Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljil tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se t i »H enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izlmja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
Štev. 170.
V Ljubljani, v petek 29. julija 1887.
Letnilt XV.
"Vabilo na liaročbo. »SLOVENEC",
edini katollško-konservatlvni slovenski dnevnik
v e lj a za Ljubljano pri o p r a v u i š t v u ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (! „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... S „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Opravništvo »Slovenca".
Prvi občni zbor ..katoliškega tiskovnega društva" v Ljubljani.
Dne 27. t. m. točno ob 10. uri se zbero društve-niki — bilo jih je uavzočih 37 — v dvorani knezo-škofijskega semenišč"*, ktero je blage volje za to priliko prepustil zborovalcem vodja in kanonik dr. Jan. K u 1 a v i c. — Starosta osnovalnemu odboru, gosp. Josip Jerič, konstatuje, da je za zborovanje navzočih dovolj udov; pozdravi navzoče iu nasvetuje kanonika g. K. K 1 u n a za predsednika današnjemu zboru, čemur zbor soglasno pritrdi.
Gosp. predsednik se zahvali za izkazano častno zaupanje, pozdravi z gorkimi besedami vse pričujoče, izrazi svoje veselje, da se je zbralo toliko udov tudi od daleč pri današnjem zboru. To je znamenje, da vedo gospodje ceniti važnost tiskarstva v naših časih, in kako so zato potrebna tiskovna društva; tako društvo se je ustanovilo tudi v Ljubljani in začne danes s prvim občnim zborom svoje delovanje. — Na to imenuje g. predsednik z zborovim potrdilom g. A. K a I a n a za zapisnikarja in poživijo gosp. Jeriča, naj podil občnemu zboru poročilo ob osno-valnem delovanji začasnega odbora.
Gosp. J. Jerič: Ni moj namen, danes obširneje poročati o katoliški tiskarni in bukvarui; to poročilo si prihranim za poznejo, ugodnejo priliko; omenim le, kaj je začasni odbor o tem deloval. Kakor znano, se mi je s pomočjo dobrih prijateljev posrečilo ustanoviti najprej katoliško bukvarno in kake štiri leta pozneje katoliško tiskarno. Namen pri tem nam je bil: pridobiti si s tema napravama pripomočkov, da vspešneje širimo, vtrjujemo in zagovarjamo svoja načela, ki se nam zde edino prava in zato narodu našemu nad vse potrebna. — Lahko pa je umeti, da voditi bakvaruo in tiskarno in pri tem vrejevati še dnevnik, je pač enemu človeku preveč, zato sem vedno želel, da se stvar stalno vravmi in delo primerno razdeli. V ta namen so se dogovori vršili že dve leti. Najprej smo mislili ustanoviti konsorcij, a težav je bilo toliko, da tega doseči ui bilo moči, zato so se pozneje osnovala pravila za društvo, ktera je vlada potrdila dne 17. junija t. 1. in jih imajo gospodje društveuiki pred seboj. Osnovalni odbor si je štel v nujno dolžnost, prej ko mogoče sklicati občni zbor, ki naj te zadeve spravi v tir in jaz prav srčno želim, da bi se daues te obravnave srečno začele, da bi jih izvoljeni odbor previdno nadaljeval in izvršil v občno zadovoljnost, v korist dobri stvari. (Občna pohvala).
Gospod predsednik pojasujevaje omenja, da se je katoliško tiskovno društvo ustanovilo s tem namenom, da postavno v last dobi obstoječo katoliško tiskarno iu bukvarno.
Tretja točka v sporedu: Branje pravil in razgovor o njih. — Ker se splošno [o pravilih nikdo ne loti besede, prosi g. predsednik g. M. Kolarja, da paragraf za paragrafom prebere pravila, o kterih naj se vrše razgovori.
Pri § 1 obžaluje g. A. Ž 1 o g a r, da vsi udje niso dobili pravočasno v roke društvenih pravil, da je toraj težko danes o njih se razgovarjati in želi ob enem pojasnila gledč imena novemu društvu, kar mu gg. predsednik in dr. Kulavic pojasnita.
Pri § 2 pravi gosp. dr. J. K u 1 a v i c , da je društvu namen: izdajati, širiti, podpirati slovenske tiskovine, v verno-uarodnem iu avstrijsko-patrijotičuein duhu spisaue, iu pristavlja, da vsaj v začetku, do-
kler se razmere ne vrede, ni misliti, da bi društvo dajalo kaj posebnega svojim udom, kar se pozneje zgodi, ko društvo dobi trdno podlago.
Pri § 3 želi zvedeti g. A. K o b 1 a r razmere, v kteri je novo društvo z dosedaujiin lastnikom bukvarue in deloma tiskarne, kaj da bo toraj društvo prevzelo, po kterem načinu iu kedaj ? Gosp. predsednik pojasnuje, da je tiskarna ustanovljena z darovi dobrotnikov, a da je pri vladi gosp. Jerič vpisau kot lastnik; da bi toraj ob kaki nezgodi ne bilo neredov, treba je bilo moralne osebe, ki bo to staluo prevzela, iu ta je ravno naše društvo. Računov danes še ui mogoče podati iu tudi načina in časa ne naznauiti, ker to vravmi in določi stalui odbor, ki se bo pa danes še le izvolil. — Gosp. Jerič omeni, da se bo to zgodilo kakor hitro bo mogoče, in da on zaprek ne bo stavil, ker prav iz tega namena smo se daues zbrali, da se prične to delo.
Gosp. dr. Lesar želi pojasnila glede pogajanja tiskovnega društva z dosedanjim oskrbnikom, kar mu g. predsednik povoljuo pojasni.
Gosp. M. M a 1 e n š e k pozdravlja z veseljem novo društvo, ker upa, da se bode posebno v bukvarui bolj oziralo na želje kupovalcev, kakor se je to deloma do zdaj godilo iu kar je vzbudilo marsi-ktere pritožbe. Gosp. predsednik povdarja, da bo odboru poglavitna skrb, kupujočemu občinstvu po-streči točuo iu po primerni ceui.
Pri četrti točki dnevnega reda: Nasveti in predlogi posameznih udov, opazi g. predsednik, da je po pomoti izostalo v pravilih določilo, po kterem so morajo slučajni nasveti in predlogi saj nekaj dni poprej naznaniti odboru, da se pa to popravi v pravilih; ako toraj kdo stavi daues kak predlog ali nasvet, ga bo odbor pretresal iu po potrebi vporabil. Ker se nikdo ne oglasi, da bi govoril, pride na vrsto sporeda zadnja točka: Volitev stalnega odbora t. j. 14 odbornikov.
Gosp. predseduik veli, da ima odbor, kakor znano, 15 udov; od teh uaj jih saj 10 deset stanuje v Ljubljaui, da prevzemo potrebna opravila; izmed teh 15 udov si izvoli enega društveni pokrovitelj; 14 jih pa voli občni zbor za tri leta. Za tem prebere g. predsednik pismo pokrovitelja mil. g. kuezo-
LISTEK.
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.
vi.
15. avgusta 1886.
