G. Puccini 716 kc Berlin 4 kW 9.nn Jutranja slovesnost 11.00 Ura za starše 11.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 14.15 Mladinska ura 14.55 Paul Verlaine-ove pesmi (petje) 16.10 Popoldanski koncert 17.30 Dijaške balade 20.00 Večerni koncert, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice "> kW 10.15 Prenos službe božje 12.30 Glasbena akademija 15.40 Nabožno predavanje 16.00 Popoldanski koncert radio orkestra 17.40 Orkestralni koncert iz Varšave 20.00 Literarna ura 20.15 Večerni koncert 21.45 Literarna ura 23.00 Plesna glasba 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opold. koncert radio ork. 18.00 Večerni koncert 20.25 Pevski koncert 21.00 Koncert zabavne glasbe 833 kc Stuttgart 4 kW 11.00 Katoliška jutranja slovesnost 12.00 Orgeljski koncert 13.00 Reproducirana glasba 15.30 Popoldanski koncert radio orkestra 19.30 »Orlov«, opereta v 3 dej., sp. Marischka-Granichstadten, k. Granichstadten 23.00 Plesna glasba do 0.30 1076 kc Bratislava 12 kW 9.00 Služba božja 11.00 Glasbena akademija 15.30 Popoldanski koneert orkestra 18.00 Recitacije 18.45 Plesna glasba 19.30 Večerne proslave Rdečega Križa 22.15 Zabavna glasba 1031 kc Torino ? kW 10.45 Nabožna glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.30 Zabavna ura 16.00 Komedija 16.30 Popoldanski koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.20 Razno 20.30 »Le campane di Comeville«, opereta v 3 dej., kp. Plan-quette, nato plesna glasba do 24.00 1140 kc M, Ostrava 10 kW 9.00 Prenos službe božje 11.00 Glasbena akademija 12.00 Opoldanski koncert 13.10 Reproducirana glasba 15.30 Pravljice 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Recitacije 19.30 Več. proslava Rdečega križa 22.15 Zabavna glasba Pravi ljudski radio aparat je postal trielektronski INGELEN aparat ki proizvaja v zvočniku EVROPO li AMERIKO Ponetfeljel Kulturne in društvene vesti 20.25 Uvod k prenosu 20.30 Internacionalni koncert iz Prage 22.30 Dnevne vesti in vreme 183 s kc BžniSsvmslertiauscB 30 kw 7.00 Radio gimnastika 9.00 Za poljedelce 12.30 Reproducirana glasba 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 15.00 Izbira poklica 15.45 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.30 Plesne pesmi 17.55 O nalezljivih boleznih, predavanje 19.30 Ribarstvo, predavanje 20.15 Domača glasba 21.00 Večerni koncert 21.30 Reproducirana glasba, nalo plesna glasba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproduciran glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Popold. koncert zab. glasbe 19.25 Reproducirana glasba 20.05 Malo glasbe 20.30 Internacijonalni koncert iz 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Koncert vojaške godbe 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Reproducirana glasba 16.00 Ura za žene 17.45 Popold. Vkoncert ciganskega! orkestra 20.00 Recitacija pesmi 20.30 Prenos .iuternacijonal. večera večera iz Prage nato koncert ciganskega ork. 563 kc Munchen 4kW 12.30 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert radlio - terceta 17.35 Mladinska ura 19.30 Stari niirnberški predpustni predpustni večer 21.05 Dunajski valčki 21.35 Pouk v plesu 22.20 Poročila, nato plesua glasba do 24.00 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopold. koncert radio ork. 17.20 Glasbena ura za mladino 18.30 Poletni semester na dunajskih visokih šolah, predav. 19.00 Zimski šport v Salzkammer-guttu 19.30 Koncert veerni, arij in du-etov 20.30 Prenos internacij onalnega večera iz Prage nato večerni koncert jazz-orkestra 599 kc Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.20 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert kvinteta iz Torina 19.15 Večerni koncert 20.30 Koncert radio orkestra 21.15 Večerni koncert in zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.55 Borza 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Koncert na mandoline in kitare 19.45 Spominska ura Jar. Vrh-licky-ji 20.30 Internacijonalni češki večer Dirigira Otokar Jeremiaš: 1. L. Janaček: Concertino za klavir z ork. (poje solistka I. Štčpanova-Kurzova), 2. B. Vomačka: Ciklus pesmi »1914«, z ork. solist J. Masak, član opernega gledišča v Pragi, 3. Z. Fibuli: III. simfonija v E-inolu 22.15 Reproducirana glasba 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 18.30 Ura za starše 20.00 Večerni koncert radio orkestra 21.30 Prenos koncerta iz Autwer-pena, nato plesna glasba do 24.00 68C kc Rim 50 kW 13.00 Opoldanski koncert radio kvinteta 13.15 Borza 13.30 Nadaljevanje koncerta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 21.02 Večerni koncert vmes komedija 716 kc Berlin 4 kW 734 kc Katovice 10 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.40 Islandija, predavanje 16.30 Koncert klavirskega terceta 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 19.00 Mladinska ura 19.30 Glasba in dejanje v tonfil- tnu, predavanje 20.30 Prenos iz Prage, nato plesua glasba do 0.30 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Internacijonalni koncert iz Prage 23.00 Plesna glasba do 24.00 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opold. koncert radoi ork. 18.00 Plesna glasba 18.35 Zabavna glasba 19.00 Ruske pesmi 19.30 Moderni simfonični orkester 20.25 Pevski koncert 21.00 Koncert zabavne glasbe 22.00 Koncert zabavne glasbe 833 kc Stuttgart 4kW 10.00 Reproducirana glasba 12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Pevski koncert 20.00 Simfonični koncert 21.15 Wedekindov večer 22.20 Reproducirana glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 12.35 13.30 16.30 18.00 19.05 19.45 Reproducirana glasba Opoldanski koncert orkestra Slovaške novice v nemščini Popoldanski koncert Koncert orkestra Kabaretni prizor Spominska ura J. Vrh-licky-ja 20.30 Internacijonalni češki večer 22.15 Koncert ciganskega orkestra 1031 kc Torino 7 kW 12.30 Opoldanski koncert orkestra 16.20 Poročila 16.30 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.20 Razno 20.30 Pester koncert, nato predavanje in plesna glasba do 24 1140 kc M, Ostrava 10 kW 13.00 Poročila v nemščini 17.10 Popoldanski koncert orkestra 18.20 Mladinska ura 19.05 Koncert na mandoline in kitare 19.45 Spominska ura J. Vrlilickyja 20.30 Internacionalni češki večer 22.15 Zabavna glasba Ingelen štirielelrironslti aparat z elektronko z zamreženo anodo za direkten priključek na tok Torek, 18. februarja 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Opold. koncert radio-kvart. 13.30 Dnevne vesti 17.05 Recitacije 17.30 Monolog 18.00 Jazz na ploščah 19.30 Nemški jezikovni tečaj 20.00 Mali koncert radio-kvarteta 20.30 Prenos iz Zagreba 22.00 Dnevne vesti in čas 22.15 Plesna glasba in koncert ba-lalajk 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marku 20.00 Angleški jezikovni tečaj £0.15 Kulturne in društvene vesti 20.30 Slovanski večer 22.30 Društvene vesti in vreme 183'5 kc 30 kW 9.00 Zavarovanje pred prehladom, predavanje 12.30 Reproducirana glasba 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Plesna telovadba za deco 15.00 Mladinska ura 15.45 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 18.20 Bolest v umetnosti, predavanje 19.30 Normalizacija v stavbarstvu, predavanje 20.00 »Fedora«, lirična opera v 3 dej., po Sardoujevevi drami, kp. U. Giordano 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 olšska matineja 10.15 Reproducirana glasba 17.45 Ljudski koncert 19.50 Prenos opere iz Poznanja 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert ruskega orkesti-a 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Opold. koncert radio-kvart. 