Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Port Office of Cleveland, Ohio. By order of the A. £. Bart«««, Portmaster Gen. T THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV.—LETO IV. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, OHIO TOREK (TUESDAY) APRIL 26th 1921. Single Copy 3 c. ZAVEZNIKI ZAHTEVAJO OD NEMČIJE EN BILIJON MARK. » PREJE SO ZAHTEVALI CELIH 12 BILIJONOV MARK. — NEMČIJA V SVOJIH NAJNOVEJŠIH ODŠKODNINSKIH PROTI - PREDLOGIH OBLJUBLJA PLAČATI 200 BILIJONOV MARK. — V WASHINGTONU ŠE SEDAJ NISO DOBILI NOVIH NEMŠKIH PREDLOGOV. \ _ PARIZ, 25. aprila. — Zavezniška odškodninska kopija je danes poslala nemški vojno-odškodhinski ^o-toisiji noto, v kateri se zahteva, da Nemčija do 30. aprila naloži na francoski državni banki en bi'lion zlatih mark. Kot znano, je versaillska pogodba določala, da mor?. Nemčija izplačati zaveznikom 20,000.000.000 zlatih mark 1. maja' Meseca marca je reparacijska komisija Nemčijo ob-Vestila, da mora plačati en milijon zlatih mark do 23. marca, in da to svoto naloži na francosko državno ban-angleško državno banko ali pa na zvezno rezervno banko Združenih držav. Ravno takrat se je dalo Nemčiji cas do 1. maja, da izplača ostali del, kar se je preračunalo na 12,000.000 000 mark, potem ko se je odštelo že vplačano svoto in vračunalo tudi vse surovine, katere je Nemčija izročila zavezniškim deželam. Nemčija je 23. marca poslala noto, v kateri je odvr-da ne more izplačati zafc tevanega bilijona, in je izgovarjala točnosti svote, zahtevane do 1. maja. Danes popoldne se je v elisejski palači pod vodstvom Predsednika Milleranda sklicala važna seja, katere so se "Udeležili maršal Foch, Joffre, Petain in pa generali *'Uat, Weyand in Degoutte. Nemčija pripravljena plačati 200 bilijonov? BERLIN, 25. aprila. — Akeravno nemški odškod-Njttski proti-predlogi še niso dani v javnost, p g. se osebe, Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. St. 97 (No.) Posamezna številka 3c. ki so v ozki stiki z nemškimi vladnimi krogi, izjavljajo, ti Nemčija v istih obljublja izplačati zaveznikom kot °dškodnino 200 bilijonov zlatih mark, medtem ko so za-vezniki na svoji pariški konferenci zahtevali 226 bili j o-n°v zlatih mark. Zunanji minister dr. Simons nemških proti-predlo-&0v še ni predložil državni zbornici, k$r 'se je preje to-£adeVho sporazumil z amerikanskim komisarjem v Ber-lnu, in pa tudi vsled tega, ker v noti na ameriško vlado/ Prosi Hardinga, da ako katera točka ni dovolj jasna, G(^aj naj se obrne na nemško vlado, da jo docela pojasni, I^edno Harding nemške proti-predloge predloži zavez-nikom. Zato pa nemško časopisje še sedaj ni moglo objaVi-Proti-predlogov, katere vsa javnost z veliko napetostjo P^oakuje. -' Kot se zatrjuje, sugerirajo Nemci v noti, .da se pri vplačevanju odškodnine vedno upošteva mero, v kateri bo nemška industrija povračala k normalni stopnji. ",ugesti'ra se tudi dobava mednarodnega posojila, tako ,a bi bila Nemčija takoj v stanu izplačati nekaj v go-°vmi, toda ne omenja se nikake določene svote. . < Nemčija izraža svojo pripravljenost, da poda svoje finske dohodke kot garancijo, in nadalje predlaga izdati tovarniške produkte zaveznikom s sporazumom. .a Nemčija zanje plačala produceritom in dobila posojila na odškodnino. Nadalje obljublja Nemčija tudi sode-, 'Vati pri rekonstrukciji opustošene^a ozemlja. Nikjer v noti se ne omenja, da bi bila Nemčija pri-^^jena prevzeti nase zavezniške dolgove v Ame- Lloyd George obljublja pomoč Franciji. z London, 25. aprila. — Lloyd George' je danes na-poslanski zbornici, da bo Anglija podpirala ^ a^cjio v njeni zahtevi za zasedbo okraja Ruhr, ako ^^ski proti-predlogi ne bodo zadovoljivi. Na ta način sil George obljubil pomoč vlade za nadaljno na- akcijo proti Nemčiji, toda nikakega dvorni ni-, = da g angleška vlada zelo vesela, ako pride Nemčija na dan r,nfre(ilogi) ki bi napravi j ali tako drastično akcijo, ne-Potrebnim. Nemška nota še ni dospela v Washington. ■■:.?■ , WASHINGTON, 25. aprila. — Dosedaj državni de-pj, : J^sfot še ni prejel nemške note z odškodninskimi ^^^'Predlogi, ki je bila izročena v nedeljo ameriškemu *iu °}?iku v Berlinu, da jo odpošlje vladi1 v Washingto-vejv. kakšno smer bo zavzel Hughes z ozirom na1 riajno-razvoj odškodninskega vprašanja, ni znano. Važna odločitev v oblačilni industriji. Včeraj je takozvano nepri-strahsko razsodišče, -ki se je u-stanovilo za poravnavo sporov v ženski oblačilni industriji, podalo odločitev, ki je zanimiva in važna v več ozirih. Sklep nepristranskega razsodišča določa sledeče: Clevelandski tovarnarji, v katerih se izdeluje ženske obleke, morajo garantirati vsem svojim rednim delavcem najmanj 40 tednov dela v letu in ustanoviti morajo poseben fond, iz katerega se bo plačevalo vsem delavcem oziroma delavkam dve tretjine od njih minimalne plače, ako bi tekom omenjenih 40 tednov ne delali. Poleg tega se tudi določa, da bodo vsi delavci v ženski oblačilni industriji dobili vsako leto en teden počitnic s polno plačo. Ta princip je nekaj povsem novega v industriji Združenih držav. Poleg tega pa določa sklep nepristranskega razsodišča znižanje plače od 9 in pol do 13 in pol procentov, ter v splošnem uvedbo mezdne lestvice, ki je bila veljavi do meseca julija 1919. Vse pogoje odločitve so clevelandski oblačilni tovarnarji že sprejeli, medtem ko zastopniki delavcev, ki so uposljeni v ženski oblačilni industriji na jako burnem zborovanju, ki se je vršilo v Moose dvorani, niso mogli priti do sporazuma, zato se je sklenilo, da se skliče zborovanje vseh članov unije ženskih oblačilnih delavcev, ki šteje okrog 5.000 oseb, da članstvo samo sprejme ali zavrže odločitev. William J. Mack, ki je nepristranski predsednik odbora, ki je podal navedene odločitve, je izrazil mnenje, da bodo tudi delavci sprejeli pogoje nepristranskega razsodišča. Odločitev postane efektivna v pondeljek. Seja unijskih članov se bo vršila prihodnji torek v Engineers avditoriju, medtem pa bodo vsi delavci ostali na svojih mestih. Garancija za zaposljenost t^o-ri tretji ekonomski in industri-jalni eksperiment, ki ga pod vzame oblačilna industrija v Cleve-landu. Odločitev pomeni, da morajo delodajalci'preskifoeti de-i lo vsaj za'40 tednov s tem, da so obvezani vsak teden naložiti v posebni fond IVz procentov od vseh tedenskih plač. Ta der nar se jim bo vrnil, ako bodo njih delavci imeli delo, drugače pa se ga bo izplačalo delavcem tekom ) časa njihove .nezaposlenosti. Na ta način bodo tovarnarji gledali, da bodo njih delavci delali, kajt^ na ta način si, bodo lahko prihranili precejšne svote denarja. . .-t—-o- NOVA POENAŽNA GROZODEJSTVA. Atlanta, Ga., 25. aprila. —' Tu-'cajšni justični urad poroča ia je dobil dokaze, da so bili, še najmanj trije črnci umorjeni na neki; južno georgijski farmi pod enakimi okolščinami, kot oni np, nasadih J. S. Willianlsa, ki je bil pred kratkim obsojen v dosmrtno ječo, toda je vložen priziy za novo obravnavo. -—O ' ■ <■ 1,1 La Foliette za priznanje irske republike. Washington, 25. aprila. — Republikanski senator La Foliette iz Winsconsina, je danes govoril v prilog priznanja irske republike in je predlegal tudi tozadevno resolucijo. Dejal je: "Irska je danes preiskušnja pravega amerikanizma. Oni, ki so dane3 najbolj nasprotni priznanju Irske v njenem boju za svobodo, so istega duha, istega mesa in iste krvi kot so bili nasprotniki ameriške revolucije v letu 1776. "jaz verujem, da bi Irska morala biti prosta, prosta in svobodna kot katerikoli drug narod na svetu. "Jaz sem prepričan, da bi morala biti ravno tako neodvisna in da bi morala ravno tako sama odločati o svoji usodi kot Anglija, Francija ali Združene države, in to po isti pravici — po pravici vsakega naroda, da ima namreč tako vlado kot si jo sam želi. Šel bi celo dalje: Prepričan sem, da bi irforala ta dežela storiti vse, kar je v njeni moči in v soglasju z njenimi principi in tradicijami, da daje pogum priznanju svobodne in neodvisne irske republike, ne da bi vsled tega kršila kak mednaroden zakon, ali da bi kakemu drugemu narodu dala vzrok za