Predragi, preraili prijatelj 1 Danes je praznik Marijinega vnebovzetja. Ril mi je ta dan od nekdaj posebno slovesen. A tukaj se mi njegova imenitnost neizrečeno poviša. Ni li tu Marija prikazala se v svojem nebeškem veličastvu ? O, kako lahko se danes vspne: Moj duh iz telosa Z Marijo v nebesa! In res, kako lepo nahajamo tu na malem pri-6podobljeno naše romanje iz solzne doline v srečna nebesa',! Pod skalnatim pečevjem odpira se votlina, kjer se je Marija prikazavala. Le-tu kleči na kolenih verno ljudstvo, trkaje se na prsi iu prepevajo spo-korue pesui: Prizanesi, o Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu 1 Tako se spolnujo povolje Marijino, ki je tukaj grešni svet opominjala k pokori. Pred votlino
pa izvira studenec čudapolue vode, ki se je izpod zemlje prikazal na Marijino povelje; s to vodo za-dobivajo bolniki zdravje in bolečinam olajšanje. Kdo ne vidi li v tem studenci podobe onega živega studenca, ki izvira v katoliški cerkvi, iz kterega zajemajo po svetih zakramentih verniki vseh milosti potrebnih za večno življenje? A ta studenec odprl se je pregrešnemu svetu še le, ko je Marija augelju odgovorila: „Zg6di se mi po tvoji besedi." In ni nam druge poti v nebesa odprte, kakor pot pokore in svetih zakramentov. Toda nad votlino, visoko na skali dviga se veličastno proti nebu Marijino svetišče, spokornega grešnika nekako vabeč iz nižine v nebeško domovino, po grehu izgubljeno, a po Marijini milosti zopet zadobljeno.
Da, z Marijo v nebesa! predragi prijatelj. Tudi jaz danes zapustim nižino in stopim v tempelj na skali. Nisem še videl kraja ua zemlji, kjer bi se duh ložej otresel spon posvetnosti tor se prostejše zamaknil v nebeško veličastvo. In kaj bi v tem svetišči ne vzueslo duha v uobesa? Ti prostori, tako skladno razmerjem, ta mnogoličui kinč, v kterem 1 se altarji leskečejo, in visoka okna, skoz ktera se
v muogopisanih žarkih v notranje prostore vsiplje solnčua luč! Iu glej, te zastave iu zastavice tako somerno razobešeue po cerkvenem oboku, in spominki, s kterimi so stene na vseh straueh pokrite, vse to je priča žive vere iu srčno hvaležnosti, s ktoro je ta kraj obiskovalo tisoč in tisoč bogoljubnih duš z vsega svetil, pa tudi priča, da Marija še tukaj prebiva ter se milostno ozira ua prošnje svojih častilcev.
Iu pa še li daues? Ko se z visocega kora tako veličastno iu milo po cerkvi razlega vbran zvok ča-rodejue godbe, spremljajo angeljske glasove otroškega petja; a od altarja so krepko oglaša slava Rogu, slava Mariji: »Vzeta je Marija v nebo, vesele se angelji, hvaleč poveličujejo Gospoda!'' Ves ta blesk, vse to veličastvo je odsvit ono neskončne glorije, v kteri ilanes Marija v nebesih obhaja praznik svojega povišanja. Eu duh je, ena ljubezen, ktera danes nebeščaue in zemljaue združuje: Moj duh iz telesa Z Marijo v nebesa!
Da, v nebesa, mili prijatelj! Marijino vnebovzetje in njeno povišanje nam odpre nebesa in nas
škofa Ljubljauskaga, v kterem z veseljem poidrav-ljajo novo društvo, mu obljubijo svojo vsestransko naklonjenost in pomoč, žele mu obilega rspeba in blagoslova božjega ter naprosijo g. dr. K u I a v i c a, naj jih zastopa v novom odboru (Slava!); g. predsednik omenja, da imajo društveni pokrovitelj veliko zaslug pri osuovauji tiskovnega društva, zato meni, da občni zbor izpolni le svojo dolžnost, ako izreče prav toplo zahvalo mil. g. knezoškofu Ljubljanskemu. Tem besedam predsednikovim pritrdi občni zbor soglasno in navdušeno.
Pred volitvijo odborovo prebere g. M. Kolar imena dobrotnikov, ustanovnikov in udov „katoliškega tiskovnega društva"; vseh je že nad sto in njih imena se o priliki objavijo; upati je, da si bo stalni odbor vedel pridobiti še prav mnogo novih udov v vseh stanovih za vse dobro vnetega naroda našega.
Pri volitvi se je oddalo 53 veljavnih glasovnic, in z nadpolovično večino so bili voljeni prečastiti gospodje, kterih imena je objavil „Slovenec" v svoji 1(>8. številki. II koncu g. predsednik izreče v imenu občnega zbora g. Jerič u zahvalo za njegov dosedanji trud, ker ravno današnji zbor priča, da je imel pri vsem svojem delovanji najboljše namene. — Gosp. Anton Ž 1 o g a r izreče zahvalo osnoval-nemu odboru za trudoljubivo delovanje, posebej pa še predsedniku današujega občnega zbora, g. kanoniku K 1 u n u. za njegovo prijazno in modro vodstvo. Nato naznani gosp. predsednik, da je končana seja občnega zbora. — S tem poteče nit tudi poročevalcu, le to željo še pristavi, da bi katoliško tiskovno društvo prav krepko rastlo, se razcvetalo in obiluo sadu donašalo vernemu narodu slovenskemu!
Politični pregled.
V Ljubljani. 28. julija.
!V«t 1'HHjf de&eSe.
Državni zbor se neki snide že v drugi polovici meseca septembra. Koliko časa traja zborovanje, ni še znano. V vseh ministerstvih se sestavlja proračun za prihodnje leto.
Kakor že znano, razpisal je nanhii minister tri darila po 1000 gold. za tri najboljše spise za mladino. Češki listi so se pritoževali, da se je minister oziral le na nemško narodnost. Stara „Presse" odgovarja češkim listom in piše: Kar se tiče tirjatve, naj se podpirajo spisi tudi za nenemško mladino, moramo naznaniti, da s prvim korakom niso končani tudi drugi. Najprvo se je tam moralo pomagati, kjer je najbolj potreba.
Z Dunaja se poroča, da je dvorni svetovalec pri najvišjem sodnijskem dvoru . Jurij Lien-baclier, prosil za pokojnino. Cesar je prošnjo uslišal, Lienbacher gre v pokoj.
Te dni so časniki poročali o uemirih kmetskega prebivalstva v okrajih Rudki in Komarno v Galiciji. Bili so res resni nemiri, ker so kmetje mislili, da hoče gospodska vpeljati tlako. Ti nemiri pa so bili še meseca maja zaradi nove cestne postaje. Neresnično je tudi poročilo, da je 180 žandarmov s češkega odpeljalo se v Galicijo, da ukrote nemire. Odpeljalo se je le 59 žandarmov v Galicijo, ker se je po novi državni postavi pomnožilo število žandarmov.
Ogerski ministri so že skončali svoje proračune za prihodnje leto in je izročili finančnemu ministru. Vsi ministri, razun ministra za deželno
brarabo, so znižali stroške. V avgustu se snide mi-nisterski »Tet, da kouečoo določi skupni proračun.
Vitanje države.
Srbski finančni minister bo odpustil večino davčnih nadzornikov, da zmanjša državne stroške. Davke bodo pobirale občine. Ta način iztirjevanja davkov je mnogo cenejši in> se tudi bolj strinja z navadami srbskega naroda, kakor dosedanji davčni iztirjevalci. — V Kragujevci so liberalci in radikalc-i sklenili kompromis, da volijo v skupščino liberalca Turakoviča, županom pa radikalca Vukoviča. Pri volitvi župana pa je bil proti dogovoru izvoljen liberalec Neškovie. — Vlada je že imenovala člane komisije za revizijo ustave.
