PTUJ, 30. APRILA 1969 LETO XX!!., ŠT. 17 CENA 0,50 DiH ito v Zlatoličju in na ptujskem gradu jeteklo soboto so svečano ^ali namenu dograjeno iy5lšči- (cesto prišlo na dnevni red tošanje prevoza. Usposta- li smo proge, na katerih jetletje niso voz.ili avtobu- in sicer po dogovorih ob- nov in krajevne skupnosti, ihtev je veliko. V p<^jetju I tako že sedem enot. Go- lodarijo vsaka zase. Enoti I komunalo in cestno slu- » delata pogodbe z občin- ;o skupščino, ki iz po- ibnega sklada dodeli dolo- ine vsote za ureditev cest reda in komunalne potre- !, Cestno komunalni in- ektor OS kontrolira izva- (ije del na cestah. Lan; je lo namenjenih za ceste ce- lega reda okoli 62 milijo- K starih dinarjev. Od tega orabi S."! cestarjev, dva če- tna nadzornika in vodja Btne službe nad 42 milijo- ov starih dinarjev. Za ma- irialne stroške ostane le ne- aj Rad 20 milijonov starih inarjev. Za komunalno de- 3most smo dobili lani nad 42 Bilijonov starih dinarjev... Marjan Mesaric: Največ I Wiodka ima avtopark. Gle- na to »krije« izgubo dru- . lih enot. Ker ima zadovolji- dohodke pričo ugodnih j^editnih možnosti, kupuje ^ leta v leto več avtobusov. Rocemo predvsem zadovolji- li potrebe po prevozu v ob- ki so še velike. Trenut- imamo več prošenj, da bi ^^li proge. Sklepamo tu- pogodbene vožnje za pre- šolarjev, izletnikov in P^obno. Enoto smo osnova- enim starim avtobusom, ^ smo ga kupili v Kopru, r^nes imamo že 9 avtobusov. J bodoče bomo še kupovali Avtobuse in večali število Franc Prime: V letošnjem bo mesto bolje vzdrže- glede na reorganiz^acijo j^unalne službe. Komunal- ^ Urejevanje, čistočo ... bo j^ievala enota vrtnarije, ki ^ strokovnjake. S hišni- U' sveti v C. M. drevoredu ij '^f^gorčičevem drevoredu se dogovorili, da bomo urejali okolico blo- "Sviko ne bo več opore- ^j, «-to je va.še, to je naše«. smo dve kosilnici. Ce S^^j^ovarjamo za red v me- • ' ^ Komunalno podjetje vsem, ki kakor koli razkop- lje jo ali skazijo podobo me- sta (električarji, telefonisti, ...) postavilo rok, da mora- jo stvari urediti v prvotno stanje. Po končanem delu dalj časa kazijo izgled mesta, kjer so kaj popravljali in se dalj časa ne zmenijo, da bi to uredili. Letos bomo polo- žili asfalt po Miklošičevi ce- sti, po Srbskem trgu, do Tr- stenjakove, po Bezjakovi do cerkve. Delno bomo pretla- kovali Slovenski trg, Vodni- kovo ulico. Trg svobode, Voš- njakovo in Jadransko ulici. V maju*bi končali z asfalti- ranjem, pretlakovanje je v teku. Izdelali bomo 25 klopi in jih namestili. Največji problem je pranje mesta. To ni mogoče glede na tlakova- ne ulice. Škropilni avto bo- mo kupili s sredstvi podjetja in gasilcev. Služil bo za škropljenje ulic, za gašenje, prevoz pitne vode v oddalje- ne kraje ... Avto »smetar« bo obnovljen do prvega ma- ja. Stalna komisija bo nad- zorovala ureditev mesta in opozarjala, kaj bo ti-eba ure- diti. Mislimo tudi na stalnega čuvarja. Jože Trofenik: Tudi za o- zelenitev mesta bomo letos poskrbeli. Urediti namerava- mo predvsem okolje nove av- tobusne postaje, Osojnikovo cesto, Graj.s.ki hrib, ki ga že dve leti urejujemo in graj- sko dvorišče, kjer bomo po- sadili 1000 vrtnic. Okoli ptuj- ske cerkve bomo uredili ze- leni pas s potmi. Uredili bo- mo tudi cvetlični nasad okoli šole Franca Osojnika. Z. R. Ptujski občini nujno potreben PERSPEKTIVNI PR0GRAII RAZVOJA TURIZMA Ob začetku turistične se- zone smo govorili z Rudijem Bratecom, direktorjem go- stinskega podjetja »Haloški biser« o turizmu v ptujski občini. — Kako ocenjujete lansko turistično leto? Z lansko turistično sezono smo sicer zadovoljni, vendar se naša pričakovanja niso popolnoma uresničila. Glavni vzrok je v tem, da smo za- čeli bolj spoštovati dinar. Preden ga izdamo, ga deset- krat obrnemo. Področja, ki niso izrazito turistična, in takšno je tudi naše ptujsko, so predvsem odvisna od kup- ne moči domačinov in naše že dokaj čvrste valute. — Kako se pripravljate na letošnje »jubilejno« turistič- no sezono? Kaj boste storili za lepšo proslavo jubilejnega leta mesta Ptuja? Ko listamo po programih letošnjih jubilejnih priredi- tev in ugotavljamo njihovo pestrost, smo prepričani, da bo 1900-letnica Ptuja pri- vedla v naše mesto mnogo domačih in tujih gostov. Te- ga se veselimo in smo pri- pravljeni sodelovati povsod, kjer bo potrebno. Menim, da bi bil naš prispevek k jubi- leju kar najbolj posrečen, če bi dostojno uredili naše lo- kale in poskrbeli za primer- no postrežbo z dobrimi do- mačimi jedmi in kvalitet- nim vinom, seveda po pri- mernih cenah. — Kaj bi bilo treba se storiti v mestu in okolici iz- ven vaše dejavnosti ali z va- šim sodelovanjem, da bi na- predovali v turističnem in gostinskem pogledu? Vsi trdimo in poudarjamo že več let, da ima Ptuj s svo- jimi kulturnimi spomeniki in čudovito okolico vse po- goje, da postane pravi turi- stični biser. Tudi sam sem se prepričal, da je to res. Ptuj ima s svojo okolico vse pogo- je, da postane privlačnejši in zanimivejši za turiste. Ce pa ne bodo rnerodajni resno pri- stopili k izdelavi perspektiv- nega programa za razvoj tu- rizma v občini in hitro ukre- pali, bomo še kar naprej po- navljali: Ptuj s svojimi bo- gatimi kulturnimi spomeniki in čudovito okolico ima vse pogoje, da postane... Za tu- rizem tudi ni dovolj samo to, da ob prašnih cestah odpira- mo bifeje in točilnice »čez cesto«. Turizem zahteva mno- go več: lepe ceste, urejena naselja, lepe nasade ... Tu- rizem ni sovražnik cvetja! Turizem ne gleda na sektor lastništva, ampak je pouda- rek na tem, kako je turist sprejet, kaj smo mu pokazali in kako je kraj privlačen. — Kaj menite o ptujskih toplicah? Kaj boste storili v primeru, da bo mogoče izko- ristiti toplo vodo za kopanje? No, pa jih imenujma kar »ptujske toplice«. Mnogokrat se slišijo kritike, kaj vse je bilo v Ptuju zamujenega. Po- dobno kritiko je bilo slišati tudi glede kopališča v Ljud- skem vrtu. Tudi jaz sem kri- tiziral, ker je odbor »zamu- dil vlak, ki je prevažal de- nar« ... Se malo počakajmo, pa bo pritekla topla voda.. Tokrat bodo imeli prav vsi tisti, ki trdijo, da se počasi daleč pride? Nedvomno bi bilo kopališče s toplo vodo za Ptuj velika pridobitev. Vsekakor pa bo ta investicija zahtevala mnogo sredstev. Glede na to še ni mogoče go- voriti,, kdo bo investitor. Ce se bo pokazalo, da bo naložba vsaj toliko donosna, kot je naložba v banki, se bomo vsekakor potegovali za prev- zem »ptujskih toplic«. ZR VSEH NEKDANJIM DIJAKOM IN PROFE- SORJEM PTUJSKE GIMNAZIJE Pripravljalni odbor za pro- slavo 100-letnice gimnazije ponovno opozarja, da zaradi prevelikih tehničnih zahtev- nosti ni pošiljal osebnih va- jil bivšim profesorjem in di- jakom, zato pa jih prisrčno vabi na odkritje spominske plošče na prvem gimnazij- sikem poslopju na Vrazovem trgu, ki bo 17. maja ob 8. uri, in na svečano akademijo, ki bo istega dne ob 10. uri v Ki- dričevem. Avtobusi bodo vo- zili iz Ptuja, in sicer z živil- skega trga od 9. ure dalje. Po akademiji se imajo pri- ložnost srečati bivši dijaki po oddelkih. To srečanje naj razredi samoiniciativno orga- nizirajo v Ptuju ah v bliž- nji okolici, ker odbor iz teh- ničnih razlogov tega ne more oi-ganizirati. Pripravljalni odbor STRAN 4 TEDNIK — SREDA. 30. APRI^j^ pravočasno naročilo - uspeh Nil obratu za zadružno ko- operacijo »Jože smo vprašali, kako potekajo po- mladanska dela pri kmetih kooperantih. Franc Prelog nam je o tem dejal, da se je tudi letos pojavila stara na- paka kmetovalcev, ki ne na- ročajo potrebnega semenske- ga materiala pravočasno, mi.šljen je predvsem krom- pir. Semenski krompir bi lah- ko nai'očali že jeseni, ko bi ga dobili ceneje. Zgodilo se je, da je Semenarna v Ljub- ljani polovico semenskih za- log izvozila. Vsled tega je ce- na kvalitetnih sort 130 starih dinarjev. Kljub temu so na obratu uspeli nabaviti se- menski krompir za koope- rante po zmerni ceni. V za- menjavo so kmetom na raz- polago: igor, Viktorija, tol- minec, saskija (zgodnja sor- ta), za haloški in slovenjcgo- riški predel pa merkur in dobrina. Ta semenski krom- pir zamenjujejo za jesensko vrnitev. Razveseljivo je, da bodo kmetje sadili čim manj merkurja, ki na tržišču ne gre v prodajo^ Ne oporekajo pa sajenju merkurja za do- mačo potrošnjo: rejo praši- čev... Sicer je lani dožive^ merkur pravi polom. F-rema- lo naročil pa je za sorto sa- skije, zgodnji krompir, k; zahteva le eno škropljenje in ni nevarnosti, da ga uniči fi- toftora; je že prej izkoi^an Na njivi, kjer je zrasel, lah- ko kmetovalci pridelajo si- lažo. Zaščitnih sred.slev je dovolj predvsem sevina proti hro- šču. Kmetovalci si ga lahke oskrbijo s kooperacijskimi pogodbami. Škropivo si naj nabavijo čim prej. da ne bc pozneje negodovanja zaradi neučinkovitosti nekaterih škropiv. Semenske koruze je dovolj v vseh poslovalnicah obrata. Novost so 10, 20 in 30 kilo- gramske vrečke, v katerih je stehtano in kakovostno za- gotovljeno seme. Kmetoval- cem priporočajo seme: .360 BC, 355 A, 270 ... Na zalogi je tudi avstrijska Irdinka. Glede umetnih gnojil je Franc Prelog dejal, da je o- brat naročil dovolj umetnih gnojil, so pa težave vsled do- bave in ker nekatera gnojila predvsem uvožena, nimajo določene cene. Pomanjkanju umetnih gnojil botrujejo tu- di govorice, da bo umetnih gnojil primanjkovalo. Kme- tovalci, ki v .skladisčih vidi- jo manj umetnega gnojila, vzamejo večje količine, kot če bi videli vagonske zaloge. Takemu stanju bi napravili konec, če bi kmetovalci pra- vočasno naročali umetna gno- jila. Ze sedaj bi lahko obrat »zaključil« s tovarno dušika v Rušah potrebe nitromonka- la, ki bi prispel v skladišče meseca februarja in marca. Vsled pomanjkanja skladi- ščnega prostora in obratnih sredstev odlagajo naročila. Kmetov ne bi preveč obre- menjevali, predvsem tistih ne, ki jemljejo gnojilo na ko- operacijske pogodbe če se bi oskrbeli z njim že v fe- bruarju in marcu. Glede na to bo obrat že v pozni jeseni, najpozneje do januarja 1970. leta, zaključil s kooperacij- PROGRAM PTUJSKIH PRIREDITEV letošnjega jubiiej^iega leia v maju 9. maja 1969 bo študijska knjižnica odprla ob IL uri v magistralni dvorani v Ptu- ju (Trg mladinskih delovnih brigad št. l/II) razstavo knjižnih del, slik in j^ptogra- fij pod naslovo »Življenje in delo pomembnih mož iz Ptuja in okolice«. Razstava bo od- prta do 15. junija t. 1. Pokro- skimi pogodbami in po njih delil takoj naročena in i)o- trebna umetna gnojila Gnojila (NPK) prihajajo redno in bodo zadovoljili po- trebe. Superfosfatov niso do- bili v zadostni količini. To- masovo moko bi morali do- biti oktobra, dobili so jo ko- maj januarja. Uporabo je o- težkočii tudi visok sneg. Gle- de nitromonkala je vsako le- to nered, ker dobava iz ino- zemstva kasni. Za dognoje- vanje pšenic je priila prva pošiljka koncem februarja Ker so pričakovali nadaljnjih dobav, so dali omenjeno gno- jilo v neomejeno prodajo. Mnogi kmetovalci so nakupi- li zaloge za vse leto, medtem ko so drugi ostali brez gno- jila. Te dni so prispele več- je količina nitromonkala. Na obratu menijo, da bodo časa vegetacije prispela naročena količina nitromonkala. ZR vitel j razstave je Državna založba Slovenije v Ljubljiu ni. 17. maja 1969 bo v okviru proslave stoletnice gimnazi- je srečanje nekdanjih profe- sorjev in dijakov ptujske gimnazije. Ob 8. uri bodo odkrili spo- minsko ploščo na pi-vem gi- mnazijskem poslopju na Vra- zovem trgu. Ob 8.30 bodo odprli razsta- vo fotografij in likovnih del, ki bodo prikazale življenje ptujske gimnazije. Ob 10. uri bo svečana aka- demija v dvorani TGA Ki- dričevo za udeležencc sreča- nja. 25. maja 1969 bo medob- činska revija mladinskih 'pevskih zborov Cakovca, Ko- privnice, Ormoža, Ptuja, Slo- venske Bistrice in Varaždina ob 14.30 v dvorani TGA Ki- dričevo. Prvotno predvidena pro- slava 50-letnice ptujske s venske glasbene šole 15. n ja je zaradi obsežnih ob: vitvenih del na šolskem i slopju prestavljena na november 1969. Na poznejši čas je presti Ijena tudi arheološka raz; va »Ptuj v I. stoletju«, ki bila predvidena za 16. n: 1969. Odbor za priredil Svečanost v bistriški vojašnici cb 50-le!nici 2K Po vsej naši domovini so v teku proslave ob .50-letnici Zveze komunistov Jugoslavi- je. Tudi v kasarni Pohorske- ga bataljona v Slov. Bistrici je aktiv komunistov obudil spomin ob tej pomembni letnici na naš zgodoviri razvoj. Slavja so se razen aktivi pripadnikov JLA uclele tudi rezervni oficirji, ki v bistriški kasarni bili pred leti aktivni oficirji. Sekretar organizacije Zi ze komunistov v vojaš Pohorskega bataljona ma Stojadin Andjelkovič