St. 132.
V Ljubljani »rtrtek 14 novembra.
V. tečaj. \m
SLOVENSKI NAROD.
Izbaja trikrat na tedon, vtorek fiotrtok in soboto, ter velja po pošti prejemali, zn avstro ogerske dežele ali v Ljubljani h pošiljanjem ti /i timu , M celo letu 10 golt!., za pol letu 5 fOfđ., za čotrt lota 2 goM, 60 kr, Za tuje dežele za celo loto 12 gold., /.a pol leta 6 gola., za četrt leta 3 gold, 2i kr., a v. — Za oznanila se plačuje od letiiistoiine potit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo imkrat tiska. 6 kr. 8e a» dvakrat in 4 kr. 8e »o tri- ali večkrat tiska.  Vsakokrat se plača štoinpelj  y.;i 30 kr. — Dopisi naj se  i/.vole t'iaikirali. —
Rokopisi hi) ni) vračajo. — II ro il n i š t v o jo v Ljubljani na celovški centi v Tavčarjevi liisi nllo;el Kvropa". Opr.avnistvo, Tia katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. ailininistrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi liiši.
14 MolMkoiHit \ iiruMitiiJii.
Ker pride v kranjskem deželnem zboru kmalu šolska postava na dnevni red, iu ker smatramo to stvar kot globoko v naše narodno razvijanje zasekajoeo, radi ustrežemo prošnji došli nam iz učiteljskih krogov : da ponatisnemo in tako kranjskim poslanrem v spomin pokličemo želje ljudskega učiteljstva. V prejšnji sesiji so notranjski učitelji deželnemu zboru sledečo peticijo vložili:
„Slavni deželni odbor! Spoštljivo podpisani učitelji uljudno prosijo, da bi se slavnemu deželnemu zboru kranjskemu pri obravnavi postav o vzdrževanji ljudskih šol in o pravilih razmerah ljudskih učiteljev sledeče prošnje in želje razodeti blagovolile :
1. a) Ljudski učitelji na Kranjskem naj bi dobivali svojo plačo iz deželne šolske zaloge, ki naj bi se po izgledu drugih dežel v ta namen ustanovila. Za napravo in vzdrževanje šolskih poslopij in šolskih vrtov, za učne pomoukc, učiteljevo stanovanje iu druge šolske potrebščine naj bi pa skrbeli šolski okraji, b) Ako bi so ne mogla osno vati deželna šolska zaloga, naj pa prevzamejo vso skrb za solo šolski okraji, e) Ako bi se tudi to doseči ne moglo, ustanove nuj se vsaj za plače učiteljev okrajne šolske blagajnice, iu le druge šolsko potrebe naj oskrbujejo posamezne srenje d) Nikdar pa naj se vse dolžnosti ne nalagajo do šole vsaki občini za so.
2. Zastran učiteljskih plač naj bi sc napravili na Kranjskem 4 razredi šolskih srenj z letnimi plačami 700, v Ljubljani 000, 500 in 4()0 gold. Vrh tega naj dobivajo učitelji 10'V0 petletne do-klade. Ravnatelji in nadučitelji naj imajo v 1. in 2. razredu šolskih srenj za svoja opravila 200, 8i razredu 100 in v 4. razredu 50 gld. doklade. Podučitelji naj bi dobivali 70 "/„ učiteljevo plače Vsi učitelji in podučitelji naj bi imeli prosto sta uovanje ali primerno odškodnino, ki naj bi znašalo po različnosti srenj l0°/0 ^0 80% učiteljeve plačo.
8« Služba eerkvenikova naj se popolnoma
loči od učiteljeve službe. Te svoje vdane prošnje opirajo ponižno podpisani na sledeče razloge:
1. Da je ljudsko šolstvo tako slabo napredovalo, krive so bile prav zelo tudi srenje, ki so sc tako malo menile za svoju šolo, da nijso niti pičle učiteljeve plačo redno odrajtovale, niti drugih šolskih potrebščin preskrbovale. Da bi sc temu v okoin prišlo, uasvctovala je vlada v 4j. ,')7. svojega predloga zastran postave o vzdrževanji ljudskih šol, da naj bi bila skupna naloga vsakega šolskega okraja, da nupravlja in vzdržuje ljudske šole, plačuje učitelju in skrbi za vse druge šolske reči. Ta vladni predlog ho popolnoma sprejeli češki, koroški in goriški deželni zbor. Dolenje Avstrijsko iu Štajersko ste vladni predlog le deloma odobrili, namreč tako, da se bodo samo za plače učiteljev osnovale okrajne šolske blagajnice, skrb za druge šolske potrebščine se po večjem pripušča srenjam. Gorenje Avstrij unsko in Saleburško sklenili ste pa še veliko hvalevrednejši šolski postavi, nego je vladni predlog j kajti v teh se določuje, da bodo učitelji dobivali svoje plače iz deželne šidskc zaloge. Samo v lstriji, na Predarelskein, Moravskom in Bleskom bodo še dalje le posamezne srenje, vsaka za se, za vse svojo šolske potrebščine skrbeti morale. Ako se hoče kranjsko ljudsko šolstvo na višjo stopnjo povzdigniti, sprejme naj se v našo novo šolsko postavo vladni predlog, ali pa naj se posnemajo prvo imenovane dežele.
Ako se pa bodo pri nas še zanaprej vse dolžnosti do šole naložile vsaki srenji zase, se s tem ne bode nič ali le malo storilo za napredek našega ljudskega šolstva; kajti sami naši župani in srenjski zastopniki sc ne bodo kljubu novim šolskim postavam veliko ali pa nič za šolo brigali.
2. Da sc napravijo v zadevi učiteljskih plač na Kranjskem 1 razredi šolskih srenj, za to bi imeli sledeče razloge: a) 5 dežel razločuje 4 razrede šolskih srenj; bj 6 dežel razdeljuje jih na .'J razrede; o) vlada predlaga 4 razrede; d) v 1. razred bi so pri nas štela tako samo Ljubljana, in na ostale razrede bi se razdelile druge srenje, ki so
po premožnosti in drugem gotovo tako različne, da sc morejo brez težav in brez krivice v tri razrede razdeliti.