Bolgarski regenti in ministri še vedno upajo, da pride princ Koburški v Sofijo kot izvoljeni knez.. Poslali so v Carigrad Kalčeva, da turški sultan potrdi kneza. „Pester Llayd" je prinesel že poročilo iz Sofije, da je minister notranjih zadev naznanil oblastvom, naj vse pripravijo za vsprejem kneza Ferdinanda, ki pride med (>. in 10. avgustom v Bolgarijo. Tudi poroča omeujeoi list, da je novi knez Koburški brzojavil ministru Stojlovu, naj mu pošlje dve bolgarski vojaški obleki v Ebenthal. — Dunajski listi poročajo, da pride minister čoroakov zopet na Dunaj nadaljevat obravnave s princem Koburškim. — član bolgarske deputacije dr. Stranski je bil te dni v Išlu in se je v sredo vrnil na Dunaj. Sodelovalec „N. Fr. Pr.u se je ž njim pogovarjal. Stranski je trdil, da se princ Koburški sedaj neposredno dogovarja z bolgarsko vlado, ker je pravi in postavni knez bolgarski. Mnogo se trudi, da pregovori države in posebno Rusijo, naj ga potrdijo. Šel bo najprvo v Trnovo, da tam priseže na ustavo. Izpolnil bo vse želje Rusiji, odslovil regente in ministre, razpustil sebranje in razpisal nove volitve. Rusija pa zahteva svojega komisarja, kar Bolgari ne morejo dovoliti. Tudi r iskih častnikov nočejo Bolgari. Stranski misli, da Rusija ne bo zasedla Bolgarije, tudi če pride princ Koburški brez njenega dovoljenja v Bolgarijo.
Poročila o propagandi socijalistov na jVemšArem so resnična. Sicer so zaprli osrednji odbor socija-listov, toda v soboto in v nedeljo je zborovalo zopet okoli 20 delavskih društev. — Časniki še vedno napadajo Rusijo in Francijo. „Kreuzztg." že prerokuje, da se v kratkem sestavi ministerstvo Clemen-eeau ali Rochefort z Boulangerom, in vojska z Nemčijo je gotova. Tako hitro pa vendar ne bo odstopil Rouvier s tovariši. Ker sedaj radikalci niso vrgli fraucoskega ministerstva, gotovo ostane še tri mesece do prihodnjega zasedanja.
O zadnji volitvi v državni zbor v Strass-biirgu, kjer je propal grof Moltke, piše uradna „Ztg. fiir Elsass - Lothringen": Nekteri naseljenci niso hoteli skupno postopati s zmernimi volilci domačega prebivalstva. Njihovo postopanje je toliko bolj čudno, ker so kot kandidata postavili grofa Moltkeja, pa se niso potrudili, da ga vprašajo za dovoljenje. Slavni mož je vendar zaslužil toliko spoštovanja. Voditelji bi morali vendar pomisliti, da bodo vnanji časniki pristransko presojevali malo število glasov (1163) za grofa Moltkeja. Pozneje je grof Moltke naznanil, da noče biti kandidat. Ker ga niso vprašali, ne more jim zabraniti, akoravno mu je kandidatura zelo nevšeč. V resnici je kandidatura obžalovanja vredna, in dotični volilci si morajo to zapomniti.
Akoravno je Boulanger izstopil iz francoskega ministerstva, vendar je njegovo ime še vedno na dnevnem redu. Nedavno so nekteri francoski časniki pisali, da je uad 90 generalov Boulaugeru obljubilo svojo pomoč, ako poskusi državni prevrat. Dotična pisma v časniku „Franceu je pisal poslanec Laur. Sedaj pa „Lanterne" zagovarja Boulangera in trdi, da so generali njemu obljubili pomoč, ako se prične boj z Nemčijo. „Justice" pa ugovarja in piše, da je Boulanger dvakrat kot minister hotel poskusiti prevrat. „Justice" tirja, da mora Laur imenovati
dotična generale, kakor je obljubi!.. Laur odgovori v „France", da hoče imenovati vt«a imen^, kedar dojdejo daljša poročib iz Olertnoali-Ferranda od generala Boulangera.
Italijanski liber»lqi krogi m ved&o upali, da se bo papež spravil z vlado in dvžavi prepusti) molče svojo deželo. Ko pa je kardinal R&napolla razposlal okrožnico, sp«anali so, da se papež Leon XIII. ne bo nikdar odpovedal svojim pravicam do nekdanje papeževe dežele. — Italijanska zbornica je sklenila postavo, da preneha jerkvena desetina. Patrijarh v Benetkah je v imenu, vseh šiofov svoje provimjije poslal kralju prošnjo, naj ne potrdi postave. Kralj je brzojavno odgovoril pafrijarhu, da je storil svojo dolžnost, ko' je potrdil postavo. — Iz Rima se poroča, da v kratkem izide drago pisanje papeževo. V pisanji bo izražena papeževa želja, da se katoliki vdeležujejo volitev. — Italijanskih vojaških vaj so vdeleže naslednji avstrijski častniki: GM. vitez Corvin, polkovnik Forstner in podpolkovnik Rungg.
Angleška dolenja zbornica je potrdila prve tri člene irske zemljiške postave. Salisburjjeva vlada se je ozirala na mnoge želje raznih strank, in tako se kmalo sklenejo obravnave o tej postavi. Zbornica ima še mnogo dela in bo morda zborovala še do konca avgusta. — Sedanja angleška vlada se ne bo mogla dolgo obdržati na krmilu. Gladstonejevi pristaši so v zadnjem času povsod zmagali na voliščih. Se bolj je omajalo vladi stališče, ker je premenila svojo misel o irski zemljiški postavi. Dostavila je namreč določbo, da bo vlada pobirala zakupnino. Zadnje dni se je mnogo govorilo, da vstopi v ministerstvo lord Hartingt&n. Minister Smith pa je naznanil v zbornici, da dotična govorica ni resnična. Vlada je morala v irski postavi nekoliko odjeujati, da pridobi za-se liberalne unijoniste. Kakor „Ob-server" poroča, Hartington nikakor noče vstopiti v sedanjo vlado. Upa namreč več koristiti vladi, ako sam ne vstopi v ministerstvo. Le ko bi morala odstopiti vlada, premenil bo svoj sklep.
Danski vojni minister je na ljudskem shodu v Falstru povdarjal potrebo, da se mora pomnožiti armada in bolje zavarovati glavno mesfo Kodanj. Danska država ne more več gospodovati ua morji. Minister je tudi omenil, da je nevarnost vojske vedno večja, in Danska se mora pripraviti na boj. — Ruski car pride na Dansko meseca avgusta.
Rumunski ministerski predsednik Bratiano je v zadnjem miuisterskem svetu izjavil, da je Rumunija v nevarnosti. Ako bodo Rusi pričeli vojno zaradi Bolgarije, trpela bo Rumunija veliko škodo. Bratiano je povdarjal, da mora Rumunija skrbeti za-se, ker Rusi se ne bodo ozirali na njene koristi.
