230. Stev. Pavlami Iranko v drfavi SHS. V Ljubljani, « sredo 6. oktobra 1920. IC Posamezna štev. 1 krono. Leto IV. Ishsjo rasen nedelj En 9 rszisikou vsak dan ob 19. uri cSegsotdne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust. t&AiJV? . >*. - - \ii t li GEssilo Jug©slov. sedlaSno - dfimoM^a stranko. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt loto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica st. 6'!., Učiteljska tiskarna. Jadranska pogajanja 28. oktobra. Pariz, 5. (Brezžično.) Srbski poslanik v Rimu je Izjavil, da se bodo pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o jadranskem vprašanju pričela 28. t -m. v Benetkah. Ldu. Zagreb, 5. okt. Današnji „Obzor“ javlja iz Beograda, da trdijo politični Krogi v Beogradu, ki so blizu vlade, da naša delegacija ne bo odstopila od minimalnih zahtev, če bi italijanska vlada zavlačevala sporazum in če bi hotela razpravljati o stvareh, za katere konferenca ni merodajna, posebno če bo stavila pogoje, ki žalijo narodno in državno pravo Jugoslovanov, bodo naši delegati prekinili pogajanja. .Vlada in parlament sta v tern pogledu v popolnem soglasju. Glasovanje v coni B 31. oktobra. Ljubljana, 5. okt. Na današnji seji, ki se je vršila od 11. do 13. ure, Je sklenila plebiscitna komisija, da se vrši glasovanje v pasu B na Koroškem dne 31. oktobra. (Op. ured. Ker pravi samtgermainska mirovna pogodba v 50 članu: „Če izpade glasovanje v pasu A v prilog srbsko-lirvatsko-slovenski državi, se bo vršilo glasovanje v drugem pasu v roku treh tednov po objavi uspeha glasovanja v prvem pasu, in sicer na dan, ki ga določi komisija14 — je jasno, da smatra plebiscitna komisija pas A za Avstrijsko republiko kot izgubljen.) Naši delegati za jadranska pogajanfa. Zagreb, 5. okt. ,.Novosti" javljajo iz Belgrada, da je bila za včeraj določena seja ministrskega sveta, na kateri bi se biloipjmelo razpravljati izključno samo o jadranskem vprašanju. Seja pa se je odgodila, ker so nastopile razne ovire, in tako ministrski svet še ni končnoveljavno sklepal o direktivah našim delegatom za pogajanja z Italijo. Nekaj dni že razpravlja vlada o spomenici Andriia Radoviča. Zelo verjetno je, da bosta šla k pogajanjem z dr. Trumbičem tudi ministrski predsednik dr. Vcsnič in Andrija Radovič. Kraja pogajanj vlada še ne priobči. Zdi se, da bo naša vlada pristala ih> to. da se pogajanja vrše.v Benetkah. Z merodajnih strani doznavajo, da bomo dosegli sporazum z Italijo najpozneje do druge polovice tega meseca, ker bodo pogajanja trajala samo nekaj dni. Bo? za prebrano Rusije. Berlin, 5. (DunKU). (zMoskve javljajo: Brezžična brzojavka, naslovljena sem poroča: Vseruski centralni izvršeValni odbor je sprejel nastopni sklep: 1. Od vseh delajočih ruskih kmetov sc zahteva popolna oddaja živil brez upora. 2. Delaka pripravo živil se morajo v najkrajšem času končati. 3. K delu za preskrbo se morajo pritegniti najboljše moči. 4. Dela za preskrbo so istega pomena, kakor dela pri transportih. Brzojavka pozivlje na koncu ruske delavce, naj se pokorijo klicu vrhovnega trgana in naj zberejo vse moči za boj proti lakoti. Ldu. Ljudstvo imej zadnjo besedo! MELONO CilBAVin ZAGREBŠKIH TISKARJEV. Zagreb. 5. Zagrebški tipografi zahtevajo od lastnikov tiskaren. da iim sorico rastoče draginie za 50% zvišalo plače. Tudi nameščenci zagrebške cestne železnice zahtevalo 75% poviška. O teh se bo razpravljalo hitri nonoldne. ITALIJA ZAVI.4ČU.1E POGAJANJA. Zagreb. 5. >'Riieč« iavlia iz Belgrada! Italiianska vlada zavlačuie nogaianla ker želi Dočakati rezultatov plebiscita na Koroškem. Od rezultatov plebiscita ie odvisno, kako bo nastopala Italiia nri oocaianiih. JUŽNA ŽELEZNICA. Zagreb, 4. (ZNU). „Riječ“ poroča iz Belgrada: Vlada je sklenila, da se naš del južne železnice prevzame v našo upravo. Naša država bo Plačala za to družbi mesečno dva rmlijo-na frankov do definitivne rešitve tega vprašanja. Uprava južne železnice, ki se pogaja tudi z italijansko Vlado, s tem ni zadovoljna in namerava storiti nove korake pri naši Vladi, da se sklene provizoričen arangement. TRGOVSKA POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN BOLGARIJO. b Belgrad, 3. ..Politika11 doznava iz prage o pogajanjih za izvoz in uvoz med češkoslovaško in Bolgarsko; ^škoslovaška dovoli uvoz rožnega °‘ia iz Bolgarske in se obveže, da prepusti Bolgarski 550 železniških sladkorja in 800 železniških voz Koksa za bolgarske državne železni- ce. Kot kompenzacijo se prizna za to Češkoslovaški prednost pri nakupovanju žita letošnje žetve na Bolgarskem. STAMBULINJSKI V LONDONU. London. 