hezadovoljstvo. "Jaz sem proti temu. da bi storili za Irsko kaj več kot smo storili za druge male narode, toda nasproten sem tudi, da bi storili manj. Jaz sem odločno nasproten vsem onim, ki hočejo, da bi opustili našo tradicijonalno politiko in da bi s svojim strahopetnim molkom pomagali zatiralcem Irske." La Foliette je omenil tudi nedavni obisk predsednika Hardinga v New Yorku ob priliki, ko se je razkrilo spomenik Simona feolivarja, znanega venezualskega domoljuba, in je izjavil, da ne bo treba čakati celih sto let, predno bo ameriški predsednik s popolnim odobravanjem ameriškega ljudstva odkril spomenik Eamo-na de Valera, prvega predsednika irske republike. Irski upornik obešen med jokom žene in otrok. Dublin, 25. aprila., — Danes zjutraj je bil obešen v Mount Joy jetnišnici sinfajnovec Thomas Traynor, medtem ko je žena z desetimi otroci klečala ob obzidju ječe in jokala ter molila. Ko je na jetniškem dvorišču zapel zvonec, ki je naznanjal, da se je smrtna obsodba izvršila, je velika množica, ki se je zbrala pred jetnišnico, padla na kolena, in zrak se je napolnil z jokom in. stokom. Traynor je bil obsojen na smrt pred vojaškim sodiščem, ker se ga je spoznalo krivim u-mora' vojaškega kadeta Parella. ■a-o---- ZAGONETEN DVOJNI UMOR. KRASIN OBIŠČE KANADO.' ; .; Liondon, 25. aprila. — LeoAid -Krasin, načelnik sovjetske trgovske. delegacije v Londpnu bo .glasom danes izdanega naznanila koncem; maja obiskal Kanado. Kot se izjavlja bb'njegov&'misi-•ja čisto trgovskega! značaj a. Rudarji v Alabami v hudi stiski. Birmingham, Alabama. — Zastopnik takozvone Rešilne armade, B. Simonson, ki se je pravkar vrnil iz ogleda po okrajih, kjer je do zadnjega časa vladal štrajk premogarjev, poroča, da je stanje tisočerih rudarjev naravnost obupno. Dejal je, da bo njegova organizacija še tudi nadalje pomagala rudarjem, kolikor je v njeni moči, akoravno ji državne oblasti pri tem ne gredo nič na roko. Simonson je nadalje dejal: "Situacija je naravnost pretresljiva. Tak položaj kot je ta, lahko prinese anarhijo, in ni mogoče, da bi dovolili njegov nadalj-ni obstoj. Ni nam mogoče, da bi ne vrgli svojih sredstev v boj za človeštvo, brez ozira na to, če nam governer Kilby hoče pomagati ali ne." Simonson pravi, da rudarji in njihove družine stradajo in da je njih stanje naravnost obupno. V Birmingham je prišlo več zastopnikov unije, da nabirajo denarne in živilske prispevke. Jos. Smith, zastopnik unije iz Republic, Ala., je apeliral na tvrdke, ki prodajajo živež na debelo. ''V silni stiski smo, in potrebujemo živeža še danes," se glasi njegov apel. Simonson pravi, da je bil v stanovanju r»et-»g:i rudarja, kjer osem oseb ?e 21 ur nI imelo ničesar jesti. "Pri neki družini, sestoječi iz 10 oseb, je obstojala vsa živilska zaloga iz enega galo-na koruzne moke. V drugi hiši, kamor sem prišel, je dete klicalo za hrano, toda bilo ni ničesar. Komiteji premogarjev so se obrnili na governerja, da jim preskrbi delo ali pomoč. Takih peticij je bilo poslanih na governerja že večje število, toda odgovoril ni še na nobeno. V pondeljek se snide tukaj državni ko-mitej delavske federacije, da raz-motriva, na kak način bi se dalo pomagati v stiski se nahajaj očim rudarskim družinam. Najbrže bo federacija apelirala na vse unij^ ske delavce, da t prispevajo po svoji moči. Okrajevni premo-garski podjetniki pravijo, da za rudarje ni dela, ker zahteva po premogu je tako majhna, da se komaj obdrži one rudarje, ki so sedaj na delu. ——-O--- Los Angeles, 25. aprila,—Policija išče dve ženski, o . katerih se misli, da bii inogli pojasniti Artirt dveh moških. Danes zju-' tr&j je policija našla hudo razbit Avtomobil, pod katerim sta se nahajali trupli dr. Jos^ Durante i,n Myron McCaulyja. Prvi je imel V telesu tri rahe, McCauley pa je prestreljen skozi srce. , Kot izgleda, sta ustrelila drug drugega. 'Uslužbenci ^garaža,; kjer ( je Du-rbnt sinoči najeli avtomobil, pravijo, da sta bili Vc družbi moških, tudi dve žervski, katerih imena so policiji menda enaria. i ; , D'ANNUNZIO BI BIL RAD PREDSEDNIK. 1 Rim, 25. aprila. — Ali ima D'-Annunzio v mislih, ustvaritev i-talijanske republike, sam pa da bi bil njen prvi predsedni? Pojavljajo se znamenja, ki govorijo v prilog temu domnevanju. Stališče tega poetskega- pustolovca z ozirorn na "parlamentarne volitve se smatra za dokaz, da goji jako dalekosežne ambicije. Odkloni' je kandidaturo v Zadrti in po dru gih okrajih, kjer bi bil lahko izvoljen v parlament. Splošni ,vtis je,'da bi on rad dosegel večje reči. Na svojo stran je'pričenjal dobivati tudi kroge, ki se mu bili nekoč sovHržni. Ob praznovanju obletnice; ustanovitve Rima, -so fašisti in riacijonalisti pridružili njegovim pristašom ih1 kričal ii.l'm ""D'Ainn'unzijevo republiko." Pojavili so ss celo klici, da naj bi zavladal kot kralj. V odgovoru na neko brzojavko od vetprarjov iz Trsta je D'Anun zio izjavil: 'Tarlament se mora Volstead ima novo prohibicijsko predlogo. Washington, 25. aprila. — Kongresman Volstead iz Minne-sote je danes predložil zakonsko predlogo, glasom katere zdravnikom ne bo mogoče predpisovati pive kot zdravilo, ako bi kongres isto potrdil. Predpisovanje vina za zdravilske svrhe pa bi predloga ne prepovedala. Predloga vsebuje še več točk, katerih namen je poostriti pro-hibicijski amendment. Importi-ranje in izdelovanje v dovoljnih količinah za zdravilske svrhe bi bilo dovoljeno šele> ko bi bile izčrpane sedanje zaloge, in ju-stičnemu tajniku bi bile podalje-ne gotove moči, ki jih ima sedaj le davčni komisar. Volsteadova predloga soglaša s priporočili, katera je podal tekom svojega zadnjega obiska v Washingtonu znani suhač in bivši državni tajnik, William J. Bryan. Najnovejše določbe glede vina in pive. Ptohibicijski komisar Kramer je pred par dnevi podal nove določbe z ozirom na predpisovanje in prodajo pive in vina. Glavne določbe so sledeče: 1. Ne določi se nikake količine vina in pive, ki jo predpišejo zdravniki v določenem času. 2. Določiti pa je treba, koliko vina ali pive sme zdravnik predpisati naenkrat vsakemu posameznemu bolniku. 3. Sugestira se, da se na en sam recept v lekarni ne bi dobilo več kot 3 galone vina in 4 ga-lone in sedem osmink pive. Splošno mnenje je, da nove določbe pomenijo, da imajo zdravniki čisto proste roke. -O- BELGIJSKE ŽENSKE SO VOLILE. ' Bruselj, 25. aprila. — V nedeljo so se v Belgiji vršile "volitve, katerih so se prvič v zgodovini dežele vdeležile tudi ženske. Kot se zatrjuje, tvorijo volitve zmago za konzervativne stranke, vendar pa je klerikalna stranka, ki je največ računala na žensko podporo, izgubila svojo pozicijo kot najmočnejša stranka v deželi. Komunistični kandidati so bili močno poraženi. >-;-----O---- TEKMOVANJE JE PRINESLO SMRT. Youngstown, O., 25. aprila. I 71etni Cecil P. Komiskiey je hotel dokazati nekemu svojemu tovarišu, da je tudi on zmožen viseč za roke predrsati po 200 čevljev dolgi žici, pri čemur pa so mu roke omagale in je padel 100 čevljev globoko na tla. Prebil si je črepinjo in zlomil obe roke, nakar je umrl v bolnišnici. —;-:-o-■— — Letos se bodo parki formalno odprli en cel mesec preje kot lansko leto. Direktor parkov, Thomas naznanja da se bodo vršile slovesne otvoritve v nedeljo, 1. maja po vseh parkih. Thomasu se je tudi naznanilo, da sta dospela v Broo'kside park en morski pes in psica iz Santa Barbara, Californija. Pooblastilo se ga je tudi, da napravi kontraktf za 25.000 galonov sladoleda po $ 1.30 galon, za 25.000 zabojev mehkih pijač in za 2,500 rol "popkoma".; . za mmb ms in g žensko uničiti, rapallska pogodba ž Ju- Gartli,' je Oči vidno v neprestani Igoslavijo preklicati, in ustavo' I-. s svojimi bivšimi častnik' M« napraviti tajjo kjot oria, ki: na Reki. ki. so na drugi strani $ iaz dal Reki." ' • najtesnejših odipčajih s ff^stn-i i P'Aiyiuriziq, ki živi. šeclaj naj vskirai . voditelji po vseh važnih' 'zun#j. "\f ^pokjoju', r j pvojf vili v italijanskih mestih. Columbus, O., 25. aprila. —. Danes se je izvedelo, da so. zakonodajni voditelji, ki so v ozki stiki zr governerjem Davisom, izdelali načrt, glasom