V Armeniji so prebivalci zelo razburjeui proti turški vladi. Kakor smo nedavno sporočili, vršili so se v Armeniji na ruski in perzijski meji resni nemiri. Turška vlada je namreč zaukazala neke na-redbe, ki se ne strinjajo z armensko ustavo. — Turška vlada se muogo trudi, da ne obtiči zopet pogodba gledč Egipta. Dokazati hoče Angležem, da se sultan ni upiral bistvu, marveč le obliki pogodbe. Turški zastopnik v Londonu, Rustem paša, je dobil povelje, naj pregovori angleško vlado, da se pričuo nove obravnave. — Do sedaj turška vlada ni še razposlala druge okrožnice o bolgarskem vprašanji. Vendar bo to skoraj gotovo storila, ko se natančneje o tem dogovori s zastopniki vnanjih držav.
Škof Sogaro, apostolski vikar v srednji Afriki, je dobil iz Suakina daljše poročilo o položaji v Sudanu. Kakor znano, vjeli so Sudanci več evro-pejcev. Med njimi je bil tudi misijonarski brat Lo-catelli. Pet let je bil v sužnosti; letos meseca maja je srečno prišel v Kajiro in se je začetkom tega meseca zopet hotel vrniti k svojim vjetim tovarišem. Ko je že dva dni potoval iz Suakina, sreča bogatega trgovca Ibrahima, ki je prišel iz Kartuma. Ta pove Locatelliju, da iščejo njega v Sudanu in je nagrada razpisana za njegovo glavo. Ko je bil Loca-telli pobegnil, ravnali so neusmiljeno z vjetniki, in
vpelje do gledanja onega veselja, ktero je Bog pripravil onim, ki ga ljubijo. O tem veselji pravi apo-etelj, da oko ga ni videlo in uho ne slišalo in v srce človeku ni prišlo. Ono toraj presega vse, karkoli si človek domišljati more. In v čem ono bistveno obstoji? Odgovarja nam na to razodenje in katoliška cerkev: ono obstoji v gledanji Boga od obličja do obličja. Vir toraj tega veselja je spoznanje, čegar neposreden predmet |e Božje bistvo samo na sebi; temu spoznanju prilega se enako popolna ljubezen in oboje napolnuje dušo s čutom neskončne radosti.
Imenujemo "pa to veselje čeznaravno, ker ono res presega kakor moči, tako tudi željo in zahtevo človeško narave. Sicer je človek tudi že po goli naravi vstvarjen za nekako spoznanje in ljubezen Boga stvarnika, in tako namenjen za nekako srečo; a to spoznanje Boga in njegovih lastnosti vrši se v naravnem stanu le posredno, t. j. človek spoznava Boga po tem, kar je vstvaril, iz stvari. Po nm-tsvonih zakonih, ki so vsakemu prirojeni, iz slučajnosti sveta sklepamo na bivanje nujnega, večnega bitja, iz čudovitega reda v vestnim pridemo do neskončno modrega vrejevitelja itd. A tako Boga spo-
znavši ga vendar neposredno ne gledamo, občudujemo ga in molimo, vendar ga niti z duhom, niti s čuti ne vsprejmemo. To spoznanje je, da govorim s sv. Pavlom, kakor v zrcalo gledana podoba, ali kakor gledanje umetnostno izdelanega kipa, s kterega spoznam in občudujem ideje in modrosti umetnikove, a umetnika samega na sebi ne gledam.
A prav za to, ker je ono veselje čeznaravno, se človek do njega z golo naravo ne more povspeti; početek in kal čeznaravnega življenja v človeka vsadi milost; in ono vživanje Boga od obličja do obličja je prav za prav učinek ali dozoreli sad milosti. čim večja je milost in svetost, tem večja je tudi čeznaravna slava; ker je pa Marija med vsemi stvarmi zadobila najvišo milost, presega tudi njena čeznaravna slava vseh druzih zveličancev slavo. Po tem takem pa tudi lahko vidimo, kako v tesni zvezi je njeno povišanje v nebeško slavo z brezmadežnim Spočetjem. Prvo je nekako bistveno potrebna posledica poslednjega; čeznaravna milost Božja, ki se je po brezmadežnem Spočetji najsijajniše pove-ličala v zmagi nad grehom, je po vnebovzetji ko-nečno in sklepno požarjena. Zatoraj sta pa tudi
praznika Spočetja Marijinega in njenega vnebovzetja tako bistveno sklenjena, da se ločiti ne dasta, eden zahteva druzega. Toda ob enem je tudi po vnebovzetji dovršena zmaga milosti in čeznaravnosti nad naturalizmom, ki se je pričela s Spočetjem Marijinim. In ker je katoliška cerkev, po Duhu Božjem razsvitljena, v dobi naturalizma z dogma-tično določbo brezmadežnega Spočetja proslavila moč milosti, bo temu dosledno v bližnji prihodnosti gotovo isto tako dogmatično razglasila Marijino vnebovzetje in povišanje. Tedaj bo pa nevesti Kristusovi zasijala nova, zlata doba; osramoten umolknil bo mogočui sovražnik, ki dandanes s frazami in z laži-vedo zavdaja cerkvi najhujše rane, ki zasmehuje njene čudeže, svetnike, ki s kemijo, s fiziko, s špiritizmom hoče obveljaviti katoliške čudeže, naj-vidniša znamenja čeznaravnih moči. In zopet se bo duh človeški verno obrnil po najvišib vzorih čeznaravno lepote in Kristusov duh obveljal bo v vedah in umetnosti.	(Koncc prili.)
tudi sedaj je boljše, da se ne vrne. Nato se je Lo-catelli vrnil nazaj. Blago, vredno več tisoč frankov, glo je naprej. Spremlja je neki Hammed. Ko blago proda, izroči denar vjetnikom. — Ibrahim pravi dalje: Ko je pobegnil Locatelli, ni smel noben evro-pejee ua potovanje; zaprti so v ograjah. — V Berberu jo neki Nur namestnik Abdulalaha, fanatičen človek, ki najprvo vzame polovico vsega blaga in še 5 odstotkov kot carino.
V Maaavi je neznosna vročina. Italijanska armada opravlja le najpotrebnejšo vojaško službo, vendar je že mnogo vojakov zbolelo za solnčarico. Samo 14. julija je 44 vojakov onemoglo vsled vročine. Parnik „CittA de Genova" je vojaška bolnišnica. Celo domačini ne morejo prenašati vročine. Ta poročila bodo italijanskemu prebivalstvu dala nov povod, da vlado napadajo zaradi afriške politike. — Listi iz Adena poročajo, da je vladar v Abisiniji po angleškem zastopniku v Adenu prosil angleško kraljico, naj posreduje med njim in italijausko vlado na podlagi pogodbe z dne 3. junija 1S84. Neguš hoče Italijanom prepustiti Masavo in okolico, Italijani pa ne bi smeli dalje prodirati in morali Abisincem dovoliti prosto kupčijo v Masavi.
Izvirni dopisi.
Iz Oseliških hribov nad Škofjo Loko, 26. julija. (Zavarovanje.) Razni opravilniki (agentje) potujejo v zadnjem času po našiti hribih in hvalijo se, da z mnogim vspehom. Precejšnje število raznih strojev, mlatilnih, slamoreznih in šivalnih spečalo se je v tekočem mesecu tu in po soseščini. Znamenje, da uapredujemo, ali pa, da nam manjka delavcev. Jaz trdim, da je obojno.