5. Bolgarski ministrski predsednik Stambulinski. ki pride 8. t. m. semkai una. da bo dobil srosoo-darsko pomoč da se bodo trgovske zveze med AnsrHio in Bolgarsko vzpostavile in da bo dobil kredit za nakup fabrikatov notom zamene z žitom. »Evening Standard« nravi da se bo Stambulinski sestal z Llovd Oe-nrgem in z Curzonom in da lima bo poizkušal dokazati, da se ie Bolgarski boli kakor vsem drugim državam posrečilo izpolniti pogodbe dolžnosti izza mirovnega skleon dalie. Bolgarska ’-e poslala zveznim vladam iz-iavo v kateri pravi, da ie bilo obsojenih nad 500 bolgarskih voimh krivcev radi nrestonkov proti voinim zakonom in da so bili med niimi nekateri obsoieni na smrt. RUSKO-POUSKA VOJNA. Moskva. 5. Frontno poročilo od 4. t. m.: Na ozcmlm Novogrudoka nadaiiuieio naše čete vzhodno od Nieinena svoi umik po načrtu. Severno od Nosviža se nadaliuieio boii. Pri železniški postaii Lun in ec se vrše trdovratni boii. Pri Jusovki ie imel sovražnik velike izgube. Varšava. 5. frontno poročilo z dne 4. t. m. Sprednje čete naše severni: zasledovalne armade so 3. oktobra prekoračile črto Nicnma. P n zmagovitih boiih so poznaniski od-iclki dosegli Nesvine in Kleck, Skupina v Polesiu ie dosegla Baranovič. Na iugu ie položai neizpremenjen. Vsakdo ki se zanima za lavno živlienie. ie že opazil, da parlamenti časib sklepajo postave ki so škodHive in ki tih večina liudstva ne odobrava. To se more zgoditi samo zaradi tega ker imata poslanci zad-nk) besedo. Ihtdstvo na nobene ustavne pravice sc temu upreti. Treba ie tora! ustavo, za katero bo se-dai šlo. postaviti na tako strogo logiko demokratične misli, da se bo moglo liudstvo naravnost Izven parlamenta. udeleževati zakodaioega dela. Tu prihaia v poštev prvič veto ljudstva. Ako parlament, bodi centralističen ali oa pokraiinski. sklene kakšno važno postavo, nai se liudstvn prizna pravica da se sme o niei izreči notom splošnega glasovanja — »za« ali »proti«! Ako se večina liudstva odloči sproti«, potem nova nostava ne sme veliati oa če io parlament desetkrat sklene. To bi bila liudska kontrola nad delom nleeovin izvoljenih zastopnikov. Drugi način kako se more }iud-stvo udeležiti zakonodajnega dela. hi bila njegova pravica do iniciiative v obliki Deticiie ali oa kako drugače. Ako namreč liudstvo zahteva, da se nekai uzakoni, potem imei pravico potom lastne iniciiative. tudi cb oo-nchii pasivnosti parlamenta ali po-liraiinskega zbora izzvati splošno Hndsko glasovanje/o tem kai in kako in, kdai se ima tn ali ona važna reč uzakoniti. Ako se izreče »za«. Dotem Je parlament vezan. da to izvrši. Pri tem ne are zgoli ža posamezne reforme ali posamezno zakone, temveč liudstvo imei pravico na ta način skleniti tudi razpust parlamenta samega, če se mu to potrebno zdi. Dostikrat ie namreč kakšen parlament tako sestavljen, da ni za nobeno rabo. Potem oosamzne stranke med seboi mešetarijo in dela-io takozvane »kravie kunčiie«. vlade se neprestano menitiielo. stori pa se nič. Zato imei liudstvo pravico da samo fz lastne iniciiative odloči potom liudskega glasovanja, ali se ima- io niegovi zastopniki poslati domov ali ne. . .. Veto in iniciiativa liudstva oa se 3ahko — ker le to praktično — iz- premenita v takozvani referendumi Ustava nai no našem mnenju zagotovi Ihidstvu. da se mu bodo vse važ-neiše nostave predložile, da iih more odobriti ali oa zavreči. Ako na primer sklene parlament kakšno izredno ohdavčenie v ta ali oni namen nai Ihtdstvo notom sološnga glasovama odloči, ali novo postavo prizna za opravičeno ali oa io ne prizna. Če se liudstvo izreče »proti«, potem le od parlamenta sklenjena postavna neveljavna in vlada mora gledati, da nai-de druga nota ki iih ho večina liudstva odobrila. Pod referendum (liud-sko glasovanie) nai spada zlasti vsaka sprememba veliavnih ustav bodi državne ali pa pokrajinske. Na ta način ie mogoče Hudstvu za-sigurati pristoini mu upliv na vse važne zadeve. Vse dnisro ie nedemokratično. ie oesek v oči! Prišli bodo klerikalci in liberalci in bodo trdili, da bi bil ta res demokratični način vladania dražii. kakor na oni ki ga sami oreillagaio. Ta ugovor ie smešen. Naieeneiša uprava ie takšna, kler vlada en sam. recimo abso’utni monarh, če pa ie liudstvu to t«di koristno, ie drugo vprašanje, če bi šli v boi s takšnim argumentom’ potem sploh ni treba ne parlamenta, ne volitev, ampak vse nai opravi kar krali s svojimi uradniki 1 Velika ie duševna revščina, ki io razkazuieio naše meščanske stranke . pri teh vprašaniih. Revščina le v tem. -tor niso odkrU«srč»e ker hočeia liuctslvo ojrolfiifati ker ga i>roe!a5aio zs» nezreletra. ki)kor fe to storH g. dr. Korošec na klerikalnem shodo v Mariboru! Mi pravimo, da ie liudstvo zrelo, ker smo res liudvka stranka. Kdor oa proglaša liudstvo za nezrelo do-kaznifi samo. to. da liudstvu ne zaupa^ da se ga boli in da ga hoče obdržati nesvobodnega in v suženstvu. I iudstvo. ki ie šlo sko/i železni mlin krvave svetovne voine. ie zrelo. Zato se hoče vladati samo. brez teh in onih ierobov. In upamo, da bo 28. novembra z nedvoumno iasnostio to povedalo vsemu svetu. Žalostno bi bilo. Če bi bilo drugače! Reakcija na obzorju. Radikalno - klerikalna demokrat -sa vlada oripravlia ferfn ^a reakciio. Ministrski predsednik or. Vesnič se ie v svojem končnem odgovoru na interpelacijo sociialno demokratičnega kluba dotaknil raznih vprašani ki so no niegovem mneniu »važna«. De-ial ie med dnw’m. da bo treba z ozirom na »nrivredii zem*;s« odpraviti zakon, ki p-a ie svoiečasno celokupna vlada v svoii »prenaglienosti« uveljavila namreč ?fkon 0 »"smpčasov-nem radu«. Zbornica se ie silno začudila. ko le min. predsednik izDre-govoril te besede. In sodrug Ant. Kristan ie zaklical min medsedniku na ves glas: »Gospod predsednik — vi n:rnate noima r, socj^Jni nolhiki. Nezaslišano ie. da v doni. ko ie v Slovenil! sami 30.000 delavcev brez posla. soloh kdo misli na odoravo osemurnega delavnika.