Da pa omenjene plače učiteljev nijso previsoke, naj bi bilo iz sledečega razvidno: Ljudski učitelji na e. k. vadnieah imeli bodo pO s<>0 gld. letne plače. Ljudski učitelji na (J ore nje m Av s t r i j a n s k e in in S t a j e r s k e m imajo po takih mostili, kakor je Ljubljana, po 700 in celo NOO gld. letne plače. V šolskih srenjah 1. 2. in .'5. razredu znaša na Dolenjem Avstrij anskem, Salc-b U rikom. Štajerskem, Hrvatskem, (Soriškem, Češkem, Moravskcm in Sleskcui učiteljska plača 000, 500 in 400 gld. (Le v 5 deželah razločujejo postavo vrh teh še 4. razred s 800 gld.) Na podlagi teh postav se je napravilo ua (J o r c n j c m A v s t r i j a n s k c m :
27 srenj 1. razreda z KOO gld., 05 s en j II. razreda z 700 gld. in 328 srenj III. razreda z 600 gld. učiteljske plače. Na Saleburškein : 24 srenj I. razreda s li<X> gld., 52 srenj 11. razreda s 500 gld., 40 srenj 111. razreda s 400 gld. in 19 srenj IV. razreda s 800 gld. učiteljske plače. Na CeŠkeni: 66 srenj I. razreda s 600 gld., 608 srenj II. razreda s 600 gl., 227S srenj IU. razreda s 400 gld. in 870 sreuj IV. razreda s .'500 gld. letne plačo.
Kranjskim učiteljem po deželi morejo tudi 1^ plače: 000, 5<K> in 400 gld. njih revno materijalno stanje zdatno zboljšati.
Vsaj so že do sedaj imeli nekateri učitelji po .J(M), 400 in f)<M> gold. gotove letne plače. Ker so pa pri takih plačali še vedno težko shajali, imeli so nekaj prislužka s postranskim podukom po šoli (Nachstuudenunterrielit), kar jim je včasi toliko donašalo, da so se njih plače v različnih srenjah povišale na 400, 600 iu 000 gold. Ker pa mora po novih postavah to privatno poduče-vanje odpasti, treba je vendar učiteljem njih gotove dohodke toliko zboljšati, da ne bodo manjši od sedanjih. Vsaj bode tudi v prihodnje plača ljudskih učiteljev v primeri s plačami učiteljev srednjih šol le še zelo nizka iu pičla. In vendar sc mora ljudski učitelj po novih postavah sko raj toliko šolati, kakor profesor na srednjih šolah.
Listek.
■ z ICii*iJ<'.
0 nedavnih roformah v Rusiji.
(Spisal prof. dr. K r. Cel os t in.)
(Dal|e.)
Tako ohupovanje se bere celo v resnih časopisih in tu navajamo nekaj vrst iz uvoda spisa, iz katerega bomo svobodno zajemali v ta spis tudi mi, in ki je natisnen v „Vcstniku Kvropv" za ISTI. 1. pod zaglavjeni deset let reform: ,,1'rimer-jajo leto 18f>0. in lH7o. moramo se prepričati, da naše občestvo ne samo nij dvignilo se naprej, da je celo stopilo nekoliko stopinj nazaj. 1'rej smo videli, kako so so vsi pečali za vprašanja ob-čestvenega življenja, povsodi so se čulo sodbe in razgovori ne samo o glavnem kmetskom vprašanji a tudi o mnogih drugih ne glede na to, da so se mogla izpolniti še le v daljni prihodnosti, ltesni spisi v časopisih so zbujali resne presoje v občestvu, lies je, da so te presoje šle pogostonia popolnem  navskri/,   pa  videlo se je vsaj,  da so
ljudje skušali razjasniti si to, česar nijso razumeli, videlo se je, da so mislili, in da so jih take misli zanimale. V očitnih zborih so se kazali ljudje, ki so sovražili prejšnji red, in iskali le tega, kar bi bilo koristno vsem, ter skušali boriti se z intrigo iu kumovstvom. Pa prešlo je deset let, in vse sc je spremenilo. Ljudij, ki bi jih no vodila osobna korist teinuč občna, nekako nij videti, in če se tudi pokažejo, so le izjeme in pa brez posebnega upliva."
Ta slika sedaj nega ruskega življenja je morila nekoliko preinračna. pa kakor smo že rekli, duh je poslednja leta vsem nekako upal, in že precej visoko bijoči valovi so se ulegli ter nastopila jo tihota, ki pa ne more veseliti opazovalen.
Spoznavajo, vso težavnost uvedenja reform vendar ne bi krivice storil, kdor bi tudi vladi očital neko pomanjkanje energije v jili izpeljavi. Vse važno reformo sc tako rekoč razkosajo in sein ter tje podaje kak kos. Borba starega z novim je tu lehko razumljiva iu neizbežna. Tako jo u. pr. bila vpeljana tako imenovana zeniska reforma, t. j. ustanovljen je bil zbor,   ,,zemskoo  sobranijo", iz
poslancev od vseh stauov, da bi prevzel nase oskrbijevanjc gospodarstva vse gubernijc. Zraven „zeinstva" pa je gubernator po postavi „gospodar" gubernijc, in sedaj ou čute, da mu uhaja oblast nekoliko iz rok, si je ne da vzeti lehko, in od tu večni prepiri med zemstvi in guheruatorji. — Ker so ostale stare soduije, je po kmetski reformi treba bilo cele nove korporacije, „posrednikov" med kmeti in poniešeiki, ki je veljala veliko, koristila pa malo. Zraven starih soduij so bili vpeljani dalje „sndehnije sledovateli', ki so bili strašno dragi, pa nijso koristili nič. Kavno tako je podlaga kmetske reforme svoboda truda, pa povišanje podnšnega davka, t. j. davka padajočega le na kmetsko ndu8ou, ker drugI stanovi 80 od tega glav nega davka Oprošteni, potem davka, ki ga pobi rajo zemstva za domače potrebe gubernijc : za ceste, bolnišnice, šole itd., padajočega tudi na dušo in pa povišanje davka na obrtnijo sc ne more imenovati svoboda truda.
V ruskem budgct-u do sedaj nij teh uačel. na katerih so osnovani budgcti drugih evropskih držav, kjer vcčjidcl vsak državljan plačuje davek
namreč prvi 12 let, poslednji 16 let. Prvi poda-čuje 30 ur na teden, poslednji le 20. Prvi bode imel (Bog daj!) 400, 500 in 600 gld., poslednji pa 800, 1000, 1200 gld. letne plače. Ta števila se ne vjemajo prav. To razmerje kaže le, kako majhne bodo tudi poboljšane (!) plače ljudskih učiteljev. Sicer pa je dovolj znano, da se bodo le za dobro plačo dobili dobri učitelji, za slabo plačo pa le malovredne moči ali celo nikakoršne; kajti, Če se na Kranjskem ne uredi tako učiteljevo materijalno stanje, kakor na Štajerskem, gotovo se bode tje in morda tudi v druge dežele veliko naših učiteljev preselilo.