Prav ponašati se pa sme s svojimi opravilniki zavarovalna banka »Slavija". Lansko leto zavarovala se je v drugi polovici meseca junija po jako spretnem uradniku te banke malo da ne polovica posestnikov v Novo Oseliški župniji. Začetek je bil težaven, posebno ker ljudstvo po naših hribih ni vajeno takih stroškov. Zraven tega je bilo pred petnajstimi leti osle-parjeno po opraviluiku neke banke, in najbolj zbegala je pred malo leti naše ljudstvo veliko previsoka cenitev nekaj predmetov, ostalih po pogorišči na Dobravčevem pri Zireh. Dne 15. preteklega meseca treščilo je v neko hišo v Podjelovem brdu pri Novi Oselici, iu ravno tisti večer v neko hišo v Leskovici. Prva zgorela je z vsem gospodarskim poslopjem, drugi je bila nekoliko streha poškodovana, ker so Leskovčaui ogenj čudno hitro pogasili. Ker se je škoda plačala prav pošteno in nenavadno hitro, si je banka „Slavija" pridobila tu toliko zaupanja, da se zdaj posestniki po naših hribih oglašajo eden za drugim pri zastopu v Stari Oselici, kterega je „Slavija" ustanovila pred malo tedni. Ljudje pa še le zdaj po onih dveh pogoriščih vedo cemti vrednost zavarovalnic. Največji nasprotniki so umolknili, posebno ko so se prepričali, da je „Slavija" tako pošteno izplačala zavarovalne zneske, dasi še eno leto ni preteklo, odkar se je zavaroval prvi, in je bilo še-le nekaj tednov, kar se je drugi.
Ker je »Slavija" pošteno postopala, naj je s temi vrsticami vrlo priporočena.
S Krke, 26. julija. Že več kakor polovico leta nisi dragi »Slovenec" prinesel s Krke nobenega dopisa. Resnica je sicer, da sta bila dva dopisa; prvi „Od Krke", drugi »Iz Krke", toraj »S Krke" nobeden.
Kaj je temu vzrok? Menda ste jih vrgli v ne-nasitljivi koš! In kaj naj Vam danes sporočim? Naša farna cerkev ima po trudu č. g. župnika prelepe uove altarje v stranskih kapelah. — Letina nam letos dobro obeta; pšenico smo poželi. Tudi jara žita prav lepo kažejo. Bog nas obvari hude ure, in brez skrbi bomo, da ue bo tako hudo za živinsko klajo iu ljudem za živež, kakor je bilo zadnji dve spomladi.
Iz Bevk, 24. julija. Častiti g. vreduik! Blagovolite tudi iz našega kraja nekoliko novic sprejeti v Vaš cenjeni list. Najprvo hočem opisati slavnost o sklepu šolskega leta naše ekskurendo-šole. Že prejšnjo nedeljo so naš priljubljeni č. g. župnik oznanili, da se bode šolsko leto končalo s slovesno službo božjo in s zahvalno pesmijo. Res je vrli g. učitelj Stoječ ob '/»9. uri v šoli zbral mladino, ktera se je potem s prelepim svojim banderom na čelu paroma v cerkev podala. Med daritvijo sv. maše so otroci lepo iz molitvenikov brali in se sploh prav lepo obnašali. Ko so potem č. g. župnik na lečo stopili ter nekoliko krepkih mladini primernih besedi spregovorili, je
marsikomu oko rosno postalo. Posebno so povdar-jali, da naj se mladina nikdar ne sramuje s prekrasnim: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" pozdravljati, in ko angeljevo češčenje zvoni, odkriti se in pobožno moliti, kar se žalibog posebno velikrat v mestih opazuje. Sramuje naj se sleherni pregrešnih činov in slabih tovaršij; sploh pa naj dela dobro in naj se varuje hudega, da bode v resnici dober in priden otrok. Po končani sveti maši se je mladina zopet paroma v šolo podala, kjer so se jim šolska naznanila razdelila. Omeniti mi je še govora gosp. predsednika krajuega šolskega sveta Iv. Perkota, ki je posebno opominjal deco, da naj spoštuje gosp. učitelja, kajti učitelji so za Bogom in stariši mladini največji dobrotniki. Sploh pa otroci svojemu učitelju največje veselje napravijo s tem, da vestno vse spol-nujejo, kar jim učitelj priporoča.
Po govoru so dobili najpridneji dečki in deklice nekaj zvezkov „Angeljčk-a", koje je Vaš dopisovalec mladini poklonil. Poleg tega dobil je še vsak po jedno podobico od č. g. župnika in dobro merico češenj, ktere je gosp. predsednik za mladino kupil. Po dovršeni slavnosti se je mladina veselim srcem podala na svoj dom. Vseh šolo obiskujočih otrok je bilo okolo 60; napredek je bil povoljen. Sploh se pa imamo za tako dober vspeh zahvaliti izbornemu učitelju g. Stojecu, ki se ni ustrašil nikakega truda in napora, ampak je marljivo dohajal z Vrhnike k nam mladino podučevat, bodisi, da je bilo vreme lepo ali grdo! In res je mladina tako dobro izvež-bana v branji in pisanji, pa tudi v številjenji in risanji, da sem se kar čudil, ko mi je bilo dovoljeno enkrat v šolo priti in se prepričati o napredku. In sploh so se otroci privadili lepega obnašanja, tako, da vsacega človeka, bodisi domač ali tuj prav prijazno pozdravljajo s krščanskim pozdravom : »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Se enkrat prisrčna zahvala g. učitelju za njegov obilen trud! Bog nam ga ohrani še mnogo let!
Naj še povem, da smo dobili prekrasen tlak v cerkvi, kojega so napravili g. župnik, ki ne skrbe samo za dušni blagor svojih ovčic, ampak tudi za olepšavo cerkve. — Pa tudi petje imamo sedaj tako lepo vbrauo, da se je res čuditi, za kar se imamo zahvaliti posebno g. organistu L. R o z m a n u, ki prav vrlo in pridno oskrbuje cerkveno petje. — Letina pri nas sploh prav dobro kaže.
F. L e v č e v.
Od Fare pri Kostelji, 25. julija. (Birma na Hrvatskem.) Predragi mi »Slovenec", ker si vnet za vse pošteno, pravično in lepo, se uadjam, da ne boš zavrgel mojega, čeravno poznega poročila o sv. birmi na Brodu pri Kolpi. Dasiravno imenovana župnija spada pod Senjsko vladikovino in mejo med njo in župnijo Ljubljanske škofije široka Kolpa dela, vendar v verskem oziru ona tuja župnija zelo vpliva na župnijo Ljubljanske škofije, ker je z njo v zvezi z lepim, lansko leto na novo izdelanim mostom.