15.30 Mladinska ura 17.30 Popold. koncert radio ork. 19.25 Pevski koncert 20.00 Komedija iz studia nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 11.20 Beproducirana glasba 14.45 Ura za gospodinje 16.30 Dopoldanski koncert radio- terceta 17.25 Koncertna ura 20.35 Simfonični koncert 21.35 Radio-kabaret 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Reproducirana glasba 15.30 Popold. koncert radio-ork. 18.00 Nogometni spori v Avstriji 18.30 Umno poljedelstvo: Gnojenje, predavanje 19.00 Mikrofon 10 m globoko v Donavi 19.35 Angleški jezikovni tečaj 20.05 Ko sem še hodil v šolo«, recitacija in »Goethe«, proteska v2. slikah, spisal Fiedell in Polgan nato koncert zabavne glasbe 599 kc Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.20 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert kvinteta iz Torina 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos opere iz Torina, nato plesna glasba do 24.00 616 kc Praga 5kW 11.25 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.55 Borza 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Reproducirana glasba 20.00 Slovaške narodne pesmi 21.00 Pevski koncert 21.30 Violinski koncert 22.15 Plesna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana. glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.00 Knjižna ura 17.30 Popoldanski koncert mladinskega pevskega zbora 20.15 »Tamhauser«, burka v 3 dej., sp. Nestroy 680 kc • Rim 50 kW 13.00 Opoldanski koncert radio kvinteta 13.15 Borza 13.30 Nadaljevanje koncerta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 21.02 Prenos opere iz gledišča 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Repi-oducirana glasba 15.20 Stanovanjska kultura v Ori- jentu, predavanje 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 18.00 Mladinska ura 18.20 Kujižna ucira 18.50 O materiji, predavanje 19.15 Reproducirana glasba 20.40 Arthur Houeggerja koncert 6666666666666 66666666666666666 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 666666666666 6666666666 66666666 666666 6666 6 Selektiven, močan, jasna in dovršena zvočna reprodukcija Šesteleldronslii sprejemni aparat z zamreženo anodo za direktni priključek na tok RADIONE za kratke, normalne in dolge valove Ing. Nik. Eltfz, Wien V., Gariengasse 16 Zastopstvo: Radio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva 5 — Maribor, Gosposka 5? 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 666666666666666666666666666,666 734 k c Katovice 10kW | i076kc Bratislava UkW 12.05 H oprod up i rana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 19.05 Malo glasbe 19.50 »Bela cvetka«, opera, kp. Kienzl, prenos iz Poznanja 788 kc Toulouse 8 kW 13,00 Opold. koncert radoi ork. 18.00 Plesna glasba 18.25 Malo zgodovine 18.35 Zabavna glasba 19.00 Klavirski koncert 19.30 Operna glasba 20.25 Operna glasba 21.00 Večerni koncert 833 kc Stuttgart 4kW 10,00 Reproducirana glasba 12.00 Promenadni koncert 13.00 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert radio orkestra 201.15 »Madame Sans-Gene«, opera v 3 dej., kp. U. Giordano 22.20 Pesmi na cimbale 23.00 Zabavni koncert do 24.00 11.30 12.35 13.30 16.30 17.30 19.05 20.00 21.00 22.15 1031 Reproducirana glasba Opoldanski koncert orkestra Slovaške ilovice v nemščini Popoldanski koncert Orkestralni koncert Reproducirana glasba Slovaške narodne pesmi Plesna glasba Koncert ciganskega orkestra kc Torino i kW 12.30 Opoldanski koncert orkestra 16.20 Poročila 17.00 Popoldanski koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.20 Razno 20.40 Prenos iz opere v Torinu. 1140 kc M. Ostrava iokW 13.00 Poročila v nemščini 17.10 Popoldanski koncert 19.05 Večerni koncert 20.00 Koncert slovaških narodnih pesmi 21.00 Pevski koncert 22.15 Zabavna glasba II/118 Ingelen IINradyne Vse postaje na okvirno anteno v zvočniku ! Sreda, 19. februarja 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Opold. koucert radio-kvart. 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Recitacija 18.00 Koncert na harmoniko 19.30 Predavanje 20.00 Sonatui večer: 1. Fr. Schubert: Sonala, op. 137, št. 2 za violino in klavir: a) Allegro moderato, b) Andante, c) Meuuetto, d) d) Allegro; 2. R. Schumann: Sonata ,op. 105 20.50 »Ogrlica«, radio-komdeija v 1. dej., spisal H. Fuchs 21.15 Pevski koncert g. F. jura 22.15 Plesna glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 Pravljice 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 19,00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 19.30 Nemški jezikovni tečaj 19.45 Kulturne in društvene vesti 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz zagrebškega vesti in vreme 183-5 kc HonfgswMsteri>ausen 03 kw 7.00 Radio gimnastika 9.00 Za poljedelce 9.30 Potovanje po Jugoslaviji, predavanje 10.00 Neckar, predavanje 12.00 Reproducirana glasba 14.00 Reproducirana glasba 14.45 Mladinska ura 15.45 Ura za žene 16.00 Vzgoja mladine 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.30 A eapela suita 18.20 Ljubezen v snegu 20.00 Dajos Bela igra, nalo plesna glasba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 19.25 Reproducirana glasba 20.30 Večerni koucert 21.10 Literaua ura, nato nadaljevanje koncerta 22.00 Plesua glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koneert vojaške godbe 12.00 Opoldansko zvozenje 12.05 Koneert tria Bachmann 17.30 Koneert Glasbene akademije 19.45 Koncert pesmi iz vseh delov sveta 20.40 Sonate za violino in klavir 21.40 Orkestralni koncert zabavne glasbe nato koncert ciganskega orkestra do 1.00 563 kc Mfinchen 4 kW 12.30 Reproducirana glasba 16.00 Dopoldanski koncert radio - terceta 16.55 Mladinska ura 18.45 Izbira poklica, predavanje 20.00 Mali koneert 20.45 Veseli večer nato plesna glasba do 0.30 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopold. koncert radio ork. 15.30 Popold. koncert radio ork. 17.15 Glasbena ura za mladino 17.45 Umno vrtnarstvo, predav. 18.15 Tuberkuloza — ljudska bolezen, predavanje 19.30 Veliki koncert dunajskega simioničnega orkestra nato večerni koncert zabavne glasbe 599 kc Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.20 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert kvinteta iz Torina 19.15 Večerni koncert 20.30 »Manon opera, kp. Massenet, nato plesua glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.55 Borza 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.25 Poročila v nemščini 18.10 Impregniranje lesa, predav. 19.45 Uvod h koncertu 20.00 Simionični koneert češke filharmonije 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncei-t 15.00 Mladinska ura 15.50 Ura za žene 16.10 Lov na slone, predavanje 17,.30 Popoldanski koneert 18.30 Boj proti alkoholizmu, predavanje 20.00 Večerni koncert 21.00 Simfonični koncert, nato plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 13.00 Opoldanski koncert radio kvinteta 13.15 Borza 13.30 Nadaljevanje koncerta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 21.02 Veliki simfonični koneert 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Žena — publicistka, predav. 15.40 O dobrih in hudih živalih, predavanje 16.05 Moderne, družabne igre 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 19.00 Nemška knjiga v inozemstvu, predavanje 19.30 Orgeljski koncert 20.00 Dajos Bela igra, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice »>kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncei-t 20.30 Večerni koncert 21.10 Literarna ura 21.25 Nadaljevanje koncerta 23.00 Literarna ura v francoščini 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opold. koncert radoi ork. 18.00 Plesna glasba 18.25 Malo zgodovine 18.35 Zabavna glasba 19.00 Koncert vojaške godbe 19.30 Pesmi 20.25 Simfonični koncert 21.00 Večerni koncert 833 kc Stuttgart 4kW 10.00 Reproducirana glasba 12.15 Reproducirana glasba 15.15 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert radio orkestra 16.45 Petje 19.30 Ljudski simfonični koucert Sl.OO Variete 21.45 Plesni večer 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Mladinska ura 19.45 Uvod h koncerlu 20.00 Simfonični koneert češke filharmonije 22.15 Zabavna glasba Modernizirajte Vaše zastarele sprejemne aparate. Pretvorite stare aparate na baterije in akumulator v nove, najmodernejše aparate, s pomočjo PHIUPSOVE6A »himip* RADIO stalnega polnilca in anodnega aparata. Vprašajte še danes Vašega trgovca, kako se stari aparat modernizira in preuredi v aparat za direktni priključek na tok. PHILIPS 1031 kc Torino 7 kW 11.25 12.30 1(5.30 17.00 19.15 20.20 20.30 Reprodueirana glasba Opoldanski koncert orkestra Mladinska ura Popoldanski koncert radio kvinteta Večerni koncert Razno Prenos iz Milana 1140 kc M. Ostrava iQkW 12.00 Reprodueirana glasba 13.00 Poročila v nemščini 13.10 Reprodueirana glasba 17.10 Popoldanski koncert orkestra 17.50 Pesmi 19.45 Uvod li koncertu 20.00 Simfonični koncert 22.15 Zabavna glasba I7 Ingelen tfrieleltfronslti anaraf aparat s priključkom na izmenični tok Ceirielt, 20. februarja 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reprodueirana glasba 12.40 Opold. koncert radio-kvart. 