katerega bo Schrimperjeva predloga za minimalno žensko in otročjo plačo ariala na glasovanje v senatni zbornici že v sredo. Predloga je že dalj časa ležala v trgovskem in tovarniškem odseku, ker njegov predsednik ^mert iz Cincinnati ni maral sklicati seje. • Sedaj pa je naznanil, da se bo odsek zbral na seji jutri zvečer. Program za vsiljenje akcije ?lede predloge je danes očrtal ■enator J. J. Rowe, predsednik delegacije iz Cuyahoga okraja, o 'cateri fcravi, da stoji trdno za oredlogo. Rowe je dejal: --o- Nemčija prisili Ameriko k posredovanju. Washington, 25. aprila. — Lahko se zgodi, da bo Amerika prisiljena posredovati v sporu dede odškodnine. Medtem ko 'e Združene države nerade di-ektno vmešavajo v poravnavo odškodninskega vprašanja, da je semkaj prišlo poročilo, da hame-raVajo Nemci uvesti visoko tarifo na ameriške mesne produkte. Ako Nemci pod vzamejo nameravano akcijo, tedaj bi bila a-meriška ekporlna trgovina občutno prizadeta, in Nemci bi bili v stanu imeti prednost pri prodaji svojih rastlinskih olj. Tukaj prevladuje mnenje, da bi Združene države morale imeti pravico, da nekaj odločajo z ozirom na nemško carino. Repa--acijska komisija, katero je nastavila versaillska konferenca, je mela imeti popolno regulacijsko /noč nad nemško trgovino. Predsednik Wilson se je obrnil na senat, da mu dovoli nastaviti tudi imerišk.ega komisarja, toda odsek za zunanje zadeve je tozadevno prošnjo zavrnil. Toda sedaj so prišli, merodaj-ni krogi do prepričanja, da ako Združene države pri odškodninskih razgovorih ne bodo imele nobene besede, tedaj se lahko zgodi, da bodo imele silne teško-če z eksportnim vprašanjem kot jih občutijo sedaj eksporte.rji mesnih produktov. Bilo je v prvi vrsti iz trgovskih razlogov, da se je Hardingova administracija začela resno pečati z odškodninskim vprašanjem, in da se je sklenilo, da bodo 'od spdaj najprej na vseh zavezniških konferencah navzoči tudi zastopniki Združenih držav kot neuradni opazovalci. V Washingtonu se bo nadvse prizadevalo, da se med zavezniki in Nemčijo pride do sporazu-gna, toda malo upanja je, da se bo dalo vse poravnati že do 1. maja, ko grozi Francija nastopiti z drastičnimi koraki. Angleži bi radi trgovali z Nemčijo na kompromisni bazi. Ako stopi na;njihovo stran še Amerika s svpjimi trgovci, ki niso nič manj željni trgovine z Ne.mčijo, tedaj je mogoče upati, da se bo odškodninsko vprašanje rešilo niinim potom. 'ENAKOPRAVNOST' 44 APRIL 2fith 1921 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS __Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bqwiinea Place of the Corporation. _______ 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. ?3.00, 8 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Nowburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United State« ................,....1 year $4.50, 6 mo. $2J5, 3 mo. $2.00 Burope and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. «418 ST. CLAIR AVE. Princeton S51. 6418 ST. CLAIR AVE, Za Tgebino otrlagpv n? oderovorno ne uredništvo, ne uoravništvo. CLEVELAND, OHIO TOREK (TUESDAY) APRIL 26th 1921. SPOLNO VPRAŠANJE. Svet se bavi z raznimi vprašanji, važnimi in ne važnimi, toda večji del ljudi pa pozablja na eno stvar, ki igra največjo m najvažnejšo vlogo v življenju vsega človeštva. V mislih imamo 'spolno vprašanje. Spol je brez oporekanja najvišja sila na svetu. Ta Bila stoji na prvem mestu človeškega življenja, in njej je podrejeno vse ostalo dejanje in nehanje človeka. Blagodejna je ta velika sila, če se izpolnjujejo njeni zakoni, toda peklensko smrtonosna, če jih kršite. Tako je vedno bilo in ostane. Nevednost ali nedolžnost ne tvori nikakega izgovora. Poslušaj zakon, se glasi zapoved boga spola, in gorje onemu, ki ga ne posluša. Največja krivda človeške družbe tiči v tem, ker spol-'no vprašanje še vedno smatra za nekaj tajnega in grdega, kot nekaj, o čemur se ne more govoriti javno in odkrito in je razpravljati v svoji popolni. resničnosti. Pravijo, da je tajna diplomacija prinesla svetu zadnje svetovno vojno. To je gotovo'čista resnica, kajti če bi bilo prepuščeno narodom samim, da razmotrivajo svoje medsebojne teškoče in nesporazume, tedaj bi bilo brezprimerno prelivanje krvi gotovo odvrnjeno, in življenja desetih milijonov oseb bi bila ohranjena, da je vživajo in dajejo drugim. Ravno tako je pri spolnem vprašanju. Ljudje se še ne zavedajo, kako grozne so posledice tajne diplomacije, da rabimo ta izraz kot primero, v spolnih odnošajih. Hujše so od vojne same,: in več življenj zahtevajo. / Ljudje se ne zavedajo, da na tisoče in milijone ljudi umira vsako leto prezgodnje smrti, ker so si radi nepo-iznanja spolnih postav nakopali neusmiljene bolezni, ki so posledica spolno ponesrečenih zakonov. Včasih se bolezen razvije v jetiko, drugič navzame znake pljučnice, revmatizma, hude 'živčne razdražen osti ali kake želodčne bolezni, toda Če bi se dalo na mrtvaški list pravi vzrok smrti ,tedaj bi .bilo tam zapisano: ponesrečena zakonska Združitev ali kaka druga spolna napaka. Kdor se prične igrati z zakoni spola, ta se podaja v nevarnost, iz katere navadno ni izhoda. Morda vam ni znano, da so skoro vse takozvane "ženske slabosti" posledica nepoznanega spolnega vprašanja. Predpogoj srečnega zakonskega življenja je, da sta mož kot žena prava tovariša, in da sta zmožna Vršiti obveznosti, ,ki jih zahteva bog spola. Veliko zakonov je, ki nikdar ne dosežejo pravega medsebojnega življer nja. In potem pa se še čudimo, zakaj da je tako malo oženjenih ljudi, ki so zadovoljni in srečni. Zakoni življenja so določeno in jasno označeni. Mož mora biti mož, in izpolnjevati mora gotove zahteve radi svojega moštva . In zakoni življenja niso nič manj zapovedujoči z ozirom za ženstvo. Vsak mož, po katerega žilah se pretaka rdeča kri, zahteva, da mu je žena pravi tovariš. In če priznamo dejstvo, da je zakonsko življenje v veliki meri fizično vsaj kar se tiče druženja, tedaj lahko razumemo teškoče, s katerimi se imamo boriti. Zakonsko življenje in materinstvo zahteva živahnosti-zahteva moči in utrjenosti telesa. Toda malo je ljudi, ki se tega zavedajo in ki to razumejo. Ženijo se pod vtisom trenotnega očaranja, ne da bi mislili, da-li so u-1 stvarjeni drug za drugega. Taki zakoni ne morejo biti nikdar srečni. Včasih se končajo v razporoki, včasih pa na pokopališču. Vsakdo, ki se ženi, dolguje sebi, svojemu tovarišu del ni, niti Lavtižarjevi oz?,i prijatelji, Ko je bil Lavtižar že na poti proti New Yorku, je prišel neki vladni zastopnik k g. Jo,s. Perušu, da mu je ta izročil vse Lavtižar j eve stvari, katere so poslali /,a njim v staro domovino. Lavtižar je bil v Ameriki kakih 5 let. L. 1918, je bil aretiran z nekim drugim, ki sta zlorabila mladoletno deklo Perušovo in sta bila obsojena v državno kaznilnico Lavtižarja je dobila iz kaznilnice neka tovarna, ker je potrebovala delavcev. Kmalu po nastopu prohibicije, je Lavtižar začel s tihotapstvom in je kuhal in prodajal munšajn. Ko so ga prejeli, je Jos. Peruš plačal zanj $50 kazni in Lavtižar je bil spet prost. V drugič je bil Lavtižar zasiačen pri tihotapstvu z "munšajn,om" Tedaj pa g. Peruš ni hotel zajame iti zanj in moral je o-st&ti v okrajni ječi. Ker ni bilo po njem ne duha in sluha, ga so ali tovarišici, in svetu v splošnem, da ve, če je sposoben |za,čeii iskati in poz vedli so, da je za zakonsko življenje. Gre naj.in vpraša dobrega zdrav-' nika za svet, in to mu bo morda prihranilo življenje. Zavarujte se s znanjem in poznanjem spolnega vprašanja, ako hočete dobro sebi in svojcem. Poznanje spolnih zakonov je najvišje važnosti v življenju vsakega posameznika. Ako te velike sile ne poznate, je ne boste znali kontrolirati, in vaše ravnanje ni nič manj kot zločinsko. Iz slov. naselbin. Rockdale, 111. — Frank J. Go-spodarič, 22-letni sin pok. Franka Gospodariča iz Gorenje vasi, 1'ara Mirna, okraj Trebnje na Kranjskem, je bil v torek ob mestni volitvi v bližnjem Rockdalu izvoljen za župana. Dobil je 70 glasov večine nad bivšim županom Cramerjem. Gospodaric je je dobil 204 a njegov tekmec pa 134 glasov. Tako