Bilo je 5. julija popoludne krasno vreme, ko se visoki cerkveni dostojanstvenik, presvitli gospod biskup Senjsko-Modruški, Juraj Posilovič, pripelje iz župnije Kuželjske v velikem spremstvu ua hrvatski Brod. Povsod so bili postavljeni mlaji in raz hiš so vihrale zastave. Glasno je odmevalo groraenje to-pičev in naznanjalo lepo vbrano petje zvonov župne brodske cerkve prihod visokega gospoda. Mnogo je bilo zbranega občinstva že isto popoludne, da sprejme blagoslov od svojega milega vladike. Po opravljeni molitvi pred sv. Rešnjim Telesom se milostljivi vladika podil v grajščiusko hišo grofice Turn-Tasis, kjer je bival čez noč. Drugi dan, zjutraj ob 7. uri, se zopet razlega grom možnarjev in milo doneči glas zvonov, kajti presvitli vladika gre v spremstvu svojih svečenikov v božji hram, da najprej opravi tam sveto daritev in potem podeli sv. zakrament. Ker je bilo vernega hrvatskega in iz obližja kranjskega ljudstva toliko, da se je vso trlo, cerkev pa srednje velikosti, a radi tega silna soparica v njej, je presvitli gospod delil sv. birmo zuuaj pred cerkvijo. Štirje možje so nosili baldabin, da je presvitli gospod laglje prenašal silno vročino pri dolgem opravilu, ker je bilo do 800 birmancev. Vladal je ves čas med sv. opravilom izgleden mir, in ui bilo istega prerivanja, kakor semtertje pri kakem shodu ali cerkvenem proščenji. Prav resno iu spoštljivo je narod obračal oči na svojega vladiko. Tudi v krčmah je celi popoludan vladala tihota in nikjer ni bilo slišati onih piskačev, ki tako radi privabijo mladi svet na plesišče. Zahvala v tej stvari seveda gre gosp. župniku Brodskemu, Mateju Ovetkotu, ki je že poprej pripravljal izročeno mu ljudstvo, kako se imajo ob-
našati, kadar pride presvitli škof. Narod, ki ljubi svojega dušobrižnika, je poslušal njegov glas. Koga bi toraj v srcu ne ganilo, ko vidi, da zvesti narod spoštuje in posluša svojega duhovnega pastirja, kako se globoko klanja svojemu višjemu pastirju? Dovolj trden dokaz, da narod, ki ima tako vero, ni še propadel, še ni zgubljen, čeravno je bil tlačen stoletja od kletega sovražnika krščanstva — od Turkov iu je tako zaostal v izobraženji nekoliko za drugimi narodi, ki so se, malo bolj v zavetji, mogli duševno lepše razvij^i.
Popoludne po obedu ob 4. uri obišče slavni biskup zopet cerkev, ogleda portatile pri vseh oltarjih, monštranco, obhajilni kelih. Potem se poda v zakristijo, ogledava kelihe, cerkvene pararaente iu po-slednjič blagoslovi mali zvon za podružnično cerkev Koščičevo-Kuželjske župnije. Po tem obredu gre v župni dvor, ogleda farne knjige, cerkvene račune in slednjič podari 50 gold. za novi oltar farni cerkvi. Ob 6. uri se podil v svoje stanovanje, spremljan od duhovnikov, ker od tolikega napora je bil presvitli gost precej utrujen.
Drugo jutro se visoki gospod odpelje iz Broda po cesti tik Kolpe v župnijo Podstene. Ker imenovana cesta pelje onkraj Kolpe za streljaj od župne cerkve pri Fari, pozdravili smo ga s streljanjem in zvonenjem. Na potu tje je spremljalo osem voz, na kterih so sedeli duhovski in svetni gospodje. — Še smo tri dni slišali neprestano gromenje topičev, kajti v Zaveršji, Velikih Moravicah, Divjakih, Skradu, Delnicah, povsod je pozdravljal narod hrvatski svojega vrlega vladiko in tako pokazal, da ljubi in spoštuje ujega, ki mu deli blagoslov in prosi mlademu naraščaju hrvatskemu pri Bogu za darove sv. Duha.
Z Goriškega, 23. julija. (Še nekoliko o mojem potovanji; t g 0 s P- Viktor Dole ne c.) (Dalje.) Kakšni so nek ti Brionski otoki? Vidi se jih le na večih zemljevidih isterskega poluotoka. Oni se dvigajo iz morja pred vhodom v Puljsko luko, ter napravljajo s kopnim morsko ožino pri Fazani (pet morskih milj od Pulja). Je pa čvetero večih otokov: Brion grande, Brion minor, S. Girolamo in Kozada in mnogo neznatnih skalnatih otokov, ki jih školji imenujejo.
1.	Brion veliki je lastnina beneške rodovine Frangini, ter eno najlepših posestev v Puljski okolici, ali zaradi tamošnjih mrzlic (malaria) je le malo obljuden in zanemarjen. S čolnom se pride iz Pulja v njegov zaklon (Anlegeplatz) v 1—1'/2 uri. Na tem otoku se nahajajo tudi zanimive razvaline iz rimskih časov: ostankov hiš, malih poslopij in utvrdb je videti ob obrežji in sledi kopeljnih hiš, ktere so bile tlakane z lepim mozaikom. Blizo ostankov teh kopeljnih hiš je videti lep napis iz kamenja, tudi iz istih časov. Od zaklona vodi lepa cesta k utvrdbi »Tegetthoft'", stoječi na najvišjem grebenu tega otoka. Od tukaj je krasen razgled po vseh teh otokih in njih mnogoštevilnih zaklonih. Nasproti Fazane (fara, ki ima 600 duš) stoji na omenjenem otoku v zaklonu: Porto Brioui, vasica enakega imena in grad iz 16. stoletja.
2.	Brion manjši, severo-zahodno od velikega Briona, je neobljuden, ima še zdaj izvrstne kamnolome, iz kterih so nekdaj vozili rezano kamenje v Benetke; ima zelo tesno morsko ožino med otokom velikim Brionom; zato morejo tu le male ladije skozi ploviti.
3.	S. Girolamo (sv. Ilieronim), zanimiv otok zaradi velikanskih kamnolomov, ktere so rabili že v prastarih časih, stoji pred vhodom v Puljsko pristanišče. Otok je bil nekdaj visok 30 metrov, zdaj pa je zaradi neprestanega kopanja razdeljen v dve polovici, kteri ste skupaj sklenjeni le z malo nad morjem vzvišeno ravnico. Čveterovogelni kamni, ki se tam lomijo, se rabijo za zidanje ladjedelnice v Pulji, in celo za nove stavbe ua Dunaji. Do 17. stoletja je bil na otoku samostan sv. Ilieronima in od tod ime tega otoka.
4.	Kozada, otok, vzhodno od tega otoka, je še precej dobro obdelan, pa ni obljuden, ker na vseh teh otokih gospodari več ali manj mrzlica (zimica ali groznica po hrvatsko!).