13.30 Dnevne vesti 17.05 Recitacija 17.30 Predavanje za poljedelce 18.00 Popoldanska zabavna glasba 19.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Prenos iz ljubljanske opere 21.30 Dnevne vesti in vreme 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reprodueirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.15 Dopoldanski koncert zabavne glasbe 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 19.02 Francoski jezikovni tečaj 19.15 Uvod k prenosu 19.30 Prenos opere iz Ljubljane med odmori dnevne vesti in vreme 183-5 kc giennroitfln«i 30 kw 7.110 Radio gimnastika 12.00 Reprodueirana glasba 14.00 Reprodueirana glasba 14.30 Mladinska ura 15.45 Ura za žene 18.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.30 Ura pesmi 19.05 Novo odkrito nebo, predav. 20.30 Zabavna glasba 21.00 Večerni koncert, nato plesna gla.sba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 12.40 Koncert šolske mladine 10.15 Reprodueirana glasba 17.15 Knjižna ura 17.45 Popoldanski koncert solistov 19.25 Reprodueirana glasba 20.30 Večerni koncert zab. glasbe 21.30 Prenos iz Poznanja 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Pevski koncert 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Opold. koncert radio ork. 16.00 Pestra radio ura 17.40 Citraški koncert 19.30 »Predpustna ženitev«, opera, komp. Poldini nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Reprodueirana glasba 16.00 Filmski dramaturg poroča 16.30 Glasbena ura za mladino 17.00 Popoldanski koncert kvart. 18.15 Bilanca drame, predavanje 19.00 Knjižna ura 19.45 Koncert zabavne glasbe 21.15 Koncert komorne glasbe 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopold. koncert radio ork. 15.30 Popold. koncert radio ork. 16.50 Pravljice 17.30 Tujsko prometno poročilo 17.50 18.20 18.30 19.00 19.30 20.05 599 Nemščina za Nemce, predav. Dunajski velesejem in mali trgovec, predavanje Psihotehn. preizkušnje pred izbero poklica, predavanje Veselo gledališče Angleški jezikovni tečaj Alessandro Stradella«, romantična opera v 3. dej., spisal W. Friedrleh, komp. Fr. v. Floto\v kc Milan 7 kW 11.25 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 17.00 Popoldanski koncert kvinteta iz Torina 19.15 Večerni koncert 20.30 Literarna ura 20.45 Komedija 21.15 Pestri koncert zabavne glasbe ,uato zabavna glasba do 24 616 kc Praga 5 kW 11.25 Reprodueirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.55 Borza 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe i 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Koncert orkestra na pihala 20.00 »Trio , drama, sp. Leo Lenz 22.15 Reprodueirana glasba 6.35 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reprodueirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Večerni koncert 21.00 »Pygmaliou«, komedija v 3 dej., sp. B. Sha\v, nato plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 13.00 Opoldanski koncert radio kvinteta 13.15 Borza 13.30 Nadaljevanje koncerta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 21.02 »La Sonnambula«, opera v 3 dej., kp. V. Belliui, 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reprodueirana glasba 15.20 O maskah, predavanje 15.40 Mladina brez domovine, predavanje 16.30 Popoldanski koncert 18.20 Mladinska ura 18.50 Amerikanizacija Evrope! predavanje 19.30 Zborno petje 20.30 »College Crampton«, komedija v 5 dej., sp. G. Haupt-mann, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Reprodueirana glasba 12.40 Mladinski koncert 16.20 Reprodueirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 19.05 Literarna ura 20.30 Koncert zabavne glasbe 21.30 Literarna ura 23.00 Plesna glasba do 24.00 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opold. koncert radoi ork. 18.00 Plesna glasba 18.35 Zabavna glasba 19.00 Zabavna glasba 19.30 Koncert solistov 20.25 Koncert glasbe iz komičnih oper 833 kc stuttgart 4kW 10.00 Reprodueirana glasba 12.15 Reprodueirana glasba 16.00 Popoldanski koncert radio orkestra 19.30 Kgncert orkestra na pihala 20.15 Koncert ogrskih narodnih pesmi 21.00 »Pygmalion«, komedija v 5 dej., sp. B. Shaw 23.10 Plesna, glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reprodueirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Klavirski koncert 19.05 Koncert zabavne glasbe 20.00 Drama iz Prage 22.15 Reprodueirana glasba 1031 kc Torino 7 kW 11.25 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert orkestra 17.00 Popoldanski koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.20 Razno .20.30 Večerni koncert vmes komedija 23.00 Plesna glasba do 24.00 1140 kc M. Ostrava 10 kW 12.05 Opoldanski koncert orkestra 13.00 Poročila v nemščini 13.10 Reprodueirana glasba 19.05 Slovaški literarni večer 20.05 Slovaške narodne pesmi 20.30 Plesna glasba 21.30 Prenos operete 22.15 Reprodueirana glasba FIG4ROinRAMONA sta najbolj priljubljena ZVOČNIKA Petek, 21. februarja 698 kc Belgrad 2-5 k\X/ 10.30 Reprodueirana glasba 12.40 Opold. koncert radio-kvarl. 13.30 Dnevne vesti 17.05 Recitacija 17.30 Trening v gozdu, predavanje 18.00 Jazz na ploščah 19.30 Nemški jezikovni tečaj 20.00 Prenos opere iz beograjskega gledališča 21."0 Unevne vesti in vreme SAMO S DINARJEV mesečno Vas stane popravilo Vašega radio-aparata Amerikanski sistem Vi prinesete Vaš aparat v »RADIOKLINIKO«, katera preišče aparat. Ako je v redu, dobi številko. Vi plačate 5 Din, drugih skrbi nimate. Ako se aparat pozneje, če tudi še isti dan pokvari, ga zopet prinesete v »RADIOKLINIKO«, ki ga bo brezplačno popravila. Za strokovno popravilo jamči ime, za solidno pa sistem. E. E. JahopK. Ljubljano 7 Celovšha c. 23 977 kc Zagreb 07 kW 12.110 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Popoldanski koncert orkestra 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 20.15 Angleški jezikovni tečaj 20.30 Kulturne in društvene vesti 20.35 Večerni koncert 21.50 Dnevne vesti in vreme 22.00 Prenos tonfilmske glasbe 183-5 kc BilniflswBSterhansen 30 kw 7.00 Radio gimnastika 9.00 Za poljedelce 9.30 Pogovor s strojevodjo, predavanje 12.00 Reproducirana glasba 14.00 Reproducirana glasba 15.00 Mladinska ura 16.110 O šolski telovadbi 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.30 Ladje danes in nekdaj, predavanje 20.00 Simfonični koneert. nato plesna glasba do 0.30 212-5 kc Varšava 12 kW 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Popold. koncert zab. glasbe 19.25 Reproducirana glasba 20.05 Malo glasbe 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert radio kvarteta 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Opold. koncert vojaške godbe 17.30 Popold. koncert radio ork. 19.30 Zborni koncert 20.30 Recilacijski večer 21.25 Reproducir. glasba (opera) nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Munchen 4 kW I6.SA Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.25 Koncert komorne glasbe 19.30 »Cavalleria rusticana«, opera v 1. dej., komp. P. Mascagni in »Bajazzo«, opera v 2. dej. in s prologom, komp. R. Le-oncavallo. prenos iz gledišča 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Dopold. koncert radio ork. 15.30 Reproduciran glasba 16.30 Koncert komorne glasbe 17.45 Športno poročilo 18.00 Otrok in igrača 18.30 Praznovanje zločincev 19.30 Italijanski jezikovni tečaj 20.00 Klavirski koncert 21.05 Pevski koncert 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert kvinteta iz Torina 19.15 Večerni koncert 20.30 Simfonični koncert, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.55 Borza 