« _ . Miti predsednik ie icclia.l dalie o potrebi dela. In zooet so se začuli iz vrst soc. demokratskih poslancev pikre besede »da ie vlada kriva da se industrija ne razvila«, »da ie vlada nesnosobna-; ifd. itd. Iz celega Vesmfieveea govora ie jasno posneti, da hoče rakciia porušiti vse ono. kar se le zgodilo dobrega v socialno politični zakonodaji pod vol?vom sociialne demokracije. Reakcija ie videla, kako ie zrasla meč socialne demokraciie in reakciia ie biia. ki ie — ustvarila razdiralce delavske sloge, ki ic ustvarila komuni- Belgrad. 3. oktobra. ste. Kdo ie v Srbiii ščitil komuniste? Radikalci in Stoian Protičl Kdo ie nameščal komunistične prvake v mi-nisterstva? Radikalci. Kdo podpira ogavno politično lumoariio izkliuče-ne a se smejo na Reki namesto dro- iza uporabljati samo reške in Italijanske znam e. or bo rabil drug drobiž, bo kaznovan z globo io do 500 lir in se mu eventuelno odvzame trgovina. _ Proces proti grškemu princu Andreju. Po napadu na Venizelosa so franc. oblasti takoj uvedle redno kazensko preiskavo proti dvema častnikoma, ki sta izvršila napad, a grške oblasti so s svoje strani uvedle preiskavo, da Izsledijo osebo, ki je organizirala napad. Preiskovalni sodnik smatra, da iina dovolj dokazov, da je bil atentat organiziran v Saint Moritzu na sestanku, ki se je vršil pod predsedništvom princa Andreja, brata Konstantina XT1. Tega sestanka so se udeležili bivši minister vnanjih stvari Strat, prvi poljski adjutant kralja Konstantina, dvorni maršal Tbeotoki in grška poslanca Cartalis in Peitralias. Proti vsem tem osebam se bo začela kazenska preiskava zaradi veleizdaje. — Hvaležnost, oziroma bolje: nehvaležnost sveta. Znanemu nemškemu publicistu Hermannu Lattu, s pseudonimom Hermann Fernau, ki si je kot prvi Nemec upal javno nastopiti s knjigama »Zato, ker sem Nemec!« in »Nemci, naprej za demokracijo!* proti liohenzollernškemu samodrštvu, so francoske oblasti prepovedale bivanje na franoskem ozemlju. Zveza narodov je odločno protestirala proti temu šovinističnemu ukrepu francoskih prenapetežev. — Zadnji češkoslovaški legljonarji na poti v Trst, Iz Wasliingtona poročajo, da je vest o potopitvi parnika sHeftron« s 350 češkoslovaškimi legljonarji, vračajočimi se iz Sibirije, brez podlage. Parnik je bil že nanjanjen iz Honolulu in je na poti v Trst z zadnjimi ostanki češkoslovaške sibirske armade. V Vladivostoku jih je ostalo le še 400 za stražo mesta in češkoslovaškega Il°nzulata in pa kot uradniki po raznih nra- 1,1 za povrnitev vojnih vjetnlkov. — Stavka rudarjev je po poročilih iz Vladivostoka Izbruhnila na Japonskem. — Nemiri v Indiji. Kakor javlja »Ma-tin« Iz Londona, so v Indiji izbruhnili delavski nemiri. — O pomlajenju človeka. V Zandere-vam inštitutu v Nauheimu je dunajski profesor Llchtenstein predaval o svojih izkušnjah pri uporabi Stelnachovifa metod za pomlajenje. Steinach je odstranil pri starih podganah vse znake starosti. Stare mršave podgane brez dlak so se začele zopet debeliti, dobile so apetit in spolni nagon. Stei-,nach je starim podganam podaljšal življenje za 18 mesecev. Lichtenstein je v svojem predavanja rekel: Jeseni I. 1918 ml je Steinach sporočil svoje uspehe, ki jih je imel pri podganah, ter me pozval, da po njegovi metodi izvedem operacije na ljudeh. Svoje poizkuse sem nato izvedel na bolnikih ob priliki drugih operacij. Najvažnejše Steinachove metode, t. j. podvezava-nje semenske žleze, se je že preje Izvajalo. Prvo operacijo sem Izvršil L 1918. Tretji mesec po operaciji se je človek v resnici začel hitro debeliti, koža je postala zopet gladka, začeli so rasti novi lasje in zvečala se je telesna moč. Ta izprememba traja še sedaj. Drugič sem operiral 72letnega starca, pri katerem so nastopile enake iz-premembe. Starec je postal zopet potenten. Tretji pacijent je bil 61 let stari uradnik, ki ie tehtal 43 ke. Pet mesecev po operaciji je bil še vedno enak, potem pa se je tudi on pričel debeliti, roke se mu niso več tresle in seksualni nagon se je poživel. Sedaj se ta človek bavl ceJo še s turistiko. Nad nekim drugim pacljentom sem že skoraj obupal in sem mislil, da umre, toda po 5 mesecih se je začel popravljati. V dveh slučajih sem imel neuspeh. Kulturni vesfttik. »Socijalistlčna družba.