3. Da se cerkvenikova služba popolnoma loči od učiteljeve službe, to zahteva 1) vlada v §. 42. svojega predloga o pravnih razmerah ljudskih učiteljev. Po tem predlogu so se ravnali v s i deželni zbori. To žele 2) tudi vsi kranjski učitelji. Izrekli so bili v tej stvari svoje namene pri svojem prvem splošnem zboru v Ljubljani 1808. leta in položili so bili v tej zadevi prošnjo na slavni deželni odbor. Cerkveništvo sc sploh ne vjema z učiteljskim stanom. Naklada tudi le veliko skrbi, a daje za to malo povrnila. Mnogo učiteljev mora vse dohodke od mežuarstva hlapcu odrajtovati; njemu od tega ne ostaje nič.
Da bi se pa dohodki mežnarstva v tistih krajih, kjer je učitelj kot mežuar dobro plačan, učitelju nekoliko ohranili, določilo naj bi se, kakor namerava koroški deželni zbor — da od obilih cerkvenikovih dohodkov se doda učitelju to, kar je za ta posel preveč odmerjeno. Gotovo se sme terjati, da ima učitelj kot učitelj dostojno plačo.
Spofitljivo podpisani učitelji ponavljajo ko-nečno svoje gorke prošnje s prijetno nado, da se bodeta si. deželni zbor in deželni odbor ozirala na te opravičene Želje in Žive potrebe, in s trdim zagotovilom, da bode denar, ki bode se potrosil za Iole in učitelje, donašal stoteren sad naši mili deželi na korist.
Deželni zbori.
Eranjiki deželni zbor.
(3. seja 11. nov.) Zapisnik zadnje seje se prebere samo v slovenskem jeziku. Prvosednik naznanja, da so za denes prosili odpusta dr. Đ1 e i-wcis, grof Blagaj, dr. Razlag (kateri je moral ta dan biti pri zadnjih končnih obravnavah zastran Jelovice v Radolici pri c. kr. komisiji za uravnanje zemljiščnih bremen), in Fr. Rudež. — Dalje naznanja, da so se odbori konstituirali in je volil: finančni odsek za prvomestnika dr. Costo, za namestnika Deimana in za zapisnikarja Murnika; šolski odsek za prvomestnika dr. Blei-weisa, za njegovega namestnika Grabrijana in za zapisnikarja Svetca; peticij s ki odsek za prvomestnika grofa Barbo, nam. gf. Turna, in zapisnikarja dr. Razlaga; računski odsek: prvom.
P. Kozlerja, nam. Abfaltrerna, zapisn. Svetca; občinski in cestni odsek, za prvom. Abfaltrerna, nam. dr. Razlaga, in zap. Karla Kudeža.
Občine Postojna, Ilistrica, Ipava in Senožeče prosijo, naj se jim povračajo stroški za šub, kakor prej, iz deželnega zaklada.
Costa izroči prošnjo slikarja Jan. Šubica v Benetkah za deželno podporo | Poklukar pak prošnje nadzornikov v posilnici (za povišanje plače) in prošnjo nekaterih deželnih zdravnikov za doklado. Poročilo deželnega odbora o stanji opravil zemljiške odveze na Kranjskem se izroči na Svetčev predlog finančnemu odseku ;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun za 1. 187.'$ in računski sklep za 1. 1871 zaklada zemljiške odveze, se izroči finančnemu odseku;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep za 1. 1871 in proračun za 1. 1873 gle d ališčnega zaklada, tudi finančnemu;
poročilo deželnega odbora o imenovanji dr. Jan. Mrhal-a za uda deželnega šolskega sveta se izroči šolskemu;
poročilo deželnega odbora ozir načrt postave o v ravna vi doneskov iz zapuščin za normalni šolski zaklad, tudi šolskemu odseku;
poročilo deželnega odbora o ločitvi vodstva od upravništva deželnih dobrodelnih naprav, finančnemu odseku;
poročilo deželnega odbora zarad u s t a n o-vitne službe deželnega inženirja, finančnemu odseku.
Volitev gospodarskega odseka se tako izvrši: Voljeni so dr. Razlag, Murnik, dr. Poklukar, Pintar, Turn, Kromer, Horak.
Prihodnjo sejo predsednik še le naznani kasneje, ker zdaj ne more dnevnega reda sestaviti.
Dopisi.
Štajerski deželni zbor.
(Izv, dopis.)
(V. seja 11. novembra.) Deželni zbor še zmirom nij začel svojega pravega delovanja, ker se vsi predlogi dotičnim odborom v pretres izro-čevajo, ti pa Se nijso storili svojih nasvetov. V današnji seji interpelira Rast vlado zarad koroškega kolodvora v Mariboru, Heilsbcrg zavolj župnika v Uebelbachu, kateri se brani pri krstih tacih botrov, ki so podpisali zaupnico Dtfllinger-ju. — VVretsehko podpira v dolgočasnem govoru svoj predlog, da naj bo učenje francoskega jezika v realnih šolah za vse učence obligatno. Predlog se izroči šolskemu odboru. — Zschok utemelji svoj predlog o pre naredbi nekaterih §§. volilnega reda za deželni zbor. Za ta nasvet volil se bo v prihodnji seji poseben odbor.
Tudi prihodnja seja, katera se skliče v petek, bo brez vseh zanimivih razprav.
Deželni zbor se bo 7. dec. sklenil.
■ z C* rutica* 12. nov. [Izv. dop.] Tukajšni Slovenci pričakujejo odločnih korakov od kranjskega deželnega zbora. Sistem se maje, to Čutijo Nemci sami ter ne kažejo več iste sigurnosti in zmagonosnosti, s katero so dozdaj zasmehovali vso opozicijo. Imel sem priložnost te dni govoriti z enim vodjem veliko-nemške stranke in ta mi je tožil: Ko hi mi imeli opraviti samo s klerikalno opozicijo, bi nam to ne delalo preglavice ; a n a-rodna opozicija, ta nam je nevarna; zlasti ona dela največji vtisk na višje kroge. Iz tega seveda sklepal je mož, da bi se morali Slovenci, ako jim je mar za svobodo , postaviti na podlago decemberske ustave; vendar je končno sam pri-poznal, da Slovenci morajo kaj doseči le, ako so zvezani l vsemi drugimi Slovani ter posebno o Cehi složno delajo, ker zdaj v Avstriji ne gre toliko za liberalne, ampak v prvi vrsti za narodne pravice.
