2*20. Številka. Trst, v torek 20. septembra ! S99. Tečaj XXIV ,,Edinost" irtiaia duikrnt n« dnu, razmi nedelj in , praznikov, tjutraj in r.večer oh 7. uri. O t">ne, Vasliiiitrtnii 25. Vlada severo-ameriških sjedinjenih držav je izjavila, da prevzame varstvo nemških podanikov v Venezueli, dokler ne dospe nemška bojna ladija. Bel lir rad 25. Oh čitanju razsodbe so molčali vsi obtoženci. Tudi, ko so jih odvajali v zapore, je bilo vse tiho. Samo Dimitf je zatrjeval znova, daje nedolžen, klicaje: »Živio kralj Aleksander !« Ilel i trni d 25. Kralj Aleksander je pomilostil Pašida, kateri je izrazil kralju svojo najsrčnejšo hvaležnost. Petrograd 25. »Novosti« pišejo. V stvari Transvaala so m more govoriti o kakem posredovanju velevlasti. »National Zeitung« v Berolinu da je popolnoma pravilno označila stališče velevlasti v tem vprašanju, češ, da istih dogodki v južni Afriki ne zanimajo, ker se ne dotikajo njih koristi. Bel igrati 25. Danes so se priobčile razsodbe v pravdi zaradi napada in veleizdaje. Zavoljo veleizdajo po členu H7 kaz. zak. so obsojeni : Knežević in Hanko Tajsid, ki se imata ustreliti (poslednji in eontumaeiam), Nikolid, Kovačevid, I)imid, Uroše vid, Kresov i d, Jurid, Milinkovid, Alavantid, Zivkovid, Novakovid, PejaSevid in Protid v 20-letno ječo s težkimi verigami. Kakor sokrivci, ki so vedeli za veleizdajo, a je niso ovadili : Pašid, Angjelid, Jovanovid, Milovanovid, Teodorovid, Jovan in Milen Stefanovid in Rajkovid s petletno P O I) L I S T K K ičo. Oproščeni so: Stanojevid, Pantclid, Jovanovid, Stojkovid, Marinkovid in Pa vid. Usmrčenje Kneževida se izvrši ob 4. uri popoludne. Roka. Stanetinski. •Jaz sem se zmuznil blizu Pavle, A ker sem po naravi malo počasen in neroden, nisem dobil mosta več na njeni »zeleni« strani, ampak med nama je sel prijatelj G. Oj, to je bila »fletna« vožnja! Pred menoj temno morje, ki je šumelo svoje skrivnostne molitve v nebo, krog mene veselo šepetanje razgretih mladih ustnic in blizu mene _ ona, Pavla... Leno sem se bil raztegnil na sedišču, roke razprostrl, kakor na razpelu, ter zrl pred-se in mislil, če bi to in to bilo tako in tako,.. Moja roka je našla slučajno drugo, majhno, fino ročico... Po nekaki-čudni asocijaciji idej seje v moji duši porodila v tem hipu misel, da to pač ne more biti druga roka, nego njena, moje edine Pavle... Shod hrvatskih in slovenskih drž. poslancev v Ljubljani. Znano je, kako je predsednik zbornice poslancev, dr. Fuchs, razposlal načelnikom posamičnih skupin vabila na ponesrečeno spravno konferenco. Tako povabilo je dobil tudi sedanji načelnik »Slovanske krščanske narodne zveze«, g. profesor Fran Po v še. Vsled tega je smatral ta poslednji za potrebno, da dati pred namerjano konferenco skliče svoje vsaj bližje tovariše na pogovor, da čuje njihove misli in nazore, da bi mogel zastopati iste na konferenci na Dunaju. Njegovemu pozivu so se odzvali — bodi osebno ali pismeno — vsi slovenski in istrsko-hr-vat=iki drž. poslanci. Na pogovor pa je prišel tudi predsednik deželnega zbora dalmatinskega, poslanec dr. Bula t. O pogovoru in o sklepih se ni izdala nikaka službena objava. Kolikor jo bilo možno doznati, se ve, da je pogovor trajal nad tri ure iti pokazalo se je, da so vsi gg. poslanci jednih misli in nazorov. Krike da so to misli in nazori, je možno soditi po brzojavki, s katero so pozdravili sestanek novinarjev v Krakovem. V brzojavki so izrazili vročo željo, da bi slovanske n o vina r j e v monarhiji Avstio-Oger-s k i v o ti i I a ista načela in da bi se ravnali po teh načelih o vsaki priliki! Naši poslanci žele, da bi vse slovanske zastopnike v državnem zboru in vso Slovane habsburške monarhije vodila jedna