« Cilede občnega zbora, ki naj likvidira »Soc. družbo«, je troba povedati, da se ne more vršiti, ako ne pripravi vsega potrebnega dr. Lemež, ki je imel agende v rokah. Prosimo torej, naj uredi dr. Lcmež gradivo Čim preje, da se skliče potem občni zbor. L. Na koncertu »Ljubljanskega Zvona« dne 11. oktobra t. I. v Unionu sodelujejo g. Josip Rijavec, operni pevec iz Zagreba, g. Janko Ravnik, prof. jugosl. konservatorija in društveni pevski zbor. Na vzpo-redu nove, še neizvajane skladbe. Vstopnice v trafiki Dolenc od jutri dalje. k Iz Tržiča: Zikov godalni kvartet priredi tudi v Tržiču in sicer v telovadnici meščanske šole v pondeljek dne 11. oktobra t. 1. ob 8. zvečer svoj komorni koncert s sledečim vsporedom: 1. J. Haydn: Godalni kvartet D-moll. 2. P. J. Cajkovsklj: Godalni kvartet D-dur in 3. A. Dvorak: Godalni kvartet F-dur (ameriški). Koncert bo za tržiško občinstvo povsem nekaj novega In mu bo nudil prvovrsten užitek, na kar opozarjamo tudi okoličane, posebno učiteljstvo. Čisti dobiček so naklonili kon-certantje podpornemu fondu za revne učence meščanske šole. Predprodaja vstopnic pri ravnateljstvu meščanske šole. Izprehodi po Koroški Sloveniji. Spisal dr. Josip C. Oblak. Dr. Oblak je izdal drugo zbirko potopisov po Koroški Sloveniji. Z njemu lastnim živahnim stilom popisuje vso krasoto slovenskega Roža, njegove hribe, prometne zveze In šege prebivalcev Roža. Potem podpisuje dolin« Podjuno in njeno gospodarsko težišče. Na koncu brošure je dodal tudi krajšo razpravo o koroškem narečju, narodnem značaju in poeziji Korošcev. Avtorjev slog je živahen, poln nežnosti in življenja. Brošura se dobi po vseh knjigarnah. Anton Lajovic: Pesmi samote, izdalo in založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, se dobe pri društvu in po knjigarnah. Cena 4 dinarje. Kakršen gospod — tak sluga. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju. Po neki humoreski za podeželne odre priredil V. V. Založila »Narodna založba«. Cena 9 K. — Zopet nova burka! In celo iz vojaškega življenja! Zadostuje nam to, da izvemo, kake vsebine je. Saj naši pisatelji o vojaškem življenju nam nikdar ne morejo predstaviti razmerje med častnikom in vojakom, ne da bi navedli vse one surove besede in psovke, ki jih rabijo navadno častniki pri občevanju s sebi podrejenimi prostaki. Zato obsega ta burka toli prepripro-sto izraženih mest, ki bi se dala in' morala omiliti. Tako bi izrazov kot »nesnasal, go-bezdanje, mrcina mrcina sta« in pod., ki jih je v burki precej, ne bi bilo prav nič treba! Menim, da se s tem li«dl ne boljša, ampak sc Jih dela še bolj surove! To nalogo pa je žc vojska izvršila, in še celo v malo preveliki meri. Namen dramatičnih predstav je povsem drugačen. — Sicer pa ima burka precej dovtipa, a malo dobre vsebine, kot io »burka iz vojaškega življenja« sploh ne more imeti; bere se že. — Olaviio pjj povemo o nlel. ko Jo vidimo na s-le “ puščajo delavce. Anglija se nahaja pred resnimi dogodki, katerim gotovo ne bo kos premetom Lloyd Georges. Deplsl. odru, če'le sploh zanj primerna? Nakup Mostrovičevlh kiparskih de!. Belgijsko naučno ministrstvo je izrazilo naši vladi željo, da odkupi za račun belgijske države nekaj Mestrovičevih kiparskih del Gospodarstvo. — Izvoz živine iz Slovenije. Finančni odbor je na svoji zadnji seji sklenil na predlog ministra za kmetijstvo, da se dovoli izvoz konj iz Slovenije, in sicer koroške ter belgijske pasme, moškega spola. Razen tega je odobril, da se izvozi 2000 ovac za avstrijsko vnovčevalnico za živino proti jamstvu uvoza plemenske živine Iz Avstrije. ■ —. Razdelitev donavskih monitorjev. Iz Pariza javljajo: Poslanlška konferenca v Parizu je sprejela odlok svoje pomorske komisije glede razdelitve monitorjev bivše avstro-ogrske mornarice na Donavi. Po tej naredbl dobi kraljevina SHS 4, Romunska 3 monitorje, 2 monitorja pa ostaneta na razpolago podonavski komisiji v Budimpešti. — »Politika« meni, da naša vlada ne bo pristala na tako razdelitev monitorjev, ker je samo naša vojska zaplenila monitorje. — Ceško-poljska pogodba o premogu In nafti. Poroča *e. da ie bila v Krakovu podpisana pogodba nied Češkoslovaško In Poljsko o dobavi premoga in nafte v zmlslu sklepa poslaniške konference v Parizu z dne 28. julija 1920 odnosno delitve tešinskega ozemlja. Češka bo dobavljala Poljski 37.000 ton premoga na mesec in 15.00 ton koksa, t. j. na dan 1500 ton premoga In 500 ton koksa, mesto 3680 ton premoga in 800 ton koksa, kakor je bila določila svoj čas plebiscitna komisija. V zameno bo Poljska dobavljala Češkoslovaški 7085 ton grobe nafte in 1250 ton naftinit izdelkov. Pogodba bo veljala za eno leto. — V Švici Je kaJ takega mogoče! Udejstvovanje elektrifikacije švicarskih železniških prog v hitrem tempu napreduje. To bo zahtevalo v proračunu za leto 1921 približno 52,000.000 fr., to je 600.000 frankov več kot v letu 