je g prej v daljšem referatu c sal preteklost Zveze kotni; stov od njenega ustanova kongresa do danes. Predva je poudaril vlogo, ki jo in jo danes komunisti v t. Ijjudski armadi. Dejal je, si vsi prizadevajo, da oht nimo revolucionarno preia lost Zveze komunistov ini je največja naloga komui stov v armadi krepitev bi ne spripravljenosti. Ob šti mesečni kontroli znanja dobila vojašnica popreč oceno prav dobro, kar jel uspeh. Po sprejemu novih člas v vrste komunistov, je ^ dil daljši kulturni prog« ki so ga pripravili vojaki 1 sarne Pohorskega batalja Tudi tako še orjema v zadnji številki našega li- sta smo vam pokazali nov traktor stever 30. Njegov lastnik ga ne more prehva- liti. So pa zato redki, ki si ga lahko kupijo. Da pa pri ' orjejo še po starem, tud dvojno kravjo vprego, s se prepričal na zadnji vož proti Poljčanam Posnetel tem zgovorno oriča. p^-lK — SREDA, 30. APitILA 1969 STRAN 5 Ptujska gasilska društva med najstarejšimi v Slovenij v jubilejnem letu Ptuja bomo slavili še eno veliko obletnico, to je 100 let gasil- stva na Slovenskem. Tudi v ptujski občini je veliko gasil- skih društev, ki so bila usta- novljena v prejšnjem stolet- ju. Ptujsko gasilsko društvo je staro že 99 let. Glede na to bodo v Ptuju večje pri- reditve v počastitev obletni- ce slovenskega gasilstva. Kaj več o tem nam je povedal Martin Horvat, dolgoletni gasilski delavec z velikimi zaslugami pri razvoju gasil- stva. Pred 100 leti je bila v Me- tliki ustanovljena prva ga- silska enota. Ustanovni člani so bili v glavnem obrtniki. Društvo je bilo od začetka pod nadzorom mestne obči- ne, ker je dala potrebno orodje. Zupan je bil istoča- sno »nadpoveljnik« gasilske- ga društva. Tudi v ptujski občini ima- mo eno najstarejših gasilskih društev, to je GD Ptuj. Usta- novili so ga 1. marca 1870. Med najstarejšimi gasilskimi društvi so še v Bišu (1876), Sikolah (1893), Lovrencu (1886), Dornavi (1900), Moš- kanjcih (1906), Bukovcih (1910), Hajdini (1912)... Šte- vilo gasilskih društev se je povečalo posebno po prvi svetovni vojni. Danes je na ptujskem območju 53 teren- skih in 5 industrijskih dru- štev. Številnost gasilskih dru- štev ima določene prednosti. Teritorij občine je porazde- ljen na požarne rajone posa- meznih društev. S tem je po- žarna varnost bolje zagotov- ljena in hitra pomoč lažje dosegljiva. Vendar ima to na drugi strani negativne posle- dice. Številčnost društev je tolikšna, da vseh ne morejo zadovoljivo opremiti. Glede na to, da se mladina odtegu- je gasilskim vrstam in da odhaja iz vasi, v mnogih društvih primanjkuje članov, predvsem mladih. V nekaterih društvih primanjkuje sposob- nega kadra in društva le ži- votarijo. Le od časa do časa se »zganejo«. Pohvaliti je treba številna delovna dru- štva, ki so našla »skupen je- zik« z vaščani in z dobro or- ganizacijo napredujejo go- spodarsko in operativno. Mnoga društva šo si po vojni zgradila gasilske domo- ve in dvorane: Gerečja vas, Hajdina, Podvinci, Nova vas, Stojnci, Zavrč, Borovci, For- min, Gajevci, Mala vas, Za- gojiči, Mezgovci, Polenšak. Občinska gasilska zveza daje zadnja leta v^sa razpo- ložljiva sredstva za nabavo gasilskega orodja in opreme in sofinancira društva. V preteklih dveh letih so tako nabavili 6 novih gasilskih agregatov Rosenbauer, dva gasilska avtomobila TAM, 2000 m B cevi in C cevi, ob- leke, ročnike, sesalne cevi, vrvi... Sklad pri občinski skupščini daje pomoč pred- vsem večjim nabavam orod- ja, avtomobilov. Omenjena pomoč je premajhna za po- trebe, ki rastejo v društvih. Kljub temu so društva pre- cej napredovala. Med dru- gim se vse bolj vključujejo v aktivno delo. Lani je bil tečaj za gasilske podčastnike, preverili so znanje gasilcev, tudi pionirjev. Društva ptuj- ske zveze so zaznamovala večje uspehe tudi pri tekmo- vanjih v občinskem, republi- škem in zveznem merilu. Ak- tivnost-društev se vidi iz ta- bele udeležbe na tekmova- njih. Pri udeležbi na tekmo- vanjih je treba pohvaliti predvsem skromnost in po- žrtvovalnost nastopajočih. V okviru 1900-letnice me- sta Ptuja in 100-letnice ga- silstva bodo v Ptuju nasled- nje prireditve: v tednu ga- silstva od 5. do 13. julija se bodo vrstile po vseh društvih proslave, vaje in v večjih krajih razstave. V soboto,. 12. julija t. 1., zvečer bo po ptuj- skih ulicah baklada. Sodelo- vali bodio gasilci iz društev v občini. V nedeljo, 13. ju- lija, bo v Ptuju zbor žena- gasilk iz vse Slovenije. Do- poldne bo na stadionu nastop ženskih oddelkov. Nastopile bodo gasilke iz Maribora, Ptuja, Ormoža in Murske Sobote. Po nastopu bo povor- ka na živilski trg, kjer bo zborovanje. Od tu bo povor- ka in defile pred magistra- tom. Tekmovanje pionir j ev-ga- silcev bo že 25. maja v Laš- kem. Pred tem bodo izbir- na tekmovanja v Ptuju in Mariboru. Pri pripravah za prireditve aktivno sodelujejo občinske gasilske zveze iz Ormoža, Slovenske Bistrice, Maribo- ra, Lenarta, Radgone in Lju- tomera, ZR irediški čebelarji n njihove »hude muhe« fCebelarsko društvo Sredl- fe ob Dravi lahko povsem pravičeno prištevamo med jjstarejša čebelarska dru- v Sloveniji. Ljubezen ičebel, ki jim pravimo tudi iridne hude muhe« je glo- )ko vkoreninjena v srcih in ■lu njihovih tridesetih čla- 3v, ki skrbno gospodarijo s fojimi čebeljimi družinami, aje to res, nam je zgovorno jkazala njihova lepo pri- javljena razstava ob krajev- fir. prazniku v Središču. 0 čebelarjenju na območju redišča nam je spregovoril ;lielar Ratko Aleksič, usluž- mec oddelka za narodno irambo pri skupščini obči- ! Ormož: 'Med drugim je poudaril, da njihovem društvu najbolj grešajo naraščaj in da ima- IV svojem članstvu pred- lem starejše čebelarske ve- rane. Na posameznega čla- A pride povprečno 15 do 20 '?beljih družin, ki jih v času sedenja nekaterih medonos- j rastlin vozijo na pašo v faloze na kostanj, na Pohor- 5 in v sosednje Medžimurje. 1 prevozi precej stanejo, to- I;» v čebelarstvu je treba f^no tudi nekaj tvegati. [ ^edka so takozvana »medena ftas, ki čebelarjem popla- Cajo ves trud in vloženo de- lo. vendar pa je, kot pravi- jo čebelarji največ vredno ^"dovoljstvo, da njihove prid- in skrbne muhe zadovolj- no brenčijo okrog čebelnja- ki'^'. po poljih in sadovnjakih, opravljajo neprecenlji- .'^^delo opraševanja rastlin. T' pri nas vse preveč pozab- l^-arno na to pomembno vlogo, ■JO poleg nabiranja medu "javljajo čebele, ^^^f^ediški čebelarji imajo terT ^^^^^^ sestanke, na ka- ripi se pogovorijo o svojih jovnih načrtih in na kate- se tudi strokovno izpol- ^.^"J^Jo. Cebelarijo po večini , ^nidaršičevih panjih. Ce- del?f Horvat si je iz- kombinirani panj, ki Pan- dva različna tipa kgJ^V' v takozvanih ameri- Vinu ^ panjih pa čebelar! Tkalec. sva z Ratkom Aleksi- z J'f»zgovoru in v mislih čebelami »pre- težg^'^« vse lepe kot tudi strani čebelarjenja Hij ^"^plno ugotovila, da pri " "Pkako preveč zapostav- ljamo čebelarstvo. Otrokom v osnovnih šolah in tudi do- ma predstavljamo čebele le kot vzorne in marljive de- lavke ter jih strašimo z nji- hovim res nekoliko bolečim pikom. Eiedki pa so taki, ki bi jim znali vcepiti ljubezen do gojenja čebel ter prikazati o- trokom vse njihove koristne lastnosti, ki jih lahko izslu- ščite iz tega lepega in že ze- lo starega reka: »Ce pristni je čebelji med, je pdava to nebeška jed, o- troci se po njem rede in star- ši se po njem krepe. V^sak med pa nima te lastnosti — saj tudi medu umetnega je dosti. Le kar čebelica nam da — to nas poživi in krep- ča«. Središkim čebelarjem že- limo veliko bogatih »medenih let« in veselja z njihovimi »hudimi muhami«. J. S. STRAN 6 TEDNIK — SREDA. 30. APRI^j^ 1. maj, inednaradni proznik dela, mesec ma[, praznik po^mladi, cvetja ... DELAMO. SAMOUPRAVLJAMO iN PRAZNUJEM Zopet bodo v p>omladnem vetru zaplapolale zastave, omamni vonj prebujajoče se pomladi bo visel v zraku, pomešan z vonjem cvetja in z vonjem po sveže zoranih poljih, ki smo jih FK)novno zasejali s semenom in željo, da nam obrodijo bogate sa- dove našega dela. Za trenu- tek bo utihnil ropot strojev, zastali bodo krampi in lo- pate, polja, ki drhtijo v no- vem življenju rasti, bodo za trenutek zaman čakala sejal- čeve roke ..proslavili bo- mo 1. maj, meo- kramljal o delu, samouprav- ljanju in praznovanju. TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV »JOŽE KERENCIC« Ta delovni kolektiv smo v enem izmed naših zadnjih zapisov imenovali »Samo- rastnik«, ki se lepo razvija. Današnja tovarna »."ože Ke- renčič« se je iz skromne in- validske delavnice razvijala in se še z vedno hitrejšim tempom razvija v pomem- ben industrijski objekt v or- moški občini. Po besedah direktorja tovarne Milana Ritonje so v tovarni od usta- novitve do danes povečali proizvodnjo za sedem in pol- krat. Kljub temu da dosega- jo programirano proizvodnjo, še vedno ne morejo v celoti zadostiti zahtevam kupcev. Novo uvedena proizvodnja pihane embalaže skriva v tem kolektivu pred seboj drzne načrte. Drzne le na prvi pogled, saj je dosedanji tempo razvoja pokazal, da bi bilo možno in vsekakor tudi potrebno zgraditi novo to- varno. S tem bi bila dose- danja razdrobljenost oddel- kov in obratov združena pod eno streho, znižali bi proiz- vodne stroške in postali še bolj konkurenčni. Novi, že montirani in proizvodno aku- mulativni avtomatski stroji za proizvodnjo pihane em- balaže, kot tudi stroji, ki jih bodo v kratkem uvozili iz Zahodne Nemčije, so v tem primeru trden porok, da uspehi tudi v bodoče ne bo- do izostali. Tehnolog inž. Miroslav Ki- rilič dela v tovarni že drugo leto. Doma je iz Varaždina ter mu je tovarna »Jože Ke- renčič« dajala štipendijo za študij na VTŠ v Mariboru. Je eden izmed kandidatov, ki bodo odšli v bližnji pri- hodnosti na specializacijo v Nemčijo. Med drugim je po- udaril, da ima tovarna ob uvajanju nove in sodobne tehnologije dela pred seboj^ velike perspektive, ki so vse- kakor večje, kot jih je imela kdaj koli poprej. Zaupal mi je svoje načrte za prvomajske praznike, ki jih bo preživel na krožnem potovanju v Sisku, Sarajevu in v Banja Luki. Irma Vrbančič dela v to- varni že četrto leto. Je čla- nica novo izvoljenega de- lavskega sveta ter se je p>o- hvalno izrazila o vlogi de-' lavskega samoupravljanja v podjetju. Ob vprašanju, ka- ko je zadovoljna z osebnimi dohodki, je dejala, da le-ti niso »previsoki« in da na drugi strani tudi niso za podcenjevati. Med najinim razgovorom, ki ga je motil trušč strojev, iz katerih so na tekočem traku prihajale lepo oblikovane plastenke, njene roke niso mirovale. Spretno je embalirala pla- stenke, ki bodo morda že naslednji dan prišle v roke naročnikov. In praznovanje 1. maja? Po vsej verjetnosti v Ivanj- kovcih v krogu svoje dru- žine, kjer je najbolj prijetno in domače. V razgovor smo vključili tudi Ivana Dimantija in Franca Roba. Oba delata pri strojih za proizvodnjo piha- ne embalaže. Delo je odgo- vorno, saj je treba imeti za stroj poseben posluh in ob- čutek. Oba sta poudarila, da je postal stroj človekov ne- nadomestljiv prijatelj, trdna, lahko bi rekli kooperativna vez mrtve materije in člo- veškega razuma. Kje in ka- ko bosrta praznovala, še ne vesta povsem točno. Prav gotovo pa bo veselo, saj je 1. maj praznik vseh delovnih ljudi. SLOVENIJA VINO - OBRAT »JERUZALEJ ORMOŽ Redki so prijatelji 2 ne vinske kapljice, ki nt znajo pristnega »jeruiai čana« in drugih kvalili vin, ki rastejo \ v Ijutoi skih in ormoških gMi Vendar pa so na drugi j ni redki tisti, ki poj nekdanjo trdo borbo lid j a — viničarja, katerega Iji in potne kaplje so i tem v svetu priznanim nom tako čudoviit, oma in na drugi strani tudi; nak priokus. Danes v nekoč razdrobljenih ga gospodari na sodobnih v gradniških plantažah, ii raztezajo po valujočih g »Slovenija vino« L j ubij samostojen obrat »Jei lem« Ormož, Nad 400 b zasajenih s to našo žia »slovenjegoriško rožo«, k re sad je opevan v pes in katere sad »utopi skrbi, v potrtih srcih up di«. Iz krajšega razgovoi direktorjem obrata Ma* Ratekom smo izvedeli, ' bila samo slava nji^ pristnih vin premalo i je bilo treba pridelek vnovčiti. Prav ta ek'? ^o tržna zakonitost je ^ 530-«anski kolektiv leto iMripravila k rai*^ nju naslonitve na Ivan Dimanti pri stroju za etiketiranje plastenk 1. maj mednarodni praznik dela, — mesec maj pti pomladi, cvetja ... Jože Šnajder in Franc Škripec med vinskimi sodi ormoški kleti p^-lK — SREDA, 30. APitILA 1969 STRAN 7 elamo, samoupravljamo in praznujemo . . . j^ovsko hišo »Slovenija '"iz Ljubljane. Izvršena ^cija je izključila mar- Lega posrednika in utr- jspešnejšo pot na doma- , tuje tržišče. ^ tej ugodni rešitvi pro- j[ije in prodaje vin bo jg najti tudi najustrez- jj rešitve za živinorejsko poljedelsko proizvodnjo, i^frtu so tudi nove obli- proizvodnega sodelovanja ppeti •. skratka kolektiv utira pot, ki pa je žal v ^tijstvu še vedno preveč l^sta in naporna, fnovi vinski kleti v Or- ki je postala ponos (biUlcev iz ormoške ob- ^ sem se srečal z glav- pkletarjem Jožetom Snaj- ^ Najin pogovor je i^el globoko pod zemljo fi ogromnimi vLnskijni so- V katerih zori pridelek jliovih goric. Klet je po opremi, gradnji in teh- llaški zasnovi resnično linstvena. Klet je v celoti I zemlji in ima pet nad- ■opij. Človek, ki prvič sto- V ta podzemeljski labirint vdihne prijeten vonj po ;lem vinu, dobi (seveda, če vmes še kozarec) nekako 3ne, lahko bi rekli poetič- inspiracije. Jože Šnajder si je po vseh sedanjih integracijah kme- skih delovnih organizacij bral pri tem delovnem ko- livu že 13 let delovne !