in ista načela. S tem je najjasneje izrečena solidarnost vseh slovanskih zastopnikov v državnem zboru. Slovensko - hrvatski poslanci vidijo torej rešitev vseli Slovanov monarhije v tem, da zastopniki slovanskih plemen delajo skupno, z združenimi močmi, vsi za enega, eden za vse! Tudi mej njimi je lahko raznih nazorov, ali jeden mora biti lasten vsem, ta namreč, da morajo biti zvezani v trdne vrste v obrambo na- Oj, punčika je premetena! Će je osoda položila med naju nekak zid v podobi prijatelja S., najine roke si vendar lahko pravijo vse skrivnosti, ki nama napolnjujejo srci. In telegrafiralo se je iz roke v roko. Kdo bi opisal vse tiste nežne pri.stiske rok, vse tisto božajoče ščepetanje, ki izražajo več nego najdaljša ljubi metka pisma! Jaz sem bil popolnoma zadovoljen. Takega uspeha bi se ne bil nadejal. Sicer sem bil pokla-dal ves žar svoje izsušene duše v svoje motne oči ter si prizadeval pošteno dopovedati lepi sosedi, kako posebno jo čislam, ali tega bi si vendar ne bil mislil. Pa saj se dogaja včasih, da se vnemajo srca ob prvem pogledu . . . Doscdaj sem imel v ljubezni posebno »smolo« ; zakaj bi ne imel enkrat posebne sreče ? Ali, o nesreča, brzojavka ni prišla do svojega naslova, kajti — tolcgrafiral sem po krivi žici: roka ni bila Pavlinimi, ampak mojega prijatelja (r. roti nega obstanka, za napredek po njih zastopanih narodov in proti skupnim " . Naši po- slanci so pripravljeni pogajati se z nasprotniki, ali to le na temelju ravnopravnosti narodov te monarhije : že davni uzakonjeni, a še danes ne izvedeni. A le po izvođenju ravnopravnosti more nastati trajen mir. Drago jim ho, [ako bodo mogli na tem temelju še nadalje ostati v zvezi s katoliško ljudsko stranko. Se dražje jim bo, ako so bodo mogli na tem temelju dogovoriti tudi z ostalimi strankami parlamenta. Ako bi se vsi poslanci postavili na ki načelo, to bi bilo najbolje Ako se postavi večina njih, tudi dobro. Zastopniki slovanskih plemen so pripravljeni v jednem in drugem slučaju sestaviti vlado, ki naj bo izvajala to načelo. Pa tudi tedaj, tla se v parlamentu ne najde večina za to načelo: slovanski narodi ostanejo ozko zvezani med NcboJ, solidarni, jedila skupina! Naj le ustvarijo večino parlamenta brez njih in proti njim; naj se ustvari tudi temu odgovarjajoča vlada ! Le naj — ali trajala ne bo dolgo. Koliko časa bi mogli ostati na vladi Nemci, ki so tako razcepljeni med seboj?! Kam bi mogla voditi taka vlada, naperjena proti večini državljanov, tako te polovice, kakor vse monarhije?! Slovani te monarhije, oziroma njihovi zastopniki bodo mogli preživeti tudi to. Proti njim, složnim, se more poskušati vladati, ali, ne moro se vladati. Oni, ako so zložni, morejo preprečiti vse spletke in vse uplive, morejo porušiti nasprot-stvo vseh činiteljev, in naj so še tako močni, Z njimi, stoječimi na pravu in zakonu, je spojena usoda monarhije. Komur je do nje interesa, in bil kdor 11111 drago, se ne more postaviti v na-sprotstvo z slovanskimi zastopniki. Le-ti čakajo, v zavesti, da se ne more nič pioti njim, dokler so zložni. Ha d i tega smemo biti zadovoljni z n a č e 1 i i 11 n a zori naši h p o s 1 a n c e v, izraženimi 1111 shodil v Ljubljani dne 22. t. ni. Oni hočejo: zložnost, ukupnost, solidarnost mej zastopniki vseli slovanskih narodov monarhije. T a k o hočejo za gotovo tudi poljski, češki in maloruski zastopniki in ž 11 j i m i tudi narodi, zastopani po n jih. Bilo je na postaji, ko se je nežna roka izmaknila mojemu ljube/nji vem u ohjetju. Sledil sem ji z željnimi očmi ter zapazil, 11a svojo veliko žalost, da je bil ves moj trud — bob ob steno. In potem smo se sladko smejali mul mojo brezskrbno zmoto : moški sami