Iz Hmloli«'«- 12. nov. [Izv. dop.j Životno vprašanje je zdaj na prvem mestu; vse so trudi svoje stanje zboljšati. Ko bi Človek tega še ne vedel, podučili bi ga bili pri nas v nedeljo nekateri radoliški rokodelci, ki so se na povabilo si. županije zbrali, da bi uganili , kaj jih prav za prav tišči, in sc ve da tudi pripomočke zoper to. Ali je si. županiji v resnici mar za delavski stan, ali išče z napravo kakovega društva le nemiko-tarstvo bolj utrditi — kdo ve? A nij tu namen, razprave, katere so se vršile in izid shoda objavljati, ker nij vredno. Nasveti: naj vlada podeljuje penzije ostarelim rokodelcem, obsvetnjejo že dosti vednostni stan teh prosvetnikov. Podajem le nekatere opazke k temu shodu in sploh tema vprašanju. — Sploh se toži o slabem stanji, iščejo se mnogoteri viri. „ Železnica" se pa ljudem vendar zdi eden najhujših Škodljivcev, ker ona v preveliki meri odpeljuje les, in druge surovine iz dežele; „še malo let in mi bomo brez naj potrebnega; po železnici more preiti ves denar vroke prekupcev in podvzetnikov !u — Ali je temu res tako? Res, ako pustimo ljudstvo v nevednosti, ako ne skrbimo za šole, in trikrat iole, ako naroda ne podučujemo, kako nam morejo koristiti iznajdbe novih Časov ? Samo v tem je vir strahu: ka splošna ljudska omika ne napreduje ravno vrstno z višjim znanjem in iznajdbami.
Torej poduk in omika, da ne bomo m i le mehanična masa, napredneji tujci pa bodo vse iz nas izmolzli. In na to dvoje oprto bodi delo, potem nam bodo železnice še le blagonosne.
Kaj je bolj pripravno za ta namen ko društva ustanovljena na narodni podlogi, vojena od mož vednosti in ljubezni do delavskega stanu. Začetek je težak, pa v zvesti si, da nam bo narod
po svojem dohodu. Glede na finančna vprašanja, kjer so radikalno reformo Še pred kmetsko za naj bolj potrebno spoznavali, ostalo je vse po starem. Le breznravno sistemo „otkupovu (v očitni dražbi se je dajala vsa gubernija za gotov znesek na „otkup", in „otkupščik" je potem, kakor je vedel in znal, pobiral davek od žganja, vina itd.,) so za-menili z „akcizno", izdan je bil nov zakon o kupčiji in obrtuiji, in ustanovljen davek na nepremi-kalni imetek v mestih. Upadek denarne enojke in nove reforme pa so zahtevale še večjega budgeta, in mini8tcrstvo financ je moglo tu rabiti le dvoje sredstev — posojila in povišanje davkov; oba je rabilo rado. Treba je pa nekoliko dalje pomuditi se pri finančnem vprašanji, ker od denarnih zadev zavisi tudi več ali menj vspeh vseh drugih reform.
Cela vrsta vojsk v drugi polovici 18. in prvih dveh desetletjih 1!). stoletja je državna sredstva skoraj uničila. Varčni Nikolaj je državni zaklad nekoliko napolnil, cena papirnatih asignacij se je povišala, srebra in zlata je bilo pred krimsko vojsko obilo. Pa iz tega se ne da sklepati, da je bila finančna sistema Nikolaja dobra: slabost
njena se je kmalu po začetku krimske vojske pokazala. Metaličui fond, potreben za raz me no papirnatih denarjev, se je skoraj ves porabil, denarjev nijso več menjali in izdali okolo 400 milijonov papirja. Kredita pomagajočega v takih slučajih Rusija drugodi nij imela in nij mogla imeti, dokler je bil njen letni proračun državna tajna. Neprijetne skušnje Francije na koncu preteklega stoletja, Rusije in Avstrije v začetku tega, nijso podučile ruskih državnikov 54, 1. Ze do krimske vojske je bilo med narodom za 300 milj. papirja in 1850. 1. se je menjalni fond državne posojilne banke naenkrat zmanjšal, ko je še nekaj milijonov papirja prišlo na državni trg, papirja je bilo torej že do-velj. Vendar so ga pa izdajali še celo po sklenc-nem miru 1850. in 57. L Denarnih znakov je bilo med narodom še enkrat toliko, produktivnost carstva pa sc je ponižala vsled vojske: vse se je podražilo. Kupčija je oživela, uvoz zunajnega blaga se povišal, in vkladov v baukc je bilo toliko, kakor nikedar prej. Občinstvo še sumilo nij o ponižanji cene rublja, in celo zuuajua kupčija nij mogla pokazati tega v vsej sili, ker kurz menjic
so poddržavale vladine operacije prav drago. Vlada je obilje rubljev v narodu, ki jih je sama izdala, imela za dokaz obogatenja Rusije, čeravno nij bilo težko uganiti, da vojska na kraji carstva nij veljala samo to, kar se je porabilo pri armiji, a treba je bilo preudariti tudi to, da je veliko tisoč najboljih sil, po vojaštvu odtegnenih od dela, moralo znižati a ne povišati produktivnost carstva. Sc le ko je kreditni rubelj glede na srebro in zlato v stolicah pal na 25°/o in v provinciji celo na 50%, so jeli spoznavati pravo stanje. Vsled metalne cene rublja je nastala obrtnijska kriza, iu bila je huja od te v časih Napoleonovih vojsk, ko je cena rublja pala celo na 75 °/o > ravno zato, ker trpi dalje — do denašnjega dne. Takrat ministerstvo nij navezavalo kurza asignacij, a slede za njim je samo naznanjalo, po Čem jih prcjcuiljc. Srebro in zlato nij zginilo, mari šlo je po ceni asignacij ceneje ali draže. Sedaj pa pri nasilnem kurzti rublja v Rusiji ima vsak kupec gotovo izgubo. Zato vsa kolikaj solidna društva svoje račune prevajajo, da bi ne izgubljala, na franke, goldinarje in funte šterlingov. (Dalje sledi.)
hvaležen, pojdimo pod zastavo omike in svobode na njegov poduk!
Iz Nmurjtl (pri Celji) 12. novem. [Izv. dop. I Za Blaža Gobca iz vasi Kamenek je napisalo   naše  župnijsko   pred stoj ništvo   v slovenščini ubožni list.   Ker naše županstvo v slovenščini posluje, tako je ono omenjeni ubožni list tudi v slovenščini potrdilo. Ubožni list se je potem tudi c. kr. okr. glavarstvu v Celje v potrditev poslal in tudi to je potrdilo v slovenščini napisalo. Blaž Gobec potrebuje ubožni list v ta namen , da bi bil v neki pravdi kolekov oproščen in da bi za njega tudi odvetnik brezplačno posloval. Da bi se pa zadnje zgoditi moglo, je Blaž Gobec ubožni list predložil odvetniški  zbornici  v Gradec iu je prosil, naj bi se mu za izvršitev njegove pravde odločil neki celjski odvetnik. Vsak človek, kateri ume  v tej   zadevi  poslovanje ,  bi mislil, da je graška odvetniška zbornica tudi prošnji zadostila in Gobcu ustregla, toda joj! odvetniška zbornica Je zagledala v slovenščini pisani ubožni list in je prezirajo §. 10 državne osnovalnc postave prošnjo takole rešila:   Nr. 943.  Nachdcm am Sitze des gefcrtigten Ausschusscs   die deutsche Spracbe dic Ubliche Amtssprachc  ist, \vird Gcsucksteller nnter KUckschluss der in slovenischer Spracbe verfassten Beilage seiner Eingabe augcvviescn vor erst cin legales Armutliszcugniss in deutscher Spra ■che oder in beglaubigter deutscher Uebersetzung vorzulegen.   Vom Ausschusse der steierm. Advo-katen-Kammer Graz am i). Oktober 1872, podpis nerazumljiv.