«. Kot član centralnega lavskega sveta pri podje- sSlovenija vino« je ome- L da se na zasedanjih v viru možnosti in ekonom- ih momentov usklajujejo iteresi posameznih obratov I delovnega kolektiva kot Jote. Prvomajske praznike 1 praznoval verjetno doma Temnarju, med goricami, i v teh dneh odpirajo svo- popke in seveda, če ne ' večjih naravnih neprilik, letajo tudi lep jesenski pri- šlek. M kleti sem srečal tudi pega njihovih n_ajstarejših letarjev, Franca Škripca, ki ',bil dolga leta vinograd- iški delavec. Dolgoletno de- garanje v slovenjego- '^ih vinogradih mu je za- ^lo na obraz globoke gu- Tu so tudi posledice ude- ^lie v vojni, bil je v peti •^komorski brigadi. Pri de- ' v kleti čaka na zasluženo ^Itojitev. Tudi takrat ne ® zapustil goric, saj je v Jih njegovo življenje, ki se kot vinska trta vilo skozi lepe in mnogokrat tudi ■^^e trenutke. Tudi zanj I® nnaj praznik in veselje, toliko večji, ker je bi- trdo delo njegov najbolj , ®sti spremljevalec v živ- ] Trgovsko podjetje u »zarja« kolektiv trgovske- '^^•ijetja »Zarja« praznuje stfv^ lO-letnico svojega ob- Jjjg^^- V času od ustanovitve ' Og danes je bil storjen I »ke^^^^očju razširitve trgov- ' ttireže lep in viden na- predek. Delovni kolektiv si je z direktorjem dipl. oec. Krunom Novakom na čelu pvostavil razmeroma obsežne naloge, ki so jih do sedaj v celoti realizirali. Bistveni sta bili predvsem dve nalogi: raz-širitev prodajne mreže in nuditi potrošniku boljšo iz- biro blaga. Z razširitvijo prodajne mreže so prekora- čili meje domače občine in pričeli razvijati svojo dejav- nost tudi na območju sosed- nje Hrvatske in drugod. Podjetje je imelo konec lan- skega leta 40 poslovalnic, od tega osem gostinskega zna- čaja. Konec lanskega leta so imeli izven domače občine tri poslovalnice, v letošnjem letu pa nameravajo število teh prodajaln povečati še za dvanajst. Predvidena grad- nja poslovno stanovanjske zgradbe v Ormožu bo prine- sla »Zarji« približno 800 m- poslovnih prostorov. S temi prostori bo uresničena želja po specializaciji posameznih trgovin, zlasti se bo to od- razilo v Ormožu. Razširitev poslovnih prostorov bo omo- gočila tudi povečanje števila zaposlenih za približno 15 odstotkov. Vse to pa bo vse- kakor lep prispevek za ce- loten gospodarski potencial ormoške občine. V poslovalnico TP Zarje — »Les« sem se odpravil na kratek predpraznični kle- pet k poslovodji Andreju Zu- ranu, ki je obenem tudi predsednik upravnega odbo- ra tega delovnega kolektiva. Dejal mi je, da ob dosedaj doseženih uspehih optimistič. no gledajo na nadaljnji raz- voj podjetja. Kot do sedaj, tudi v bodoče računajo na različne težave, ki pa jih bo- do poskušali s skupnimi močmi najbolj ugodno reše- vati. Dejai mi je, da ob svo- jih letih čaka tudi on na penzijo. Pohvalno se je iz- razil o prometu v posloval- nici, kjer prodajajo v glav- nem ves gradbeni material in kurivo. Občani iz ormo- ške občine, kot tudi iz so- sednje Hrvatske, se v veliki meri poslužujejo ugodnih potrošni,ških kreditov. In kam za praznike? »Oja, nekje ga bomo že proslavili — ta naš lep in pomemben delavski praznik,« je smeje zaključil ob mojem odhodu. GRADBENO PODJETJE »OGRAD« Gradbeno podjetje »Ograd« iz Ormoža je eno izmed pod- jetij v ormoški občini, ob katerem se lahko brez pre- tiravanja vprašamo, le kako jim je uspelo izmotati se iz nezavidljive in težke gospo- darske situacije, ob kateri se je postavljalo tudi vpra- šanje — biti ali ne biti. No- vo vodstvo se je s prizade- vanjem celotnega kolektiva zagrizeno spoprijelo z vsemi težavami — ter uspelo. V zadnjem času se je v pod- jetju marsikaj spremenilo. Izboljšali so kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter si predvsem v gradbeništvu s solidno izvedbo nekaterih gradbenih del pridobili za- upanje ter s tem nova na- ročila za delo. Poprečni osebni dohodki so v pora- stu, vendar še niso na tistem nivoju, kot si ga zaposleni želijo in tudi zaslužijo. Di- rektorica Anica Lukaček, dipl. oec., meni da morajo biti strpni in da vsega hkra- ti ni mogoče izboljšati. Ko so iz urnih postavk prešli na nagrajevanje po delu, je bil delovni učinek več kot pre- senetljiv. Povrnili so si ugled, ki ga ne želijo zapra- viti. Lanskoletni preobrat in ponovna afirmacija glede na kvalitetno opravljena dela jim je za vse to tudi bogato jamstvo. Ustavil sem se na grad- bišču novega hotela v Or- možu. Šele tukaj sem začu- til tisti neprekinjeni delovni utrip delavcev gradbenega podjetja »Ograd«. Delovodja Ivan Kupčič, strojnik Jože Horvat ter delavca Martin Žinko in Ivan Cimerman so mi s ponosom povedali, da dela pri gradnji tega po- membnega ormoškega objek- ta lepo napredujejo in se po- časi bližajo koncu. Nekaj časa jim je nagajalo vreme, kljub temu pa upajo, da bo- do dela končana do predvi- denega roka. Omenili so lep napredek delovne organiza- cije, odkar je prevzela vod- stvo direktorica Anica Luka- ček, dipl. oec. Plačani so po učinku. Ker so v stiski s ča- som, delajo včasih tudi po deset in dvanajst ur na dan. Praznike bodo najbrž pre- živeli na sindikalnem izletu, ki ga pripravlja njihova sin- dikalna podružnica. STANOVANJSKO KOMU- NALNO PODJETJE ORMOŽ Ta delovna organizacija je ena izmed mlajših podjetij v ormoški občini, saj praznuje šele tretjo obletnico svojega obstoja in delovanja. Kot samostojna delovna organi- zacija je pričelo delovali 1. januarja 1966. leta ter spada danes v predmet po- slovanja naslednje: — vzdrževanje vodovodne- ga in kanalizacijskega omrežja; — upravljanje in vzdrže- vanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov; — vsa dela na vodovodni instalaciji in — komunalna dejavnost (vzdrževanje cest IV. reda, vzdrževanje parkov zelenic itd. Poleg omenjenih del o- pravlja podjetje tudi tapet- niška, kleparska, instalacij- ska in mizarska dela. Direktor podjetja Ivan Vencelberger nam je dejal, da se ukvarja njihovo p^- jetje večkrat s problemi, ki so v bistvu samo odraz ne- razumevanja nekaterih sta- novalcev, ki ne morejo ali bolje povedano nočejo razu- meti nekaterih objektivnih stanovanjskih in komunalnih težav. Poleg zgoraj navedenih oblik dejavnosti podjetja je p>omembna tudi tako imeno- vana gradbena in uslužnost- na dejavnost. Ta zajema v glavnem vse obrtniške po- klice, kot tudi več nekvali- ficiranih delavcev, ki so na voljo tudi za potrebe drugih delovnih organizacij. Kot smo o tem že poro- čali, čaka na rešitev v Or- možu še več nujnih komu- nalnih del, kot so: gradnja javnega stranišča, avtobusne postaje, mrliške veže itd. V bližnji prihodnosti bo seve- da, če bo dovolj sredstev, prišlo tudi to na vrsto. Na dvorišču stanovanjsko komunalnega podjetja sem se pomešal med delavce, ki so opravljali različna opra- vila. Kot bi trenil se nas je zbrala kar številna druščina: Jože Starman, vodja tapet- niške delavnice, Ivan Kuha- ric, skladiščnik, Ivan Svajgl, elektrikar, Alojz Štuhec, Venčeslav Stamol, Matija Lašič in Mirko Ozmec. V kratkem, vendar jedrna- tem razgovoru smo prereše- tali nekatere njihove proble- me od sitanovanjskih do ko- munalnih vprašanj ter ob tem ugotovili, da je tudi nji- hovo podjetje kar uspešno preneslo ostra in neusmilje- na kolesa gospodarske refor- me. Ko je stekla beseda o delu, so mi povedali, da je (Konec na 8. strani) Poslovodja Andrej Žuran: »Oja, nekje ga bomo že pro- slavili — ta naš pomemben delavski praznik.« Ivan Švajgl, Alojz Štuhec, Jože Sterman, Ivan Kuharic, Venčeslav Stamol in Matija Lašič na dvorišču stanovanj- sko komunalnega podjetja Ormož Posnetek delovne skupine »Ogradovih« delavcev na gradbišču novega hotela v Ormožu STRAN 8 TEDNIK — SREDA. 30. APRI^j^ Delamo, samoupravljomo in ... v današnjem času že sam občutek, d;3 človek dela in je redno zaposlen, v^eliko vreden. Seveda so ob tem važni tudi osebni dohodki, ki so tudi v njihovi, kot v drugih organizacijah, nekje v sredini med dobrim in sla- bim. OBKTNO POD.IP:TJE »PEKARNA« ORMOŽ Tudi obrtno podjetje »Pe- karnac Ormož lahko prište- vamo med tiste ormoške de- lovne organizacije, ki so sko- zi najrazličnejše integracij- ske procese malih obrtnih delavnic, vendar vztrajno zlezle na »zeleno vejo«. Di- rektor pekarne Ljubo Lesni- ear, ki je letos v tej vodilni funkciji že 18. leto, nam je dejal, da so od vsega začet- ka pa do danes storili lep korak naprej. Rekonstruirali so zastarelo pekarno, kupili ter si primerno uredili pro- izvodne ter poslovne prosto- re, rekonstruirali peč ... Ob tem je treba poudariti, da so bila vsa ta dela opravljena skoraj izključno z lastnimi sredstvi,, ki so si jih prigo- spodarili sami s pridnim de- lom in razmeroma nizkimi osebnimi dohodki. Ob vseh navedenih delih so znatno povečali produktivnost ter začeli oskrbovati s kruhom celotno ormoško občino in tudi del sosednje nrvatsl<.e. V načrtu imajo proizvodnjo nekaterih novih pekovskih izdelkov. Od zadnje integra- cije do danes so povečali produktivnost za nekaj več kot desetkrat. Pri delu v pekarni sem zmotil tudi Francko Zimko, Jakoba Kelca ter vajenca Branka Ploha. Povedali so mi, da je delo v pekarni vse prej kot lahko. IVInogokrat je treba delati tudi ponoči. Potrošniki se tega ne zave- dajo in znajo le redki izmed njih ceniti njihovo delo. De- lali bodo tudi ob prvomaj- skih praznikih, saj je kruh najbolj reden in zvest gost vsakega omizja, kjer se zbi- rajo lačni želodci. V moj predprvomajski praznični klepet sem vključil tudi Marto Pintarič, tehnič- no sekretarko na občinski konferenci SZDL v Ormožu. Ko sem stopil v pisarno, kjer imam poleg njene mize tudi svoj novinarski kotiček z mizico in pisalnim strojem, kot ponavadi nisem vprašal za njenega »šefa« Vlada Ož- bolta. predsednika občinske konference SZDL Ormož. Marti sem brez ovinkarjenja in daljšega uvodnega govora dejal: »Marta, hočeš nočeš, vključil te bom v mojo pred- prvomajsko reportažo ali bolj po domače povedano, dal te bom v .cajtnge'.« Te- mu je sledil kratek in jedr- nat odgovor: »Tednikov for- mat je bolj mali, jaz sem prevelika, pa ne vem, če se ti bo to posrečilo in če ti ne bo zmanjkalo papirja!« Moram priznati, njen zade- tek je bil popoln. Ko sem jo »potolažil«, da sem imel v Tedniku že tudi fizično več- je in težje »kalibre«, je be- seda stekla o marsičem, v glavnem pa o delu, samo- upravljanju in praznovanju prvega maja. Njen dobro na- mazani jezik mi je razkril marsikaj novega in zanimi- vega. Ko sem jo povprašal, kam, kako in s kom za prvo- majske praznike, je malce hudomušno pomežiknila iz- pod naočnikov (na fotografi- ji jih nima) ter končala raz- govor s pripombo: »Novinar- ji pa ste res radovedni.« S tem je moje predprvo- majsko popotovanje po Or- možu končano. Dobro se za- vedam, da v tem zapisu ni- sem uspel v celoti zajeti in prikazati: dela, samouprav- ljanja in prvomajskega pra- znovanja. To bi zahtevalo mnogo več časa in tudi pro- sitora v našem listu. In na- vsezadnje smo tudi sodelav- ci pri časopisnih hišah samo delavci s številnimi problemi in težavami, z napaikami... Vsem, ki ste sodelovali v tej moji predpraznični re- portaži, bralcem iz ormoške in sosednjih občin, delavcem, kmetom in uslužbencem, vsem, ki vam je fizično ali umsko delo merilo za vred- notenje vaše osebnosti in družbenega položaja, želim prijetno praznovanje 1. maja ter tudi v bodoče veliko de- lovnih uspehov. Praznujte svečano in veselo, saj to je naš praznik. Jože Slodnjak Marta Pinlaric, tehnična se- kretarka na občinski konfe- renci SZDL Ormož: »Novi- narji ste pa res radovedni.