1920. Delo zato hitro napreduje, da bo mogoče že pred koncem tega leta uporabljati električni tok na prog! Erstfeld - Beilinzona - Chiaosso, Erstfeld-Lucerno. Elektrifikacija železniške proge Arth-Goldan-Zflrlch bo dokončana do 1922. — No, seveda, Švica ni nastopila v tistih nesrečnih štirih letih z bombami in topovi proti »svinjam« (Boches-Nemci), da obvaruje ogroženo »civilizacijo«! — Kriza v angleški Industriji. Kriza v angleški trgovini In industriji je nastopila »Je nego so Jo pričakovali. Tvoralce od- Iz Ptuja. Za nedeljo dne 26. septembra so sklicali komunisti shod v Ptuju, za katerega so že prej cel teden razvijali propagando, da bi čim več delavstva zbobnali na shod. Toda zavedno delavstvo jim je prečrtalo račune, ter je rajši kakor da bi poslušalo fraze agent-provokaterjev, naprosilo s. Tokana, da pride na shod. S. Tokan je jasno naslikal splošen politični položaj in katastrofalno politiKo komunistov, s katero tirajo delavstvo v pogubo. Ko je prišel neki komunističen študent vabiti ljudi na Toka-nov shod, češ, da naj se udeležijo komunističnega shoda, so se slišali ogorčeni klici iz srede zborovalcev. Ja, gospodje komunisti, delavstvo vas je že spoznalo, že ve, kakšni so vaši nameni, zato ne pusti več, da bi se z njim eksperimentiralo ter da bi vodili njegovo politiko falirani študenti in belgrajski profesorji. Nekoliko radovednežev se je vendar udeležilo potem komunističnega shoda, na katerem je razlagal študent Klemenčič komunistične fraze. Ob tej priliki je Klemenčič napadal edino socijulno demokratično stranko. Ml vemo, da ti ljudje ne vidijo nobene nevarnosti, ki preti našemu delavstvu od strani meščanskih strank, iemveč se bojujejo edino proti delavski stranki, katero hočejo razbiti, ker so najbrže v službi meščansknh strank. Pa kaj jim za to, četudi se za »judeževe groše« vozijo po Sloveniji razbijat delavske organizacije; njim gre odino za to, da lahko brez dela živijo. Toda nas Ptujčane so zvodili samo enkrat na led ob železničarskem štrajku; v drugič se ne pustimo več, to povemo danes, da bo vedel Klemenčič in tutta belba kornpagnia. — Pretekli teden »o začeli tukaj nekateri župani s pripravami za volitve v agrarne odbore, menda samo zaradi tega, ker so volitve pred durmi in bi radi vlovill ljudske glasove za svoje stranke, toda naše ljudstvo ve, koliko se je že pisalo o agrarni reformi, a storilo se ni še nič. Vemo tudi, da je izvršitev agrarne reforme odvisna od volitev v konstltuanto, ker nam je znano, da se poteguje za agrarno reformo edino delavska jugosl tv. slovanska soc. demokratična stranka. Oddali bomo ob volitvah vse glasove za to stranko, ki je edina prava zastopnica naših interesov. DruilvcM vesli. Vsi kolesarji In motociklisti se sklicujejo na sestanek v četrtek zvečer ob pol 8. v restavraciji Novi »vet. Zadeva Je važna, pridite vsi, kojim Je naSa Koroška pri srcu! — Športna zveza. k Pred volitvami. 1M b. Mm Mm (kons&ifuanio). 31. Naloge elavneea volilnega odbora. Glavni volilni odbor, ki se zbere dan do volitvah za mesto Liubliano in za volilno okrožie Llubliana - Novo mesto v Ljubljani, za volilno okrožie Maribor-Celie Da v Mariboru, ima izvršiti davni skrutinil. V to svrho mora pregledati vse volilne SDise. sešteti v celem volilnem okrožhi oddane e!asove, ugotoviti, .koliko mandatov nrioade posameznim kandidatnim listam, dalie mora izreči, kateri kandidati so smatrati za izvoliene in izdati izvolienim poslancem legitima-ciie Glavni odbor mora tudi sklepati o ločenih mneniih in protestih, ki so se dali Dri raznih voliščih na zapisnik. Ako iz volilnih spisov izprevi-di da se na enem ali drugem volišču n! postopalo pravilno, ima tudi o tem oddati svoie mnenie. 32. Kako te sestavlien »lavni volilni odhor? Niesrov predsednik ie eden izmed član.ov državnega sveta ali višiih in naivišilh sodišč v državi, ki ga določi državni odbor oo žrebaniu. To žrebanie se ie že izvršilo in ie bil Izžreban za predsednika glavnega volilnega odbora za volilno okrožie LiuMiana-Novoinesto dvorni svetnik Fran Dukič od !»ublianskcc?a višiega deželnega sodišča, za volilno okrožie Maribor-Celie Savo Cerovič. član črnogorskega vrhovnega sodišča, za mesio Llubliana . Da Ivan Ivkovič, predsednik aoelacBskega sodišča v Bel gradu. Člani glavnega volilnega odbora na so: en sodnik, mestni žuoan ali nifigov namestnik in po dva Dred-stavnika vsake kandidatne liste. 