je, kolikor je nam znamo, zdaj Gospodaric najmlajši župan v Ameriki in prvi tukaj rojen sin slovenskih starišev, -ki zasede županski stolee. Gospodaric je bil rojen in vzgo jen v Jolietu ob Bridge cesti. Njegova mati se je pred več leti poročila z g. Kuharjem, ki se je pred več leti z družino preselil v jjolietsko predmestje Rockdale, kjer uspešno vodi- mesarijo in grocevijsko prodajalno. Mladi Go- ton Oberstar, ki že županu je štiri leta. Poleg Gospodariča je bil izvoljen tudi rojak Jos. A. Birse, za mestnega klerka. Dobil je 170 glasov, a njegov tekmec, dosedanji mestni klerk Hofmeister, pa je dobil 149 glasov. Birsa bo pa prvi slovenski mestni klerk v Rockdalu. Jos. A. Birsa je sin rockdalske-ga rojaka-g. Benedika Birsa. Rojen je bi! v Toluca, 111, pred 25 leti in se je pred kratkim oženil. Stanuje na: 219 Fisher ave. Rockdale bo imel za bodoče 2 leti tudi slovenskega fanta za svojega policijskega sodnika, ker je bil v torek izvoljen mladi Fay-nik, sin g. Valentina Faynika, 113 Central ave. Faynik je dobil 172 glasov a njegov tekmec, dosedanji ondotni policijski sodnik Fr. J. Lea, pa je dobil samo 148 glasov. Mladi Fayniik je bil rojen in vzgojen v Rockdalu. Zdaj ima ipi- Ibil izgnan, in da se nahaja na potu v staro domovino. Okrajni sodnik pravi, da čaka vsakega nepoboljšljivega tujca enaka usoda naj'bi se vsak varoval, da ga kaj enakega ne doleti. Spet je našo naselbino zadel hud udarec, ko so te dni oblasti .ujele 7 mlečnozobih mladeničev, med temi 4 slovenske in 2 hrvatska, ki so na sumu, da so zadnje ■čase ropali po okolici mesta. Pred nedavnim so paglavci oro- streljala na nekega 65-letnega E. Strafforda, ko sta ropala v nekej gostilni. Državni pravdnik Robert W. Martin je vzel celo stvar*v svoje roke. V pondeljek se je vršila prva obravnava, ko so prihajali mnogi ljudje, ki so bili njihove žr tve, da jih spoznajo. Pravijo, da so dotičniki izpoznali mlade ban-dite. Martin Galle, ki je baje vodja teh mlečnozobih banditov, je služil v svetovni vojni 18 mesecev na Francoskem. Njega so baje spoznali po vjojaiški suknji. Izdali so se band iti sami ker so bili nezadovoljni z razdelitvijo plenov. Puž je baje prvi celo stvar izdal, ker je v enem slučaju dobil premal delež plena. »Tako so potem izdali eden druzega. Sreča, da nimajo nobenega u-mora do sedaj na vesti. Sicer p;, bodo lahko pamet rabili od sedaj ker najbrž, da pridejo v državne kaznilnico za več let, ako se jim bo dokazalo da so resnično krivi, Poroka. — 2. aprila sta bil2 poročena g. John Lešnik in gdč. Mary Verbič. Nevesta je pred nedavnim prišla iz stare domovine on je hčerka g. Jos. Verbiča, 204 Harrison 'St. Bilo srečno. ■ Cairnbrook. Pa. — Preminil je tukaj rojak Joe Rudolf, po 14-mesečni bolezni. Bil je rodom iz Rudolfovega nad Cirknico. Zapušča ženo enega brata in štiri otroke. John Belihar pa daljši bolezni ter zapušča ženo in tri otroke. -o-.—- Iz stare domovine. , .„ . . . . , vnieo in biljardnico nal 400 Moen spodaric ;ie desna roka pri vod- Ay(, stvu trgovine ve® fas. r',. . ¥1I XT .. . , . Jcliet, UJ. — Neprijeten tujec Slovenci v bližnjem Rockdalu izgnan. Rojak Mihael Lavtižar, so smelo ponosni, da bo letos že 36 let star, doma iz Štajerskega, Va tudi v "Jugoslaviji" pali dve rockdalski poulični kari,!: • Chicago. 111. — Umrl je tukaj oz, sprevodnike, in jim odvzeli večje vsote denarja. Potem so oropali tudi sprevodnika na Lock port kari. Pa še več drugih ropov in tatvin se je izvršilo po mestu in okolici, in vsega tega bodo — zdaj obtoženi dotični mladi paglavca. V soboto so štirje podše-rifi pod vodstvom šerifa Newkir-ka, baje aretirali sledeče fantiče: ki so na sumu, da so baje izvršili razne rope: Anton Puž (Busch), star 17 let, bivajoč na 1613 Elizabeth St. sin pok. Alberta Puž, ki se je smrtno ponesrečil pred nedavnim ko se je peljal z nekim Bartzem iiz Tuškove farme pri Troyu. Martin Galle, 20 let star stanuje v Homewoodu ali "Jugoslaviji." Tony Kure, 19 let, ki tudi biva nekje v "Jugoslaviji''. Frank Kure, 17 let star brat gorenjega. Jos. Starešenič, 18 let star, bi- vtretjič izvolili syojega rojaka žu ki je zadnje čase bival na 1137 panom. Mladi Gospodaric bo na-N. Hickory St., je bil pred nedav-mreč prevzel županski stolec, konim spoznan od vladnih organov, mu ga v par tednih izroči seda-da je" neprijetni tujec". Izgon je nji rockdalski župan, rojak An-bil tako hiter da o tem nihče ve- y Jos. Costelluccio, 18 let star, biva tudi nekje tam. Ta bo najbrž Italijan. Puž in Martin Galle sta baje že izpovedala, da sta 29. marca Izgubljena zlatnina. — Učiteljica Neža Span je izgubila 1000 kron vredno, zlato ovratno dam-sko verižico z obeskom. — Uradnica na carinskem uradu Ana Smerkol je izgugila zlato zapestnico, vredno 1000 k. — Učiteljica Ana Potočnik je izgubila žensko tula uro in zapestnico. iRajhenburg. Dne 21. t. m. se je od rudniške lokomotiVe vžgalo gospodarsko poslopje g. Mih. Seniee, posestnika ha Senovem, in je v :par minutah do tal pogorelo. Da se požar vkijub silnemu vetru ni razširil na sosedna poslopja, gre zahvala rudniškim de lavcem, ki so z rudniško brizga-ino ogenj amejili. Na pomoč je prišla tudi požarna bramba iz Rajhenburga. Iz Ljubljane izgnana. — V Škof j o Loko pristojna Franja Za vršnik je, izgnana iz mesta zaradi vlačuganja in tajne prostitucije. Amerikanski list "Glas Naroda" je zaradi hujskajočega pisanja v naši državi prepovedan. ---o- Sokolstvo. V petek 22. aprila je imel telovadni odsek Slovenskega Sokola v Cleveland u svoj 3. sestanek v St. Clair Bath House. Starosta je otvoril sejo, pozdravil vse navzoče, nakar so 'se razdelile . ilanske karte, katere je naredil >dbor kopališča, tako da ne mo-e priti k telovadbi nihče, ki ni ilan. Bili so sprejeti tudi slede-3i novi člani: Frank Kerže, Paul Modic, Frank Jerich, Jahn Gla\v, Janko N. Rogelj, Frank Lesko-/ec, Anton Filipič, Josip Kne, \nton Tomšič, Jack Plemel. Odsek šteje sedaj 48 bratov. Pri otvoritvi seje je bil nav-',oč tudi poslovodja kopališča g-S. Foster, ki je s prav lepim nagovorom pozdravil naše brate in ;eli, da bi se dobro naučili v te-ovadbi. Ko bodo izvežbar.i, po-/•clical bo mestne uradnike, da vili j o, kaj so se telovadci našega ><3)seka naučili. Obenem pa je sporočil, da se je dan telovadbe prestavil od ;ondeljka na petek ob 8. uri zvečer. Po končani seji smo si ogledali telovadnico. Naši fantje -so bili vsi silno vzradoščeni nad finimi telovadnimi pripravami, s katerimi je opremljena velika telovadnica. Poskusili tudi žo s telovadbo in vršila se je velika dirka na ovalnem dirkališču. Po vsem tem smo se razšli veseli in zadovoljni, da se kmalu prične s telovadbo. Kogar veseli telovadba, naj ne zamudi te prilike in se naj takoj vjpiše. —- Iz starega kraja so prišle nove slike sokolske opreme. Iz teh slik je razvidno, da nosijo Sokoli sedaj peresa vspredaj na sredini čepice in ne več ob stra-'li, to pa zato, da se ločijo od Orlov, ki so vzeli sokolski kroj. Tajništvo. ALI VESTE da dobite sedaj pri meni jako fine in lepe spomladanske suknjiče, bele obleke za sV. Obhajilo* 6424 St. Clair Ave. volnene, svilene, in pisane gingham obleke, slamnike, rokavice, nogavice in vso drugo opravo z* deklice ,po posebno nizkih cenah- BENO B. LEUSTIG ,.