« Obrtno podjetje PEKARNA ORMOŽ Najboljši kruh in pecivo dobite v naših prodajalnah. Prepričajte se! Vsem našim strankam in vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznovanje 1. maja! IVAN IIKEN: jože kerenčič, življenje heroja (Nadaljevanje) V začetku decembra (ver- jetno 5. decembra) so naloži- li žandarji vklenjenega Ke- renčiča in druge Kogovčaene na dobro zastražen tovornjak in jih prepeljali v maribor- ske zapore. Tam so se zasli- ševanja nadaljevala. Toda zaporniki s Kerenčičem niso prišli več v stik v.se do ustre- litve. Med zaporniki se je razširila novica, kako mučijo Kerenčiča, da bi zlomili nje- govo zavest, da so ga vozili v Gradec na natezalico, ker niso bila sredstva, ki so jih uporabljali v Mariboru pro- ti njemu, dovolj učinkovita. V tem pogledu je le težko mogoče ugotoviti resnico, ne- dvomno pa je res, da je pre- stajal Kerenčič hude muke. 27. decembra 1941 so pri- pravljali v mariborskih zapo- rih streljanje 40 talcev. (Nji- hova imena so objavili na le- paku in na prvem mestu je bilo Kerenčičevo ime). Te tal- ce so okrog 10. ure predpol- dne postavili na hodnik za- poi^a, kjer so jim sporočili smrtno obsodbo. Nato so jim dovolili, da so lahko napisali poslovilna pisma. Jože Ke- renčič — Janko je napisa! zadnje besede v svojem živ- ljenju v poslovilnem pismu, naslovljenem na strica v Pe- snici: DRAGI STRIC! To je moje in Slavekovo sta- vo. Težko je o tem misliti. Da- nes popoldne končamo in ven- dar sem ta trenutek mnogo mirnejši kot včasih prej. Niče- sar posebnega Vam ta trenu- tek ne vem povedati. Vse kar ni bilo povedano, bo šlo z me- noj. Za mojo ženo, ki ji ne mo- rem poslati sporočila neposred- no, naj velja vse, kar sem ji kdaj povedal posebno v zadnjih sporočilih. Naj žene vse to ne zlomi. Ka- dar bo obupana preveč, naj po- gleda Jelko in v njej bo videla svojega Jožeka. V Jelki živim za Piko, za vso družino in na- rod. To imej pred očmi, draga moja tovarišica — žena! Jaz bi raje zate in za druge živel, pa tudi umreti se ne bojim. Vzga- jaj Jelko, da bo vredna spomina svojega očeta in vseh, ki jih je povezala usoda. « In za Jelko, ko bo zmogla brati: Mamica Ti bo tudi me- sto ateka! Bodi mi vredna hčerka! Z vročimi poljubi se poslav- ljam od vseh Vaš Jožek Mrb. 21. decembra 1941. Zadni pozdrav Slavko Iz tega pisma odseva tr- den Kerenčičev značaj, kakr- šen je ostal vse življenje. Kerenčič je vedel, da bo žrtvoval življenje za revolu- cijo in da bo pustil svoje najdražje, ki jih je imel ze- lo rad, a se je v zadnjem ča- su z vsem srcem odzval klicu domovine za nacionalno in socialno svobodo in za njo žrtvoval svojo največjo dra- gocenost — svoje življenje. Vsi neslri)ni so pričakovali taki kot drugi zaporniki ti'e- nutke, ko bodo začeli zlo- činci opravljati svoj krvavi posel. Ob 14.30 so pričeli streljati talce. Prvo peterico so postavili pred zid, počili so streli in telesa so se zgru- dila na tla. Sledila je druga peterica, peterica Kogovča- nov. Prvi je stal v vrsti Jože Kerenčič, ob njem brat Slav- ko, nato Branko Zabavnik, Mirko Pokrivač in Janko Rizman. Stali so mirno, ble- dih obrazov, s pogledi, usmer- jenimi nekam v daljavo. .Jo- že Kerenčič je bil v obleki, v kateri so ga aretirali, imel je obute očiščene škornje in v zadnjih trenutkih svojega življenja je kazal, kako ju- naške smrti umirajo heroji in ne trepetajo pred p^ mi okupatorjev. Preden je sledilo za streljanje, je z tnoj glasom vzkliknil, da glas odbijal od zidov ^ rov, kot zvezan lev j smrto, ki si želi svobode »Živela oktobrska revi cija!« »Živela rdeča armadal, »Živela svoboda!« Zagrmeli so streli, Ket čičev glas je utihnil, tej so popadala na tla in po- noma mirno obležala, i nesli so pet krst, vanje p( žili talce, toda pri Kereni se je zataknilo. Krsta je) zanj prekratka. Med pr^ njanjem gestapovcev jim uspelo stlačiti vanjo Kei čiča šele, ko so mu se škornje. (Dalje prihodnjič) naša pisma Za obletnico OF sem napisala IjU \GA ALENK.\I PARTIZANSKI DOGODEK IZ NAŠEGA KRAJA, KI ME JE NAJBOLJ PRETRESEL Takrat, ko je fašistični ško- renj teptal našo zemljo, je bila moja mama še mlado dekle. Po- vedala mi je, da je obiskovala meščansko šolo. Vse je bilo nemško in niti ene sloveske be- sede ni smel nihče spregovoriti. Med njenimi sošolkami je bila tudi zavedna slovenska deklica Sonja. Nemško je spregovorila le takrat, če je bilo to les neizo- gibno. Nekega dne je moji mami pri- nesla spominsko knjigo in jo prosila, naj ji nekaj lepega na- piše v mateiinskem jeziku. Ma- ma ji je res napisala in Sonja se ji je prisrčno zahvaljevala. Sošolke so bile prepričane, da Sonjo dobro poznajo. Vendar ti- he in mirne Sonje niso poznale kot partizanske sodelavke, kate- rim je pomagala skupaj z njeno sestro partizanko. Naenkrat So- nje ni bilo več v šolo in izvedele so, da je izključena. Nemška o- blast je hotela s tem zadušiti njeno zavednost. Sonja se je sedaj še bolj po- svetila delu za OF. Izvedela je, da Nemci pripravljajo napad na partizane. To vest je morala na- znaniti partizanom in je pogum- no hitela na tajni scitanek s svojo sestro — pa)'tizanko. Za partizane je imela še neko dru- go sporočilo. Do zmenjenega kraja je bilo le še nekaj dobrih metrov in že je zagledala prihajajočo sestro. V tem trenutku so iz nemike zase- de počili streli in pred dekleti so planili do zob oboroženi Nem- ci. Partizanka je spoznala ne- varni položaj. »Nemci naju ne smejo ujeti,« je pomislila, poteg- nila revolver, ustrelila Sonjo in sebe. Obe sta obležali negibni — mrtvi. Fašisti so besneli, ker ju niso mogli živih ujeti in so Se mrtvi trupli brcali in tolkli. Moja mama ne more pozabiti dobre sošolke Sonje in tudi me- ne vedno pretrese, kadar pripo- veduje o njej. M.ijiJa Skok, llajdina Mamino pripoved o zavedni So- nji in njeni sestri si zares napi- sala prav za te praznične dni. Umrla je Sonja, umrla je parti- zanka, umrlo jih jc tisoč in tisoč, umirali so v mukah in krvi, u- mirali so za našo svobodo. Spo- min na nje bo med nami večno živ. Tudi tvoj prispevek, Majda, ga oživlja in ohranja. Vesela sem bila, ko sem q žila, da je tudi moja pesmicai tisnjena v Tedniku. Odločila! se, da se ti ponovno oglasia Večkrat slišim, kako je v namu. Najbolj se mi smilijo troci. Nimajo doma, ker so jim porušile bombe. To me i boli. Majda Sveiišd Lancovii vas VIETNAMSKI OTROK Nasilje po zemlji tvoji divja, otrok si, kdo te ne pozna, kdo ne ve, od kod si doma. Bombniki težki miru ti ne i in žemljico tvojo okrutno tepti ljudstvo trpeče umira in ša še sončece zlato nad tabo a jI Prijatelji tvoji tega ne vedo, ker že pomrli so za domovino, ki jo tujec napada največkrat celo izjienada. V Vietnamu so otroci v šolskih klopeh sei in pisali spis, ko bombnik prihrumi in bombe začne metati . .. Ostane samo kup ruševin. MAJDA! Dobrosrčna deklica si, ker zumeš in sočustvuješ s trp? otrokom, čeprav ga ne pon ker živi tam daleč v vietns Tvoja pesmica je trpka ob! ba vojne in nasilja. »Brats sodelovanje in mir ined v-s ljudstvi sveta!« Le tako bo nilo veliko gorje. Se se mi oglasi, saj si do pogum! Iz Zetal je Angela poslala £ ko in prisi-čno pesmico. T« sem jo uvrstila v naš koW ker se mi zdi, da za majiii lepe dni govori. POMI.AIJ Pomlad prišla je topla, vesela, zimo spodila je zelena odeja. Sinička zapela je pesmico lepo, škrjanček zletel je pod jasno nebo. Kmetič veselo na polje hiti> da ki'ompir posadi in se pomladi veseli. __ SREDA, 30. APRILA IPR!^ STRAN 9 tujski gimnazijci v boju (Nadaljevanje) ojvezani z delavsko sko- j^o mladino so gimnazijci Ljali izlete v okolico Ptu- ^a izletih se je zbralo po jnladincev in mladink, u, so peli, recitirali, pre- dli, igrali na harmoniko I kitaro. V društvih na ppaziji so neposredno u- ^fjali delo. Opozarjali so ■ fašistično nevarnost in se [ipravljali na obrambo. V ,namen so širili letake na- ^oobrambne vsebine, ki so i, tiskali na ciklostilnem jjju v tiskarni KP v Ptuju, ^niko je nekaj let skrival izleti pod muzejem dijak kanček Glavnik, ne da bi o k kaj vedel njegov oče, ki ibil v muzeju hišnik. I^iapredni dijaki so pomaga- I pri gledaliških nastopih lobode v Ptuju in pri gle- iču, ki ga je od leta 1938 il režiser Franjo Žižek. V lališki garderobi so se •ali tudi na skojevske se- ._ike in na predavanja od- ttnika Segula, ki je dija- im pojasnjeval poglavja iz arksovega Kapitala. Poleti 1939 sta zastopala lijsko organizacijo SKO.J vseslovenski konferenci Krškem Visenjai-c in Sa- din. Na kcmferenco SKO.J Ljubljano so odšli Vise- K, Sagadin, Janžekovič in snjak. Njihova poročila pokazala, da je delovanje :0J na ptujski gimnaziji ledno uspešno. N'a ptujski gimnaziji so stanovili meddruštveni od- sr, v katerem so komunisti merjali delo vseh društev, 'tedsedoval mu je sedmo- ilec Mitja Vošnjak. Ze 5. septembra 1939 je firedil meddruštveni odbc.T fliko akademijo v gledali- ■iJ. Z nastopi so dijaki ma- ■'estirali nacionalno zavest 'solidarnost. Za tem so se prireditve Rdečega za revne dijake, Ja- ■ranske straže za obmejne 5vne otroke, in nastop, po- ^ečen našim izseljencem, ^'^itniška zveza je priredi- ^ septembra Večer sloven- ij« besede, četa skaVtov in wanink pa je nabirala de- in blago za božično ob- sevanje otrok na šoli v •^"dlehniku. ^ meddruštvenim odbo- so dosegli skojevci med pristaši različnih svetovnih nazorov enotnost v boju za obrambo domovine in za skupne demokratične cilje delovnega ljudstva. V med- društvenem odboru so se uveljavili tudi krščanski so- cialisti brata Maks in Franc Jeza, Franček Majcen, Fran- ček Alič, Ivan Mojzer in Mil- ko Golob. Vladi naklonjeni profesorji so dosegli, da je ravnatelj meddruštveni odbor prepove- dal. Ta pa se je še naprej tajno sestajal in vodil gim- nazijsko mladino. Med dija- ke je prodiral napredni list Slovenska mladina in izpod- rival klerofašistično Stražo v viharj\j. Po okupaciji Sudetov leta 1939 je prekinil sreski na- čelnik pri gledališki pred- stavi govor dijaka. Skojevci pa so med predstavo z balko- na metali lističe, naperjene proti -fašizmu. V dvorani so vzklikali bratstvu slovanskih narodov. V šolskem letu 1940/41 so iz gimnazije izključili zara- di komunizma dijaka Bog- dana Janžekoviča iz Ljub- ljane. Prepovedali so tudi vsa društva na gimnaziji. Mladina pa je bila že trdno revolucionarno usmei'jena. Nobena prepoved je ni mo- gla omajati. V srcu priprav- ljena na obrambo domovine, je zadnjikrat pred vojno re- volucionarno nastopila marca 1941, ko je v povorki po ptujskih ulicah glasno obsodila vlado, ki je pristo- pila k trojnemu paktu, in ko se je takoj nato pri vojaški komandi v Ptuju prijavila prostovolj cem j ugoslovanske vojske. MED VOJNO V revolucionarnem duhu vzgojena mladina gimnazij in tista, ki jo je zajelo pri- zadevanje meddruštvenega odbora — je po vdoru oku- patorja stopila na pot obram- be domovine in obenem za zmago socializma. Med do- brovoljci, ki so 7. aprila 1941 krenili z Brega proti Rogaš- ki Slatini, je bilo največ ptujskih dijakov. Za njimi je naslednjega dne prispela v Rogatec se skupina dija- kov, ki se je pred tem mu- dila v ptujski kasarni. Hudo je vse prostovoljce prizadelo, da je jugoslovan- ska vojska že čez 10 dni po vdoru okupatorja kapitulira- la. Tedaj so dospeli do No- vega mesta, odkoder so na- menili v Bosno, saj so pri- čakovali, da se bo naša voj- ska vsaj tam postavila v bran. Prekrižani načrti so jih napotili po skritih poteh na- zaj v Ptuj, kjer so spozna- vali iz dneva v dan brezob- zirne cilje okupatorjeve ger- manizacije. Nekateri dijaki so zapustili domači kraj in se odselili v Ljubljano, da bi lahko nadaljevali s šola- njem, nekateri so morali s starši na pot v izgnanstvo na Hrvaško in v Srbijo. V. R. (Dalje prinodnjič) KONSTITUIRANJE SO CRMOŽ NOVOIZVOLJENE ODBORNIKE ČAKAJO NOVE NALOGE Na prvi ločeni in skupni se- ji obeh zborov skupščine ob- čine Ormož, ki je bila minu- lo sredo v Ormožu, je bila konstituirana novoizvoljena ormoška občinska skupščina ter njeni stalni sveti in ko- misije. Odborniki so na lo- čenih sejah občinskega zbo- ra in zbora delovnih skupno- sti podali svečano izjavo, ,s katero so prevzeli vso odgo- vornost za uspešno reševanje vseh vprašanj in problemov iz pristojnosti dela občinske skupščine. Ločeni seji občinskega zbo- ra in zbora delovnih skupno- sti sta vodila najstarejša od- bornika Alojz Ilergula (ob- činski zbor) in Ivan Masten (/.bor delovnih skupnosti). Skupno -sejo obeh zbon»v je do i/.volitve pred.sednika .skupščine vodil naj.starejši odbornik Ivan IVla^icn. Kot smo na kratko že poročali v naši zadnji številki, je bil za predsednika ormoške ob- činske skupščino ponovno iz- voljen do.sedanji župan Franc Novak, ki se je v svo- jem govoru zahvali! za izka- zano zaupanje z obljubo, da bo tudi v naslednjem man- datnem obdobju skupaj z od- borniki ter drugimi družbe- no političnimi in gospodar- .skimi dejavniki poizkušal po- iskati najustreznejše ter go- .spodarsko in politično naj- bolj primerne rešitve za šte- vilne probleme, s katerimi se ubadajo male in izrazito ag- rarne občine, med katere so- di tudi ormoška. .Moramo pri- znati, da ta prizadevanja v preteklem obdobju niso bila brezuspešna in da so začr- tane smernice nadaljnjCt^ia razvoja občine pot in vodilo za nadaljnje delo občinske skupščine. Poleg predsednikov ter čla- nov stalnih svetov in komi- sij (njihova imena bodo ob- javljena v uradnem vestni- ku), so bili izvoljeni tudi od- borniki, ki bodo v ormoški izredno lepi poročni dvorani sklepali zakonske zveze: Jo- že Bešvir iz Ormoža, Ivan Vencelberger iz Velike Ne- delje, Marija Polak iz Ormo- ža in Franc Novak, predsed- nik občin.ske skupščine, ki mu pripada ta dolžnoit in čast po x3oložaju. Predsednik občinskega zbo- ra je Ivan Zidarič iz Sredi- šča, seje zbora delovnih skup- nosti pa bo vodila Anica Lu- , kaček, dipl. oec., direktor gradbenega podjetja »Ograd«. Poročilo o volitvah poslan- cev v zbore delovnih skup- nosti zvezne in republiške skup.