Od Fazane naprej proti Rovi nji je tudi še mnogo majhnih sklalnatih otokov, ki so čisto neznatni, razun enega pod Rovinjem, ki se imenuje školj sv. Andreja, kjer je velika tovarna za cement. Pred Rovinj smo došli ob 8. uri 40 minut. Mesto ima zdaj nad 13.000 prebivalcev ter je zvezano z železnico. Lepa je nek velika cerkev, ua ktere visokem zvoniku sloui lepa bronasta podoba device in
mučenice sv. Evfemije. Nekdaj je tukaj „stoloval" rabelj, ali odkar je smrtna kazen postala jako redka, ga ni več, kar je Rovinjcem silno všeč, zato ker so jih poredueži zarad njega ironično dražili z besedami, ki se tu ne dajo ponavljati. Odtod še uadalje štrlijo prek obrežja majhni skalnati otoki do Poreča, druge postaje od Rovinja. Vmes je namreč postaja Orsera, nad „Canal di Lome", ki sega globoko notri v istrski poluotok in je zelo ozek pa ugoden za ribji lov.	(Konee Prih-)
Iz Gradca, 26. julija. Tukajšnja „T. P." se silno veseli nad novico „Corrierja", ki poroča o Goriškem nadškofu, dr. Zornu, da je pozival prof. bogoslovja in dogmatike č. g. dr. Antona Gregorč i ča, ki je ob enem vreduik „Soče" (kakor „Corriere" trdi, lista, kteremu gre med slovenskimi hujskajo-čimi listi prvenstvo in ki je glasilo državnega poslanca dr. Tonklija), da naj se odpove vredništvu, ker se sedauje vredovanje „Soče" ne strinja s „svetim poklicem duhovnovim". Lahi so neki jako zadovoljni s tem uadškofovim korakom. Tako daleč „Corriere". Jaz ne vem, koliko je laži na tej novici, če ne samo ena in ta od konca do kraja. „Soča" je vendar popolnoma miren in zmeren list, zlasti odkar jo ima v rokah g. dr. Gregorčič. Še manj verjetna zdi se nam pa trditev nadškofova, da bi se vredništvo „Soče", kakoršno je sedaj, ne strinjalo s svetim duhovskim poklicem? Čemu pa potem po drugih pokrajinah škofje priporočajo in celo pomagajo ustauovljati katoliška tiskovna društva in tistim na čelo in listom za vrednike duhovne postavljajo? Da bi bilo „Corrierju" jako všeč, če bi nadškof res tako postopal, kakor si oni to žele, no, na to ni treba prisezati, se že tako verjame.
Domače novice.
(Stalni odbor) „ k a t o I i š k e g a tiskovnega društva" v Ljubljani si je danes izvolil predseduika prečast. gosp. kanonika in papeževega prelata dr. Andreja Čebašeka, svojega podpredsednika čast. gosp. župnika Jeriča, tajnika in blagajnika čast. gosp. semeniškega podvodjo Žigo Bohinca, nadzornikom tiskarni je bil izvoljen č. g. katehet Anton K r ž i č, in nadzornikom bukvami č. g. stolni vikar Matija Kolar. Delovanje obema nadzornikoma se prične seveda še-le tedaj, ko si društvo v last dobi katoliško tiskarno in bukvarno.
(V Ljubljansko semenišče) oglasilo se je do sedaj nad 40 kandidatov; 30 je domačinov, drugi so tujci. Žal, da za vse ni več prostora v semenišči.
(Čeških gostov) oglasilo se je danes na novo 73. Praški odbor, boječ se, da bi število vdeležnikov ne narastlo previsoko, ne sprejema več novih prijav dalje, ko do 28. t. m. Izleta na Slovensko vdeleži se cvet češkega razumništva in zato smo prepričani, da bode imel ugodne posledice v medsebojnem občevanji obeh na skrajni zapad potisnjenih slovanskih narodov.
(Slovenski velikošolci) se snidejo 6., 7. in 8. septembra v Ljubljani, kjer bodo obravnavali važna vprašanja za slovenske velikošolce.
(Iz Ljubljanske okolice.) Učitelji Ljubljanske okolice imeli so 27. t. m. običajno letno zborovanje, kterega se je vdeležil tudi za šolo zelo vneti katehet iz Šent-Vida, g. L. Z a 1 e t e 1. Na dnevnem redu bila sta sledeča poročila: „Ktere zadržke imata poduk in odgoja na kmetih in kako bi se odstrauili?", in „Kako naj bi učitelj sadjarstvo povzdignil?" O prvi točki govoril je g. G a le prav dobro in je tudi žel zasluženo pohvalo. O drugi točki pa je imel besedo g. Ran t, itak že znan kot izvrsten sadjar. Sklenilo se je tudi prositi višje šolske oblastnije, da bi z vso postavno silo delale za izboljšanje šolskega obiskovanja. Vse obravnave vršile so se izključljivo v slovenskem jeziku in celo okrajni glavar, zelo priljubljen gospod, pozdravil je zbor v izborni slovenščini, in tudi pri skupnem obedu vršile so se vse napitnice v domačem jeziku. G. okrajnega glavarja in učitelje Ljubljanske okolice naj bi posnemali po drugih okrajih!
(Za Ljnbljauski vodovod) že pridno vrtajo zemljo na Posavji, tri kilometre od Ljubljane. Pri dvanajstera metru v globočini so prišli do vode; sedaj so skopali že 34 metrov globoko v zemljo. Zanimivo je ogledati si posamezne sklade kamenja in plasti zemlje in peska, ktere koplje sveder in cev
z vodo vred nosi na dan. Voda je v globočini sicer kalna, ali hitro se sčisti in ima prav prijeteu okus. Delo vodi nek Nemec, vrtajo pa domačini. Delo se vrši po načrtu inžeuirja Srarekarja, domačina iz Sevnice, ki je v Ztlrichu dovršil tehniko in se naselil v Maunheimu. Izvršil je že več vodovodov in je v takem podvzetji strokovnjak; sedaj izvršuje vodovod tudi v Milanu. Da bi le kmalo napeljal vodo tudi v Ljubljano!
(Državni poslanec profesor Šnklje) je sklical volilni shod v Metliko, prihodnjo nedeljo 31. julija. Meseca avgusta bo poročal svojim volilcem o svojem delovanji v državnem zboru tudi v drugih dolenjskih mestih.
(Razpisana) je druga učiteljska služba na dvo-razrednici v Kostanjevici; plače 400 gold. Prošnje do 30. avgusta c. kr. okrajnemu šolskemu svetu na Krškem. — Razpisana je služba na jednorazrednici v Kolovratu pri Zagorji; plače 450 gold., doklade 30 gold. in stanovauje. Prošnje do 15. avgusta c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Litiji.
(Zahvala) Za po toči poškodovane sv. Križke župnije sta darovala preč. gg. župnika: Janez Sa-jovic 5 gold. in Bartol Baltazor 10 gold. Bog povrni!
(Spomin.) Danes, 29. julija, je devet let, odkar so šle naše čete preko Save v Bosno upornike krotit in deželo zasedat.
(V okrajni zastop v Brežicah) so 20. julija bili izvoljeni gg.: Ig. Šnideršič, lekar v Brežicah (načelnik), Gustav Delcott, trgovec v Brežicah (namestnik). Odborniki so: Grof Atteras, dr. Gvido Srebre, odvetnik, baron Moscon, grajščak v Pišecah, Vincenc Sorčič, posestnik v Kapelah in Janez Ja-nežič, posestnik v Brežicah.
(Svojega sina) sunil je z nožem v trebuh dne 26. julija sivolasi Simon Tronjko iz Radgonske okolice. Mož je bil pijan in se je s svojo ženo prepiral. Sin je branil mater pred napadi očetovimi in jo je pri tem sam tako z nožem v trebuh skupil, da so mu čreva veukaj pogledala in je malo upanja, da bi okreval.
(Delavsko podporno društvo v Trstu) je imelo dne 23. t. m. sejo pod predsedništvom gospoda M. M a n d i č a. Sklenili so, da društvo kupi oljnato sliko ranjcega in jo obesi v odborovej dvorani. Za nagrobni spomenik je določil odbor 300 gold. iz blagajnice moškega oddelka, in 100 gold. iz blagaj-nice ženskega oddelka. Ob enem so odborniki prosili g. prof. Mandiča, da ostane na čelu društva, ker on ima srce za narod in skrb za društveni napredek.