Tako je odgovorila enake pravice ljubna odvet. zbornica v Gradcu, kjer se nahaja več odvetnikov slovenščine zmožnih. Nasproti pa so odvetniki v celjskem okraji vsaj po govoru slovenščine zmožni, in vendar si predrzne graška odvetniška zbornica drugi deželni jezik tako za sramovati. Mnogokrat se slišijo tožbe, da naši celo narodni odvetniki tako redko v slovenščini pisane vloge podajajo, in od raznih strani se je zagovarjala to s tem, da se je reklo : odvetniki ■o bolj vajeni nemščine nego slovenščine in ravnajo tedaj tako iz dobičkarije. Spredaj natisoena rešitev pa nas sili uzrok, zakaj da naši narodni odvetniki tako po red koma vloge v slovenščini pisane podajajo, iskati pri odvetniški zbornici, o( katere so odvetniki bolj ali menj odvisni, ne pa pri dobičkariji in sebičnosti. Ako pa slovenski narod od odvetnikov (taka je tudi z biležniki v zadevi upeljane slovenščine), v uradih dosti pričakovati nema, naj si v tej zadevi sam pomore. Začetek naj se stori in se je že deloma sem ter tje storil s tem, da župani in njihovi pisarji v slovenščini pisarijo in sicer s Časoma izjemno v slove nše i. C. kr. okraj, glavarstvo v Celji že od nekaterih županstev izjemno v slovenščini pisane prejema in jih tudi v slovenščini rešuje. Naj narodni župani v tej zadevi svojo tehtno besedo zastavijo pri svojih prijateljih in znancih, kateri sedaj v pi sanji še neinču jejo , narodna zavest se bo vedno bolj in bolj širila, vloge in drugi spisi se bodo v domačem narodnem jeziku vsakovrstnim deželnim uradom predlagali, katere bomo po tej poti prisilili, nam pravični biti; svesti smo si , da graška odvetniška zbornica potem ne bo nikdar več prestave kake v slovenščini pisane vloge ali priloge terjala. Da bi v toliko večjo dotike z marsikaterimi narodnimi župani prišli , sc nam posebno važen zdi zbor županov, kateri naj bi sc kmalu sedaj v zimskem času na kakem primernem mestu sklical. Naša občinska postava ima mnogo pomanjkljivosti; muogo reci občinskih je, v katerih bi bilo dobro pomeukov iu posvetovanj , naj bolj važno pa je naše napredovanje pisanja v domačem materinskem jeziku. Posvetovanje v takih in enakih predmetih bi koristilo ne le posameznim občinam, marveč celemu okraju , zlasti pa bi so pospešila upeljava slovenskega jezika v urade. Tedaj rodoljubni župani, posvetovajte sc in skličite zborovanje županov.
Iz Aliji'i*<kI»il 12. nov. [Izv. dop.) Zadržuj elaborata ,  ki ga je naša kralj, deputacija o
reviziji nagodbe leta 1868. izradila, in ogerskej kralj, deputaciji predala , je v kratkem sledeči: 1. §. 1., 5., 6., 8. in do vključivo 30. nagodbeleta lHflH. naj se izven veljavnosti stavi. 2. Mesto njih naj se ustanovi, da „kraljevina Dalmacija, Hrvatska n Slavonija" kot državopravna celota sočinjava vkupc  s kraljevino Ogersko  in ž njo združenim Erdeljcm eno državno zaedinstvo, kolikor nasproti ostalim deželam Nj. veličanstva,   toliko nasproti drugim državam. 3. Razen tistih zadev, ki so bile leta 1807.  med Ogersko  in Avstrijo  kot skupne proglašene, se med hrvatsko in ogersko kraljevino še posebc sledeče zadeve kot skupne pripoznavajo: strošek za vzdržavanjc kralj, dvora, denarstvo, drž. posojila, najeta za n umirenje skupnih stroškov, kon-vertovanje drž. dolga, potrjcvaujc kupčijskih in drž. ugovorov, načrtanje in koncesijoniranje tistih železniških prog, ki bodo potegnenc črez zemljišča obeh kraljevin, ter iščejo zagotovljenjc obrestij in pripomoči od cele države, in razpolaganje z onimi rekami, ki sačinjavajo   državne meje.   4. Glede zakonurstva so sledeče zadeve skupne: proračun za skupne drž. stroške, pregledanje zaključnih računov, dav karstvo, mera in vaga, zaštita obrtuijskih mark, muštrov in iznajdeb , zaštita dušnega lastništva, morske, trgovinske, menjične in rudniške pravice, col, pošte, telegrafi in brodarstvo, nadalje zakono davstvo o obrtu ,  o državljanstvu , o društvih , < potnih   listih   in o policiji nad tujci.   6, Za plaćanje  obresti za skupni  drž. dolg bo kraljevina Daltn., Hrv. in Slav. vsako leto plačala nepremen ljivo svoto 574.000 gld., za ostale skupne stroške pa 2*87 odstotkov. Od tistih dveh ostotkov pa, ki jih je Ogerska za vojn. krajino prevzela, plača Hrvatska 18Va odstotkov.   Ta linancijalni arran geinent velja tako dolgo, dokler velja tudi avstro ogerska tinancijalna nagodba. 0. Denarne prineske bo deželna vlada v mesečnih obročih skupnemu tinan. ministru odpremljevala.  Davkarski dolg do konca leta 1867. naj se tako obračunava, kakor
so pesimistični značaji že sedaj na povoljnem iz-idn zdvojevati začeli.