ščine berite v drugem sestavku. J. S. Franc Novak — ponovno iz- voljen za predsednika SO Ormož Pedagoško defo približati materiainitii pogojem Pred izvolitvijo za repub- liškega poslanca v kulturno- prosvetni zbor smo se pogo- varjali z ravnateljem osnov- ne šole Pohorskega bataljo- na v Oplotnici, Rudijem Žni- daričem: — Kaj menite o delu kultiirno-prosvetnega zbora skupščine SR Slovenije v njegovi naslednji mandatni dobi? V zadnjem času, predvsem po ustanovitvi temeljnih iz- obraževalnih skupnosti, smo na področju osnovnega šol- stva naredili precejšen ko- rak naprej. Zato je potreb- no začeto delo nadaljevati, ker ostaja še vrsta nerešenih vprašanj materialnega in pe- dagoškega značaja. Pri tem mislim predvsem na ne- ustrezne in premajhne šol- ske prostore, kar ima za po- sledico večizmenski pouk; slabe učne pogoje in zdrav- stveno ogroženost otrok; na vprašanje amortizacije šol- skih stavb; na »enotno« šolo z »enotnim« učnim progra- mom v zelo neenakih pogo- jih dela (zaostala kmečka področja); otroško varstvo; podaljšano bivanje učencev v šoli itd. Kot že rečeno, je vprašanj in pi-oblemov za reševanje dovolj, vsa pa težijo k čim prejšnji pametni in strokov- ni rešitvi, če želimo resnično naš novi boljši svet. — Katero vprašanje bi po vašem mnenju morali rešiti najprej oziroma za kaj bi se v delu tega zbora najbolj za- vzemali? Vsa vprašanja se mi zdijo enako važna za uspešnost pedagoškega dela. Zavedam pa se, da predvsem vprašanj materialnega značaja ne bo mogoče rešiti čez noč. Nekaj več možnosti je, da se naše pedagoško delo približa ustreznejšim materialnim po- gojem. Pri tem mislim pred- vsem na ustrezni učni načrt. Osebno menim, da za osnov- nošolskega otroka ni toliko važna količina materije, ko- likor razvitost sposobnosti in navad za uspešno vključeva- nje v nadaljnje življenje v naši samouprav^ni skupnosti. Rudi Žnidarič KINO GOKIŠNIC.V 1. maja jug. film D1VEKZAXTI; KIDRIČEVO 1. maja angleški film NA SVI- DENJE, PUNČKA!, 3. in 4. maja ameriški film NOC V IGUANI; I..JLTOMER špansko-fr. film DAMA IZ BEJ- RUTA; TOM.AZ pin OUMOŽU 1. maja ameriški film DR. JER- RYJA ČAROBNI NAPOJ; 2. ma- ja ameriški film POVEST O JI- MU HALLU; 4. maja ameriški film GOSPODAR HAVAJEV; ZAVKC 1. maja ameriški film HAD. »Kadar grem zvečer sam ven, žena ne spregovori z menoj tri dni.« »Ali jo večkrat tako sam popihaš?« »Da, navadno vsak tretji dan.« STRAN 10 TEDNIK — SREDA. 30. APRI^j^ Mladinski klub »GOS« združuje tri mladinske aktive — Grabe, Obrež in Središče. Reševanje problemov II! samo v ^pristojnosti" mladine Na proslavi krajevnega praznika v Središču, repor- tažni zapis ste lahko prebra- li v naši zadnji številki, sem se srečal tudi s predstavniki mladinskega aktiva Obrež in Središče. V krajšem razgovo- ru so sodelovali: Jože Raku- ša, predsednik občinskega ko- miteja ZMS Ormož, Ivan Trop, predsednik mladinske- ga aktiva Središče, Marta Cavničar, predsednica mla- dinskega aktiva Obrež ter mladinec Jelko Stokelj, ki mi je ta dan veliko pomagal, da sem se znašel v malo pozna- nem kraju in zbral kar pre- cej gradiva za časopis. V domu Partizana je stekla beseda o problemih mladih, O" problemih, ki niso izključ- no njihovi, saj mnogi izmed teh problemov presegajo me- je teritorialne razdeljenosti in delovnih področij posamez- nih mladinskih aktivov. Mladinski aktivi Grabe, O- brež in Središče so se kot smo to pred nedavnim že po- ročali, združili v enoten mla- dinski klub pod imenom »GOS«. V kratkem času de- lovanja tega kluba, ki ga imajo v prostorih stare šole na Grabah, so se pokazale tu- di pozitivne kot tudi nekatere negativne strani te ^integra- cije«. V začetku so dobili ne- kateri mladinci občutek ne- samostojnosti. Prav ta obču- tek razbitosti omenjenih treh aktivov je povzročil delovno mrtvilo, ki sicer počasi po- pušča, vendar prave akcijske dejavnosti še vedno ni čutiti. Predsednik občinskega komi- teja ZMS Ormož Jože Ra- kuša je dejal v razgovoru, da iščejo v zadnjem času nove oblike in metode dela, s ka- terimi bi pritegnili in zain- teresirali mlade za večjo ak- Obnova kuliurnega doma v Čresnjevcu Letos so v Crešnjevcu izred- no aktivni. Zbirajo sredstva za gradnjo ceste, začeli pa so že z obnovo kulturnega doma. V njem bodo obnovili tudi sta- novanja, stavbi pa bodo dali tu- di novo fasado, ker je bilo res potrebno. -b tivnost. K temu bi morali prispevati svoj delež tudi sta- rejši občani in takozvani mladinski mentorji, ki jih je žal iz leta v leto manj. Po besedah Ivana Tropa, predsednika mladinskega ak- tiva v Središču je sklepati, da imajo v tem aktivu pre- cejšnje težave, ki so odraz nezainteresiranosti, slaba u- deležba na sestankih in v končni fazi (ne) uspehi, ki jih znamo mnogokrat preveč ali premalo kritično obrav- navati. Marta Cavničar, predsed- nica mladinskega aktiva v Obrežu meni, da mladini ne bi smeli očitati popolne ne- zainteresiranosti. Mnogo mla- dih dela poleg mladinske or- ganizacije tudi v drugih dru- štvih in organizacijah. Mar ni tudi to naša dejavnost? Kot mnoga druga društva in organizacije tudi mladi ni- mamo dovolj sredstev, da bi lahko pripravili in tudi re- alizirali postavljeni akcijski program dela. Toleriramo »veseličarstvo«, ki nam lah- ko da skromen izkupiček. Mnogi nam to očitajo, toda to je za nas izhod v sili in p)omemben vir dohodkov.« Iz besed udeležencev na- šega razgovora se zrcalijo njihovi problemi in težave, samokritika ter želje, da bi njihovo delo za živelone sa- mo v ponos mladim, temveč tudi v ponos prizadevanj in želji, da geslo »Mlaj je naša prihodnost« ne bi | samo formalno vodilo, , pak, da bi zaživelo ter i stalo zares strnjena alit doseženih uspehov. J. S »Dolžni ste tožitelju žei let večjo vsoto denarja. J pravite k temu?« »Da, res je. Toda sani je kriv. Ze tri leta ga p sim, da mi da teden dni i sa, da mu denar povrnem noče na to pristati.« Jelko Stokelj, Ivan Tiop, Marta Cavničar in -Jože Rakuša: »Iščemo nove oblike in metode, da bi dosegli lepše uspehe.« Pred nedavnim smo imeli v našem uredništvu nenavaden obisk. V pisarno je stopil moški srednjih let, po videzu sodeč sposoben za delo in krepke po- stave Vsakemu posebej, ki smo bili v tistem času v uredništvu, je brez besed in z nekoliko čud- nimi kretnjami rok pomolil pod nos zamazan listek, na katerem je bilo napisano: (rokopis obja- vljamo dobesedno, kot smo ga lahko prebrali) »Prosim vas lepo če bi bili tak dobri da mi kaj pomagate veste v teškoj sem sitoaciji po bolnicah se že motam šest let in nič bolše slabše pa ni zaj me več nočejo sprejeti v bolni- co, ker nema gdo plačat. Opči- na več noče jas pa socialno nisem zavarovan, ker sem dela pri kmetih potem pa veste ka- ko mi je. Delat ne morem pa tudi nimam nikjer nikogar — čisto sem izgubljen. Oprostite veste teško govo- rim pa moram napisat.« Podpis: M, A, Dolnja Lendava Nismo se spuščali v prever- janje njegovih navedb, vendar vam lahko kot komentar k te- mu povemo le to, da je od moža precej zaudarjalo po al- koholu in da se mu je po kraj- šem razgovoru tekoče razvezal jezik. Odpravili smo ga brez zaprošene pomoči. Ne vem, morda smo mu napravili krivi- co, ne vem, morda . . . Ce bi vedeli, da bo porabil denar za kaj koristnega in da je pomoči resnično potreben, se nam skro- men prispevek ne bi smilil. Mo- til nas je pač zaudarjajoči v( po alkoholu in njegova »a melost«, ki se je kaj !ii' spremenila v povsem razum! vo govorico. Tega prispevka ne objavljn zato, da bi hoteli moža uial Če je pomoči resnično p*'® ben, mu bo nekdo moral po« gati, če, ne, pa ga spraviti delu in mu preprečiti prosjj nje, katerega bede se nail sam ne zaveda. Za »špricU pa mu prav gotovo ne bo dajali iX)moč.i. ]• Črešnjevec pri Slov. Bistrici v preteklih nekaj mesecih so mladi iz Crešnjevca pri Slovenski Bistrici izvedli vr- sto pomembnih akcij. Tre- nutno obiskuje okoli 50 mla- dih plesne vaje. Skupno s KUD-om v Crešnjevcu so pred kratkim imeli prvič v domačem kraju igro v petih dejanjih »DESETI BRAT«, ki je med občinstvom vzbudila takšno zanimanje, da bodo igro ponovili, nato pa bodo z njo nastopili še v drugih kra- jih občine. Aktivno sode jejo tudi pri predvolilnih P pravah. Lepe uspehe so' segli tudi aa občinskem P nirskem in mladinskem venstvu v šahu, kjer so svojili prvo mesto in v ' miznem tenisu, kjer so se vrstili na drugo (prva eki in tretje mesto (druga eki! Takoj, ko bo vreme ug" nejše, si bc^do uredili odb karsko igrišče. Odbojka panoga, ki ima v tem_ ki" največje število privržene Viktor Horva gpNiK — SREDA, 30. APRILA 1969 STRAN 11 {volitev poslancev fobčini slov. bistrica po seji sKupscme oDcine jovenska Bistrica so se ob ^tih v domu kulture za- jie volitve za poslance v yezni gospodarski, prosvet- ij,.kulturni in socialno ^avstveni zbor. Obenem pa bile volitve za iste zbore ^ubliških skupščin, jiandidati za poslance za pfjzne zbore so bili: inž. Fra- ijo Griinfeld za gospodarski ^r, Adi Sarman za social- po-zdravstveni zbor in Vla- jjnir Ožbolt in Dušan Cokl f Iculturno-prosvetni zbor. Hedtem ko sta inž. Franjo Rninfeld in Adi Sarman do- ga maksimalno število gla- E, sta kandidata za kultur- prosvetni zbor dobila sle- e število glasov: Vladi- pir Ožbolt jih je dobil 63 in pošan Cokl 13. Takšen re- ^tat pa je bil tudi ob konč- nem seštevku rezultatov vo- litev iz petih občin Ormoža, Ptuja, Slov. Bistrice, Slov. Konjic in Lenarta. S tem, da je dobil inž. Franjo Griin- feld 378 glasov, Adi Sarman 560 in Vladimir Ožbolt 255 {lasov. Se bolj interesantne so bi- le volitve za republiške zbo- re, kjer sta bistriška in ko- je bila nejasna slika, kdo bo poslanec v republiškem kul- turno-prosvetnem zboru. Kandidata sta bila Norbert Jedlovčnik, tajnik temeljne izobraževalne skpnosti v Slo- venski Bistrici, in Rudi Zni- darič, ravnatelj osnovne šole Pohorskega bataljona v Oplotnici. Rezultat v Slov. Bistrici je bil sledeč: Rudi Znidarič 36 in Norbert Jedlovčnik 46 glasov. Po seštevku glasov z obeh volišč pa so bili izvoljeni na- slednji kandidati: za gospo- darski zbor Štefan Podrič- nik, direktor tovarne Impol v Slov. Bistrici in Drago Pere, direktor Konusa iz Slov. Konjic. V socialno- zdravstveni zbor je bila iz- voljena Marta Slibar, v kul- turno prosvetni zbor pa Ru- di Znidarič. -b NSTRIŠKA SV080DA Po občnem zboru bistriške Svobode je bil sklican prvi lestanek razširjenega uprav- nega odbora društva. Na njem ni bilo nič neupravi- čeno odsotnih. Najprej so izvolili enajst- flanski upravni odbor. Za I»edsednika društva je bil {»novno izvoljen Drago Lep- šina. Na sestanku so dolo- čili tudi vodje posameznih sekcij. Sprejeli pa so tudi osnutek programa, po kate- rem bi naj letos delali. Ponovno bo v Slov. Bistri- ti zaživelo delo dramske sku- Pine, v katero bodo vključili ^arejše kot mlajše moči. Ob- fioviti želijo delo filmskega foto kluba. Z delom in va- J3mi bo kmalu začel pevski Zaživelo pa bo delo lut- ''Sfjev in pa folklorne sku- katere namen bo obu- stare običaje, značilne pohorsko območje. -b NAŠA POMOČ Jože Arnuš, upokojenec, Sestrže 68, p. Majšperk, se je obrnil na našo rubriko NA- SA POMOČ v naslednji za- devi: Z ženo sva stara in onemo- 1 gseda.PouureeZ ndm gla. Posedujeva 50 arov zem- lje. Te zemlje ne moreva več obdelovati in je za na- ju nekoristna, od nje pa imava odmerne osnove 422 din. Kot borca iz 1. 