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Koncert zabavne glasbe 20.00 Leoš Janačekov večer •21.00 Pevski koncert 21.30 Klavirski koneert 22.15 Koncert zabavne glasbe 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Popoldanski koncet pesmi na lutnjo 18.30 Ura za žene 20.00 Večerni koncert zabavne glasbe 21.20 Koncert iz del J. Brahmsa, nato plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 13.00 Opoldanski koncert radio kvinteta 13.15 Borza 13.30 Nadaljevanje koncerta 16.40 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 21.02 Stambulska roža«, opereta v 3 dej., kp. Leo Fall 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.40 Varstvo pred tatovi v stanovanju, predavanje 16.30 Popoldanski koneert zabavne glasbe 17.31 Stara glasba na flavto 18.05 O anteni, predavanje 18.25 Knjižna ura 19.0(1 Koncert Jazz-solistov 20.30 Izvleček iz Troubadour-ja, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Reproduciraua glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.15 Simfonični koncert 23.00 Literarna ura v francoščini 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opold. koncert radoi ork. 18.00 Plesna glasba 18.25 Malo zgodovine 18.35 Zabavna glasba 19.00 Recitacija 19.30 Vesele pesmi 20.25 Pesmi 21.0(1 Večerni koncert zab. glasbe 833 kc Stuttgart 4 kW 10.00 Reproducirana glasba 12.15 Reproduciraua glasba 16.00 Popoldanski koneert 19.30 Koncert orkestra filharmonije 20.45 Nočni pogovori 21.45 Sonata na violino 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.30 Popoldanski koncert 18.35 Mladinska ura 19.05 Orkestralni koncert 20.00 »Vojna med bogovi«, drama v 3 dej. 21.00 Večerni koncert 22.15 Zabavna glasba 1031 kc Torino 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert orkestra 16.20 Poročila 16.30 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.20 Razno 20.30 Veliki simfonični koncert iz Milana, nato plesna glasba do 24.00 1140 kc M. Ostrava io kW 12.00 Opoldanski koncert orkestra 13.00 Poročila v nemščini 13.10 Reproducirana glasba 17.10 Reproducirana glasba 19.15 Drama 20.30 Reproduciraua glasba 21.00 Orkestralni koncert 22.15 Zabavna glasba U4 1NGELE1, štirielelrfronslu aparat z elektronko z zamreženo anodo nova cena Din 4550 - Sobota, 22. februarja 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Opold. koncert radio-kvart. 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Strokovnjaki v higijeni, predavanje 18.00 Popoldanski koncert tanibu- raškega orkestra 20.00 »Čarobne gosli«, oper., komp. J. Offenbach 21.00 Večerni koncert 22.00 »Značaj«, komedija v 1. dej. 22.20 Pesmi na kitaro 23.00 Plesna glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.2(1 Dnevne vesti 17.30 Glasbena ura za mladino 10.30 Nemški jezikovni tečaj 10.45 Kulturne in društvene vesli 20.00 Večerni koneert 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.10 Sprehod po tujih postajali 183-5 kc !iinnisswuslčrliaiiseii 30 kw 7.00 I?adio gimnastika 12.00 Glasbena akademija 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 10.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.30 Ladje danes in nekdaj, predavanje 18.25 Potovanje okrog sveta 19.05 Ali krščanska miselnost res zginja? predavanje 20.00 Veseli večer, nato plesna glasba 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 10.15 Reproducirana glasba 17.15 Literarna ura 17.45 Mladinska ura 19.25 Reproducirana glasba 20.30 Večerni koncert zab. glasbe 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Reproducirana glasba 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Pevski koncert 17.30 Popold. koneert zab. glasbe 19.30 Koneert vojaške glasbe 20.30 Večerni koncert glasb, akademije nato koncert ciganskega or- 563kc*' ' Miinchen 4kW 12.30 Reproducirana glasba 14.25 Reproducirana glasba 16.00 Zabavni koncert 16.30 Popoldanski koncert radio - terceta 17.25 Orgeljski koncert 18.20 Mladinska ura 18.50 Klavirski koncert 19.45 V. Hollanderjeva ura 21.55 Zabavni večer 22.45 Plesna glasba do 0.30 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Reproducirana glasba 10.15 Mladinska ura 16.00 Snegulčica«, pravljična igra v 6. slikah 16.40 Popold. koncert radio-ork. 18.10 Dueti 20.00 »Cigan baron«, opereta v 3. dej., spisal Schnitzer, komp. .T. StrauB 599 kc Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.20 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert kvinteta iz Torina 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos opere iz milanske Seale, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.55 Borza 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Koncert zabavne glasbe 20.00 Pevski koncert 21.15 Reproducirana glasba 22.20 Koncert zabavne glasbe 23.00 Zabavna glasba do 24.00 Ž35 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 19.15 Ura za delavce 19.40 Pauamerika, predavanje 20.00 Predpustno zborovanje, nato plesna glasba do 24.00 24.00 Jazz na ploščah, do 1.00 680 kc Rim 50 kW 13.00 Opoldanski koncert radio kvinteta 13.15 Borza 13.30 Nadaljevanje koncerta 16.40 Poročila, nato mladinska lira 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 21.02 Pestri koncert zabavne glasbe 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.05 Z motornim kolesom po Palestini in puščavi Sinai, predavanje 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 19.05 Koncert iz del Frederica Chopina 19.30 Skagerrak 19.55 Roda-Roda zabava 21.00 Kabaretni večer na ploščah, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.10 Literarna ura 17.45 Mladinska ura 20.30 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba do 24.IHI 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opold. koncert radoi ork. 18.110 Plesna glasba 18.25 Malo zgodovine 18.35 Zabavna glasba 19.00 Koncert na kitaro 19.30 Koncert solistov 20.25 Koncert iz operet 21.00 Večerni koncert zab. glasbe 833 kc Stuttgart 4 kW 10.00 Reproducirana glasba 12.15 Reproducirana glasba 14.00 Mladinska ura 15.00 Popoldanski koncert radio orkestra 17.00 Plesna glasba 19.30 Koncert na mandolino 20.00 Der Schwaerige . komedija v 3 dej., sp. H. v. Hofuianns-thal 22.15 Zabavni koneert radio orkestra 24.00 Plesna glasba do 0.30 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert orkestra 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.30 Popoldanski koncert 17.00 Marionetno gledališče 18.35 Koncert zabavne glasbe 19.35 Ljudski koncert 20.45 Narodne pesmi 21.15 Plesna glasba 22.20 Koncert zabavne glasbe 23.00'Plesna glasba do 24.00 1031 kc Torino 1 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert orkestra 16.20 Poročila 16.30 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koneert 20.20 Razno 20.30 Koncert radio kvinteta 21.00 Prenos opere iz milanske Seale, nato ples. glasba do 24 1140 kc M. Ostrava iokW 12.00 Opoldanski koncert orkestra 13.00 Poročila v nemščini 18.00 Mladinska ura 19.05 Koncert zabavne glasbe 20.00 Pevski koncert 21.15 Plesna glasba 22.20 Koncert zabavne glasbe 23.00 Zabavna glasba do 24.00 Dospelo po zaključku lista: 743 kc Bern 1-5 kW Nedelja 10.30 Katoliška pridiga 11.15 Goethejev Faust, predavanje 12.45 Opoldanski koncert 15.30 Popoldanski koncert 20.00 Orgeljski koncert 20.45 Malo zabavne glasbe 21.00 Stara nemška kom. glasba 21.30 Večerni koncert orkestra 22.15 Nočni koncert Ponedeljek 12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncerl 18.15 Reproducirana glasba 20.00 Narodne pesmi 20.30 Simfonični koncert Torek 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 16.30 Ura za matere 17.00 Nadaljevanje popoldanskega koncerta 18.15 Reproducirana glasba 19.30 Ali naj voli švicarska žena; predavanje 20.15 Pestri večer Sreda 12.50 Reproducirana glasba 10.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncerl 16.30 Mladinska ura 17.00 Nadaljevanje popoldanskega koncerta 18.15 Reproducirana glasba 19.00 Za delavce 20.00 Koncert komorne glasbe 22.15 Nočni koncert Četrtek. 