Iz l*<»5*t«» 9. nov. [Izv. dop.] Včeraj 8. je izročila hrv. kralj, deputacija svoj elaborat, razpravljajoči bodoče politično in financijalno stanje na Hrvatskem našemu roinisterskemu predsedniku, ki ga bo našej kralj, deputaciji predal. Klaborat
je bil soglasno sprejet od narodne in rnagjaronske stranke. Ker so se čuli glasovi,  da vlada v hrv. kralj, deputaciji nesloga med strankama, pričakovala sta se dva elaborata:  eden od narodnjaške, drugi od magjaronske stranke. Hrvati morajo veseli biti, da do tega nij prišlo! „Pešti Napio" je oni dan rekel: Na Hrvatskem je denes samo ena stranka, s katero jc pogajanje nemogoče, in to so Makančjanci.   Z narodno stranko, kakoršna je v kralj, deputaciji zastopana, je pa mogoče dosedanji razpor končno poravnati. Narodna stranka bo sicer take terjatve  stavila, v katere ogerska kralj, deputacija ne bode mogla nikakor privoliti, ali vendar jc bolje, da Hrvati svoje želje brez pridržkov in brez premislekov izreko, nego da bi se reservirano držali." — Razen političnega vprašanja je tudi teritorijalno vprašanje, kolikor važno toliko kočljivo.   Reka, vojniška krajina in Dalmacija so tri skale, ki pogibonosno v sred struge dogovaranj štrle. Ob njih se more dosedanji mirni tok dogovaranj so zelo razpeniti! V nagodbi leta 18fi8. je bilo Reško vprašanje nerešeno puščeno. Stoprv pozneje se je v nagodbo sprejelo, da je Reka „separatima corpus adnexum sacrae regni coronae.'* Hrv. kralj, deputacija ne prizna, da jc s tem Reško vprašanje koučno rešeno , ter ne bo nikoli v to privolila, da je Reka neposredni ogerski teritorij, nego ona terja, da naj se Reka za vso avtonomne hrv. zadeve neposredno pod deželno vlado v Zagrebu postavi.   Glede drugih zadev se pa bodo Hrvati z Rcčani neposredno pogodili.   Glede voj-niške krajine terja hrv. kralj, deputacija, naj se vsa naenkrat, ne sukcesivno razvojniČi. 0 Dal ma-
je bilo to v nagodbi leta 1868. ustanovljeno. 7.|ciji je pa načelo izrekla, da ona ne pripada ne-Za belovarsko  županijo odpade pet zastopnikov J posredno pod ogersko krono, ampak samo kot del
za skupni drž. zbor. 8 temi vred broji tedaj brv. delegacija 34 zastopnikov. Po razpustu brv. slav. sabora obdržijo njegovi zastopniki na skupnem drž. zboru samo še četiri mesece svoj mandat. 8. Skupne zadeve naj sc na skupnem drž. zboru tako razpravljajo, da ostane hrv.-slav. saboru vsako leto pet mesecev za svoje avtonomno zadeve. 9. Hrvatski zastopniki na skupnem drž. zboru naj sami izmed sebe volijo zastopnike v ogersko delegacijo. 10. Avtonomne zadeve naj rokovodi deželna, od vlade za skupne zadeve neodvisna, in saboru odgovorna vlada v Zagrebu. 11. „Bana Dalmacije, Hrvatske in Slavonije" naj imenuuje krona brez predloga in brez protipodpisa ogerskega ministra predsednika. 12. Pri ustrojenji odgovorne avtonomne vlade sodeluje hrv.-slav. deželno zakonar-stvo. Ona ima tudi tiste zakone izvesti, ki so bili stvorjeni od skupnega zakonodavstva. — 13. Pri skupnej vladi naj bo hrv.-slav. minister, ki pa nema nobenega upliva v avtonomne zadeve. Njegova naloga je ta, da v iuinistcrskih posvetovanjih zastopa koristi Hrvatske in Slavonije, ter jc kakor drugi ministri skupnemu drž. zboru odgovoren. — 14. Iz do sedaj skupno upravljenih zakladov naj se na Hrvatsko in Slavonijo odpadajoči del izloči, in avtouomnej vladi preda. 15. Predlogi in zakonske osnove, ki se tičejo skupnega zakonarstva, naj sc tudi v hrvatskem tekstu predlagajo. — 16. Za prepire, ki bi mogli med Ogersko in hrv. slav. kraljevino nastati, naj se postavi skupni kraljcvinski sod. Nj. veličanstvo imenuje sodnike na predlog ogerskega iu hrv. sabora. Kraljeviuski sod stoluje deloma v Pešti, deloma v Zagrebu. Sejo so javne. Zapisniki naj se pišejo hrvatski in magjarski.
To so glavne točke, v katerih želi naša kralj, deputacija nagodbo leta 1808. premenjcuo imeti. Vtis, ki so ga te terjatve v vrstili Deakove stranke in ustavovercev naredile, nij za nas povoljen. Klaborat jim preveč po federalizmu diši. Obrekovanja in prigovorov dosta, priznanja malo. Nij čudo, da
troedno kraljevine, kajti Dalmacija, Hrvatska in Slavonija stoje kot edinstvena kraljevina in kot zasebna državna celota z ogersko kraljevino v državnem zaedinstvu.
Od leta 1860. sem rogobore se v našem političnem življenji tri stranke: Deakovci, ki zastopajo realno unijo z Avstrijo, levičnjaki pod Tiszo, ki vojujo za personalno unijo, in levičnjaki pod Simonvjcm, ki hočejo ogersko kraljevino celo samostalno imeti. V naj novejšem času pomolela se je na politično površje četrta stranka pod vodstvom Scnnvcvevim. V njej zbrali so sc zlasti sta-rokonservativci od leta 1848. Njih glavno geslo je historično pravo, in zavolj tega so tudi glede Avstrije za oktoberski diplom. Ta stranka je tudi v našej kralj, deputaciji s šest glasovi zastopana. Videti čemo, kako sc bo nasproti hrvatskim na historičnem pravu osnovanim terjatvam obnašala.
Naš finaneministcr naredil je posojilo 40mi-ljonov gold. Konzorcij peštanskih, dunajskih in inostranih bank je to posojilo prevzel.
Kolera se čem dalje bolje po deželi širi. Skor vsa večja mesta so že po njej okužena.
Politični razgled.
Ccškc novine pridno razpravljajo šolsko vprašanje in velika večina njih naglasa, da pasivna opozicija tukaj ne velja, da jc treba v inicnu narodnega napredka tu napredne postave sprejeti, voliti v šolske odbore, volitve sprejemati in samo na narodu ost glcrwkti. Prav kakor pri nas tudi treba!
Kakor zadnjič poroeano sta zavoljo t i r o 1-skega deželnega zbora, kateri neče pustiti da se pozitivno ustavno pravo z nogami gazi, šla dva ministra k cosarju po svete. I 'stavoverni listi poročajo, da sta dobila pravico tirolski zbor (ue razpustiti temne) zapreti. Ako tirolski poslanci ne bi šli v državni /.bor, kar potem menda
gotovo ne bodo storili, bi sc razpisale direktne (za silo) volitve. Dobro bi bilo, da do tega pride, vsaj bi potlej nemški ustavaki videli, da sc tudi s to naredbo nič ne opravi.