1944 nama je sicer za tekoče leto 1969 davek črtan, ker pa k mali pokojnini dobivam tudi var- stveni dodatek, mi je zgo- raj navedena odmerna osno- va stalno v napotje. Prosim za vaše posredova- nje, da se mi, če je to mo- goče, omenjena odmerna os- nova črta in izda ustrezna odločba. Na davčni upravi občinske skupščine Ptuj smo dobili v zadevi Jožeta Arnuša na- slednje pojasnilo oziroma od- govor: Jože Arnuš je lastnik zem- ljišča v katastrski občini Sestrže s katastrskim dohod- kom 420 dinarjev. Od te os- nove mu je odmerjen pri- spevek iz osebnega dohodka od kmetijstva v skupnem znesku 172,80 dinarjev. Za oprostitev po 6. členu odloka o prispevkih in dav- kih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-25/69) zavezanec nima pogojev, ker ima zemljišče v katastrski občini Sestrže, ki spada v tretjo skupino, kjer so oproščeni plačevanja prispevka zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne pre- sega 200 dinarjev. V koliko ima zavezanec odločbo pristojnega upravne- ga organa o tem, da mu je priznan status borca in dvoj- no šteta udeležba v NOV, naj predloži prepis odločbe davčni upravi občinske skup- ščine zaradi priznanja olaj- šave pri odmeri občinskega prispevka. Jože Arnuš je oče treh otrok, ki so vsi zaposleni. Si- nova, ki živita v istem kra- ju, bi prav gotovo morala kot dediča — to je tudi nju- na moralna in zakonska dolž- nost — pomagati roditeljem pri obdelavi zemlje in pla- čevanju obveznosti, če jih sami zaradi starosti ne zmo- rejo. Davčna uprava skupščine občine Ptuj NOVA PRODAJALNA V ŠIKOLAH Pred dnevi so se začela gradbena dela zraven gasil- skega doma v Sikolah. Grad- beno podjetje Granit iz Slov. Bistrice gradi namreč novo poslovalnico za kmetijsko za- drugo »Dravsko polje« iz Lovrenca. Pri lanskoletnem asfaltiranju ceste skozi Si- kole je bila poslovalnica na- mreč porušena. Sedaj imajo svoje prostore v gasilskem domu. Ti pa so izredno po- manjkljivo urejeni. Z novo poslovalnico, ki bi naj bila končana že v letoš- nji jeseni pričakujejo, da se bo zvečal asortiman vzpored- no s tem pa tudi prodaja. -b Gradnja temeljev za novo Dravsko polje Lovrenc SKRBNJl NEGA AVTOMOBILOV Mirka Ozmeca, avtopralca v stanovanjskem komunal- nem podjetju v Ormožu sem 2;alotil pri pranju avtomobi- la, ki je dobil ob curku vo- de lep sijaj. Povprašal sem ga, kaiko gre posel. »Se kar gre, delo z avtomobili je mo- je posebno veselje. Motori- zarani Ormožani, kot tudi drugi voaniki, ki se peljejo skozi Ormož, me večkrat obi- ščejo s p«x)šnjo, da jim oče- dtm njihova vozila. Zame- njam jim o4j« in edpm- vim druge, seveda manjše okvare.« Opazoval se mga pri njego- vem delu. Rdeče poibarvand •"kombi« se je ziableščal v soncu. Seveda le do takrat, ko se bo znašel v neusmilje- nem objemu luknjastih in prašnaitih cest. Seveda, če se avtomobili ne ba zamazali, Mirko ne bi imel dovolj de- la, Kot lahko sklepamo iz tega, je vsako zJo za nekoga tu^ Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Festi- val zborovske glasbe 13.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Cornelius: »Bagdadski brivec« 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Vilija Petriča 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Simfonični kon- cert 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poro- čila. TOREK, G. maja 1969 14.00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14.25 Lahka glasba 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 15.00 Po- ročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Igra Sim- fonični orkester 18.00 Poročila 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Narava in človek 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevec Stane Mancini 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Od premiere do premieze 21.00 Pe- sem godal 21.15 Deset melodij 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovan- ska glasba 23.00 Poročila 23.05 Li- terai-ni nokturno 23.15 Orkestri in ansambli 24.00 Poročila. SREDA, 7. maja 1969 14.00 Poročila 14.05 Za oddih 14.30 EP 14.55 Poslušalci čestita- jo 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbe- ni intermezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina' sebi in vam 18.00 Poro- čila 18.15 Odskočna deska 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Ti In opera« 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Zabavni zvoki 24.00 Poročila. ČETRTEK, 8. maja 19S9 14.00 Poročila 14.05 »Mladina poje« 14.25 Operetne melodije 14.45 »Mehurčki« 14.55 Kreditna banka Slovenije 15.00 Poročila 15 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Hornist Jože Falout 16 00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 Iz naših studiov 18.45 Kulturni glo- bus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Alenka Pintarič 19.25 EP 19.30 Tladijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Ko- morno-glasbeni večer 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poro čila. PETEK, 9. maja 19S9 14.00 Poročila 14.05 I.ahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka Lju- bljana 15.00 Poročila 15.20 Na- potki za turiste 15.25 Glasbeni intermezzo 15.45 Turistična odda- ja 16.00 Za vas 17.00 Poročila i Človek in zdravje 17.15 Koi po željah 18.00 Poročila u.jj bavna glasba 18.45 Na nu rodnih križpotjih 19.00 l noč, otroci! 19.10 Obvestila Ansambel Lojzeta Slaka 19 j 19.30 Radijski dnevnik 20.00 j cert komornega zbora 20.31 isti uri 21.15 Oddaja o p« ščakih 22.00 Poročila 22,15 skladatelju Pahoi^ju 23.00 B čila 23.05 Literarni nokturno Zabavna glasba 24.00 Poro{ SOBOTA, 1«. maja 1969 14.00 Poročila 14.05 Glas pravljica 14.25 V vedrem [ 14.55 Kreditna banka Ljubi 15.00 Poročila 15.20 Glasben termezzo 15.40 Naš podlistek Za vas 17.00 Poročila 17.05 mo v kino 17.35 Zbor »GraS 18.00 Poročila 18.15 »Top-oo^ 18.50 S knjižnega trga 18.00 Ii ko noč, otroci! 19.10 Obves 19.15 Pevec Lado Leskovar! EP 19.30 Radijski dnevnik 1 Spoznavajmo svet- in demos 21.30 Iz fonoteke radia Ki 22.00 Poročila 22.15 Oddaja u seljence 23.00 Poročila 23.« pesmijo v novi teden 01.00 Pi čila. ŠE VEDNO POMANJKANJE STANOVANJ Čeprav je delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija v minulih letih mnogo storil za ublažitev stanovanjskega problema, ta ni povsem od- pravljen. Novi bloki v Ptuju so precej rešili stanovanjsko stisko, mnogi člani kolektiva pa so si že izgradili lastna stanovanja, medtem ko mno- gi le-ta še gradijo ali jih bodo gradili v bližnji pri- hodnosti, predvsem že, od- kar je delavski svet sklenil dajati individualnim gradi- teljem posojila do 5 milijo- nov starih dinarjev. Kljub temu pa se še vedno nahaja pred komisijo za skupno trošnjo in družbeni stand kup prošenj za dodelitev i novanja. Ne smemo poza tudi tega, da se bo nas Kidričevo II, postopoma šilo in da bo treba tis družinam dati druga sta vanja. Že nekaj časa jev! jasno, da je samski don Kidričevem premalo zase in da je škoda, da teh F štorov boljše ne uporab jo. Zato je bil podan pi log za adaptacijo samsl! bloka. Delavski svet je o bril načrt adaptacije in ' potrebna sredstva. Na ta čin bodo pridobili v si skem bloku 24 novih sta vanj. ^ — SREDA, 30. APRILA 19o0 STRAN 13 I ptički in veverice so spfezovi na podrto 10 grečali smo se v ormoškem parku. Jaz na svojem služ- bi potepanju in iskanju novic, oni — najmlajši Ormo- ^ iz otroškega vrtca pa so ob podrtem drevesu lovili Le žarke pomladnega sonca. Nisem mogel neopazno jotega pre.šernega otroškega živžava, ki je napolnil bliž- okolico. Z vzgojiteljicama Zmago in Marto smo se do- jrili za posnetek. Otroci so kot ptički in veverice sple- odprto drevo ter kot izkušeni statisti požirali foto- Uetnu objektivu. jloj »fleš« je zbudil posebno zanimanje. Vsi hkrati so ^ji potipati »čarobno škatlo«, ki povzroča bliske. 'lo smo se poslovili, so vsi hkrati, kot v zborni recita- izačebljali nasvidenje... Bil sem že daleč od njih. Se jjo je bilo slišati njihove vzklike, njihovo prešerno brez- .jjno mladost, ki žal tako hitro mine... plo pomladno sonce jih je zvabilo na .sprehod v ormoški Središče z okolico v nekaj zanimivih številkah Na območju krajevne skup- nosti Središče ob Dravi pri- de na pot prebivalcev 1 ra- dio aparat, na 23 prebivalcev 1 televizor in na družino 3,6 časnikov. Ti podatki nam zgov6rno kažejo, da si sredstva za ob- veščanje uspešno utirajo svo- jo pot ter da v našem vsak- danjem življenju odigrajo pomembno družbeno vlogo Radio, televizor in časniki so postali nenadomestljive se- stavine naše vsakdanjosti, brez katerih bi danes, ko smo se nanje že navadili, praktič- no zamrl stik s svetom in z vsemi dogajanji, ki nam jih ta sredstva prinašajo v naše domove. J. S. Med otroke, ki se igrajo na dvorišču, prileti štox'klja. Deklice se v strahu razbe- žijo, sedemletni Tinče pa se hrabro obrne k prijateljem: »Pridite, oglejmo si jo od bliže. Saj moškim nič ne na- redi.« BIRM&NECiE DOBIL AVTO Ko sem bil jaz pri birmi, mi je pripovedoval znanec, nii je boter kupil novo obleko, po birmi pa nii je pri pekovski stoj- nici pred cerkvijo obesil okrog vratu »kolače«, tako so v na- šem kraju rekli pecivu za bir- niance. To je bilo pecivo, po- dobno prestam, bilo je naniza- no na debelo nit. To je bila v naših krajih ob tej priložnosti nekako oljvezna stara navada. S tem vencem sem šel s starši, bo- trom in povabljenimi gosti sko- zi mesto k »slavnostnemu obe- du«. Pri mizi mi je podaril bo- ter srebrni avstrijski goldinar s podobo presvetlega cesarja Fran- ca Jožefa, kakor smo takrat imenovali v šoli cesarja. Goldi- nar je takoj shranila mati in ga je potem hranila do prve sve- tovne vojne. Potem sem moral k vojakom in na fronto. Ne vem, kakšna jc bila usoda tega goldinarja, nisem ga več videl. Na ta dan sem bil nad vse srečen, saj se je vsa pozornost ljudi vrtela okrog mene. Videl sem, da so bili drugi birmanci nmogo, mnogo skromnejše ob- darjeni; nekateri niso dobili niti nove obleke. To mi je pripovedoval zna- nec, ko sva preteklo nedeljo dopoldne pasla radovednost po ptujskih ulicah. Vrste avtomo- bilov_ so stale na cestah okrog prostijske cerkve, da skoraj ni- si mogel mimo. Veliko jih je imelo tuje registracije: avstrij- ske, nemške, nekateri celo švi- carske, švedske. Z njimi so se pripeljali darežljivi botri. V cerkev nisva mogla, ker se ni bilo mogoče preriniti skozi množico. Dolgo je trajala ma- ša, še daljši je bil obred birma- nja. Po birmi so napolnili lju- dje ulice in gostilne, kjer nI bi- lo mogoče dobiti prostora niti pri m!zl'niti pri šanku. Prisluh- nila sva pogovoru botrov, blr* mancev, znancev. Pet let nismo prodali toliko biciklov kakor zadnje dni, je pripovedovala uslužbenka ptujskega podjetja s tehničnimi predmeti. Pa ne le bicikli, tudi mopedi so šli v pro- met. Včeraj in predvčerajšnjem smo prodali tri. Tudi radijskih sprejemnikov in transistorjev smo prodali več, pa še razne moderne igrače in drugo. Skoraj bi nam iz- praznili prodajalno. Senzacija dneva pa je bi! nov avto kadet. Srečni birmanec, ki ga je dobil, sicer še nima vozniškega izpita, ker je še šolar, avto pa bo le ostal pri hiši. Z njim se bo vo- zil birmančev najstarejši brat. Časi se spreminjajo, je zamiš- ljeno rekel znanec. Pred petde- setimi leti ob takih priložno- stih ni bilo tako. Birma, so pra- vili, je zakrament, ne pa špek- takel, kakor danes. Mislim, da je to špektakel, baharlja, kdo bo dal dražje darilo in razvaja- nje doraŠčajoče mladine, ki jim darila sicer privoščimo, toda ne v okviru kot ga cerkev sama ne priporoča. V. Klemenčic OBRA VOLJA JE NAJBOLJA ... So ljudje, ki mislijo, da bi ''li^o bili srečni, če bi živeli dela, posebno brez fizič- 'ža dela. Nih hoja je poča- ob sleherni priložnosti 'ozirajo po čem primernem, ' t^i sedli. In če je potreb- ^ pobrati kaj s tal, če je ^ebno po kaj v drvarnico po stopnicah na pod- '^šje, ne gre brez vzdiho- inja. pa k sreči tudi ljudje, ' '"lajo veselje z delom. ^JUtraj živahno skočijo iz ^^Ije in začnejo s teme- im čiščenjem, po zajtrku 1^0 lopo v službo, pop'-'dan Spet vidite na vrstu, pri fji^ju ali v drvarnici. Ce fM ^ na obi.sk, vam mimo- odložijo likalnik ali ko- , Za krpanje, komaj ste • Prav zapletni v pogovor, i^p, f^a mizi skodelica di- ■j Kave ali kaj podobnega ttlg^ 'judje, ki ne poznajo i^j^.fasja in nimajo skrbi z jj^ji^valnimi kurami. Di,; geslo le: »Dobra je najbolja.