12.30 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koneert 16.30 Mladinska ura 17.00 Nadaljevanje popoldan, koncerta 18.15 Reproducirana glasba 19.00 Razdelitev elektr. toka po Švici, predavanje za tehnike 20.30 »Vstvarjanje«, oratorij za zbor, soli in orkester, J. Haydn Petek 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 19.00 Trening, predavanje 20.00 Ljudski večer z orkestrom in medigro 12.50 Reproducirana glasba Sobota 16.00 Popoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Nadaljevanje popoldanskega koncerta 18.15 Radio-listek 18.45 Zabavni koncert 19.30 Kaj čitanio iz otrokove roke, predavanje 20.00 »Car in tesar«, opera v 3. dejanjih, komp Lortzing 22.30 Plesna glasba do 24.011 LISTEK Jest oča Matevž pa muj radio, Iz Karlouca sem šu kar nepraj pert Zagrebi. Ampak, anu je blu, k' m' nej tejlu iz glave it; tu je biu radio. Tu se prau: tista miizka me je usega zmajšala. Cajlo pot sem premišlevou, kaj je tu, radio, de poje tok nebešku lepu in še lajpši kuker gramofon. K' sem še blizi Zagreba biu, sem jo pa ankat mahnu v ano oštarijo. Djal so, de naj oštarija, ampek hotel. Oštarija je oštarija, sem djau, pa če je v en štuk al pa dva zidana, je prou vse anu, Glih k' ustopem, pa že zaslišem prou glih tako miizko kuker u Karlouci. 0, liibi Bog! Radio! Usu sem se, neroču ano krajnsko pa pu litra vina; potlej pa samu posliišou! Ne samu miizko: pajtje, guvare, smejajne, jakajne in tu u useh šprahah: najmšku, taljansku, francuosku, nu, in gvišnu tiid druge šprahe, samu, de jest ne vajm zajne. Aden je stau per tisti kišti, najkaj je vrtiu in kuker je zavrtu, pa je drgač zešpilalu. Ampek, kar je blu glavnu, k' se m' je masa fajn zdajlu, ;e blu tu, de so usi ldje maučal in samu pasliišal, ln Idi je blu sila veliku vseh sort in tiid babe so ble umajs. Pa m' je pršlu ne misu, kaku strešansku b' blu tu fajn, če b' mu jest dama tako škatlo in b' jest vrtiu, mija baba pa Matiček b' pa Ipu paslii-šala, in kar je glaunu: maučala ... Keder b' mija baba nerbel zijala, b' jest Ipu zevrtu kalešček: fiu! pa b' ji jazek zevezou! Tu b' blu fajn! K' sma že dougu pasliišal, je pa un, k' je per škatlji stau, najkej premeknou, pa miizke in ga-varjeja naj blu več. In zgudlu se je, de sem prou netanku zvaj-du, kaku je s to stvarjo, kok se štima, kulk kašta in de poje in trobezla, kar b' člouk tu. Mau me je že majlu, de b' si še jest kej tacga špogou, sej rentiralu b' se mi masa faj: baba b' bla zmerej tihu in miizko b' imu dama, teku, de b' m' bli prou usi Ribnčanje fouš. De vam povajm, kaku je blu polaj z menuoj pa z mojo kobilo, morem adkritu perznat, de sem se biu u suoji pameti strešansku usajkov. Mije kabile najsem nešu nekul neker, tiid per prajš-nemi gaspadarji ne. Damu sem peršu brez kabile. De vi vajste, ldje božji, kaku je mija Neža tecajt reglala! 0, sam liibi Buh! De sem se šu potajpat pa s siijo pametjo krajgat, kabila de je u štal pervezana, de je zbezlala samu na detelo, pa de jo je prec drug dan dabila sasejda in taku nepraj in taku nepraj. 0, usi svetniki! De b' imu jest tecajt radio, anmau b' zevrtu, pa b' bla Neža tihu, taku pa sem se mogu tiščat ze obajma rokama ušesa, drgač b' prav gvišnu agliišu. Tecajt sem se zekleu, de bo še lajtas radio per šiš. Pa je tiid biu. Un dan sem šu z lonci spet pa svajti, neredu' sem dobro kepčijo, polej sem si pa djau, de je zdej tist cajt, de pride k naš šiš radio. Kupu sem ga u Iblan. Ne uz sem nelužu mašino pa še ^krica, de b' mi jo dama zrihtou. K' sma damu peršli z uzam, kabilo, radiem in s škricem, sem pa djau babi, de sem ji najkaj prou lajpga kupu, k' je strašnu pacajn, pa zmeraj miizicira, pa taku lepu de se lehku usi guodci ne svajti skrijejo. Baba je bla ad sile radavajdna, kakšna miizka je najk tu. K' je pa prvi pot ze-igralu, je pa kar prehvalt nej muogla. Še Matiček, panž nemarni, se je smejau ad same zedavuolnosti. Nu, in Vid'te, l'dje božji, ad tekat, k' sem radio damu prvlajku, imam pa mir pred Nežo. Še najkaj morem pavajdat, pa me je kar malu špot: k' takle špilajo buhvejkej, taku bel j akrogle, de zečno kar pete srbet, pagrabem mijo Nežo pad pazho, pa udri! pa pod! Sevajda pošljem Matička tecajt k sasejdam pagledat, če- so oča že damu peršli. Vse tu zmuoremo pa samu jest, oča Matevž pa muoj radio! Bo. Vi. DROBIŽ _ Še: gramofon in radio Govor angleškega kralja pri otvoritvi londonske pomorske razorožitvene konference so, kakor znano, oddajali po radiu. Izrabila pa je to priliko tudi neka londonska gramofonska družba. Postavila je svoj posebni mikrofon in sprejela kraljev govor na ploščo. Točno tri ure kasneje je bila plošča narejena in londonski radio je ob treh popoldne presenetil svoje poslušalce zopet — z govorom angleškega kralja.. . Brez dvoma je to svojevrsten rekord. In nemški tehniki in vodje radia že razmišljajo o tem, da bi kazalo važnejše dogodke ne le oddajati po radiu, ampak tudi sprejemati na plošče ter jih nato s plošč čez par ur spet oddajati zamudnikom . . . Možgani kot sprejemni aparat Mnogokrat smo že čuli, da so človeški možgani podobni komplicirani radio oddajni in sprejemi postaji. Kaj in koliko je na teh trditvah resničnega, bo morda pokazala bodočnost. Pred kratkim je namreč angleški major in zdravnik Leonard Avery poročal o čudnem slučaju, ki ga je sam doživel. Major L. Avery se je v neki norišnici dalj časa razgovarjal z bolnikom, ki je zgledal in govoril popolnoma normalno. Edino, kar ga je ločilo iz družbe ostalih splošno normalnih ljudi, je bila njegova lastna trditev, da sliši večkrat kar tako »iz zraika« najrazličnejšo glasbo, tako dele oper, glasbene in pevske solo točke itd. Pesmi, ki jih sliši, so v njemu nerazumljivih jezikih. Od glasbe, ki jo je slišal, je mogel po posluhu zapeti par melodij in izkazalo se je, da so te melodije res že komponirane, da pa ni verjetno, da bi jih mogel bolnik poznati radi tega, ker jih je že kje slišal. Najzanimivejše je gotovo to, da se bolnik v ostalem obnaša popolnoma normalno in da logično in resno govori o teh svojih zaznatkih. Major Avery sam ni imel časa, da bi se še nadalje bavil s tem zagonetnim slučajem, pač pa je opozoril znanstvenike, ki bodo sedaj skušali priti stvari do dna. Možno je namreč dvoje: bolnik je lahko pretkan slepar, ki s svojim postopanjem skuša obrniti nase pozornost javnosti in iz tega nadalje kovati denar ali pa je pojav resničen in tedaj bo morala človeška znanost rešiti težko zagonetko o čudovitem delovanju človeškega organizma. Kajti glasba, ki jo je slišal bolnik, je popolnoma podobna muzikal-nim programom radio oddajnih postaj. Sprejema pa bolnik programe brez aparata, zadošča mu njegovo živčevje. Če se bo pojav rešil in pojasnil v tem smislu, potem moremo danes komaj slutiti posledice, ki jih bo imel. "Poravnajte naročnino!! RADIJSKA TEHNIKA Konstrukcija trielektronskega aparata Ko imamo pripravljene vse sestavne dele in omarico, moremo pričeti z montiranjem. Seveda ne smemo biti brez potrebnega orodja, ker samo kladivo in klešče nam nikakor ne bo zadostovalo. Naj v kratkem naštejem, katero orodje je amaterju neobhodno potrebno pri sestavi aparata. Največ boš rabil male klešče, ki jih dobiš izdelane nalašč za radio-amaterje; imajo pripravo za ščipanje žice, za snemanje izolacije z žice, konca klešč pa nista enaka, eden je koničast, s katerim vkriv-ljaš žico, drugi je ploščat, s katerim jo zravnavaš. Ako nimaš te vrste klešč, si nabavi dvojne, ene s koničastimi, druge s ploščatimi konci. Imeti moraš tudi precej dolgo štirioglato šilo, malo dletce za privijanje vijakov in vsaj en sveder s premerom 66 mm, s katerim zvrtaš luknje za vrtilne kondenzatorje in za puščice. Preden pričneš montirati posamezne dele, zmeri in zaznamuj, kje bodo stali da ne boš ponemarnem razvrtal lepe šatulje. Na prednjo desko pritrdiš vse tri vrtilne kondenzatorje, to je oba vglasilna in reakcijskega. V levo stransko steno zvrtaš 5 cm nad spodnjim robom in nekako v sredi dve luknji, v kateri vviješ puščico za anteno in zemljo. Istofako zvrtaš tudi na desni stranski steni dve luknji za telefonski puščici, ki naj bosta 2 cm narazen, imajo namreč nekateri zvočniki fiksna vtikala in jih ni spraviti v puščici, če ni