Poljski zbor v Galiciji  nij v adresni od bor volil nasvetovalca adresa kneza Cartoriskega, kateri je baje odločno proti vladi. To je vsesamo Poljakom podobno.   Vendar moramo čakati kaka bo poljska adresa.   Nekoliko  proti  /.danjemu si steum se bode vsaj storilo.
Srbska narodna skupščina je spre jela na koncu svojega zborovanja sledeči proračun i Vseh prihodkov ima Srbija za leto 1K7.J v groših ( 8 naših krajcarjev) računjeno: 85,704.000 gro-šcv. Izdati pa ima 86,692*259 gr. Torej slovan ska Srbija bolje gospodari kot druge države, katere vedno več izdajejo nego imajo dohodkov. In poleg tega ima še dajati Turkom „danak" 1,1 76*250 grošev. Za ministerstvo naukov je odmerjeno 4,093.608 gr., za vojno ministerstvo pak 11,049.20^ grošev.
V ruskih moskovskih no vin ah „So-v remen nij a Iz ves tj a" čitamo članek v obliki dopisa iz Dunaja , kateri zavrača nemško veselje, izraževano v mislih, da je ruska politika postala po berlinskem shodu protislovanska. Temne poudarja sc v tem ruskem članku to , da imajo oni prav, kateri menijo, da si Rusija samo prizadeva kakor koli dolgo mogoče ohraniti prijateljske odnašajo proti vsem sosednim državam.
Saksonski kralj je 10. t. ni. praznoval zlato poroko s svojo ženo, rojeno prineesinjo bavarsko. K tej slavnosti je v Draždanc došel tudi nemški cesar Viljem 8 cesarico, nemški kronin princ, kot zastopnik avstrijskega cesarja njegov brat nadvojvoda Karel Ludvik in mnogo nemških knezov.
Razne stvari.
* (O s n o v a 1 n i odbor p o d p i r a 1 n e zaloge za slovanske dijake) graškega vseučilišča je poslal dr. Kazi agu prošnjo na slavni kranjski deželni zbor za podelitev podpore, katero bodo imenovani poslanec v prihodnji seji izročil. Ker je v CJradci mnogo dijakov iz kranjskega dela Slovenije, upamo, da bode deželni zbor znatno podporo dovolil. Dr. Razlag nam je že pred nekimi dnevi povedal, da on temu podpiral nem u zalogu prepusti eno polovico svojih dežel u o zborni h diet, drugo pa društvu „Narodna šola" v podporo slovenskih šol. — Naj ga vsaj nekoliko tudi drugi poslanci v tem posnemajo.
* (V prostorih deželne zbornice ljubljanske) je razstavljenih nekoliko slik .1. Franke ta in S. Subica. 1'rvi izmed teh v Renctkah se učečih slovenskih slikarjev je imel dozdaj nekoliko deželne podpore, drugi jo prosi letos. Deželni poslanci se imajo tu priliko iz del prepričati, da prvega dežela nij po nevrednem podpirala, in da drugi vse podpore zasluži.
* (Ljubljanski škof) g- Vidmar, ki sd odpoveduje svojega mesta kakor ribniški Lesar svojega „Matičnoga" tajništva, torej še ostane poslovodja škofije. Olicijozni ustavovemi listi pravijo, da za to, da ne bi interregnuui dobil kak narodni kanonik. Tudi vladi priporočajo, naj sc prihodnji škof ne vzame iz domačega duhovstva („ker bi sc izrodil samo Rudigcr „in nuce"), temuč naj sc po išče ena vladno-nemska tnnzuriraua osoba.
* (I z   Vrhnike)  dobimo   i/, zanesljivega vira primetek na dopis, katerega  smo v zadnjem listu od tam   priobčili.   Glavna  stvar,   tega dru gega dopisa je, da nij resnica, ka bi bil dekan vrhniški „intrigiral" zoper g. Kogcja.
* (Gosp. Lesar) dela oči vidno na to, da bi zbegal Matičine ude, od katerih nij pričakovati, da bi volili po njegovi volji. Sedaj imajo zadosti denarja, nabranega po celi Sloveniji,   torej ljudje
njegove baže ne potrebujejo razen sebe nobenih družbenikov več. Da je laž bilo, kar je „tajnik" slov. Matice pisal o zaostalih letninah g. dr. Du-hača, smo že povedali; protestovati pa moramo zoper tako postopanje v prihodnje, ker slov. Matica nij lastama Lesarjeve svojbine. Sicer pa se čudimo, kako se je pri „marljivom Lesarjevem tajnik o vanj i" moglo nabrati resničnih zaostankov letniii črez .'iOOO gld. in menda ne bi škodljivo bilo, na dostojen načiu druge dolžnike opomniti, kateri res nijso plačali, pa „Staroturke" volili. Na vprašanje nekaterih Matičarjev odgovarjamo, da naj g. Ivanu Vil h ar ju, sedajnemu blagajniku Matice, pošiljajo svoje letuinc, ako uečejo z g. Lesarjem zanaprej opraviti imeti. —
* („Slovenija" na I > u n a j i) je razen zadnjič objavljenih sklepov še naložila svojim udom, naj vsi slušajo kurs o ruskem jeziku , katerega bode gosp. Galicky daval.
i: (Sud.llavis od 0 G o r r c s p o u d c n z) ima tiskovno pravda med drugimi zavoljo enega iz „Slovenskoga Naroda" prevedenega uvoduega članka.
* (Učiteljske službe.) Okrajni šolski svet v Murcku na Štajerskem razpisuje učiteljsko službo na petrazredni šoli v Murcku (»JO;) gld.), učiteljsko službo pri sv. Ani (400 gl.), učiteljsko službo pri sv. Petru (400 gl.) in podučitcljsko službo pri sv. Ani (240 gld.); prošnje v 14 dneh.
* (Dr. kl itn), znani slovenski izdajica, seje one dni iz S vaj carskega ua Dunaj preselil , kjer misli dalje časa bivati.
* (Hrvatska komercijalna banka) jo od zagrebške vlade dovoljena iu bode v kratkem sklican občni zbor akcijonarjev. kedaj bode cislajtanska vlada za dobro spoznala [že trikrat popravljena pravila „ljubljanske narodne banke" potrditi , to naj vedo bogovi in ustavoverno spoštovanje v „ustavi'4 zagotovljene ravnopravnosti.
* (Dr. llazlagov „Pravnik slovenski") pride zavoljo raznih radržkov za tri mesece oh enem na svitlo in bode menda še le k novemu letu redno izhajati mogel, ako tudi listov za december še no bi mogoče bilo 1. in 15. izdati.