seveda ; kajti Pavla je izvedela stvar Se le pozneje, drugi ali tretji večer. Ona pa se sprva ni smejala. .Jezilo jo je strašansko in opravičeno jezilo, da sem si jaz mogel domišljati o njej tako »domačnost«. Potem pa sc je tudi ona smejala, in žnjo vse znanke in prijateljice, ki so izvedele o dogodku, vse 11a moj račun ! In mislite, da mi je katera hvaležna za prijetno zabavo, katero jim je pripravila moja neumnost ? Kaj še! Zato pa pravim, da je svet nehvaležen . . . Povejte, če nimam prav ! Kako sem skušal popraviti svojo krivico nasproti Pavli, o tem prihodnjič, če se hočete smejati. (Zvršetek.) 14318518 Slovanskim nanulom se torej ne treba bati ničesar, ilokler so jedno in se nvedajo svoje moči in dokler se od nikogar in j»o ničemer ne dajo odvrniti ml svojih načel. rom*crie prilike, da hi ne pospeševali koristi dežele v vseh stri>kah kmetijstva, kakor pravi »Triestor Tagblatt«. (Zvršetek pride.) 2. Živa propaganda /a narodni mir in /a politično in socijalno solidarnost delavcev vseli narodov. .'>. Skupni, z vso eneržijo i/vedeni I k>j za de-mokratične uredbe. Sklicatelji /.hora in voljeni predsedniki so danes naglašali, «1 a j e 11 a rod n o v p r a š a n j e najvažnejša točka tega zbora. Vsekakor je hližnje ilni pričakovati jako zanimive razprave. Danes so se uredile dopohidne večinoma potrčimo formalnosti. Delegati so navzoči in vseh krajev Avstrije. Jako številno so zastopani (Jehi. (i ost« »v je prišlo iz Nemčije, Italije in Ogorskega, pričakujejo so šo s Hrvatskega. Za predsednike so voljeni Popp, Nemec, Kngliš, Kristan, Hankie-vič, (ierin. Popoludne je dr. Adler govoril o političnem položaju in o taktiki stranko. V dehato so posegli doslej dr. Morgenstern, Daszvnski in Vanek. .hitri ho ho nadaljevala razprava. Narodno vprašanje utegne v torek ali v sredo priti na vrsto. Kongres slovanskih novinarjev v Krakovem. Hrv. novine so kar entuzijazmirane o prisrčnem vsprojemu, ki so ga slovanski novinarji našli v Krakovem. Na včerajšnjih posvetovanjih je urednik »Narodnih listov®, Prokop Gregor, poročal o predlogu za ustanovitev slovanske korespondenčne pisarne, a posl. dr. Sokolowski o ustanovitvi glasila za slovanske stvari v nemškem in francozkem jeziku. Potem je bil sijajen banket, na katerem so napivali desnici v parlamentu, slovanskemu novinstvu, Riegru, Strossmaverju, Cehom in Poljakom. Zvečer je bila sijajna gledališka predstava, ki je bila v povod neprestanim šumnim ovacijam slovan-skim gostom. »Starina Kaminski jo vzkliknil izlože: Narode poljski, naši slovanski gostje naj žive! — Vse je planilo po korci, vsklikanje je trajalo dobre četrt ure, možki. so mahali s klobuki in solze je bilo videti v mnogokaterem očesu. dalo* in ialoigra v Belemgradu Razsodbe v pravdi radi »napada« na razkralja Milana in radi »veleizdaje« so se torej razglasile in deloma tudi že izvršile. Dolgo se je vlekla ta—komedija. .Javno menenje se zdaj lahko oddahne. Kakor je vsa pravda imela dosti nenavadnih momentov, tako je tudi zaključek nepričakovan. Srbski mogotci so se udali v toliko pritisku od zunaj, da razven napadalen Kneževiću in pobeglemu Tajsiću niso nikomur prisodili smrtne kazni. Sicer pa je strašno dovolj tudi to, kar so storili obsojenim radikalcem. Dvanajst jih je obsojenih v letno ječo v težkih verigah. Dvajset let biti ukovan v železju, kdo naj preživi to? Kdo prestane kaj takega zlasti ob zdravstvenih razmerah, ki vladajo v kazamatah na Kalimegdanu ? ! Devet drugih radikalcev je dobilo po pet let ječo. Enega istih, bivšega ministra predsednika in župana heligrajskega, Pašida, je kralj Aleksander v tem času že pomilostil. Upamo, da bodo velevlasti ugodno uplivale na mladega kralja, da