med njima razdalja natančno 2 cm. Na tej stranski steni je montirati tudi iztikalo, ki naj bo bližje prednji steni. Vse te dele nekateri razpostavijo le na sprednjo steno, česar pa ni priporočati; zapletajo se ti namreč pri iskanju postaj in te nadlegujejo antenska, zemeljska in zvočnikova žica. Še celo baterijske dovodne žice nekateri spe-ljejo iz sprednje stene, kar je naravnost nesmiselno in nevarno za vsemogoče kratke stike. Vsi baterijski dovodi bodo pri nas speljani izpod zadnje stene, da je tako onemogočen vsak nezaželjen stik, ki tako rad prinese smrt elektronkam. Ali je morda potrebno izolirati osi kondenzatorjev in pa puščice, da ne bo med njimi kakega stika ali upliva potom lesa? Vsaka tozadevna skrb ali strah je neutemeljen, ker je suh les popolnoma zanesljiv izolator za itak silno šibke izmenične toke. Na šatuljino dno privijemo najprej podnožja za elektronke, katerih anodna puščica naj bo obrnjena proti desni strani. Med obe desni podnožji vstavimo nizkofrekvenčni transformator, in sicer tako, da je vijak, ki ima stik z elektronkino anodo na levi strani, oni pa, ki ga zvežemo z mrežo prihodnje elektronke, pa na desni strani. Philipsovi transformatorji imajo signirano pri anodnem vijaku P, pri mrežnem vijaku pa G. Pri večini ostalih transformatorjev pa se zveže anoda audiona s Pl, mreža prihodnje elektronke pa s SI, kar znači, da pride na anodo, oziroma na mrežo konec primarne, oziroma sekundarne tuljave transformatorja. Oba začejka tuljav transformatorja pa sklenemo z baterijama, in sicer Po z anodno baterijo, ki naj ima napetosti kakih 40 voltov, So pa sklenemo s — polom mrežne dodatne baterije, ki naj ima od 10 do 15 voltov napetosti, kolikršna je namreč maksimalna anodna napetost, ki jo damo*končni ojačevalki. Skoraj vselej bo tudi potrebno premostiti primarno tuljavo nizkofrekvenčnega transformatorja z bločnim kondenzatorjem, kapacitete 1000 cm. V koliko je ta premostitev potrebna, moremo določiti le s poskusom, katerega ne smemo v nobenem slučaju opustiti. Še o eni važni zadevi nekaj besed! S posebnim poudarkom smo navajali izredno prednost elektronke z zaščiteno anodo, ki jo uporabljamo kot visokofrekvenčno ojačevalko, da je namreč pri njej popolnoma preprečen škodljivi vplivi kapacitete med anodo in mrežo. Te prednosti pa ne izrabi oni amater, ki z napačno konštrukcijo uvede kapacitetne in induktivne vplive med mrežnim in anodnim krogom visokofrekvenčnega ojačevala. Da vse te vplive popolnoma eliminirajo, so posebno skrbni konštrukterji predpisali popolno kovinsko okjopljenje prvega mrežnega kroga. V aluminijasto kaseto so namestili mrežno tuljavo, prvi vglasilni kondenzator in polovico elektronke. Mi ne bomo izvedli tako eksakt-nega oklopljenja, ki v veliki večini slučajev ni potrebno. Pač pa bomo oddelili mrežni krog od anodnega, da ju bomo ločili s kovinsko steno, debelo 1 mm ali tudi manj, ki pa mora biti vzem-ljena. Ta more biti aluminijasta, bakrena ali cin-kasta, in ž njo predvsem izločimo induktivne škodljive vplive, ki bi sicer nastali med tuljavama obeh krogov. Ostali kapacitetni vplivi pa nam navadno pridejo še v dobro, ker ž njimi kompenziramo neizogibne izgube in dušenja, ki bi jih sicer skušali nadomestiti s pojačeno reakcijo. Antensko in prvo mrežno tuljavo pritrdimo vzporedno s stransko steno, drugo vglasilno in reakcijsko tuljavo pa montiramo vzporedno s podolžnima stenama, nekako za audionsko elektronko. Ti dve tuljavi naj bosta nameščeni tako, da peljejo njiju ovoji v isto smer, med njima pa naj bo dober centimeter prostora, ker se sicer znatno zniža samoindukcija v glasilni tuljavi, tako da bi morda ne dobili začetnih oddajnih postaj to je Ljubljane, Budapešte, ali celo Dunaja. Začetek mrežne tuljave sklenemo s statorjem vrtilnega kondenzatorja, konec pa z najvišjo napetostjo anodne baterije. Kam sklenemo oba konca reakcijske tuljave, moramo določiti s poskusom; eden gre na anodo audiona, drugi pa na stator reakcijskega kondenzatorja. Ako bi se skazalo, da je reakcijska tuljava prevelika, če bi namreč postaj ne mogli izločiti iz piska, tedaj moramo odvzeti tej tuljavi nekako polovico ovojev, oziroma jo moramo nanovo naviti. Za veze vprabljamo Simensovo izolirano žico. Speljemo pa vse baterijske dovode pod oknom, s čemer nam je montiranje močno olajšano. Najprej se lotimo vez na katode, kot prvo + pol akumulatorja, do katerega pelje vrvica z rdečim srpastim vtikalom. — pol pelje v iztikalo, od tu pa na katode. Nato zvežemo zaščitno mrežo z baterijsko vrvico, ki dobi kakih 60 do 80 voltov napetosti. Takoj pri podstavku elektronke namestimo bločni kondenzator, ki premosti ta sklep s — polom. Vse nadaljnje veze nam je lahko izvesti, ko s šilom naredimo luknjico skozi deščico dna. Poudariti je še, da morajo biti vse veze, ki so speljane na mrežo elektronke, ali sploh na dele mrežnega kroga, čim krajše, zato te niso speljane skozi dno, istotako tudi ne vsi anodni dovodi. Ko je aparat montiran, nikarmo takoj poskusiti z iskanjem postaj, ampak se prej brezpogojno prepričajmo, da so vse veze speljane pravilno, posebno še, da nima nobena katoda stika z anodno baterijo, kar bi povzročilo takojšnjo smrt vsem elektronkam. Pri prvem iskanju sprejema damo najjačjo reakcijo, da se nam vsaka postaja javi z močnim žvižgom, ki ga izločimo z zmanjšanjem kapacitete reakcijskega kondenzatorja. Žvižganje, ki ga povzročamo, naj nas nič ne ženira, ker se pri naših elektronkah ne prenese na anteno in nič ne moti sosednih amaterjev, kot se to zgodi pri aparatih brez visokofrekvenčnega ojačanja, ali če ni to pravilno nevtralizirano. Naj še pripomnim, da je kot končno nizkofrekvenčno ojačevalko mogoče uporabljati tudi enomrežne elektronke, s katerimi seveda ne dosežemo tolikšne jakosti, ali vendar zadostno za zvočnik v manjših prostorih. Tromrež-na elektronka zahteva namreč brezpogojno zelo visoko anodno napetost, vsaj od 120 do 150 voltov, sicer kvaliteta glasu ni prvovrstna, to je namreč z navadnimi elektronkami lažje doseči pri nižji anodni napetosti, (Konec.) Iv. Kržišnik. Zvočnik V radiofoniji so od kraja uporabljali pri sprejemu izključno le telefonsko slušalko. Ko so pa pri radio aparatu mogli zvišati tudi jakost sprejetega glasu, so začeli uporabljati zvočnik. Prvi zvočniki so bili le večje telefonske slušalke, na katere je bil nastavljen lijak. Zvočnik je boljši od slušalke v tem, da daje predvsem lahko tudi zelo jake glasove in da je udoben. Človek ni več navezan na mir in na gotovo mesto, temveč se lahko poljubno kreta Istočasno lahko posluša na zvočnik hkrati več oseb. Sedaj uporabljamo skoraj izključno samo zvočnike, slušalke služijo le še v poskusne svrhe in pa pri manjših aparatih. Od sprejmnega aparata teče po zvezni žici v zvočnik tok. In ta tok, te napetosti spremenimo v zvočniku v akustična nihanja. Šele ta nihanja lahko potem zaznava tudi naše uho. Spreminjanje električne energije v valovanje pa se vrši v sistemu zvočnika. Poleg sistema pa ima vsak zvočnik še membrano. Oboje pa spravimo v leseno omarico, ki naj občutljive sestavne dele zvočnika varuje pred poškodbami in da zvočniku lično zunanjost. Zvočnike razlikujemo predvsem po sistemu, in sicer jih delimo v tri glavne vrste: elektromagnetne, elektrodinamične in elektrostatične. Pri prvem nam že ime pove, da imamo elektromagnet. Ob polih tega elektromagneta niha kotvica, ki jo veže posebna priprava z membrano. Razne konstrukcije tega sistema imajo različno število polov, po dva ali po štiri, in imajo različno namestitev kotvice in ovojev. Ena najboljših je štiripolna. Sredi tega magnetnega polja simetrično niha centrično pritrjena kotvica z ovoji. Ta sistem rabi nekaj slovitih angleških in drugih tovarn za zvočnike. Magnet je iz ameriškega elektrolitnega jekla, ki ima to svojstvo, da ohrani svoj magnetizem več let nezmanjšan. Glasovni obseg prvih zvočnikov je bil zelo ozek, mogli so sprejemati le glasove s frekvenco (= število nihajev v eni sekundi) od ca. 200 do 4000 do 5000 Hertzov. Niso torej dajali ti zvočniki niti nižjih basovih, niti višjih