33. Kako deleči glavni volilni odbor, i kateri kandidati so izvoljeni Volilni red za konstituanto te-melii na orooorcilonalneni volilnem sistemu (sistemu sorazmernega za* slonstva). Po tem sistemu prinade vsaki stranki, ki ie vložila kandidatno listo toliko Doslancev. kolikor iili odgovarla številu glasov, ki iih ie do-> bila niena kandidatna lista v celem volilnem okrožin. V pojasnilo nai služi sledeči primer. V celem volilnem okrožin. ki Ima voliti 15 poslancev, ie bilo oddanih 75.000 glasov. kandidatna lista stranke A ie dobila 36.000 J? 20.000 L 9.000 2 7.000 3.000 Da se izračuni, koliko mandatov t-ripade na vsako kandidatno listo, ie treba nainrei razdeliti število vseh oddanih glasov, to ie 75.000 s Številom noslancev. ki iih ie voliti to ie 15. Tako se dobi število 5000. ki se imenuie količnik. Kolikorkrat ie količnih 5000 obsežen v številu glasov posamezne liste. toliko poslancev dobi dotična lista. Odpade torei na kandidatno listo A 7 poslancev in preostane še 1000 glasov, na listo B 4 poslanci in ne ostane nič glasov, na listo C 1 poslanec in ostane še 4000 glasov, na listo D 1 poslanec in ostane še 2000 glasov na listo E nobeden poslanec in ostane še 3000 glasov. S tem ie od 15 mandatov razdeljenih že 13. ostala dva mandata oa se dasta onim listam, ki imaio nai-večii ostanek, v našem slučafu tore! listam C in R. Dobe torei mandatov: lista A 7 lista B 4 lista C Z lista D ; lista E 1 skupal 15 Kakor že omenieno. mora biti v vsakem podeželskem volilnem okrožin toliko kvalificiranih poslancev (z visokošolsko izobrazbo). ko-< likorkrat ie število 4 obseženo v številu poslancev, ki iih ie Izvoliti. Vi našem shičaiu moraio tore? biti iz* voli ant triie kvalificirani poslanci. Kako se določi, iz katere liste so vzeti kvalificirani poslanci? V ta namen se število vseh odda-< nih giasov 75.000 deli s številom kvalificiranih poslancev (3) ter se dobi količnik 25.000. Ta količnik ie obsežen v številu glasov liste A enkrat? ostankom 11.000 liste B nobenkrat z ostan. 20.000 liste C nobenkrat z ostan. 9.000 liste D nobenkrat z ostan. 7.000 liste F! nobenkrat z ostan. 3,000 Izmed treh kvalificiranih ooslain cev pripade torei listi A eden. ostala dva oa se dasta onima dvema listama. ki Imata nalvečie ostanke, torei listama B in A. tako da dobi lista A1 izmed niei orinadaiočih sedmih poslancev dva kvalificirana, lista B pa izmed štirih poslancev enega kvalitH ciranega. ' • Zaupnikom in somišljenikom na Kranjskem! Pazite na volilne imenike. Čuie-mo. da so aasorotnl nam žuoani In obč. eerenti izpustili veliko naših sodnikov in somlšlienibov iz Imenikov. ki so tih te dni predložili sodišču. Prenričaite se osebno ako ste volsanl v volilni imenik Volilni Imeniki so ta hip nalvažnelšl. Če niste vpisani. morate zahtevati vpis, sicer ne boste smeli voliti Zaupniki posameznih okraiev nai dobe zveze z zaupniki In somišljeniki v vsaki posamezni občini. V vsaki občini moramo imeti apHne-oa zaupnika. V večiih občinah In prometnih središčih izvolite krsiev-ne volilne odbore Sklicuite zauone sestanke Podpisanemu volilnemu odboru naznanite, kfo so potrebni lavni shodi. Pomnite, da a«itaciia od moža do moža. od hiše do hiše naivec zaleže. Pomnite d-.» čas bežf, Izrabite vsako priliko. Zbirajte zaupnike po vaseh iu mestih Naznanite njihove naslove podpisanemu volilnemu odboru. Volilni odbor za Kranisko. Sodrugoin na Kranjskem! Vse dopise in oblive zaradi oredstotečih volitev ie naslovliati na Volilni odbor za Kranisko v Luib* liani. Knafljeva uHca št. 4, L\ N. Tolstoj. Moški in ženska. (Posloveni! fran PogaCnik.) (Dalje.) Vsi mladi ljudje Vaše starosti, ki žive pod temi pogoji, kakor Vi, se nahajajo v y,elo opasnem stanju. Nevarnost obstoji v tein, da v tej dobi, ko se razvijmo navade, ki ostanejo za vedno, kakor pregibi na papirju, živite brez vsake nravstvene, reli-gijo/ne uzde in ne vidite niccsar, razen neprijetnosti učenja, h kateremu Vas silijo jn katerega se trudite na ta ali oni način rc£;ti, ter najrazličnejših načinov spolnih naslad, ki Vas privlačijo z vseh strani in katerim imate priliko zadoščati. Tako sta-iije se Vam zdi popolnoma naravno in se Vam ne more zdeti drugače; tudi niste vi krivi, da se Vam zdi tako, ker ste v njem vzrastli in se v takem položaju nahajajo Vaši tovariši; vendar je to stanje popolnoma nenaravno in strašno nevarno. Strašno nevarno je zato, ker, ako si postavite 2a cilj življenja tako uživanje, kakor Vi In sploh mladi ljudje, ko je pohota posebna silna, teda) sledi iz tega brezpogojno po znanem in nezmotljivem zakonu, da bo treba zato, da dosežete la užitek, ki ste ga vajeni prejemati, ako se udafate strastem, slastni jedi, izprchajanju, igri, lepotičenju, godbi, iskati vedno novih predmetov za naslado, ker strast, katera je bila že enkrat zadoščena, drugič in tretjič ne nudi iste naslade, in treba sc je potem udajati drugim in stlnejšim. (Poznamo že zakon, ki nas uči, da se naslada zvišuje v aritmetični poslopicl, dočlm se morajo sredstva za vzbujanj^ naslad zviševati v kvadratnem razmerju.) Ker je med vsemi strastmi najsilnejša spolna, ki se izraža v telesni ljubezni, ljubimkanju, onanizmu in spolnem« zdreže-vcnju, prihajamo vedno do istega zaključka. Ko se že naslade ne morejo več za-meniti z drugimi, sitaejšimi, tedaj se začenja umetno zviševanje teh naslad, in sicer potem omamljevanja samega sebe z žganjem, tobakom h) čutno godbo. To je navadna