jih pomilosti še več. Prav za prav bi morali dati svobodo vsein kaznjencem. Kajti glavni junak in obdolževalec Knežević je igral prežalostno ulogo, da bi se na podlagi njegovih izpovedeb moglo s tako drakoniČno kaznijo postopati proti velezaslu-žnim možem. Saj je oh razglasitvi razsodbe pokazal vnovič, kakov mož je. Znova je valil vso krivdo na polkovnika Nikolića, a malo pozneje, tikoma pred smrtjo, ob odprti rakvi svoji, je svečano prisegel, da je isti Nikolić in ž njim tudi Dimić in Kovačević — nedolžen, da niti niso vedeli za nainerjani atentat! Kdaj je Knežević govoril resnico f Kdo bi mogel vedeti to, ko je vsaki dan menjaval svoje menenje ? ! Vendar jo psi-hologieno najverjetneje, da je govoril resnico v tistem hipu, ko so imele počiti puške proti njegovim pr-sam. Ob smrtni uri, ko je videl, da tudi od tistih, ki so ga najeli, ne sme pričakovati več nobene pomoči, je vendar le mogoče, da se mu je vzdvamila zamrla vest. Sicer pa smo mi tudi glede te usmrtitve precej skeptični. Občinstvo je stalo oddaljeno od mesta usmrtitve. Nemogoče ni, da je sicer čulo pokanje pušek, da jo videlo zgruditi se napadalca. O tem pa za sedaj še nismo popolnoma uverjeni, da je Knežević res mrtev zapustil strašno Kara-burmo. — Istotako ne moremo verjeti, da hi bil pogumni Pašić — kolikor ga poznamo osebno postal tak bizantinec, ki bi tako nemoško prosjačil za milost, kakor pišejo o tem ofieijozna poročila heligrajska — in da bi bil potem tako klečepazil zahvaljevat se jednomu - Milanu. „Agraria". i. Nehvaležni Slovenci ! Nehvaležni okoličani ! Nikdar nočete priznati slavni »Agrariji« velikanskih zaslug, ki si jih j«' pridobila na polju poljedelstva v tržaški okolici. Vi nehvaležneži trobite vedno, da je »Agrariji blagostanje okoličanov na srcu jedino lo ob volitvah, trobite vedno, da jo njen namen političen, da ne koristi okolici prav nič, da nima pojma.... itd. itd. A čujte, grdi nehvaležneži, kaj piše »Piecolo« od .'5. avgusta t. 1. v slavo »Agrari-ji« : tU conto Ooess espresse ri petu ta men te ai meinbri della (ommissione il suo vivo eompiaei-mento per i risultati ottenuti«. Po naše: Grof Gočss je ponovno izražal členom komisije svojo veliko zadovoljnost na doseženih vspehih. A tudi glasilo n jegove ekscelenee, grofa Goessn, »Triestor Tagblatt«, piše v številki od avgusta t. 1. v slavo »Agrari i * sledeče: »Wir kontien den Bericht nieht sohliesseu, ohne das \Virken der Direetion der Aekerbau-Gesellsehaft zu betonen, \velche keine Gelegenleit verahaaumt, auf allen landuirthsehnftlichen Gebie-ton die Interessen des Landes zu fordern«. Po naše: No moremo dovršiti poročila, dane bi naglašali delovanja vodstva kmetijske družbe, ki ne zamuja nobene prilike, da bi ne povspeše-valo koristi dežele v vseh kmetijskih strokah. Tu imamo torej jasne dokaze, kako gospod namestnik hvali slavno »Agrario«. Mi smo trdili vedno, da je »Agrariji« blagostanje okoličanov na srcu jedino le ob volitvah, trdili smo vedno, da namen, ki ga ima »Agraria«, jc političen, trdili smo vedno, da »Agraria« ne koristi okolici prav čisto nič, ker nima za korist okoličana ne srca, ne zmisla. Kedor ni še prepričan o »Agrariji«, da nima pojma o kmetijstvu, njemu hočemo navesti nekaj zanimivih črtic. To, kar hočemo povedati se bo zdelo marsikomu neverjetno in menil bo, da delamo slabe, dovtipe. Toda pripravljeni smo potrditi pod prisego in s pričami, da vse, kar pišemo tukaj, odgovarja resnici. II. Odbor »Societit agraria« se je nekoč pripeljal na Prosek. Sel je na vrt, a strme so se gospodje ustavili in vsklikali: »O! roči jutri zjutraj z gospodično K l v i r o Nabergojevo, dražestno hčerko gospoda Ivana viteza Naliergoja ! l»o^ rosi svoj blagoslov na to zvezo src! Laski jezikoslovci v zadregi. Naši narodni nasprotniki in njih časopisi, zlasti graška «Tages-post* in njen tržaški prepisovalec »T/ Indipcndente*, očitajo nam o vsaki priložnosti, da je naš jezik Se premalo razvit in sploh nesposoben za rabo v javnem življenju in zlasti za uradovanje. Posebno pa nas s takimi očitanji zasmehujejo, kadar se naši filologi prepirajo o teh ali onih slovničnih oblikah. Temu nasproti se je povdarjaio, da so morali tudi drugi narodi izobraževati svoj jezik in si ustvarjati za uradovanje potrebne izraze, kar velja pred vsem za nemščino, v kateri so po odpravljenju latinskega uradnega jezika učenjaki in uradniki ustvarjali toliko in tako čudnih besed iti izrazov, da so se jim lastni rojaki bolj smejali, nego zasmehujejo sedaj naši nasproniki nas. A da niso v tem oziru niti Lahi še dandanašnji na boljem, nam dokazuje filologična polemika, ki se vleče skoraj že eno leto po vseh številkah laškega lista «Gazzetta dei Tribunali*. Lahi ne znajo namreč, kako bi preveli besede »zahlbar und klaglmr*. Ta nasvetiije «pagabile ed impeti-bile*, oni »pagabile e ripetibile», tretji «pagabile e libellabile*, četrti «pagamento e peti/ione* itd. in vsi se mej seboj prepirajo in se obsi pijejo z «ljubeznjivostmi* i sto ta ko, kakor je to navada mej našimi filologi v takih slučajih. Ako bi hoteli biti sedaj tako hudobni, kakor so naši ljubi sosedje, bi trdili, da je laščina ukljub svoji »dvajsetkrat-stoletni kulturi* popolnoma nesposobna za uradovanje, ker njeni najbolji pravniki in jezikoslovci ne morejo najti pravih izrazov za čisto navadne besede «Zahlbar und klagbar*. No, takd zlobni nismo; svetujemo pa z oziram na gornji slučaj svojim laškim sosedom, naj pred svojim pragom pometajo in naj ne sodijo o našem jeziku, ko še svojega lastnega ne poznajo. Leg« lili delu. Pišejo nam: Lega je uvedla užigalniee, ki naj pomagajo loviti našo deco v laške šole, kjer naj se izneverijo našemu narodu. Na jedni strani imajo napis: »Date aiuto aH'opera civile della Lega Nacionale* — na zadnji strani pa: «Si rieordino tutti a eni ealo della patria comune ehe, seeondo 1'esperienza, la morte delle lingue e quella delle nazioni*. — Po naše bi rekli: Dajte pomoč blaženemu delovanju Lege — — Spominjajte se vsi, kogar briga vsa domovina, da, kakor pravi skušnja, smrt jezikov je smrt narodov. — Že žveplenke Lege nam pravijo, kaj hočejo. •Opera civile* je v njih zmislu, ako nam oni kradejo našo deco in vzgajajo iz nje naše najhujše nasprotnike — to je gospoda moja, »blaženo delovanje 2000-letne avite kulture!* «Patria comune* —vsa domovina —tu nam kaže slavna «Lega», kako je njeno delovanje. Za nj° je premalo »Regione Giulia* — imeti hoče «patri a comune« — zjedinjeno domovino. »Smrt jezi k o v j e s m r t n a r o d o v. Slovenskega naroda no moremo toliko časa usmrtiti, dokler ima še svoj jezik. Zatrimo inu jezik, nadomestimo slovensko govorico z laškim jezikom — le tako nam ho mogoče izvršiti našo »opera ci-ville* — le tako nam bo mogoče napraviti . kakor prostak v 20. pcšpolk. Boril se je proti (iaribaldiju n:i Laškem, kjer je leta IH * > * i. postal poročnik. V laški vojni se je pokazal večkrat pravega junaka. Ko ga je ob lanjskih velikih vajah v Buzija.šii zagledal cesar na čelu polka, je rekel: »Pa to je stari Wagner; no, kako se mu godi ? Pa še se vedno drži možato!« Ko se je nedavno temu poslavljal v Aradski trdnjavi od svojih vojakov, so mu na dvorišču vojašnice pred vsem polkom pripeli na prsi vitežki križec reda želez/ie krone. \Vagner zapušča v vojski mnogo prijateljev in spoštovalcev. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dllllilj 21». Današnja »NViener /eitung« objavlja imenovanje olomuškega kanonika, barona Skrbenskega, nadškofom v Pragi. LoikIoii Vest, ki se razširja trdovratno, da je namreč emir Afganistanski umrl in da je nastala vojna radi nasledstva, je neosnovana popolnoma. Pivtorlja Shod Švedov, Norvegfjeev in Dancev je sklenil z resolucijo, da bodo podpirali Transval. Shod izraelitov je sklenil, podpirati Transval z najemanjem možtva in denarjem. Ir-lenilci v Johaneshurgu so sklenili, pozvati svoje soplemenjake v Afriki, naj podpirajo Boero. Manila 2f>. 1'staši so se v manilskem zalivu polastili jedne amerikanske topnjače, na kateri je bilo topov in streljiva ter so zažgali isto. Posadka, 1 častnik in i) mož, so pogreša. Sodi se, da so usmrćeni ali ujeti. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne lioleziii se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S do H3/, zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do H v ulici Molin piecolo štev. I, I. nadstr. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da som preskrbel svojo prodajalnieo v mnogobrojnom povsem novim blagom po brezlcon- kurončnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane . . . . ........po 15 nvč Fini perkal za srajce..........24 „ Oxford, luirve garantirane . ......„ 19 „ Fr&noozki sateni............ 28 „ Piquet. barvan in bel za oblekeba......2tf „ Perkalin zu podloge vseli barvah ..... .,]<)„ Blago močno za podloge vseli barvali . . . „15 „ Blago za ženske obleke dvojim Aiirina od 2.'5 nvč. naprej t ,, .. moike obleke širina 150 cm.' „ 90 Alpagaičr ni za. ženske obleke velik. izbor........• . . . „ 50 „ „ Kotenina............. 18 ., '„ „ bela...........21 „ 1 Navidezno platno........,15 „ Platno cisto laneno.......„22 „ t, ., za rjnlie dvojna širina „ 45 „ „ Mnftolin bel prve vrste.........„ „ Chiffon za srajce..........18 f, Srajce /.a gospode, velik izbor belih in barvane............. 90 „ ., Srajce za gospe.........„ r»0 „ ., 9V>derci, zadnji kroj.........t".o > „ Velik izbor '^m trakov, tipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistinje. — Vaprejemajo se naročbo možklh oblek po meri in najnižjih cenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo osnanila ]»o najnižjih cenah 7.r enkratno insercijo se plača po 1 nč. zn besedo; za večkratno insercijo pa se eena primerno zniža. »>irlasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lo arld. ter se plačujejo čettrtletnih antecipatnili obrokih. Najmanja objava .'tO nvč. Alojzij Posredovalnica za potovanja. a a * Pinzzn Ncgoziunte 1. Iy| Q7RTI fj daje pojasnila za vsa-korsna potovanja in sprejema predplačila zu obisk svet. razstave v Parizu 1. 1900. Zaloga krompirja, zelja in fižola. 1* i | a ulica Vienna Številka 5 VatOVeC JBK. fižola in drugih pridelkov Razprodava na debelo. Zaloga olja. mila in kisa. t B* A A Ulica Torrente St. 2t>. vatovec Anton" < • * - "»/ kisa na drobno m debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Carintia št. 2f> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jak. Perhauc cene zmerne. Via Aopiedotto štev. S Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna, Pirih Ivan Lozić Jurij zalite vanje se pošilja na Potočnik Fran, Via Mediašt. 3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrate kuhinja izvrstna, cene zmerne. Audrona S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 1 itiov naprej. Na zah te vanje se pošilja na dom in ua deželo. ima gostilno v nlizi Ireneo štv. 1., toči istrljansko, dalmatinsko in belo ipavsko vino, in Steiufeldski pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. „pri Pepetu Krafieveu" na Kožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Stantič Josip olo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročite. Rehar Peter ulica Rlborgo št. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala ponaročbi. Trgovci Grižon Nazarij Ant. Furlan šene brez konkurence. Vin (liulia t>4 prodaja vsakovrstnih jestvin, ko loiiijnlncga blaga in olje Piazza S. Krancesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna Abram Fran Via S. Krancesco št. 22* Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. Jak. Perhauc moke. Vsprejema tud R. Kolar na ogln ulice (Scppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago delikatese, likere itd. Marija Čokelj Anton Šorli mi Korzu št. 8. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajalnieo, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna in cene nizke. priporoča svoji kavarni ('ommercio .n Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. T. Zadnik Via S. Krancesco štev. li>, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. I. Tavčar, Fran Hitty Via Harriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega ma nufuktumega blaga in drobnari j Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tlidi na deželo. trgovec, ulica Sv. t'a tarina št. i>., priporoča svojo zalogo kolonialnega blagu na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Novak Mihalj krojač Via delle Beccherie štv. (5, priporoča se slovenskemu ob-činstve. Naznanilo- IVn||>i Kani si u soja javiti, tla je prevzel od jfiisp, Ivana Godnig-a povsem na novo urejeno trgovino jestvin v ulici Farneto štv. 26. (nasproti bolnišnici) in dobro založeno r. vnem potrebnim blagom. Osobito priporoča: Kavo (cikorijo) Sv. rila in Metoda, sirkovo moko za praaifte po t> lj% nvč. kg., otrobi drobne in debele, olje, sladkor, kavo, sodo itd.. Hlago je vse sveže in eene nizke. — Pošilja so tudi na dom. ()d I ion i m spoštovanjem Iran Su/mn. ■ plrltua alnapls compoiltui ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatić. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Moro Piazza nraiide TRST Pazili na ponarejanja. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zaloira pohištvu /.a jedilnice, spalnice in spre« jemalce, žimnic in peresiiic, ojrledal in železnih hlairajn, po cenah, da »e ni bati konkurence. FILTJALKA BANKE UNION V TRSTU e peni z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačlla na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papirje: po 29/h°/0 proti r> dnevni odpovedi a V/. m 12 •i »i 4 mesečni „ n 1/ o/ H ■i " 9 i n -i 0 •! »V/* - 1 Iet"> Napoleone: po 2 "'„ proti 20 dnevni odpovedi 2 »/,«/„ „ 40 ., 2n/4°/0 „ 3 mesečni ,, 8 °„ 'i Tako obiestovaaje pisem o uplačilili velja od 2f>. oziroma 2. avgusta naprej, b) /a giro-conto daje 4"„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20,000 gld. a cherpie; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačibi in naj se je lo zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje eoiito - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, nienjiue za Trst, Dunaj, Hudimpešto in v drugih glavnih mestih; jim i/.daja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. (1) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. F I LIJ ALKA cirjriv. astrijsta kreditima zavoda /ai trgovino hi obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2'^"« 30- .. 3 V/. V napoleonih na SO-dnevni odkaz 20/0°/0 žl-meRečni „ 2 '/4° 'i- 2'/,°/ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2«. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni o d d e 1. V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakaznice na Dunaj, l'rago, Pesto, Brno, Lvov, Tropavo, iteko kako x Zagreb, Arad, liielitz,