harmoničnih nihanj. Ravno široki glasovni obseg pa omogoča, da slišimo lep, poln, plastičen glas. Zvočnik s širokim glasovnim obsegom da tudi človeški glas naravno, t. j. z njegovo zvočno posebnostjo. Kotvica zaradi svoje še nedovršene konstrukcije ni mogla reagirati na vsak impulz, ki je prišel iz aparata. Seveda je bilo podajanje glasu v veliki meri odvisno tudi od membrane. Kotvica in membrana nista mogli zanihati v velikih am-plitudah, s katerimi zanihajo nižji basovi toni. Ovirale so jih pri tem prejake elastične sile, ki so bile potrebne, da so preprečile nekako lepljenje kotvice ob polih permanentnega magneta. Sedanje konstrukcije dobrih zvočnikov so pa v tem oziru že znatno popolnejše. Nižjih tonov tudi vsi manjši zvočniki z lijaki ne morejo podajati dobro. Teoretično bi jih mogli le lijaki, več metrov dolgi. Zato so prešli od zvočnikov z lijaki vedno bolj k onim, kjer posreduje zvezo med zrakom in nihajočim sistemom velika ploskev. Dali so membrani med drugim tudi obliko stožca. S to obliko so dosegli odlične uspehe. Čim večji je stožec, tem boljše podaja zvočnik tudi nižje tone. Pri zvočnikih z manjšo membrano se namreč izenačuje na robovih nihajoče ploskve pritisk, kar ovira iznihanje nizkih tonov. To izenačenje pritiska pa zmanjšamo s tem, da postavimo ves zvočnik v veliko leseno ploščo, ki jo imenujemo »zvočni zaslon«. Pri visokih tonih, ki nastajajo ob vrhu stožca, je delujoča površina in masa membrane razmeroma majhna. Niha namreč le majhen del površine pri hitrih nihanjih. Pri nizkih tonih pa niha vsa ploskev prav do zunanjega roba. V primeri z drugimi vrstami zvočnikov so ti manj odvisni od frekvence, ker narašča pri njih površina membrane, če se manjša število frekvenc. Nimajo pa teh prednosti vsi stožčasti zvočniki kot bomo to videli še pri elektrodinamičnih. Pri nekaterih zvočnikih je ta stožčasta membrana na robu vpeta v steno omarice, pri drugih spet sta zlepljena dva stožca v dvojnega. Prvi zvočniki pa so imeli nevpete stožčaste membrane. Da ne dobimo pri stožčastih membranah deformiranih glasov, morajo biti delane brez roba ali šiva. Stisnejo jo v stožec iz celega kosa. Kakovost zvočnika pa ne zavisi le od velikosti membrane in njenih mehaničnih lastnosti, temveč predvsem od sistema samega. Boljši od navadnih sistemov so simetrični, ki dajejo nepopačene tudi glasove z večjimi ampli-tudami. (Nadaljevanje.) ZA SMEH Komar. Učitelj: »No, dečki, povejte mi, pri kom izmed vas imate radio aparate doma?« Skoraj vsi so se oglasili, nekateri da imajo detektorje drugi večje ali manjše aparate. Le Mirko je molčal. Učitelj: »No, kaj pri vas nimate radia?« Mirko: »Ne, gospod učitelj. Oče mi je včeraj rekel, da če povem, da ga imamo, me bo pretepel, da bom ves črn.« Rodbinska politika. »Za božič sem ženi podaril prav lep radio aparat. . .« »Ali ni to malo preveč, saj je bil gotovo drag?« »Nič zato, hočem ji le dokazati, kako hudo je, ako človek neprestano sliši govoriti, a ne more z nobeno besedo vmes poseči.« Oddih. »Radiu se imam zahvaliti, da preživim vsak dan nekaj prijetnih uric.« »Ali tako pridno poslušate?« »Jaz ne, pač pa moja žena.« Med smučarji. »Zadnjič ste imeli smolo in ste pri smučanju v gorah padli v razpoko. Gotovo ste preživeli strašne ure do. vaše rešitve.« »Kaj še, saj sem imel s seboj ročni radio aparat.« JEZIK0V1I TEČAJI Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. 19. lekcija, 20. februarja ob 19. Otadžbina. (Vadnica str. 30.) Gde vas je mila majka prvi put u naručju ponela, a otac vama prvim mudrim rečima srce napajao: tu je vaš zavičaj. Vi još rastete, jačate i razvijate se, pa u vama buja i ta topla ljubav prema zavičaju i bližnjima vašim. Vama je milo ne samo mesto rodenja, več i roditelji, brača, sestre, rodaci i poznanici. Ali obim vaše ljubavi raste, postaje sve širi. Vi ne volite više samo roditelje, rodbinu i rodake, niti samo drugove i prijatelje, s kojima ste brali cveče, uživali u pesmi slavujevoj, igrali se lopte i drugih igara — i drugi ljudi oko vas vama su dragi. Vaša ljubav prenosi se i na njih. Vi sad volite ne samo svoje mesto rodenja, nego i čitav predeo jedan, čitav deo Zemljina šara, na kojem žive ljude slični vama, povezani za vas nerazdvojnim vezama: oni, koji govore istim jezikom, imaju isto narodno ime, jednake ustanove i običaje, jednake istoriske na-vike, jednom se prošlošču oduševljavaju, na istu budučnost izgledaju. To je vaša otadžbina. Kako slatko zvoni ta mila reč! Naši roditelji i rodaci, naši drugovi i prijatelji, naši preči i potomci — svi, koji su nam mili i dragi —- obuhvačeni su tom jednom rečju. U otadžbini gledamo pro-šlost vidimo budučnost; čisto osečamo, da smo i sami jedan majušan deo njen. I mi je volimo, Ona je za nas svetinja. Ko nju vreda, nas je uvredio; ko njoj dobro čini, nas je zahvalnošču zadužio. Promena imenica ženskoga Jednina: Nom. reč gen. reč-i dat. reč-i ak. reč vok. reč-i! lok. reč-i instr. reč-ju Nemščina Poučuje dr. Ivan Grafenauer. (20.) 3n>an3igfte Ifbung. 1. Unfere ginger. 28ir tjaben an jeber $anb fiinf &inger. (Sin ben ffiigett Ijabeit mir aber feine ginger, fonbern Stnger Ijetfeen ber 3)au» men, ber $etgefinger, ber SDlittelfinger, ber 9iiitg* finger, ber fleine §inger. ®er Daunten.ift furj uttb bicf, ber 9J{ittelfinger ift lang uitb fdjlanf, ber tleine ginger ijt jd)lanf (biinn) unb furg. ®er 9thtgfinger uitb ber geigefinger finb frfjlanfer (biinner) unb lan« ger afe ber Šcutmen, fiirger al§ ber ©fittelfinger, langer unb bicEer al§ ber fleine ginger. tein ginger ift fo bicf ime ber 3)aumen, feiner ift jo lang toie ber 9KitteIftnger, feiner fo ftfjlanf Ime ber fleiue ginger. Ser Saumen ift »on allen giitgern ber bictfte (om bicfften), ber SMittelfinger ber langfte (ant langften), ber fleine giitger ber fdjlanffte (am fctjlanfften). ®er Sanmen ift alfo ber bicffte finger, ber OTttelfinger ber langfte, ber fleine ginger ber fdjlanffte. SSelcfje ginger ftnb birfer al§ ber fleine Jiitger? SBeldje gitigcr finb farjev alž ber ®Uttelfinger ? 28eld)e ginger finb biinner al§ ber Saumen ? SBelc^c ginger finb langer (fdC|Ionf *er) als ber fleine gingev? SBelcfjer gtitger ift am fiirgeften, fcfjlanfften, bicfften, biiitnften, langften, fleinfteit, grcfeteit. 2. ®a§ SBeffere ift ber 3einb beš ©uten. Sprli), giir bie Sinber ift bas befte gerabe gut genug. ©iprlo. SSiel mufe man lefen, nidjt btelerlet. mefjr man tjat, befto meljv tutll ntatt. ©prtu. ®ie Weifteit nriffen nidjt, ioie es ift, fid; felbft befiegeit. Sfeigerung (stopnjevanje) &et ©igenfcfjaff&rootfet;. Cie eigenftfjaftšfoDrter tjaben brei ©teigerungg* ftnfen. Sluš ber ©runbform (ber erften Steigernngž* ftufe) bilbet man bie gmeite ober SSergleirfjungsftufe mit ber (šitbnng =er, bie britte (l)ocf)fte) ©tufe mit ber enbnng =(e)ft (=eff ftel)t nad) t, b, S= unb ©d)» lanteit, fonft *ft): fleiit, fteiner, fleinft, beifiigenb: ber fteinfte, umftanb§toortlicf): am fteinften, auSfageitb: (beibe gormen); furg, fiirger, fiirgeft (bet fcttt3effe, am ftii^eften); ©ei folgetiben Eigenfdjaftštoorteru lantet ber ©tammfetbftlaut uut: a: alt star, arg (zel) zla zlo, arnt ubožen, Ijart trd, falt mrzel, lang dolg, nal) b izek, fc£)arf oster, fd)Warg črn, ftarf močan, toarm gorak ; O: grob robat, grofe velik, l)0d) visok; u: jung mlad, flng preudaren, furg kratek, ©iltige finb fdjloattfenb. SUierfe: grofe, grofeer, grofet (nicfjt grofeeft); ljud), fjbljer (nidjt tjbcfjer), pdjft; nalj, itafjer, niirfjft (nidjt natjft). Unregelmafeig finb: (gut dober), beffer, beft (nirf)t beffeft), (oiel mnog), mefjr, nteift. TDdtfer. ®aumen, m. palec na beibe oba roki; palec na nogi- bicf debel ^ bie grofje 3el}e bitnn tenek geiltb, *e§, m. sovraž- gerabe prem (raven) ; aj nik vprav ginger, nt. prst na roki flein majhen gorm, ,, =eit, m. oblika regelmafetg pravilen !