<><><><><>ooooo<>ooooooooooooooooo; ŽRTVA LJUBOSUMNOSTI NOVELA. Spisal dr. Stoj an. ■«ilillliHHHail>HliilliiiHiHli>iiiiHMUi>iiaiiiiiiiiiiiia>iii>ii«ii«MlMi»iai . .............. >ooo<>ooooooooooooooooooooooo<^ A tujec ni odgovoril ženi na te gostoljubne besede .temveč roki poldživši na srce, gledal je srpo in tzbegano, plaho in obupno na tla. Milosrčna žena pa je tedaj mislila, da je mož gluhonem ter ne more povedati, da ga tare glad. Zatorej mu prinese kakor beraču nekaj jedi v lesenej skledici. Z neizmerno slastjo použije Branko slabo večerjo; kajti dva dni ni imel ne žlice v roki niti korje kruha v ustih. Ali zahvalil se pa ni gostoljubne j ženi za dar, temveč roki zopet položivši na srce, vzdihne globoko, a oči še uipira vedno nepremično v tla. "Nemorem vam z ničim drugim postreči," pristavi žena. "Mi nimamo sami nič biljšega, če so tudi veliki prazniki. Svojega moža eem poslala pred dvema dnevoma v dolino, da gre k spovedi in sv. maši ter moli za nas, ki ne moremo z gore. Nocoj bi imel priti domu. Moral bi že biti tu in prinesti tudi nekaj mesa ir. kruha seboj. Bog ve, zakaj ga ni tako dolgo, Ako pride, bodemo tudi vam nekaj ponudili, da -kaj boljšega na današnji praznik iprigrianete. — Od kod pa pridete, mož? Kje ste pa doma?" Zastonj je govorila žena in ga popraševala. Njen .gost se ni ganol niti je pogledal. Kakor priklenen je sedel na klopi zapešjo ter molčal kakor zid, zakrivajoč si z rokama oči in obraz. '''Škoda za tako lepega in močnega človeka, da je gluh i:n ne more govoriti," reče sedaj žena sama sebi ter gre.po opravkih. Dolgo so še bede pričakovali mati in otroci očeta, ali niso ga mogli pričakati. "Le idite spat, otroci," veli tedaj mati in spravi deco na peč, kjer je navadno počivala. "Zdaj že vidim, da ne bode očeta hitro domu. Ali luč pa pustim vendar le goreti, da pota do hiše v velikem snegu ne zgrešijo. — Pa moliti še moraš, Janezek, predno se vležeš. Ali si že pozabil, da ti oče le tedaj kaj lepega prineso, ako pridno moliš?!" Nato opravijo otroci vsak svojo molitvico ter se pobožno prekrižajo, "Zdaj pa še moli deset božjih »zapovedij," ukaže imata najstarejšemu dečku. Fantek moli prve tri celo prav in gladko, ali četvrta mu že ni šla dobro na pamet. Mati mu tedaj pomaga, rekoč: "Spoštuj cčeta in mater da se ti bode . . "Mama, že vem! .... da se ti bode dobro godilo in da bodeš dolgo živel na zemlji. — Petič." A tu dečko, zopet umolkne. Tudi peto zapovedi se ni mogel več zmisliti Janezek. Mati ga hoče spomniti in tedaj reče: c ••'■" . 'j "»|»|t»lMlt«|Mt«l |»|»«fC jt«|«lM miBIHa[Wli »5 f mi 8« n»f»|«l T1»1111IS|H j »|| DB^I-f VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATELJE O DR. RAY SMITH ZOBOZDRAVNIKU na 6701 St. Clair Ave. .JJradne ure od 9. (lop. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih. F O LOM Mimiiimimiiiiiiiiiiliiiii)ii[ii!|iiii|iiiii[ii;iM iiiiiiiiigiiiaiiiiiiiiiii!] "Bodite previdni, Maurice je danes nenavadno razdražen . . . Štabni zdravnik je bil zopet tu in me je ostavil v obupu." Bouroche je v resnici zmajal z glavo in še vedno hi mogel obljubiti ničesar; a dejal je, da ra-tnjenčeva mladost nemara ven-jdar premaga zla naključja, ki se j jih je bal. "Ah, ti si!" je Maurice nagovoril Jeana v vročični razburjenosti, ko ga je zagledal. "Pričakoval sem te; kaj se godi? Kako je zdaj?" In s hrbtom na blazini, pred | oknom,- ki ga je morala sestra na njegovo zahtevanje odpreti, je j pokazal na mesto, ki je zdaj zo-j pet ležalo v 'črnem mraku; ta-]krat pa se je nenadoma zasvetila nova žareča zarja. I 'Aha! Spet se začenja, Pariz gori, zdaj gori ves Pariz!" Ob solnčnem zahodu se ie ogenj Grenier d'A'bondance razširil zgoraj ob Seini. V Tuilerijah-, in v 'palači državnega sveta so ! menda porušeni stropi nanovo razvneli žerjavico dogorevajoče-ga tramovja, kajti tuintam je zo-j pet pričelo goreti in zdajpazdaj |j|! so se dvignili plameni in iskre. i Mnogo hiš, ki so ljudje mislili, !j| ; da so že pogašene, je tako zopet !jf jvzplamenelo. Že tri dni ni ni-jp j kdar padla noč, ne da se bi me-gjf ; sto zopet razgorelo, kakor da pi-|j| ha tema na še rdeče oglje, ga razvnema do novega življenja ter ga seje na vse štiri strani obzorja. Ah,- to peklensko mesto, ki je zardevalo takoj po mraku, in je bilo zazgano za celi teden ter je s svojimi ogromnimi bak-Ijami razsvetljevalo noči krvave sedemdnevnice! Tisto noč, ko so goreli doki v La Villette, se je razlivala nad neizmernim mestom taka jarka luč, da so ljudje zares menili, da je to pot zapa- KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA? Dciavcc sc ga poslužuje, da odpomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tegnilc pri težkem dnevnem delu. Farmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari. t!, v .Tovarnarški dciavcc uporablja Pain-Expeller, čc yapadejo njegovo V 'r 'en energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge neprilike "Jegovern težavnem poklicu. Majnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevralgiji alt vseh boleznih, katere oslabijo telo in odvzamejo vso energijo. Gospodinja uporablja Pain-Expeller, čc otroci padejo ter sc ranijo, zoper pike muh in -vbodljaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega linimenta. Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER. OGLAŠAJTE V "ENAK()PRAVNf)STr;. Spomlad je tukaj in zaloga z vsakovrstnim spomladanskim blagom je sedaj popolna. Časi niso sedaj ravno najboljši, zatoraj sem se odločil za to leto prodajati vse blago z veliko marfjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj šo plačo, sem tudi jaz zadovoljen delati z manjšim dobičkom. Blago, katerega držim v zalogi je samo prve vrste, moderno, trpežno in cene istemu nižje kakor kje drugje. Za obilen obisk se vam najto-I pleje priporočam, kjer bodem tu-| di gledal da Vas točno in pošteno postrežem. BENO B. LEUSTIG 8424 St. Clair Ave. ljeno na vseh koncih in ter vse v oblasti ognjenega plava. Na krvavem nebu rdeče strehe gorečih okraj ey lile žerjavico svojih streh kakor vali neizmerno morje svoje valove. "To je konec," je ponovil Maurice, "Pariz gori!" S temi besedami, ki jih je ponovil pač dvajsetkrat, se je v vročični želji govorjenja bodril po težki zaspanosti, ki ga je delala tri dni skoraj nemega. "Kaj, sestrica, ti -ki si tako hrabra? — Ti jočeš, ker bom umrl?" Prekinila ga je z vzklikom. "Saj ne boš umrl." "O, paČ! Boljše je tako, treba je — Ah, beži, mnogo dobrega itak ne pogine z menoj. Pred vojsko sem ti delal toliko žalosti, tako težkih žrtev sem stal tvoje srce in tvojo denarnico! — Vse neumnosti, vse budalosti, kar sem jih storil in ko bi se bile slabo končale —. kdo ve, morda v ječi, morda v cestnem jarku." Ona mu je zopet v razburjenju prekinila besedo. "Molči, molči! — Saj si se odkupil za vse!" Umolknil je in pomislil. "Kadar bom mrtev, da, takrat nemara . . Ah, moj stari Jean, vseeno si nam storil vsem skupaj veliko dobroto, ko si me pritisnil z bajonetom." A tudi Jean se je uprl, oči vse polne solz. "Ne govori tega! Ali hočeš, la si razbijem glavo ob steni?" Maurice je goreče nadaljeval: "Le spomni se, kaj si mi rekel drugi dan po Sedanu, ki si trdil, da včasih ne škodi, ako dobi človek krepko zaušnico. . . In pripomnil si, da če imamo kje gnojno mesto ali pokvarjen ud, ?a je bolj se odsekati s sekiro, no-jo pa poginiti zaradi njega kakor od kolere. L . Pogostoma iem se spomnil teh besed, ko ?.em bil sam v tem blaznem in Dednem Parizu. . . ln vidiš, jez sem tisti pokvarjeni ud, in ti si ne odsekal ..." Njegovo razburjenje je nara-itlo tako, da niti ni več poslušal orošenj Jeana in Henrijete, ki ita se obadva prestrašila. V svo-i vročici je govoril dalje, preki-oevaje simbolov in blestečih slik: azumni, preudarjajoči kmetski del prebivalstva, ki je ostal zemlji najbližji, je zdravi del Francije, ki iztreblja drugega blazne-ja, pakvarjenega po cesarstvu in Sprijenega s sanjarijami in uživanjem. Zarezati'je moral v lastno meso in iztrgati najnotra-nje bistvo, seveda, ne da bi se kdovekako jasno zavedal, kaj' dela. Ta kopel v krvi, v francoski krvi, strašni žrtvenik ognja, žive žrtve sredi očiščujočega plamena so bile potrebne. Zdaj so dospeli na Kalvariji do najstrašnejšega smrtnega boja; križani narod se pokori za svoje grehe, da se zopet prerodi. ''Jean moj stari, ti si preprost in trden. Daj, idi, vzemi lopato in motiko, preorji svoje polje ih sezidaj si hišo iznova . . Kar se tiče mene, si storil prav, da^sj me pobil, sam sem bil tvor na tvojih kosteh." Bledlo se mu je še vedno, hotel je vstati ter se nasloniti na okno. ''Pariz gori, nič ne bo ostalo — Ah, ta plamen, ki odnaša vse in vse ozdravlja! Hotel sem ga, želel sem ga, saj opravlja dobro delo! Pustita me dol, dajta, da dovršim delo človečanstva in svobode!" Jeana je stalo neverjetnega truda, da ga je spravil zopet v posteljo, dočim mu je Henrijeta plakaje govorila o svojem detin-stvu ter ga rotila pri njiju medsebojni obožujoči ljubezni, naj se pomiri. tyad neizmernim Parizom je bil postal odsev žerjavice še svetlejši, morje plamenov je bilo, kakor da dosega daljno temo na obzorju, nebo je bilo podobno oboku ogromne peči, raz-žarjene do svetlordeče barve, in v rdečkasti luči požarov se je kakor mrkel, počasen oblak žalosti vse venomer nosil gosti dim iz palače finančnega ministerstva, ki je gorelo že od predvčerajšnjega dne, trdovratno, brez plamena. ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA. Cenjeni zbor!— Ko je Jugoslovansko republicans!« združenje pred dobrim poldrugim letom obdržavalo svoje tretje zborovanje v Clevelan-du, O., je bilo določenih več referatov, ker je bilo treba-bolj na obširno povedati in zahtevati, kako naj bodo zadeve Jugoslavije urejene na zunaj in na notraj, da postane Julgoslavija to, kar se razume pod moderno državo, zgrajeno na najširših principih politične in gospodarske demokracije. Imeli smo; referenta o mejah Jugoslavije, za notranje uredbe Jugoslavije pa tri referente, iker se je ta referat delil v tri dele: v političnega, socijalne-ga in gospodarskega. Takrat smo izdelovali svoj program in povedali smo, kaj zahtevamo kot minimum, da Jugoslavija postane kot država, ki bo imela vlado od ljudstva, za ljudstvo in po ljudstvu. Na sedanjem zborovanju ne bomo več delali programa, ker ga že imamo, ampak popravili bomo program, če se pokaže, da je popravila potreben, obenem bomo pregledali storjeno delo, dosežene uspehe in neuspehe in sklepali o bodočem delu, ki je potrebno, da se naš program čimprej e uresniči. Da je danes več kot šest sto ti-hoč Jugoslovanov pc*d Italijo, ni naša krivica. Jugoslov. republikansko združenje je storilo, kar je bilo v njegovi moči, da s6 dosežejo meje za Jugoslavijo, kot je izrekel br. J. Mihajlovič v svojem referatu na tretjem zborovanju Jugoslovanskega repu-bličanskegaa združenja, in kot zahteva in izreka resolucija predložena po br. Mihajloviču in sprejeta soglasno na tretjem zborovanju. Da je danes šest sto tisoč Jugoslovanov pod Italijo so največ krivi tisti ljudje, ki se bi-'i pod plaščem jugoslovanske i-deje navadni propagatorji velike SiToije, v drugi vrsti pa zadene krivda š,ele italijanske imperij a-liste. Izvršeno je bilo najbolj u-mazano izdajstvo nad jugoslovanskim ljudstvom, kakršnih pozna malo zgodovina modernega Časa. Ljudje, ki so»se na eni strani hliriili kot veliki Jugoslovani, na cihem so pa propagirali veliko Srbijo, so poslužeč se tajne diplomacije, izvršili to izdajstvo. Plod tega izdajstva je raapallska ipi-vovna pogodba, ki izroča šest sto tisoč Jugoslovanov Italiji Ibrez najmanjših garancij za neoviran kulturni razvoj. Mi nismo jokavci in stokavci in prav nič ne bomo plakali radi tega izdajstva, ampak danes obljubimo ponovno, da me odnehamo od boja, dokler ne 'bo teh šest sto tisoč Jugoslovanov združenih z ostalim jugoslovanskim ljudstvom, iki so bili izdani od ljudi nastopajočih javno kot Jugoslovani, tajno pa 'kot propagandisti velesrbske ideje. Vem, da sem s temi svojimi besedami zop.et 'sunil v sršenovo gnezdo in da me mogoče reakcijonar Franc Maj-1 cen nahruli s šusteršijancem in mi celo obljubi bikaviko, da me .prepriča, ker kritiziram gospode Ikaterih zdaj po preobratu služi z ravno tisto pasjo udanostjo, kot je svoječasno služil Habsbur-žanom, ali sodba in grožnje takih bizantmeev me ne morejo oid-vrinti da bi ne povedal resnice. Nekaj krivic seveda zadene tudi vse politične stranke na Slovenskem in Hrvaškem, ki niso v trenotku, ko \ je bila nekdanja habsburška domena ali črnožol-ta država v razsula, takoj organizirale jugoslovanske armade in ustavile italijanske čete, ampak so čakale, da je prišel polk srb-sjtih vojakov ustaviti italijanske armade, ko je bila že pred durmi Ljubljane. , " Tudi kasneje so se delale 'še napake, ko bi se bile lahko italijanske čete na okupiranem oze- mlju nadomestile z ameriškimi četami. Neki znan profesor, ki je bil z ameriške mirovne komisije v Parizu, je nekoč jasno poda je bilo treba jugoslo van-zastopnikom -v Parizu izre-željo in ameriške čete bi nadomestile italijanske čete v zasedenem ozemlju. Če se ne motim je Vesnič, kasnejši ministrski predsednik, rekel da, mu je vseeno, katere čete 'so zasedle o-zeml jo. Meje Jugoslavije so danes določene, toda določene niso tako, kot smo samo mi zahtevali, ampak kakor so za kulturen dn so-cijalen razvoji jugoslovanskega ljudstva potrebna združitev vsega jugoslovansikega ljudstva — zahtevali vsi odkritosrčni ljudje, ki se zavedajo, da je samostojni državi, zgrajeni na najširših principih politične in gospodarske demokracije, v kateri ni prostora za kmetiško tlako moder-, ni h izkoriščevalcev kmeta in in-dustrijalne avtokracije, po principih privatnih podjetniških in denarnih interesih. Na prvi pogled se zdi, da je naša stvar izgubljena, kajti ra-pallska pogodba je tukaj, ki dor loča jasno meje Jugoslavije. Take pogodbe, ki so določale meje, ne da bi vprašali prizadeta ljudstva, če so zadovoljna z določenimi mejami, so bile že večkrat sklenjene, od tajne diplomacije, ki pa niso nikdar držale, kar zgodovina potrdi s sto in 'sto dokazi In tudi rapallsko pogodbo doleti enaka usoda nekega dne, kot je doletela vse take pogodbe, sklenjene proti volji prizadetih ljudstev, ki imajo neoporečne pravice, da rešujejo sama taka važna vprašanja, od katerih je odvisno medsebojno prijatelstvo ljudstev, ki so primorana živeti drugo poleg drugega. Ta zavest mas spodbuja k nadaljnemu delu, dokler se mejno vprašanjp med Jugoslovanskim in italijanskim narodom ne reši pravično in tal« kot zahtevajo interesi obeh ljudstev in smislu naših resolucij, sprejetih "na zadnjem zborovanju. Jugoslavija tudi še nima svoje ustave. Na zadnjem zborovanju nismo izdelali detajlirane u-stave, ker je sploh kaj takega nemogoče, da izvrši zbor politične organizacije. Ampak izdelali smo politični program, resolucijo o socijalnih in gospodarskih uredbah, in tako v obrisu povedali, kakšna mora biti država, v kateri so iinteresi celote, to je jugoslovanskega ljudstva več kot koristi posameznih skupin ali pa posameznih oseb. Sklenili smb, da storimo vse, kar nam dopuščajo sredstva, ki so nam na razpolago, da Jugoslovansko ljudstvo dobi saj tako državo, za kakršno smo se izrekli- v svojem programu in resolucijah. Nepotrebna je, saj /tako mislim, našteti vse zapreke, ki so se stavile Jugoslovanskemu re-publičanskemu združenju pri — njegovem delu, ker so te ovire bile večinoma že obdelane v častnikih in so tudi večinoma vsem zborovalcem še znane. Konšta-tirati le hočem, da so odlašali gotovi faktorji z Volitvami v ustavodajno skupščino, dokler so mogli, ki so odgovorni, da Jugoslavija še danes ni država, ampak da samo. tako nekako eksistira, kakor tiste duše, o katerih pravijo, da niso na tem in ne onem svetu. v' Minili sta več ko dve leti po sklenjenem prepir ju da so se vrši le volitve y konsitituanto, daaira-vno je bil skrajni čas, da se take volitve razpišejo najkasneje šest mesecev po sklenjenem premirju. V teh dveh letih je bilo mogoče reakcijonarjem, in beograjskim "cincarskim" Slikarjem, od katerih se eni imenujejo srbske radikalce, driigi pa demokrate, zgraditi mašino, da volitve izpadejo kolikor toliko za- '.nje ugodno. Poleg njih 'so .