« Le zakaj bi tarnali, če je potrebno drgniti parket, pre- zračiti sobo ali iti na trg po živila? To so pač nujni o- pravki, nujni za obstoj dru- žine in doma, poleg tega pa je telesno gibanje tudi zdra- vo. Ce bi živeli popolnoma brez slehernega telesnega u- dejstvovanja, bi se morali nujno odločiti za nadomestilo v obliki telovadbe ali športa. Kdor pa ima doma malo vr- ta, stanovanje drvarnico in podobno, ima pač dovolj pri- ložnosti za telesne vaje. Toda nekateri menijo, da je delo neprijeten način gi- banja. Zares je neprijetno, če se človek sam sebi smili, če nima veselja z družino in če se ne zaveda, da mu je gi- banje v prid Pozn.im ženske in moške, ki se z veseljem lotijo slehernega dela, in jim pomeni vsem skupaj bolj šport in spro.stitev, kakor pa nadlego. Ko .zračijo stanova- nje, mislijo na zdravje o- trok, in si seveda tudi sami privoščijo nekaj obilnih por- cij globokih vdihljajev. Ko drgnejo parket, mislijo na smučarsko gimnastiko. Saj res, veliko bolj prijetno bo na Komni ali v Krajnski go- ri, če si boste s krpico na tleh utdili noge. Pri drgnjenju parketa je dovolj priložnosti za to, vrh tega pa bo treba še v klet po drva in krom- pir. Tudi to pomeni krepilne vaje za noge. Gospodinja stori dobro, če se med delom kdaj pa kdaj pretegne, če se popolnom.^ zravna in potegne lopatice skupaj. Ekratna vaja sicer ne zaleže, vsakdanje ponavlja- nje pa ne more biti brez ko- ristnega učinka za lepo vzravnano držo. Seveda je tudi v drvarnici nemalo pri- ložnosti za gimnastiko, med hojo na trg in drugo. Prav je. da mislimo med delom tudi na to, da ne koristimo samo rjj-ugim, temveč tudi sebi. Po M STRAN 14 TEDNIK — SREDA. 30. APRI^j^ BEL! LEPOTEC iZ RIBNIKA V LJUDSKEM VRTU Kot mnoge druge sprehajal- ce, ki so v teh sicer zapozne- lih in še vedno hladnih po- mladnih dneh prisluhnili utri- pu žal samo koledarske pomla- di. me ie pred nedavnim zane- sla pot v Ljudski vrt v Ptuju. Človek ob pogledu na prebu- jajoče življenje pomladi za trenutek pozabi na vsakodnev- ne skrbi, na prašne ulice in starorimski ambient našega mesta ter se nehote preda opa- zovanju. Ljudski vrt pomeni za Ptujčane prijeten kotiček, ki pa mu žal še vedno nismo zna- li odrediti pravega mesta in pomena. Sicer pa moramo ob tem priznati, da so prvi korakij že storjeni. Tu je lep park s klopcami za oddih s prijetnim gozdičkom v ozadju in z ribni- kom v sredini. Poseben čar temu neoskru- njenemu naravnemu ambientu dale mali živalski vrt, ki je našel svoje me.sto v Ljudskem vrtu. Res je, da je s svojimi predstavniki iz živalskega sve- ta še razmeroma skromen, vendar predstavlja prijetno poživitev in obogatitev paše za oči. ki od dela v tovarni, v pi- sarnah, na polju in drugod za trenutek pobegnejo v naravo, ki jo mnogokrat tako zelo po- grešamo in je tudi ne znamo dovolj ceniti. Mojo pozornost sta pritegni- la dva laboda, ki sta brezskrb- no »krmarila« po ribniku in poživljala mirno gladino vode, v kateri so odsevali obrisi dre- ves ob bregu. Ko sem opazo- val njun ples na vodi in pri tem skoraj pozabil. da sem imel pri sebi fotografski apa- rat. Z namenom, da posna- mem ta lep prizor, sem ju za- čel počasi loviti v objektiv. Kot da bi opazila mojo name- ro. r.ta se v trenutku razdvo- jila in odplavala vsak na svojo stran Kljub različnim posku- som. da bi ta zakonski parček fotografiral skupaj, mi to ni uspelo. Ker nisem želel motiti te ljubezenske idile, sem se odločil izkoristiti prvi trenu- tek. ko bom ujel enega izmed belih lepotcev v fotografski objektiv. Kot vidite na posnet- ku, mi je to tudi uspelo. Naša dolgovrata gosta s snež.io belim perjem, ki v teh pomladnih dneh osamljena plavata v ribniku, bosta prav gotovo poskrbela za ljubki na- raščaj, ki bo to vodno idilo in lepoto Ljudskega vrta napravil še lepšo in privlačnejšo. Za sedaj obljubljam, da vam bom ob »srečnem dogodku« posre- doval tudi družinski posnetek belih lepotcev iz ribnika v Ljudskem vrtu. J. S. Končno je le »prikimal«, da sem ga lahko fotografiral Zakaj je igra otroku potrebi) Kakor imamo ljudje svoje potrebe po izmenjavi izku- šenj z drugimi ljudmi, po o- bisku filmskih predstav, pre- davanj, gledališč, po čitanju knjig, zabavi itd, tako čuti otrok, ki še ne hodi v šolo, veliko potrebe po igri. Igra je glavna vsebina njegovega življenja. Zato uspešnega du- ševnega razvoja brez igre ne more biti. Upravičeni smo reči, da je otroška igra ena izmed osnov za kasnejšo zdravo in uravnovešeno o- sebnost. V igri se otrok na svojstven način udeležuje življenja odraslih ljudi. Nje- gove telesne moči so še šib- ke, znanje preskromno, nje- gova želja, da bi delal kot odrasli ljudje pa je močna. Zato se njegova želja uresni- čuje le v igri. Ce ne dovolimo otroku, da bi se v svoji starosti primer- no igral, se kaj kmalu poka- že kvarna posledica v na- daljnjem razvoju. Pogosto postanejo naši otrocidvcpai. postanejo takšni otroci čez- merno občutljivi, kar se po- kaže, v njihovi hitri razbur- Ijivosti. Ce otrok nima želje po igri, je to navadno vzrok določene težave v duševnem ali telesnem zdravju — raz- voju. Vsaka mati opazi, da v bolezni zanimanje po igri močno pade. Močno so pri igri prikraj- šani tisti otroci, ki jim starši ne nudijo prilike za igro. To se zlasti dogaja v družinah, kjer starši otroka preveč za- poslijo z raznimi deli, ki so za njih naporna in ki časov- no preveč obremenjujejo majhnega otročka. Nekateri starši tako ravnanje upravi- čujejo z razlogi, da je treba otroka čimprej seznaniti z delom, problemi in težava- mi odraslih, češ otrok se bo potem lažje znašel v življe- nju. Vsekakor je potrebno o- troka postopoma navajati k raznim oblikam dela in ga seznaniti z realnostmi življe- nja, kolikor pač otrok to ra- zume. Nepravilno pa je, če bi na ta račun prikrajševali otroka, ki še ne hodi v šolo, ker bi s tem dosegli ravno nasprotno. Izkušnje kažejo, da so v poznejšem življenju odpornejši in osebno bolj u- ravnovešeni tisti, ki so se v otroških letih pravilno raz- živeli s pomočjo igre. Kajti zdrav duševni razvoj je nu- jen pogoj za kasnejšo uspeš- no premagovanje naporov. S pomočjo igre si pridobi otrok prve izkušnje o pred- metih s tem, da jih prijema v roko, opazuje, preklada, razdira in nato zopet sestav- lja. Tako otrok postopoma odkrije, v čem se predmeti najbolj razlikujejo, kje jih lahko uporabi in slično. Na osnovi gibov lastnega telesa, ki so potrebni pri igri z raz- nimi predmeti ter dejavnosti drugih čutov in sposobnosti, otrok pridobi izkušnje o pro- storu. In šele na teh izkuš- njah se gradijo nazorne pro- storske predstave. Otrok se tako nauči razlikovati večje od manjšega, daljše od kraj- šega, čeravno še teh izrazov še ne zna uporabljati. Vse take izkušnje, ki si jih otrok pridobi s pomočjo igre, so nujen pogoj za uspešno pri- merjanje, presojanje in skle- panje. V predšolskem obdobju je otroška igra bogata zaklad- nica neštetih pobud za razvoj otrokove osebnosti. Brez pred- hodnih oblik določenih du- ševnih procesov ni no(J sposobnosti. | Razen tega ima igra šed, gi pomen. Otrok se i vključuje v skupine. TaJ postopno seznanja s sociji mi odnosi, uči in vadi ^ solidarnem scjdelovanjii časi se navadi, da je upoštevati tudi druge fe skupine in da se je tf včasih v interesu skupne i tudi podrediti. Vse to vo( oblikovanju in utrjeva moralnega vrednotenja, \ katerega ni možno zdravi normalno življenje. Prezreti tudi ne sn* dejstva, da je igra ena dobrih metod, ki postop navajajo otroka k delu. i postaja s postopnim raj jem vedno bolj usmerjen določenim smotrom, poi načrtna. Otrok si v igri stavlja vedno več nalog, tukaj pa pride k določ« delovnim nalogam. , Pol p^-lK — SREDA, 30. APitILA 1969 STRAN 15 lffey Cailaghen: jjuna ljubezen [g se mu je okrog vratu Va začela divje polj ubij a- potem ga je mehko po- ^a po laseh in se zasme- je kot razposajeno dekle. ,Si me morda obsojal, da ijpogledujem? Ali ni prav, .jem všeč tudi drugim?« 0 je bil še sedaj slabe vo- (zaradi zgubljenega časa 1 tem obisku in to, da ga je pjjla tolažiti in na silo javiti v dobro voljo še ga iboij razjezilo. Jezno je re- ji iPrav nič ni potrebno, da [ tolažiš, in ničesar te ne Igm. Nikomur se ni treba Ijati name, če želi biti v jji družbi. Saj si lahko usta.« )Jeff,« je rekla nežno, »ne jrem biti prosta in nisem.« ,Seveda si. Prav ti bi se va razburjala, če ne bi bi- tako.« )Povej, Jeff, ali te ni niti krat samkrat zaskrbelo za- e nocoj?« »Poslušaj, Mathilda,« jo je atko zavrnil, »ljubosumni )ije so največji dolgočas- ii na svetu!« ijeff, objemi me!« )Kaj pa ti je? Zakaj me ho- ' i na vsak način miriti in bj, vraga se počutiš kri- ! Lepo ti je bilo in sedaj iajva.« 'Niti najmanj te ne mi- J,« je odgovorila in odta- ia s pogledom vstran. Na raz se ji je prikradla sen- . kakršno je bil opazil že čkrat v zadnjih ngkaj me- ' cih. Našobila je ustnico ka- ' T otrok, umaknila se je od iega kakor nekdo, ki so mu ivrnili ponujeni dar. Zlek- ' ija se je na divan. Cez nekaj časa je rekel: »Kako si otročja, Matilda. sediš tam, kakor da bi ''a sprta. Celo tako nekako, da me sovražiš?« Ni mu odgovorila in nasta- ' ie mučna tišina, ki ni o- ftala ničesar dobrega. nekaj mesecev sem si ^^am čudna in nemirna. Si ^niara bolna ali kaj? Kaj '- svetu ti je?« jo spet re- Stopil je po sobi gor in m njegov glas je postal "''Pljivejši, ko je spraševal, ^^darkoli je stopil mimo di- ^'[la, kjer je sedela, je bil razburjen zaradi nemira, ''Je slutil, da divja v njej. silo se je zasmejal in ilda^^ to je nesmiselno, Ma- jl^^del je k njej na divan. zirno in mehko i o ie pri- jel za roke in jo hotel po- tegniti k sebi. Pa ga je odri- nila. Začutil je silno hrepe- nenje, da bi jo prižel k sebi, približal se ji je in ovil ro- ke okrog njenih ramen. Te- daj ga je minilo potrpljenje. Objel jo je tesno, da se mu ni mogla izviti in jo jel ljub- kovati. »Pusti me, Jeff! Ne, ne,« je kriknila. »Ali si ob pamet? In kaj navsezadnje misliš, pred par minutami si me od- gnal od sebe, zdaj pa to?« Znovič se je hotela izviti iz objema in mu s tem doka- zati, da ne misli več mirno preiti prek izpadov, kakršni so se v zadnjih mesecih več- krat zvrstili. negujmo tudi prsi Z nego prsi je treba zgo- daj začeti. Dolžnost vsake matere je, da na to opozori svojo odraslo hčerko, kajti ko so prsi že viseče, je potrebno mnogo truda in nege, da se nekoliko popravijo. Prsi namreč niso nikakšna mišica, ampak z maščobo obdano žlezno tkivo, ki ga drži samo koža. To je glavni vzrok, da se tako rade povesijo. Kako jih boš negovala? Masaža dojke skoraj ne pri- de v pošte v, kot z njo lahko narediš več škode kot kori- sti. Lahko pa masiraš njego- vo okolico. Boljše rezultate daje gimnastika. Gimnastič- nih vaj je precej, toda skoraj bi dejali, da je najuspešnej- še »plavanje« na suhem. Le- zi na tla in trebuh in pla- vaj, plavaj vsak dan 5 do 10 minut, ampak redno vsak dan. Dober pomočnik pri ne- gi je tudi mrzla voda. Naba- vi si kos gumijaste cevi, jo pritrdi na vodovodno pipo, z mrzlo vodo ter polivaj prsi navzgor. Curek ne sme biti premočan. Nato prsi obriši in natri s hranljivo kremo. Ne- kajkrat na mesec se posluži izmenjajočih kopeli. Pomoči frotirko v vročo vodo jo ožmi, primerno zloži in položi — pozor! — samo na spodnjo polovico dojk. Naredi enako z mrzlo oblogo, postopek ne- kajkrat ponovi, in končaj z mrzlo brisačo. Vodi, mrzli in vroči, dodaj nekoliko vinske- ga kisa. Prsi osuši in natri z mešanico, ki jo narediš iz žličke citroninega soka, in žličke ruma. Tudi pri negi prsi ne gre brez maske. Vze- mi nekaj žlic leče, zmelji jo z moko, stresi v primerno posodico, segrej v vroči vodi, dodaj toliko hranljive kreme, da dobiš nekakšno kašo, s ka- tero namažeš prsi. Pusti, da učinkuje pol ure, nato z mehko krpo maso odstrani. Umij prsi z mrzlo vodo in namaži z hranljivo kremo. Ni odveč, če spregovorimo ne-kaj besed še o modrčku, tem kosu ženskega perila, ki nam dela največ preglavic. Paziti morate, da bo kroj modrčka res tak, da ti drži prsi od spodaj navzgor, ne da se ti pri tem zajeda v pod- prsje, niti naramnice v ra- mena. Silno važen je kroj nedrč- ka in nega prsi med noseč- nostjo, oziroma po porodu. Večina žensk takrat pokvari obliko prsi, ker jim ne po- sveča dovolj pazljivosti in nege. Koža prsi med noseč- nostjo in dojenjem nosi več- jo težo kot je vajena in ko žena ne doji več se prsi po- vesijo. Zato žena ne odlaga nedrčka niti ponoči (med no- sečnostjo in po njej dokler doji), ker bo sicer, ko bo ma- li kričač shodil, s strahom u- gotovila, da Jvoje prsi nima- jo več take oblike kot so jih imele včasih. REZERVIRANO ZA PRLEŠKEGA LUJZEKA Dober den drogi Prleki no fsl driigi, ki se nu tuti guč vuu ra^mitel lak se je tjeden obrnu