* (Popravek.) V govoru dr. Razlaga o Jelovici, katerega je naš zadnji list na čelu prinesel, sc nahaja tiskarska pomota, ker z drevjem obraščeui deli nemajo samo 1.900 oralov, ampak čez 19.<M)D reci: devetnajst tisoč oralov, cela Jelovica pa menda do 25.000 oralov, kakor je na vsakem zemljevidu razvidno, torej jo ta gozd od posebno važnosti za veliki del Gorenjskega.
broz zdravila
Na prsih in plučah
liolimt nc po  naravnem   pum tmll v iilnipnili In oil zciniviilluiv za nro/.ilruvljl ve r:it.viIfiAcnlli hIiii .ii ili rmllkaliin nzilrm IJaJo
brez zdravila.
Po nutuiiTnem popisu liolr/.ni pove ptlmetlO veij
Dir. J. II. Fickert, Berlin.
Wall-Strasse No. 23.
Honorar Sffld. n. v., ki no naj piHiiui priloži.
■( 1»i2—21)   broz zdravila
zimska obleka.
Varstvo proti mrazu je in ostane dobr
Zimsko I »lilijo
iz čisto ovčje volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varuje iu je zato za ohranjen je zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna.
Rokovico i/, mijboljšega angleškega lbixkingskcga blaga i/, ovčjo volni 1 par za gospodo kr. 50, 70, '.Ml.
podilte kr. 70, 90, gl. 1.80. „       dvojne, p rutino  tainltiu irnne gl. 1, 1,20, 1.40. gospe kr. 60, 80, gl. i.
„    lino podšite kr. 80, gl, 1.20.
„   dvojno, prefino tamburirauo kr. ko, gl. 1.80,
otroke, po velikosti kr. 80, 40, 60, ,.     pođilte kr. BO, 60, 7o.
*li;iivli za ]»«»t lil ilriig-i
li čiste ovčju vohu*, najlepši risanje.
I koH /.a gospodo kr. 70, '.10. gl, 1.80.
1  „   „      „     dvojno dolg gl, 1,50, 1.80, 9, i   „   „ gospe kr. 60, <K>. 80. gl i, 1.80. 1    ,.    „ otroke kr. 4(1, 60, «1».
Žilogrejei, najboljša sorta.
1 par /.a gospodu kr. 2f», :u>, 4(1, f>0. 1   i.    i, gospo kr. 95, 86, 4f>. 1   ,,       otroke kr. 16, 96.
Zdravilni telogrejri
iz čiste p a vole ali ovčje volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim prehlajenjem,
zato se posebno priporočajo. 1 ko* za gospode kr. !l(>, gl. 1.20, 1.40. l   „   ,,      .,     najtinuja sorta gl. 1.60, 9,8.60. i   „   „ gospe gl. 1.80, i.4(i. 1   .,   ,,     „    najfinejft sorta gl, 1.80, 8.60, l   „   „ otroke kr. 10, H,r», gl, i. 1   „    „       „     najfineja BOrtfi gl. 1.80, 1.60, 1.80,
Zdravilne spodnje hlače.
1 par za gospodu gl. I, 1.50, *J.
l...... prof.ne gl. 1.60, 8, •-'.."»<>.
1  „   „ gospo gl. 1,80, 1.80, 9.
Zdravilne nogoviee
iz   čiste ovčje volne, l par nogovio /n gospode k r. 60, 40, 50, 60, 1   „  visokih nogovio za gospo kr. 70,80, 90, gl, 1. l   ,,  za otroka kr. 86, 86, 46, •>().
Zimske srajce
iz najfinejega blaga iz ovčje volne, modeme in elegantne, prsi s svilo montirane.
1 kos za gOBpodo gl. 8.50, 4, 4,60, 1    ,,   •/, liogato i/.šiliini prsi /.a telovnik gl. l.f>(), fi.fiO.
Spredaj  o fori rano blago se samo
A. Friedmann-u, Dunaj, Praterstrasse, 2<>
BilR|M'i K'l'OM dobijo rabat.
Krajniki za gospe in gospode,
prav elegantni.
1 kos za gOSOOds kr. 80, <"•>, 46, (»«r». i gospe k v. W0,      b>, fiO.
1    ..     ,. otroku kr. 15, 90, :m.
Opice za gospe in dekliee.
Najiiiodernišo, najnovejše, in najlepše, I kos za gospu gl. I .HO, 2.60, «, 8.60. 1  „   .. deklice kr. 60, ho, gl. 1.90, 1.50.
Muli za gospe in otroke.
i ko« za gospe, eleganten gl. l«80, 9, 8,60.
Cela garnitura, innl In ovratnik gl. 9,60, :s..~>i>, 4,60.
i ko« za deklice gl. 1,50« 9.
('isto novo za to saisono.
Robci za gospe in deklice v barvali: belo, v i til eto, rude če, modro.
Ti 80 i/, prav berlinsko volno /. najlepšimi vtkanimi slikami.
1 kos za gospu gl. 1.2(1, I .ko, 2.20, 2.ho.
1    ,,   najVOOJO sortu, ogrinjalue gld. 6.50, 4, 4.50, 6,
1   „  sa deklice kr. (Ki, ho, 90 gl. 1.90.
IXVI*Mtlll
so zimski sukneni covljl za gospode, gospu in otroke, okusno adjustirani, resnično vaislvo pred nna/.oin. 1 par /.a gospe gl. 1.40. 1   ,.        gospode gl. 1.50.
l   ,,   ,, otroke kr. 50, 7<», 90.
Speeialiteta /a gospode!
Jako lep prodprsnik (ohomls 'tte) za gospodi* i/.
najboljšu ovčju volne, /. lupo šlopanimi prsmi, K ovratnikom in luknjami sa roku vred, tako d;i so lehko
vrli vsake .srajce nosi, lepili in greje. 1 kos 00 kr.
Nogovico za na lov,   visoka sorta.
i par veliko sortu, najboljša kvalltota gl. 1.80,
1    ,,   največjih in najboljših gl.  1.60, 1.90.
Kamašnje, pi'elina kvaliteta.
1 par visoku sort«' y,a g08D6 gl. 1.90, 1 ..ri(), l.HO. l   „  /.a otroke kr. 60, 70, ho, 90.
IVleriiiski ovralniki za gospe,
visoki, elegantni, za bale in pohode za ciitrec. 1 kos gl. 8,60, :i.f><>, 4.60, 5.
Podplati za čevlje,
kot vloga za vsako olinlev. ohranijo nogo BUllO in
loplo, so zato za zdravje postimo dobri, i par /a gospe kr, 96, i gospode kr. .'to.
n   edino   v   taki   kvaliteti  dobi pri
(205—H)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren : Ivan Semen.
Lastninu iu tisk „Narodnu tiskarne".
5