še>druge nazadnjaške stranke in stran-čic-e, bogate na demagočnih fra-žah v svojih programih, kateri nilso programi, imele interese v tem, da se volitve v konstituante zavlečejo, dn odrivajo. Preji vsem je bilo treba razcepiti jugoslovanske ljudstvo, kajti geslo samodržcev je bilo od 'nekdaj: Deli in vladaj ! Tega gesla so se drižali habsburški lavtpkratje v skra'hirani črnošolti'državi in po tem geslu se ravnajo mogotci in "cmcarji" v Jugoslaviji, ki so u-zurpirali vlado in vladali brez pravilno izvoljenih ljudskih zastopnikov več ko dve leti in ki bi najMjše tako šušinarili še nadalje, dokler gre. Če povem, da je šlo v volilno borbo deset strank poleg njih sp pa kandidirali še kandidatje zunaj strank in take stranke, ki so bile le privesek nai-zadnjaških strank pod tujo firmo, tedaj boste razumeli, da so znali dobro razcepiti jugoslovansko ljudstvo.. Zaradi teg tudi izzid volilnega boja ni mogel biti drugačen, kakršen je. Po strankah so bili poslanci izvoljeni takole: Radikal-cev 97, demokratov" 94, komunistov 58, pristašev hrvatske Ra-dičeve stranke 50, zemljoradni-kov 38, 'klerikalcev 28, muslimanov 25, socijalištov 12, zajedni-čeijev 11, republikancev 4 in zu-baj stranke dva. Skupaj 419. Za republiko in monarhijo se dele ti , poslanci zopet in sicer za monarhijo so: Radikalci 97, demokra-tje 94, zemljeradniki 38, klerikalci 28, muslimani 25, za jedili carju 11, zunaj stranke 2. Skupaj 295. Za republiko so: Komunisti 58, pristaši Radičeva seljašr ke stranke 50, socijalisti 12, republikanci 4. Skupaj 124. To je povedano po njih stran-u kinih programih, lahko se pa položaj spremeni, kakor pride vprašanje monarhije in republike na inevni red, kajti meščanske stranke dostikrat spremene svoje taktiko, če niso zadovoljni :s kravjo kupčijo, ki se vrši za ku-isami in po budoarjih klike, obstoječe iz cincarskih belgraj-skih družin. V boljše razumevanje nekaterih strank, katerri cilji niso dobro znani Jugoslovanom v Ameriki, navajam v boljše razumevanje sledeče: Radikalci so večinoma iz bivše Srbije in Banata. Vsi so mOnarhisti in centralist! Med njimi so tudi Zagriženi velesrbi, ki bi najraje videli, da se Jugoslavija prekrsti v Veliko Srbijo. Oni žele, da se država razdeli v 25 do 30 županstev s samoupravo, izjema je baje le, Protič, ki je naklonjen pokrajinski samoupravi. , Glede poljedelskega vprašanja pokramajo stališče, da se svet razdeli med kmetje, toda veleposestniki se morajo odškoditi. Demokratje se rekrutirajo iz Srbije, Banata, Hrvatske in Sla-* vonije. Oni so goreči monarhisti in so bolj odločni centralist i kot radikalci. So za nekakšne pokrajinske samouprave. y poljedelskem vprašanju zavzemajo stališče, da je treba zemljo vzeti veleposestnikom in jo razdeliti brez odškodnine kmetom. Ta stranka je prava zastopnica denarne mošinje, privatnega bizni-sa kot radikalci. Njih poljedelski program je le pesek v oči ljudstva, pravi in navadni "švin-del." "Muslimani so stranka veleposestnikov in so a' nekaterih vprašanjih strinjajo s katoliškim Ko-roščem in zajedničarji. Agrarna vprašanja se mora seveda tako rešiti, da ne bo bple-lo veleposestnikov; najraje bi videli, da kmet ostane neke vrs^fe tjačan. Seveda so veliki avtono-misti, da tem lažje uresničijo svoj agrarni program v Bosni, * včasi pa zaigovarjajc • centralizem, je pač tako, kot piha veter. Zajedničarji so za širše avtonomije Hrvatske, so monarhisti in iščejo stike s Koroščem in muslimani. (Dalje prihodnjič) Clevelandske novice. — Včeraj popoldne je bil pokopan U&treljerii' pblieeij Elmer Sprosty. Ob pripekaj očerp popoldanskem solncu se, je zbrala pred malo hišico na zapadni 96. cesti večstoglava množica. Navzoči so bili tudi župan FitzGe-rald, policijski načelnik Frank Smith in varnostni ravnatelj Anton B. Sprosty, stric ubitega, in pa dva oddelka policajev v krojih. Ženo mladega policaja je nesrečna smrt njenega soproga silno potrla in ko so položili krsto v pogrebni voz, je padla v nezavest in so j6 morali nesti v avtomobil. Kot. se pripoveduje, ni zadnje čase z njim živela, ravno nekoliko pred tem dogodkorri pa Stavbinski kontraktorji so ostali pri svoji besedi in so včeraj naznanili, da pričenši z včerajšnjim dnem bodo plačevali tesarje po 90 centov od ure in ne vosljeni od rhftsta: ih delajo na raznih mestnih poslopjih, bodo prejemali, kot je naznanil župan FitzGerald, do prvega maja še vednt/ $1.25. Kot se pp-roča, je šla velika večina tesarjev kot protest proti znizani plači na štrajk. Računa se, da je pustilo delo kakih 3,50Qlmaži • — Že star pregovor pravi, da iz malega raste veliko, kar je tudi res. Kjerkoli pogledamo na začetek, ne najdemo nikjer ogromnega bogastva, vidimo le zmožne in .dalekoyidne ljudi .na čelu . . m • i • podvzetega dela in ti vodijo de sta se zopet spoprijaznlla in bii , » -t- lo (do v. .• xi. . . i nas dobro poznani rojak Frank paj živeti. Njegova smrt pa je,.. . „<, fi. .. . . v. .. J [■Marvar, ki je imel svojo cistilni- se je tukaj o tem, da smo en narod in ena država, pa se vendar še nikakor ne morete izogniti, temu, da ;OČjta ^ FI i ' NAZNANILO. ; •) . ' I ■ ' v; "C- !.-,'. <:■■,,. <} ! .i '• Naznanja se vsem našim odjemalcem in slovenskem narodu, da smo preselili našo delavnico v svoje nove, moderne prostore, kjer vam bodemo lah-, ko, še bolje postregli. \ j ■ V - « . < Se priporoča slovenskemu narodu da podpira to slovensko podjetje. Postrežba in delo je prve vrste. . ' j I ® l I ■I NASI SLOVENSKI USLUŽBENCI SO PRIPRAVLJENI IN ZMOŽNI VAM NAJBOLJE POSTRECI. 'J .< I The Frank Dry Cleaning C° # novi naslov: | Vogal E. 60, St. in Bonna Ave. f | Central 5694 Rosedale 5694 | i i l j ), 'i 11 # ferl T~l P SE m 1=19 feH m feH 0 Irzr # 1=1 # f_ >XSE< kakorkoli ae hočete imenovati te edinice, po realni, potrebi, in tako boste«Iahko eliminirali velik del nezaupanja. , , s • Slišal sem opazke, da oblasti v 'Kaši državi ne smejo biti velike, češ da v deželi'ni komunikacij, i-t. d. Saj vemo,-da smo res reveži, .tojd-a skrbeti moramo, da ne o-stane predolgo tako. To je eno. Drugič pa mislim, da se tudi tukaj ne smemo držati samih tra-' cjicjj. Ge so oblasti nekoliko^ večje,' sp razne agende lahko prene-:SO z .oblasti na, okraje, kjer. bi se .marsikaj .lahko .reševalo, tako, i da ljudstvu ne bi bilo treba hodit ti v Zagreb zaradi reči, ki bi se lahko opravile v Sisku. Gospodje, v tej predlogi ne vidim,- da bi se narodu zavarovalo iol kaiJ je za samoupravo potrebno in kar bi se na vsak liscih 'motalo storiti na eni strani, med tem kjo bi se drugi strani moral odpraviti strah, ki brez dvoma obstaja v mnogih krogih. Gospodje, jaz ne gledam tako črno in ne verjamem, da ne mislijo na primer Vsi tisti, ki slede Radiču) ha nič drugega, kakor na to, kako bi zbežali pred Beogradom in pred Srbi. Toda eno, gospodje, je precej jasno. Da se boje. (Medklic: Kdo se boji,) Zagorski kmetje in še mnogo drugih ljudi se boji. Bolj še boje tistega, kar je nedoločno, kakor tistega, kar jim je točno znano. To je razumljivo, zakaj nevarnosti, ki jo poznano, se lahko branimo. Kar je to, kar se vrši na tajnem, povzroča največ strahu. Tudi pri nas v Sloveniji, četudi gotovo ne v toliki meri, kakor na Hrvaškem, je tupatam strah pred hegemonijo, pred velikimi davki i-t. d. Pravim vam, gospodje, da boste mogli odpraviti ta strah le tedaj, če pridete ljudstvu1 vsaj v tako malih rečeh nasproti; in to ne bo na škodo edinstva in vsega naroda, in vsaka taka določba ne bo morala biti zk vednost. Zakaj gospodje, danes Izdelujemo ustave, ki je deželi potrebna in za katero je ree že skrajni čas, da se izdela, ali zato si nikdar ne domi-šljemo, da izdelujemo ustavo za vse večne čase. Zdi se mi, da živimo v dobi, ko gre razvoj veliko hitrejo, lidkor je bilo v preteklosti, in kmalu bomo doživeli razmere, ki bodo zahtevale nove u-redbe, prišli bomo v položaj neizogibne potrebe, da bomo morali to ustavo pj-edeMi, dopolnjevati in tudi temljito izpremeniti. (Medklic: Tedaj ga sprejmite sedaj.) Kako naj sprejemam sedaj kar mi ovira reforme za bodočnost? Sprejmite določbe, ki omogočijo miren,razvoj, pa se vam ne bo treba bati hujših prekucij. Gospodje, ne mislim s svojim govorom prekoračiti svojega časa. Nameraval sem podati neki predlog. Pred vsem sem za to, da se'odpravi številka 700.00Q. iz tega članka in se strinjam z gospodom Avramovičem, da se glasuje o tej stvari posebej. Potem pa sem hotel predlagati, da bi se dodalo izza tretje alineje sledeče? ! 