naokoli, ke ml je skoro sapo raprlo, gdo sen se zdveda, ke mo moga drgoč na- punti svoj reitrvirani kot. Zdi se mi, ke man zaj tole lepe no cve- toče spomladanske dni uekšne te- iove s »vojin srcon, ki ga je la- čela pomlod razgajati. Ja vele to je ne hec, ie- človeka, ki je že tak malo v leta priša, začnejo mon- trati peirdinajfike težove no ti kok$- ne maksi bedrce pod mini kiklco v oči Kkočijo. Moja ta štora je že či- sta vun s kože zavelo toga zlezla no se ni j€ že zagrozila, ke de enkrat turni kunec naredla. Jas si ali ne- niren predstovlati, kak bi saj Ao zglednolo, mislim pa si, ke more ne- ke ojštrega meti za bregon. Pje ne ven, ie se nede tiidi nna začela mini jenkic obločti no družiti že itak zado»ti pokvarjeni moški svet. To mi je enkrat že zagrozila, pa sen ji že tistikrot nazaj zabriisa, ke feo- ki kravi resen ne paie, Ce ji sedlo na hrbet zmootiraii. No pa piistmo rajši mojo bogo Mico pri miri, ke ji nedo slučajno tote moje besede preveč zaJkodile. Vete, zodje cajte ma že tak mehko srce, ke večkrot pred nojinin družinskin itampelon doj poklekne (seveda z metliain itilon v rokah no čaka kd« mo jas glavo vun spod itampeta podrža.) lADAM IN EVA« NA NEP80VEN MESTI No saj resen, skoro bi pozoba! Ge pa te mislile letos prvomajske proz- nike preživeli? Ja le privošte si jih, saj ven ke ste potrebni počitka no oddiha. Ja, ja, naš narod je resen deloven no priden tak ke človik, ki mi s toto našo pisarniško birokra- cijo posla več ne ve, mamo pri nas kofe kiihje, klepetalcice, frizerske salone no eigetlc pisarne ali so Isa tota velevažna no malo predrogo plačana opravila že v statutih všte- ta v redni delovni cajt no seveda fe tudi v redno plačilno !isto. Pa še neke je lodje cajte zlo v modo pri- šlo. Tak malo doj zamaskirano pod kiipon pisarniškega materiala lehko najdem zodje cajte kak pri ženskah tak pri moških — obvezno »Anteno« no »Adama pa Evo«. Obojne tote cajtnge je pač treba obvezno no na- tančno prešteti med delovnin taj- ton no s ten pač poskrbeti za »sek- sualno« razpoloženje v delovnih ko- lektivih. Jas sen to enkrat v zvezi s 'en doživeja en zlo zanimii primer. Kak je to zd naše vrle ubčune že skoro zokon grota, ke moremo prel kak si zrihtaino kokšno usodno zadevo, najnieje na deset pisarniških dveri potrkati, fcei si te to en den tudi jas nekšuo zadevo rihta. S poniž- mn no prijaznin dober den priden v eno kancelarijo, se poslovin mir- no kak sidok pri dverah no čokan, ke de me ena od zgori ao odspodri našminkana gospodična izvolila pi- tati — kaj bi pravzapTaf rad. Co- kan, čokiui, čokan kak močka, gdo de miš polufcnola viui z liikje, pa blo ise zapsluj. No ja, sen si misia, I-ujs tii si boš moga nekšno drugo tektiko zmisliti. Kak, da bi Bieja najmaje tri prehlode no giipe, na- enkrat sen začeja na ves glos ka- ilati. No to pa je te resen poroo- gak>. »Izvolte prosin!« Razloža sen ji namen mojega obiska bo udeva se je začela tak po malen odmoto- vati. Stavlo se je pri nekšnen pred- pisi DO besedah: »Ja gospod, ta predpis pa določa tretji odstavek ednajstega člena spremenjenega/ zakona o spremenjeni odredbi, ki se nanaša na temeljni zakon o spre- membah ia dOf>olnitvah sprememb na- vedenih v spremeinjenem zakonu, ki ga dotoča . . . aha že vem, kje borna to našela.« V roke je vz«la BMkšne čudne iorme uradni iist no začela žifčno listati no ikeke iskati. Ker BO bte v toten uradnen lis« tudi nekšn« slike, sen si sob pri se- bi misla: »No resen lepo, ke smo že tudi u rodne liste slikovno oprem- U, vena te pač zavolo toga, ke bi jih občoni ležji zastopili. Naenkrat si je tota gospodična vzdihnola: »Ah saj to vendar ni ta pravi.« Ne sea glih tak not kak zgledan do sen te tudi jas prešlima, ke je mela v roikafa revijo »Adam in Eva«. Drogi brolci posebnega komer.tora k turni vena ne treba napisati, lehko pa si celo zadevo vena vscki soo po svo- Jen razloži. Zaj na kunci mi preostane samo še to, davan v sen fkiip povšin srečne, %e- sele no prijetne prvomojske prozni- ke, da bi se male peneze zlo lul^tno meli no sa še prišparali kokšni di- nar za redne mesečne izdotke. Ne bi bilo dobro, če bi čista pozobili, ke je majnik precik dugi no da leh- ko dobite prvomajske finančne kr- če. Pište mi na moj antres: »Uredni- štvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Samo vaš zvesti Luj« vljudnost v zakonu Malo je stvari, ki zakon bolj poživljajo kakor tiste drobne pozornosti žene do moža oziroma moža do žene, ki izvirajo iz vljudnosti. Vsak primer brezobzirnosti v za- konu je znak pomanjkanja vljudnosti in iz neštetih pri- merov vemo, da je prišlo do ločitve med možem in ženo, zategadelj, ker je postal e- den do drugega brezbrižen, nemaren, skratka: nevlju- den. Nedavno smo sedeli na vr- tu restavracije obmorskega mestd. Pogovor se je zaple- tel o tem in onem, ko ga ne- nadoma eden od prisotnih pretrga: »Čudim se temu možu, da je tako malo po- zoren do svoje žene«. Potiho- ma je opozoril na gosta, ki st asedela pri sosednji mizi. »Kako ve, da sta mož in že- na?« je vprašal drugi. »Saj se jima vidi! Opazujem ju,« je nadaljeval, »ona je silno pozorna, on brezbrižen do nje.« Pri nekaterih moških, ki so se v zakonu dobro počutili, zaradi ženine ljubezni in njene pozornosti, včasih o- pazimo, da so sami postali hudo nepozorni do žene, na- ravnost nemarni. Nič več ne pomagajo ženi obleči ali sle- či plašča, gredo pred njo sko- zi vrata, v kupeju ali avto- busu sedejo na boljši pro- stor pri oknu in niti ne opa- zijo, da žena nosi težke zavit- ke, oni pa samo svoje časo- pise. Poleg vsega tega se mnogi možje celo spozabijo, da vpričo drugih poučujejo ali svarijo svojo ženo. Tako početje ni le skrajno slabo vedenje, ampak popolno po- manjkanje takta, razen tega pa tako vedenje najbolj po- nižuje moža samega, čeprav se tega niti malo ne zaveda. Mož, ki kar naprej graja svojo ženo, zdaj zaradi po- manjkanja inteligence, bi storil bolje, če bi se o teh na- pakah kdaj zamislil, in si jih očital raje sebi. In končno: s to ženo se je nekoč po svo- jem preudarku poročil. Ali je res tako nerodna, neum- na, kakor on trdi? Ali je ta- krat, ko se je z njo poročil prezrl pom.anjkanje izobraz- be, vzgoje okusa in lepega vedenja? Saj če bi imela vse te napake bi se gotovo ne po- ročil z njo razen če se je po- ročil samo zaradi denarja ali kakih drugih »prednosti«, ki so ga tedaj zamikale. . Kar zadeva vljudnost v odnosih med ženo in moZem, bi ta morala, na primer, mo- žu preiti z resnično kiulturo v meso in kri, da čisto me- hanično gre ob ženini levi strani, ji odpre vrata, ji po- nudi jedilni list, ji odst^ boljši aedež. ji pobere, če ji kaj pade na tla, vzame, kar je pozabila itd. In če sta ta- ko sprta, če se tako odtujila drug drugemu, da njej na- Ijubo noče tega več storiti, naj stori to še posebej do ob- zirnosti do otrok, če jih ima- ta, dokler zakona po teme- ljitem premišljanju morda ne razdereta. Moža, ki se v družbi slabo vede proti svo- ji ženi, ljudje presojajo zelo slabo. Vsaki ženi naj bo mož v njen ponos, žena pa njemu najdražje bitje. Ko sta se se- seznanila in odločila drug za drugega, sta vedela za sla- be in dobre lastnosti in tako postala soodgovorna tudi za napake drug drugega. In kadar gresta mož in že- na skupaj z doma, bodisi v kavarno, na obisk, na spre- hod, naj žena poskrbi, da bo malo ljubka, v svoji zunanjo- sti in prijetna v svojem ve- denju. Potrudi naj se, da je ljubezniva in živahna do svojega moža. Isto velja spet za moža v odnosu do svoje žene. Zahteva po vljudnem ve- denju v zakonu je potemta- kem le ena izmed dolžnosti obeh zakoncev in dandanaš- nji, zlasti moški, na to svojo dolžnost radi pozabljajo, ker mnogi med njimi še vedno tako radi živijo v starih predstavah o podk^ništvu že- ne. STRAN 16 TEDNIK — SREDA, SO. APRi^ NOVOSTI IZ ŽENEVE Koncem Ford koristi Mu- slangovo slavo, toda ne vein, če nui bo to adut. Kakor ameriški ford mustang, tako tudi njegov mlajši evropski brat capri ni športen avto- mobil. toda lahko se pohvali s tem, da ima na voljo mo- torje od 1300 pa do 2300 cm^. Angleški kapriji so na voljo z motorji od 52 do 93 KS, nemški pa od 50 do 125 KS. Pričakujemo pa lahko tudi frizirani 2,3-litrski motor z glavami \veslake in močjo 140 KS. Opisal bom CAPRIJA 1300. Oblike ne bom dosti opiso- val, saj je slika zgovornejša. Navajam le opis karoserije in tehnične podatke, ki so za vsakogar zanimivejši. Prtljažnik sorazmerno ni velik, saj ima volumen le 230 dm^, po mojem pa je do- volj velik za malo dopustno obremenitev 330 kg. Aerodi- namičnost je tudi uspela, saj do sedaj noben evropski ford ni imel tako malega količni- ka zračnega upora (0,40). Zračenje je odlično, saj so zadaj reže pod zadnjo šipo. Šume in ropot motorja v ka- bini so odlično izolirali. K temu so jim dosti pripomo- gli tudi ojačani gumijasti blažilci na koncih listnatih vzmeti. Z gumijem tudi niso skoparili pri vzdolžnih zad- njih nihalkah. Ropot v no- tranjosti so zmanjšali z izo- lacijsko steno med motorjem in kabino. Kabino so nare- dili po ameiiških varnostnih normah kot pri BMW. Re- zervoar za gorivo so name- st^ili za zadnjima sedežema, saj je tam nevarnost požara pri trčenju manjša. Rezervno kolo pa so montirali spre- daj. Prednji kolesi sta uprti na Mcphersonovi nogi, nagibe pa blaži stabilizator. Zadnja prema je toga z listnatimi vzmetmi. Vsi capriji imajo dvokrožni zavorni sistem, volan pa je z zobato letvijo. Razveseljivo je tudi to, da je krog obračanja le 9,6 m. Armaturna plošča je čudo- vito izdelana z zelo pregled- nimi merilnimi instrumenti, sedeži so pa prevlečeni z umetnim usnjem, udobni, spredaj ločeni in oblikovani po telesu. Dvoja vrata nudi- jo udoben vstop. Motor je štirivaljni, V iz- vedba, vodno hlajen s pi-o- stornino 1305 cm'. Največjo moč 50 KS doseže pri ca. 5500 obratih na minuto. Od O do 100 km pospeši v 22 se- kundah. Največjo hitrost do- seže ca. 140 km na uro. Po- raba goriva je sorazmerno mala, saj porabi le 8 litrov. Zahtevnejšim kupcem so na voljo izvedbe z GT, kjer so seveda pospeški boljši. Tudi dodatna oprema je na voljo, kar seveda nekoliko podraži avto. Toda o tem odloča kupec sam po okusu. Pri nas stane capri 1300 5569 DM ter dinarske dajat- ve. Z bogato opremo, lepim videzom niti ni predrag. Tekst in foto: Jože Galun Capri 1300 PTUJSKA OSEBNa KRONIKU HODILE SO: Marica Zupanič, Kogozniška 62 — Valerijo; rtancka CreSnjevec, Ljutomerska 29/a — deklico; Ma- rija Voglar, Mestni vrh 70 — Irančiško; Kristina Svenšek, Ki- dričevo 39 — dečka; Angela O- grizek, Budina G7 — doklico; Te- rezija Erjavec, Paradiž 88 — Mi- rana; Elizabeta Temeiit, Gregor- čičev dr. 5 — Suzano; Ivana Kir- biš, prepoljc 79 — Danila; Emi- lija Vaupotic. Noršinci 79, Lju- tomer — dečka; Terezija Maho- rič. Gomila 1 — deklico; Marija Volgemut, Levanjci 19 — dečka; Anica Foltin, Središče 123 — A- lenko; Ivana Lazar, Podvinci 107/b — Draga; Anica Osojnik, Naselje bratov neš 7 ~ deklico; Jožefa Medved, Sestrže 23.'a — dcklico; Ivana Crnosa, Stari grad 61 — dcklico; Antonija Podhost- nik, Sp. Velovlak 23 — dočka; Elizabeta Celan, Šikole 19 — An- tona; Albina Trop, Lackova 3 — deklico; Marija I.jU, Rjavel G — deklico; Ljudmila Hahjanič. Slo- mi 13 — dečka; Pavliia Mohor- l;o. Zlatoličje 42 — Natalijo: Te- rezija Kreč, Središče 95 — de- klico; Neža Visenjak, Bukovci lOG — Ivana; Dragica Krajnc, Ve- liki vrh 62 — Bernarda; Kadisla- va Benčevič, Luduč, Zagreli — dečka: Konrad Krajnc, Drstelja 7 — Jo/ela; Otilija Tranišek, Mi- klavž 28 — dečka; Marija Vnuk, Mihalovci 52 — dečka; Anica Cuš, Trubarjeva 5/2a — Jasno: Jožica Stebih, Sp. Kamenščak GO — dečka; Stanislava Žižek, Lju- tomer, Miklošičev trg G — deč- ka. POROKE: Hubert Spes, Pesnica 23 in Mar- jeta Toplak, Dornava 111; Ma- ksimiljan Zupanič, Slovenja vas 61 In Nada Štumberger, Zg. Haj- dina 28; Jože Intlhar, Gerečja vas 27 in Justina Drevenšek, Ge- rečja vas 36; Franc Preac, Ob Studenčnlci 9 in Marija Hlupič, Prešernova 23; Martin Gojkošek, Draženci G3 in Nada Senekovič, Sp. Hajdina 28; Stanislav l.opej, Njivcrce 41 In Ida Mesaric, Za- družni trg 10; UMRLI STA: Kozallja Putko, Dežno 40, Pod- lelinik, ro.i. 1896. umda 21. 4. 1969; Ksenija Vimpolštk, Cirkovce n. li. roj. .'■). 3. 1967; umrla 21. 4. 1989. Tednik, Izdaja časopisni zavoc^ Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: Anton Bauman {glavni in odgovorili urtdujk). & Hmelina. Jože Slodnjak in inž Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska časopisne podjetje Maribo' tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.