(Za spominek Vik. Dolenca) je nabranih po izkazu v „Edinosti" 482 gold.
Telegrami.
Sofija, 28. julija. Kakor trdijo razne osebe, ki so v ožji zvezi z vlado, in kakor pišejo bolgarski časniki, sklenil je princ Koburški. da pride v Bolgarijo. V kratkem času pride v Solijo.
Rim, 28. julija. Selilozer je izročil papežu povodom njegove petdesetletnice lastno ročno pismo nemškega cesarja in umetno izdelano, dragoceno mitro. Kakor piše „Osser vatore", je cesarjevo pismo nov dokaz dobrih razmer med Vatikanom in Nemčijo.
Pariz, 29. julija. Cassagnac se brani poslancu Lauru dati zadoščenje, dokler ne objavi imen obdolženih generalov in članov desnice. Mnogi časniki pišejo, da je Boulanger poslal Ferry-ju svoje priče.
Poziv.
Narod slovenski! ako veš ceniti zasluge nevtrud-nega moža, ki je žrtvoval življenje in imenje samo Tebi na korist, — postavi mu krasen nagrobni kamen, spomenik, ki bode na krasnej meji Slovenstva kazal in pričal domačinu in tujcu, kdo je bil pokojnik. Podpreti nam je tudi ubogo vdovo in dva osiročena otročiča, ki bridko vzdihujeta po izgubljenem očetu in hranitelji.
Podpisani odbor se nadeja, da bodo Slovenci in Hrvatje o tej priliki z dejanjem dokazali svoje domoljubje, ker je ranjki bil glavni posredovatelj in po-spešnik jedinstva mej Slovenci in Hrvati!
Vljudno prosimo slavna uredništva vseh slovenskih novin, da izvole ponatisniti ta poziv in pobirati doneske v ta namen.*)
V Trstu. 24. julija 1S87.
Odbor za Dolenčev spomenik: Živec Mat., inženir, predsednik; Anton Truden, vele-tržec, blagajnik. Odborniki: Čermelj Ivan, Grebene Vekoslav, Kalister Vekoslav, Kariž Ferdo, Mandič Matej, Nabergoj Ivan, deželni in drž. poslanec, in Žvab Lovro.
*) Uredništvo „Kdinosti" vsprejema doneske. Op. vr.
Tuj c i.
27. julija.
Fri Maliču: Pavel Laudin, železnični nadzornik, i z Pariza. — A. Einohrel, usnjar, z Dunaja. — Sinek in Leicht, potovalca, z Dunaja. — Janez Kramar, potovalec, iz Inomosta.
—	P. Prandstetter, tajnik, z sinom, iz Gradca. — Emilija Siminiaki, zasebnica, z hčerjo, iz Laškega. — D. Politeo, zasebnik, iz Špljeta. — pl. Ventaliano, zasebnik, iz Gorice.
Pri Slonu: M. Lukanitsch, potovalec, iz Amerike. — Pavel Micliaelis, odvetnik, z soprogo, iz Berolina. — Hutter, Hulla, Prossinagg, Popper in Hlamatz, trgovci, z Dunaja. — Dr. P. Tscliernich, odvetnik, z Češkega. — Heynal, zasebnik, z družino, z Ogerskega. — W. Bozbaud, zasebnik, iz Gradca.
—	Uršula Kolussi, soproga stavbenika, z hčerjo, iz Siseka. — Srečko Leipnik, trgovec, iz Siseka. — Blumenschein, Blau in Fischer, trgovci, z Ogerskega. — Ant. Virant. trgovec, z soprogo, iz Novega mesta. — Dr. Jenko, odvetnik, iz Belega-grada. — Henrik Kolin, trgovec, iz Reke. — kneginja Albert. Wallerstein, iz Gorice. — Dr. Jakob Schegula, zasebnik, z sinom, iz Postojne.
Pri Bavarskem dvoru: P. Kuhn, tajnik, z Dunaja.
—	Viljelmina Jereb, soproga zasebnika, z sinom, iz Maribora.
Pri Južnem kolotUoru: D. Wahl, potovalec, z Dunaja. — Julij Heddevicb, zasebnik, iz Pulja.
Pri Avstrijskem caru: Kašper Hauer, potovalec, z Dunaja. — Edvard Pogačnik, trgovec, iz Kamnika.
Pri Viruntu: Janez Volk, kapelan, iz Dobrave. — M. Saje, župnik, iz Štange. — Pleš, posestnik, iz Ribnice. — S. Dev, uradnik, iz Ljubljane.
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
28.
7. u. zjut, 2. u. pop 9. u. zve«.
737-85 739-30 Jasno in vročo, poznejo so je zjasnilo, nad normalom.
Stanje
zrakomera v min
toplomera po Celziju
Veter
+22-4 brezv. jasno -j-29 7 sr. svzk. n. oblačno 0 00 +20-2 si. vzli. sk. jasno popoludne oblačno in nekoliko dežja. Srednja temperatura 24'1" C., za 4'5°
Vreme
c
3 s
I
rt Ti
3
Dunajska borza.
(Telegradčno poročilo.) 29. julija.
tJapirnn renta 5% po )00 »ti. (s 16% davka) 81 gl. 45 kr. Sreberna .,	100 „ (s Iti'v, davka) S2 . 85
4% avstr. ziau renta, javka prosta Papirna renta, davna prosta Akcije avstr.-ogerske banu« krenitne akcije
London ......
Srebro ......
Francoski napoleond.....
Ces. cekini......
Nemške marke
. 112	.	65
96	„	55
882	-
. 282	„	30
. 125	„	50
• 9	,','	95»,
. 5	„	92
. 61	„	60
Št. 287 tli. šol. sv.
Natečaj.
(i)
Društva „Slovanska Čitalnica", »Tržaški Sokol", politično društvo „Edinost", „Delavsko podporno društvo" in »Tržaško podporno in bralno društvo" v Trstu so izbrala 21. julija t. 1. podpisane zastopnike v „Odbor za Dolenčev spominek." Ta odbor stopa danes pred slovenski narod, pred rojake, prijatelje in čestilce velezaslužnega prvoboritelja ob bistri Soči in sinji Adriji, pokojnega gospoda Viktorja Dolenca, z vljudno prošnjo, naj blagovoli) pridno nabirati radodarnih tudi manjših doneskov in pošiljati jih našemu blagajniku, veletržcu in čitalničnemu podpredsedniku gosp. Antonu Trudnu (via Ghega št. 6. v Trstu), kteri bode izkazal in potrdil vsako prejeto svoto v tukajšnjem listu „Kdinost".
iNa tukajšnji mestni nemški dekliški ljudski šoli jo popolniti službo poduči-teljice.
Tej službi pripada letna plača 500 gld. in pravica do postavnih službenih doklad.
Prosilkam za to službo jo prošnje z dokazili o učiteljski sposobnosti in dozdanjem službovanji, ako se nahajajo v dejanski učiteljski službi, potoni predstoječega c. kr. okrajnega šolskega svota vsaj clo 25. avgusta 18H7 vložiti pri podpisanem o. kr. mestnem šolskem svetu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
27. dan julija 1887.