§anb, -t, m. roka fdjlont slok, vitek ©runb, »eš, »e, m. temelj fcf)ltier težek Saut, »e§, «e, m. glas, nmftanbsmijrtlidi glasnik prisloven TOtttelfinger« ber mittlere Oielerlei mnogoter Stnger sredinec befiegen premagati fliingftnger, m. prstanec bilbeit tvorifi ©elbftlaut, m. samo- fdjmanfen omahovati _ glasnik umlanten preglasiti, prav ©tamm, m. deblo, za prav: ben llmlant , osnova befommen ©tufe, 10. stopnja alš kakor, ko S?ergleidjung, »en, m. roie kako, kakor, ko primerajva je — je čim — tem 3etgefinger, m. kazavec lote kako, kakor, ko 3el)e, tl>. prst na nogi SJJerfe: giir flohjeitifcfte? kakor, kot, ko gc« braud)t man: gornie tako kakor; anftets'a(s drugačen kakor. Angleščina Poučuje ga. Orthaber. (15.) Filteenth Lesson. The Noun — Samostalnik. Gender of Nouns — Spol samostalnikov. Angleščina ima tri spole: moški (maskuline gender), ženski (feminine gender) in srednji (neuter gender). Pri živih bitjih gramatičen spol je enak pri-rodnemu. roda bez nastavka. Množina: reč-i reč-i reč-ima reč-i reč-i! reč-ima reč-ima Izmed izjem se morajo zapomniti sledeče : I. Moškega spola so večinoma imena žival, katerih moški značaj se podčrta, na primer: iion (= laien »lev«, tiger (= ta'ger) »tiger«, dog »pes« in dr. The tiger seeks (išče) his prey (plen,, rop) by night. II. Ženskega spola so : a) večinoma samostalniki : ship »ladja«, boat ( = bout) »čoln«, steamer ( = stime1') »parnik«, vessel »ladja, moon (mun) »mesec« »luna« in imena ladij. The steamer »Nelson« was defective ( =po-škodovan) ; another ves el, therefore, had to re-place her; »Parnik »Nelson« je bil poškovan, zata ga je mora a zameniti enn druga ladja«. b) često imena manjših živali, kakor cat »mačka«, mouse (= maus) »mi « in dr. c) skoraj vedno tudi imena dežel. England is a rich country ; she is wealthier (u-e-thler) than France. Anglija je bogata dežela; ona js imovitejša od Francije. Pri nekaterih samostalnikih spol se označuje na sledeči način: 1. s pomočjo posebnih besed: Boy »deček« — girl »deklica« brother »brat« — sister »sestra« father »oče« — mother »mati« husband (= hazbend) »soprog« — wife (uaif) »žena« king »kralj« — queen (koin) »kraljica« man »mož« — woman »žena, ženska« in dr. 2. s predstavljanjem besed: man, maid (deklica) — male (moški), female (ženski), — he, she in dr. Man (male) — servant ali servant — man »sluga«, »služabnik«, maid (female) (= — so''vont) servant ali servant — maid »služkinja, d kla«, he-ces ali tom-cat »maček, she-cat »mačka« in dr. he-goat (= — g°ut) »kozel« — she-goat »koza«. 3. s pomočjo različn h končnic: Emperor »car« — empress »carica« heir (= ar) »dedič« — heiress »dednica« master »gospod» — mistress »gospa« prince »princ« — princess »princesinja« founder (=: faunde') — foundress »osnovateljica« »osnovatelj« actor (=r akter) — actress »gledališki igralec« »gledališka igralka« duke (= djuk) — du<-hess (dačes) »vojvoda« »vojvodinja« God »bog« — goddess »boginja« 4. Common (= komin) gender — obči spol. Več samostalnikov ima isto obliko za oba spola: companion »tovariš in prijateljica« nieghbour (=ne'ber) »sosed in soseda« pupil »učenec in učenka« teacher »učitelj in učiteljica« servant »služabnik in služkinja« friend »prijatelj in prijateljica« cousin (= kazn) »bratranec in sestrična« child (ča;ld) »otrok — fant ali punčka« lark (^ lark) »škrjanec« samec in samica Če je potrebno označiti spol zgoraj omenjenih samostalnikov, potem se uporabljajo besede: man, maid; male, female in dr. ali se pristavljajo kar lastna imena, n. pr.: his neighbour Richard; my pupil Mary itd. III. Srednjega spola (neuter gender) so nežive stvari, kakor tudi majhni otroci in živali, na pr.: table, house, garden are nouns in the neuter gender. The boy was right (rait) — Deček je imel prav. One day an inspector (=inspekter) was in- Enkrat (=dan) en inšpektor je nad- specting a country school. It was a grammar (= gra-zoroval šolo na deželi. Ura je bila iz slovnice, mer) lesson. The inspector woote (=rout) the fol-Inspektor ;e napisal sle- lovving (= foloing) sentence on the blackboard deči stavek na (črno) desko: (= blak-bo'd), »The lark sings«. He then asked »Škrjanec poje«. Potem je pozval one of the boys to parse (= pars) the word lark. enega izned fantov [naj] analiz-ira besedo »škrjanec«. The boy began as fallows: lark is a noun, Fant je začel kakor sledi; lark je samostalnik, common, singuiar number. mascul ne gender. At this občno ime, ednina, moškega spola. Nato the inspector becarne (bike'm) andry and said, je inšpektor postal jezen in je rekel: »You must (= mast) be a very stup d (= stjupid) »Ti moraš biti (en) zelo neumen boy, if you don t know that lark is not masculine fant, če ne veš, da »lark« ne moš- gender, but common gender.« »Please sir«, kega, ampak občega spola.« »Prosim, gospod«, said the boy, »lark is masculine gender, for I know reče fant, »lark« je moškega spola, ker jaz vem, it is only the cock that s ngs«. [da] samo samec poje«. Prevod 9. vaje. 1 Nobody ist at the door. 2. Have you anyth ng in the pocket. 3. Yes, I have something. 4. Is that anything useful? 5. I have nothing for you. 6. Have you any books? 7. This forenoon (morning) I saw sam8body whom you know. 8. Have you got any etter to — day? 9. Do you know something else? Esperanto Poučuje g. Danilo Herkov po dr. Maruzzi-Dobrav-čevi slovnici. Deksepa leciono. (17. lekcija.) Pripona -aj nam označuje kako reč iz določene snovi ali kako stvar z določenim stvojstvom, torej nekaj konkretnega: mangri = jesti, ma.nga.jo = jed; trinki = piti, trinkajo = pijača; konstrui = graditi, konstruajo = zgradba; pentri = slikati, pentrajo = slika; miksi »= mešati, miksa.jo = mešanica, zmes; legi = čitati, legajo = čtivo, berilo; nova = nov, -a, -o, novajo = novica, malpurajo = madež, molajo = nekaj mehkega; kreska/o — rastline; bovajo = govedina, porkajo = svinjina, bovidajo — teletina; bakajo = pecivo; suprajo = površina; amekajo = prijateljski čin; ekzistajo = bitje, glaciajo = sladoled, proprajo = lastnina itd, Glaciajo devas esti doka kaj malvarma = sladoled mora biti sladek in hladen. Prenu alian vesta/on = vzemite drugo obleko; Mi ne trinkas alian trinkajon krom akvo = jaz ne pijem druge pijače razen vode. La tutan suprajon de la akvo kovras multaj kreskajoj = vso površino vode pokrivajo mnoge rastline. Nasprotno priponi -aj pomeni pripona -ec-(kakor slovenski -ost) bistveno lastnost, kakovost, torej znači abstraktne pojme (ki se jih moremo predstavljati le v mislih): rapida = hiter, rapideco = hitrost; respondi = odgovoriti, respondeco = odgovornost; pureco = čistost; klareco = jasnost; beleco = lepota; riceco = bogastvo; blindeco = slepota; moraleco = moralnost; facileco = lahkota; frateco =: bratstvo; amikeco = prijateljstvo; libereco = svoboda; ebleco = možnost; juneco = mladost; molečo = mehkost; nobleco = plemenitost; sincereco = iskrenost; eco = lastnost itd. La riceto de tiu homo estas granda, sed lia mal-safifeco estas ec pli granda = bogastvo tega človeka je veliko, toda njegova neumnost je še večja. Egaleco, libereco kaj frateco estis devizo de la franca respubliko = enakost, svoboda in bratstvo je bilo geslo francoske republike. »ZMAJ« tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko, družba z o. z. LJUBLJANA - KETTE-MURNOVA CESTA SIV 28 Telefon št. 2714 — Naslov za b r z o j a v k e : >Z m a j Ljubljana« PflRIft AIJAnklC 114 Državui dobavitelji. Prvovrsten domači izdelek. 5 M MIMC n. A iTC Vedno sveže blago. Odlikuje se po dobrem in ZARILNfc BATCKIJC jasnem delovanju. Zahteva po naši znamki stalno raste. Veliko tisočev naših anodnih baterij dokazuje prvovrstnost našega izdelka. Hitra in točna postrežba po tvorni š ki h cenah. NASI IZDELKI SE DOBIJO V SLOVENIJI PRI SLEDEČIH TRtfOVCIH« Ljubljana : Radio Ljubljana Bar Frane liailiova I Kolar Slavo Bogataj Ivan Verbajs A. Radiotehnika Bergodac & Cc LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ .RADIO LJUBLJANA« (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV — TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. CEČ) Maribor: Radio Starkel Wipphnger Josiu Obrak Fr. Ks. Radio Ljubljana, podr. Maribor, Gosp.jska 37 friič: Franc Schwickert Celje : Florjančič Karol Mestna elektrarna Vrhnika: Peter Habič Murska Sobota: Nemetz Johann Električno podjetje