pot. ki jo hodijo z malimi izjemami vsi mladi Ijttdje, bogati in ubožni; ako se pravočasno zavedo, tedaj stopajo v novo življenje več ali manj pohabljeni, ali se popolnoma izgubljajo, kaW se je pogubilo pred mojimi očmi na stotine mladih ljudi. Iz Vašega stanja je le en rešilen izhod: obstati, se zavesti, se ogledati in si poiskati idealov, to je tega, kar hočemo biti, in tako živeti, da dosežemo to, kar hočemo biti. Vse je odvisno od vzdržnosti, od šole ni vzgoje k vzdržnosti. Cim se najde sreča v vzdržnosti, takoj se omilijo tudi zakoni. Ne stori prav, kdor se oženi v svrho prijetnejšega Življenja. Velika napaka je, postaviti si za glavni cilj, ki odtehta vse druge, ženitev — združenje s človekom, ki ga ljubimo, To je očividna napaka, ako dobro premislimo. Postavimo, da je cilj ženitev! Kaj pa potem? Ako bi pred ženitvijo ne bilo drugega žjvljenskega cilja, potem ga bo v zakonu zelo težko, skoro nemogoče, najti. Prav gotovo ie, ako prc-1 ženitvijo nismo imeli skupnega cilja, da se potem nikakor ne bomo mogli združiti, temveč se bomo ločili. Ženitev nudi le tedaj srečo, kadar imamo skupen cilj. Dva človeka sta se srečala na pati in rekla: »Pojdiva skupaj!« —■ »Pojdiva!« in si po-dasta roki. Nikdar pa ni sreče, ako privezana drug k drugemu, kreneta s poii. Vse to prihaja od tega, ker je enako krivo mnenje, ki je zelo razširjeno, da jc življenje dolina soiza, kakor misel, ki je pronikla med množice, do katere vas vabijo tudi mladost, zdravje in bogastvo, da je življenje prilika za uživanje. Življenje je čas dela, v katerem je treba pretrpeti tuintam mnogo bridkosti, a večkrat moremo uživati mnogo veselja. Pravo veselje pa moremo uživati le tedaj, ako smatramo sami svoje življenje za delaven dan, ako postavimo cilj svojega življenja izven svoje osebne sreče. Ljudje, ki sklepajo zakon, navadno popolnoma pozabljajo na to. Ženitev nam nudi toliko veselih dogodkov, kakor rojstvo otrok, da tvorijo ti dogodki, kakor govore, življenje samo; a to je nevarna prevara. Ako zarajajo starši otroke, ne da bi imeli žvljenski cilj, tedaj le odlagajo vprašanje o življenskem cilju in kazen, ki so ji podvrženi vsi ljudje, ki ne vedo, čemu žive; oni to le zavlačujejo, a se ne odtegujejo, ker bedo morali vzgajati in voditi otroke, ne da bi imeli s čim. Tedaj izgute roditelji svoje človeške last-nisti in z njimi zvezano srečo in se ponižajo do živali. Zato tudi pravim: »Ljudje, ki se pripravljajo na zakon, morajo prav vslcd tega, ker se jim zdi njih življenje popolno, bolj ko kdaj misliti in si pojasnjevati, čemu žive. Da si pa to pojasnijo, morajo premišljevati, pretehtovati odnošaje, v katerih žive, svojo preteklost in precenjevati v življenju vse, kar smatrajo za važno ali nevažno ter v kaj verujejo, to je, kaj smatrajo za večno in nedvomljivo resnico, ki naj jih vodi v življenju. Ni dovolj, da to javno spoznajo, nego morajo to izkusiti v dejanju in uravnati po tem svoje življenje, zakaj dokler tega ne store, ne vedo sami, ali verujejo ali ne. Vašo vero poznam, a to vero ali tista njena svojstva, ki se izražajo v dejanju, morate, sedaj bolj ko kdaj prej, ugotoviti in izpremenili v dejanje. Vera obstoji v tem, da je sreča ljubiti in ljubljen biti. Da se to doseže, poznam tri dejavnosti, v katerih se neprestano vežbam, v katerih se ne morem dovolj izpopolniti in ki so Vam sedaj zlasti potrebne. Prva dejavnost, da morete ljubiti ljudi či biti od njih ljubljen, ie ta, da se navadite, kolikor možno malo od njih zahtevati; zakaj ako mnogo zahtevam, iamin mnogo pertreb, ako pa imam mnogo po- treb, tedaj ljudi ne ljubim, nego jim raiSt očitam. Tu ;c mnogo dela. Druga dejavnost je ia, da ne ljubim j ljudi z besedo nego v dejanja in da ss navadimo biti ljudem koristni. Tu je še več dela, zlasti za Vas v Vaših letih, ko sc ima človek učiti. Tretja dejavnost, ljudi ljubiti in biti od njih ljubljen, obstoji v tem, da se na-^ vadimo krotkosti, ponižnosti in umetnosti, da znamo prenašati nenljudne ljudi in njih neprijetnosti; da se navadimo umetnosti, občevati z njimi tako, da nikogar n c žalimo, kadar pa si ne moremo kaj, da tega ne bi storili, da znamo izbrati najmilejšo žaljivko. Tu nas čaka največ dela, in sicer od jutra do večera. To je tudi zelo veselo delo, ker se dan na dan veseliš uspehov in prejemaš razen tega v začetku neopazno, a prav radostno nagrado v ljubezni ljudi. Tako Vama tedaj svetujem, misliti in živeti kolikor možno resno, zakaj le na ta način bosta spoznala, ali hodita v resnici isto pot in ali je dobro, da podasta drug drugemu roki, ali ne, in si hkrati, ako sta iskrena, pripravljata bodočnost. Vajin cilj v življenju ne sme biti prijetnost zakona, temveč ljubezni in pravice. Naloga zakona ie, da drug drugega podpirata v dosego tega cilja. »Les extremes se touchent«. (Dalje prihodnjič.) izdaiateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak Vehovec, Anonžna zavod Raznoževalue aparate Opalographe in iMleiske H Camo po_ 58 potrebščine k istim dobavi The Rex Co. Selenburgova ul. 7. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priporoča sledeče tvrdke in podjetja: v Ljubljani: Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. Žarnice „SvetIau Mestni trg št. 25. Pisalni stroji F. Bar Cankarjevo nabrežje 5. Prodaja in popravila pis. strojev The Rex Co. Selenburgova ulica 7/1. Špedicija F. & A. Uher Selenburgova ulica 4. posamezno po 22 K vsaka železniška postaja S1VSR ft Ljubljana. hiša Proda se z lepim vrtom in hlevom zelo primerna za obrtnike tik Beton, železobeton in vodne zgradbo: glavne ceste v Trbovljah. Vee , „* . «7 J se izve pri lastniku Iv. Orešnik, Inz. dr. Miroslav Kasal I zaloga pive Union, Trbovlje 2. llilSerjeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gospoavetska cesta 6. Export čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c 8t 16. Elektrotehnični predmeti „Svetla“ Mestni trg 25. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. Krojaška delavnica Krekov trg žit 10 v hiši lmpex. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. Splošna ključavničarska m Kleparja za zgradbena dela išče tovarna železa Kamnik. Nastop takoj. Charles Prispe Ljubljana Manufaktura mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L Tišler Jenkova ulica 9. ! Proti Griži I Zdravniško priporočeno j črno daSmaf* vino Zaloga: TtsrjeilšS Erg t Pisarna: Židovska ulita 1*8. KUC se dobi edino v gostilni Rl. t? Ke^SIEUR! MADAME! Pouf utre loilEltB pei S«: GOSPODE GOSPAI Za Vašo tlelo inf te Št. 19099-20. Razglas Kleparstvo in vodovodna inštalacija Alojzij Goršič Sp, Šiška, KovSkova c. 224. Oblast, konees. zavod za pokončavanje miši in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica štev. 39/11. Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaražn J. Goreč Gosposvedaka c. 14. Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 3. Petrei$£$k@ vrče in zaboje o sklepu občinskega sveta glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne tekom jeseni in aime. sil is st tln is 128 i M1P PII 1 t iiiš in siiisiikal pa 120 9 Pii i iii«1 Ušla R. Driay, M lil 21 Iz splošno znanih vzrokov je razširjenje mestne elektrarne v sedanjem času nemogoče. Stroji v električni centrali so zlasti v zgodnjih večernih in‘ jutranjih urah tako preobteženi, da jo; mestni magistrat primoran tudi letos izdati iste predp>se rtde ] jštedenia z električnim tokom, kakor je to storil \ pietecemh, kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po zadnjih letih. v. . Če ne bo vsak posameznik po svoji moei prjmogel K v«r- rv —-—~—— 71 i 1 ■ - r ■ mmm K 58’— posamezne vrte po K 32'— Iranko postaja odpo£i!Jatclja. Hrovat & tComp. Ljubljana. Poleg: realke. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. Slavb, in pohištveni pleskar in ličar Josip Jug Rimska cesta št. 16. M nuni mi ni llica 155. — Telefon 8—95. izdeluje vsakovrstna voliila H Uvlje, {»letna silo v raznih velikostih, Bodrilo 28 perilo v betvali, kockah :.li progiicsh. Žveplo v palčicah, francosko Ipje, tinski ml, kolonu hn L1.4. na debelo in drobno po zmernih cenah čevanju, tedaj preti nevarnost,, da ostane po zimi Ljubljana brez elektrike * V splošnem £0 ti predpisi že znani iz pretečenega leta. V glavnem se tičejo: 1. pisarniških prostorov, trgovin in skladišč, kjer je elek-j trična razsvetljava v večernih urah sploh prepovedana. 2 V delavnicah, gostilnah, kavarnah in drugih javnih lokalih, ‘kakor tudi ra slopnjišcih in hodnikih se sme uporabljati le polovico običajne razsvetljave. 3. Za stanovanja je maksimalno dovoljena poraba toka natančno fiksirana. ' 4. Uporaba električnih motorjev je dovoljena le po dnevi. Uporaba elektr. aparatov, zlasti likalnikov m elektr. kuhalnikov pa jo prepovedana. 5. Naprava novih inštalacij za elektriko se načeloma prepoveduje ; izvzeli £0 le izredni slučaji. Pri kršenju teh predpisov ee po trikratni občuti denarni kazni električni tok sploh trajno ooklopi. Mestni magistrat opozarja vse merodajne oblasti in korporacij da vpottevajo te prtdpise in dajo dober vzgled ostalemu občinstvu, ker zahtevajo to splošni interesi vsega prebivalstva v Ljubijan ni8gjgtrat ljubljanski, dne 27. septembra 1920. 10 Un0 (Kta It. 26 Pedi’. Jiirfc ul. § priporoča pneumatiko sa a y fio 8 w Itočesa Ser vsake vrste gumiievih predme« e®v, iatofiaraH« lice 2a et 1 a k i r i k si © Kispellavo* ®tefctffOtehn8žH matariJal po nalnlillh cenalhio TcSeffon Sli 47@. Vse K/i ■■■ Jadranska banka gpgf sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro M -------------------- — najugodnejšimi pogoji, in druge vloge pod Prevzema vse bančne posle pod naTugocine]šitiii pogo?i Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ............ - Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-__mJ=== jn inozemstvu. Tisk »Učiteljske tiskam#« v. Ljubljani.