'Vsaka oblast, kraj in občina voli svojo skupščino po načelih splošne, tajne in' proporcionalne volilne pravice. Vsaka taka skupščina' voli svoj odbor s predsednikom, ki upravlja posle samoupra-■Yhe edinice po posebnih zakonih. (Medklic : Saj je to v Člankih163. iri164.) —- (Predsednik Ninčič. To pride pozneje. O vsem tem se pozneje natančno govori.) Dejal sem, da sem nameraval to predlagati, in sicer bi bil želel, da bi prišlo to-v ta paragraf, ker bi bila s tem vendar podana garancija, da bodo oblasti, okraji in občine imele samoupravo, pa bi človek vedel, kako' more glas ova-,ti. (Meklic: Glasujte sedaj za ta ■paragraf, in pozneje bomo govorili o tem.) Hvala, gospodje! Sedaj se sprejme ta paragraf, to kar naj bi-pozneje prišlo, se pa pozneje lahko zavrže, in kaj tedaj ? Na obljube ne dajem nič, — JVIeni se je reklo, da pridem danes na vrsto za besedo, in ko sem Se ;na to zanašaj sem ^zgubil be-teedo. (Veselo,st.) Rajši se borri torej, zanašal n.a_to.v kar imam v roki. Oklanjam predlagani para graf, z gosp. dr. Zerjvom se pa strinjam v tem, da se sedaj ne glasuje o prihodnjih določbah, ampak da Se .počaka s tem do konca, ko se bo glasovalo o prehodnih določbah v splošnem." Sledilo'je glasovanje, pri katerem je vladna večina sprejela člen s sledečim besedilom: Uprava'u kraljevini vrši se po oblastima, srezovima in obština-ma. Podela na oblasti vrši se zakonom prema prirodnim, socijal-nim in ekonomskim prilikima, Ena oblast može imeti za više 700.000 stanovnika. Dve ali više oblasti mogu se špvojeti u jednu veču. Konačni/od-luku o tome donose oblastne sku-pštine dotičnih oblasti više od 700.000 stanovnika. Na čelu svake oblasti nalazi se veliki župan koga postavlja kralj i koji upravlja preko državnih organa poslovima državne uprave u oblasti. Prelazna naredjenja. Dok se zakonom ne izvrši podela na oblasti, dotte če okruzi u Srbiji, -Bosni i Hercegovini, Cr-noj Gori, Dalmaciji i Sloveniji i župani je u HrVatskoj sa Slavo-nijom i Vojvodinom važiti kao oblasti i vršiti funkciju oblasti po ovemu ustavni. -o- POZIV!' MALI OGLASI Vsem onim, ki se zanimajo za Slovenski Narodni Dom. Povodom razprav o zidavi novega Slov. Nar. Doma je bilo mnogokrat slišati go vere in izjave naših rojakov, da bodo vzeli in kupili za večje svote delnic S. N. Doma, ko hitro se bode pričelo sidati, Kakor razvidite iz priobčene-?a računa je sedaj posestvo popolnoma plačano in je sedaj prjr sel čas, ko se hoče pričeti z zidavo. Da je nova stavba potrebna o tem je pač vsakdo prepričan in bi bilo škoda izgubljati nadaljnih besed o tem, kajii na letni delničarski seji se- niso samo zastopniki drušitev ampak tudi vsi ostali delničarji izjavilfda žele, da se prične z stavbo ko hitro mogoče. Predno pa se prične z zidanjem je pa potrebno, da se zagotovi pri "nerno svoto, da se zamore načrt uresničiti in da ne bi bili pri-morani sredi, stavbe prenehati. Z ozirom na to se direktorij S. N. Doma obrača do vseh za S. N. Dom vnetih rojakov ter jih naju-Ijudneje poživlja, da se v jnesecu iprilu prijavijo za koliko so pripravljeni kupiti delnice S.N.D. in •sicer se naj javijo pri gl. tajniku Ludviku Medvešek v S.. N. Do nu ali pa telefonično (Princeton .^993 R.) ali pismeno obveste, da jih pride na njih dom obiskat v 3vrho tozadevnega dogovora. Na Vas cenjeni rojaki je sedaj ležeče ali se začne zidati novo poslopje ali ne. Ce se bodemo po-voljno odvzali, potem bodemo lahko že v drugi polovici letošnjega leta pričeli z stavbo. N^. zadnji delničarski seji je bilo sklenjeno, da vsaka oseba lahko k tipi za $5-000.00 delnic. Opustimo že vendar enkrat na-š medsebojni prepir in, zavedajmo se naše Narodne dolžnosti. Zavedajmo se da je treba delati roka v roko in da so naši Slov. delavci odjemalpi naših Slov. trgovcev kateri lažje več dajo kot navaden delavec, ali trgovci naj e-nako vpoštevajo delavca kajti če greste na okrog vidite, da je delavec isti ki dela pri vseh veselicah in raznih prireditvah in žrtvuje ne samo svoj čas amipak po-'eg tega potroši precej denarja in je s tem v znatni meri sodeloval za Narodno podjetje in storil svojo narodno dolžnost. Ce bodete vsi to vpoštevali bodemo v kratkem dosegli to kar že limo, to je naš nov Slovenski Narodni Dom. Naj ne bode to klic vpijočega v puščavi. ■» Za direktorij Slov. N. Doma Ludvik Medvešek, gl tajnik ZGUBIL OČALA. Včeraj dopoldne so bile zgubljene očala Zia vzhodni 61. cesti proti jezeru. Pošten najditelj je prošen, da jih "prinese v urad tega lista. (97 POCENI SE PRODAJO. 4 zemljišča. Tri zemljišča merijo 140x35 eno pa 140x40. Za to-tov denar se dajo jako nizko. Zglasite se v uradu tega lista za natančne informacije. (101 OPREMLJENA SOBA. Opremljena soba se odda enemu fantu; električna razsvetljava. Zglasiti se je na 5915 Prosser Ave. (99 STANOVANJE obstojpče iz 4 sob s kopališčem, se odda v najem. Vprašajte na 14901 Thames Ave. (98 PRODA SE POHIŠTVO v jako dobrem stanju. Oglasite se pri Joe Sajovic, 1513 E. 49, Str. (99 ZGUBILA SE JE mlada črna- psica srednje velikosti med 62 in 70. cesto. Ima bele maroge okrog vratu. Lincečna številka je 1,0681. Kdor jo najde, naj jo pripelje k Frank Gori-žek, 1391 E. 55th St. (97 PRODA se blljarnica s pohištvom, kakor tudi orodje za tesarja. Oglasite se na 5029 Harlern ct. N. E. od zadaj. (97jf. KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO , V CLEVELANDU, O. ZA ODDATI sob za družino Zglasite se na Ave. imam 5 čednih ali pa za fante. 5422 Hamilton (97 GROCERIJA IN MESNICA Proda se grocerija in mesnica na dobrem prostoru. Cena je zelo nizka ker odhaja lastnik na farme. Več se poizve v uradu t. lista. (x) važna seja krajevne organizacije j. r. z. ŠT. 17 se vrši v Četrtek veCer, ob*7 uri v Kunčičevi dvorani Vse člane in članice se tern potem opozarja, da bodo gotovo navzoči, ker se bo sklenilo glede bodočega poslovanja organizacije. Piidite vsi! Tajnik. (98) LIBERTY BOND! IN mi NO VARČEVALCE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačam« v gotovini takoj.Simon, zaneslji vi prekupčevalec, soba 216 Ler. ncxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo« Vogal deve ta cesta in Eucli dave.. nad Sir ger Sewing Machine Co. Od^ do 6. ure zvečer j cunard^nchor] Radost in veselje se naseli po kožah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od domačih iz Amerike. Veselje ^a je čim večje kadar prejmejo denarno pomoč od svojcev v Ameriki. AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurneje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, m tudi Se samo EN DOLAR piš$e nam takoj za podrobnosti. NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplačamo denar BREZ da bi nas preje obvestili. - Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja. Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK John Nemeth, predsednik 10 East 22nd St. • New York, N. Y. Ženske suknje. ' , i ; f Obleke z žeketom, cele obleke -— krila (kiklje) bluze, predpasnike, vso spodnjo obleko ,in vse vrste drugo blago, katero je samo najboljše vrste,, dobite sedaj pri meni po posebno znižanih cenah. ' —— BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. B Največje, najhitrejše ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse prijazno. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. V .Jugoslavijo. BulKariio. na Romunsko in Madžarsko. "CALABRIA" 1. MAJA Direktno v DUBROVNIK .......... $125 TRS« ................. $115 Constanta preko Patras.. .$115 Dodatno še $5.00 vojnega vdavka. PREKO CHERBOURG: Mauretania ..........12. Qiaia Aquitania (45647 ton) 24. maia Pannonia ............4. iuniia V Reko, Trst ali Dubrovnik' Kabina ............. $200 Tretii razred ....... $125 Davek _ $5.00. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sitter 6805 ST. CLAIB AVENUB Cleveland, O. __ 9 * : \t>t. x i Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu POGREBNIH IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. fnaBBBBBg»BBaHMHBHBHBBD POZOR TRGOVCI, GRO-CERISTI, MESARJI. Proda se dva registra McCa^ skey sistema, __pripravna za vsakega trgovca. Vsaki Ima 300 predalov, skupaj 600 v obeh; je popolnoma varen pred ognjem (fire proof) in se zap*e kot varnostna blagajna (safe)-PRODA ŠE popolnoma nov« stiskalnica papirja, (-Paper b?'' ler) jako primerna za trgovce. Vprašajte pri Frank Cerne, St. Clair Ave, ( i O.S. Princ' 245 Bell Randolph 0353^ JOS. VOVK 1123 ADDISON RD. _ nj. Najlepši avtomobil za poroke, Ce nižje kot drugod. Se vam priporočan1' : ' •.::!'!.' (Tor. CcV ; r; ■ ' ;■ • £ K ' ^ ■ V j | II II ^glasujte v "Enakopravnosti!